IVAN LAPAJNE: Kako smo zborovali pred 50 leti. (U5iteljska spominska 5rtica.) (Dalje.) »Star pregovor pravi: »V družbi je moč in napredek.« Po tem izreku so jeli tudi slovensko-štajerski učitelji premišljevati, ali bi za nje ne bilo potrebno in koristno ve5je združevanje? Kjerkoli je dandanes ve5je število u5iteljev, povsod se združujejo v celoto, kar jim je po društveni postavi dovoljeno, če ima le društvo dober in blag namen. Tako velevajo razne okoliš5ine tudi slovensko-štajerskim narodnim u5iteljem, da si osnujejo svoje društvo. Pred vsem terja to lepo njih število — okoli 300 jih je — kateri so po veSjem le po slovenskih šolah, t. j. delujejo na šolah s slovenskim učnim jezikom. Posamezne moči le malo zmorejo in ne morejo biti odloSilne v važnejših vprašanjih. Baš sedanji 5as se pa oglašajo pitanja, ki so za štajersko-slovenske učitelje velikega pomena. Upeljavali se bodo novi u5ni načrti, katere bo treba preustrojiti našim slovensko - štajerskim razmeram ugodno, prišlo bo na vrsto vprašanje o uSnih knjigah za naše slovenske šole, tako tudi pitanje o imenovanju u5iteljev, o razmerju u5itelja nasproti krajnim šolskim svetom itd. O vseh teh in drugih za naše šolstvo in u5iteljstvo velevažnih vprašanjih bo moralo uSitelistvo samo govoriti. Potezati se mora povsod in vsikdar za svoje pravice, za svojo primerno samostalnost. Ne zadoŠ5a samo, da ima učitelj dobro pla5o, s 5imer se slcer posebno hvaliti nikakor ne moremo; kajti tudi pri dobrlh pla5anih u5iteljih utegne šolstvo biti le še slabo. Treba marve5, da ima u5itelj pri šolstvu veljaven glas, da ima potrebno samostalnost, da ni mrtvo orodje v rokah šolskih poveljnikov. Zato pa treba ve5jega društva, ki zastopa in vodi posamezne mo5i, ki združeno odlo5a o vseh važnejših zadevah, ker šele taki sklepi imajo vrednost in veljavo. Zavoljo tega smo stopili na dan z »U5iteljskim društvom za slovenski Štajer«, ki ga je slavna c. kr. namestnija v Gradcu potrdila s slovenskim odlokom od 26. aprila, št. 5320. Po svojih pravilih, katera nižje priob5ujemo, ima svoj začasni sedež (do 1. ob5nega zbora) v Ljutomeru. Prvi ob5ni zbor pa, ki se najbrže letošnje poSitnice skli5e kam v središ5e slovenskega Štajerja (v Celje, Maribor ali Ptuj) ima društvu odločiti stalni sedež (vsaj za bodoče društveno leto). Res imamo že mnogo učiteljskih društev, vendar smo tudi novo društvo prav živo potrebovali. To nam dokazuje tudi naš sodelovalec iz našega tabora v spoštovanem, za šolo In napredek vnetem »Slov. Narodu« s sledečimi besedami, s katerimi se strinja tudi ves podpisani odbor: »Ali mar ni na Štajerskem mnogo okrajnih učiteljskih društev? Mar ni v Gradcu za vse Štajersko »Lehrerbund?« ali ne zadostuje v Ljubljani »Slovensko učiteljsko društvo«, obsegajoče vse slovenske učitelje ? PriliSno število (10) okrajnih učiteljskih društev je sicer za poedine okraje jako korlstno štajerskemu slovenskemu uSiteljstvu, zlasti v zadevi nadaljnega strokovnega izobraževanja, vendar ne more nobeno poedino doseči tega, kar je baš naraen novemu društvu. Štajerski »Lehrerbund« v Gradcu je sploh koristna naprava graških u5iteljev, vendar oni ne poznajo naših razmer, ne vedo za naše potrebe, še manje za sredstva, s kateruni bi se pomagalo slovenskemu šolstvu na spodnjem Štajerju. — Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je skoro preoddaljeno, da_ bi njegovo delovanje na slovenskem Štajerju imelo toliko uspeha, kolikor ga je želeti. Razen tega nlso kranjski učitelji o štajerskih šolskih razmerah dovolj informirani, da bi njih delovanje na slovenske šole pri nas zadostno vplivalo. Pa vse to bi bili le ničevi izgovori, ako bi »Slovensko uSiteljsko društvo« bilo aktivno, ako bi imelo glasilo, šolski list, ki bi ugajal n a p r e d n i m naredbam pri našem šolstvu in naprcdnim mislim tukajšnjega u5iteljstva. Da je bilo to novo društvo na slovenskem Štajerju potrebno, pokazali so nam lansko leto nemški učitelji sami. Osnovali so namre5 takrat učitelji mariborske okolice svoje društvo. Nemški učitelji pa so to tako razumeli, kakor bi se bilo osnovalo u5iteljsko društvo za ves slovenski Štajer.inso bili zaradi tega jako srditi na slovensko štajerske učitelje. S pobijanjem društva, katerega še ni bilo, so nam kazali, da ono za nas ne bi bilo b r e z p o m e n a. Sicer pa ima tudi učiteljstvo na severu naše dežele svoje društvo za »gornji Štajer«, zakaj bi se torej tudi mi slovenski uSitelji ne združili v celoto? V sedanji borbi na šolskem polju, za katero se politiki toliko pulijo, ie brez dvombe za u5iteljstvo važen dober šolski organ. Prekoristen in potreben je. Da se pa tudi slovenski šolski 5asnik m o r a poprijeti naprednih na5el, to je že samo ob sebi razumljivo, ker je že dosedanja šola napredek nasproti prejšnjemu sistemu. Izdajati 5asnik, zlasti slovenski 5asnik je za poedinega vsekako negotovo podvzetje. Povsod se v enaki namen mo5i združujejo. In tudi »U5iteljsko društvo za slovenski Štajer« ima v prvi vrsti to nalogo, da izdaja šolski list, ki naj bi ugajal večini slovenskih učiteljev po Slovenskem, zlasti pa po Štajerskem. Ker bo nadalje to društvo edino na slovenskem Štajerju,-ki se bo razprostiralo po vsej tej pokrajini, ker bo odločno narodno, zavoljo tega zasluži gotovo podpore od vseh slovenskih domoljubov. Saj druga društva (čitalnice, politična društva) so po ve5jem utihnila, in učiteljske in šolske zadeve pa vendar ve5 zanimajo u5itelja in neu5itelja. Zavoljo tega želimo. da bi se našemu društvu pridružili ne le samo u č i t e 1 j i slovenskega Staj e r j a , marve5, da bi to novo podvzetje podpirali uSitelji in šolski prijatelji po vsem Slovenskem. Saj vsi slovenski domoljubi hrepenimo le po ve 5 j i omiki svoj i in svojih sorojakov; z vecjo omiko bomo pa dospeli tudi do ve5jega materijelnega blagostanja in do veSjega napredka. T e m e 1 j v s e j omiki je pa narodno šolstvo, to pospeševati naj bi bila tudi slovenskega domoljuba prva dolžnost!« V L j u t o m e r u , 8. junija 1874. (Dalje prBi.)