40. štev.
V Kranju, dne 8. oktobra 1910.
XI. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarslg list.
Stane za Kranj t dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, ta pol leta 8 K, ta druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne otira. — Uredništvo in upravni it to je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto —— zvečer -
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, z četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjta. oznanila ae plačuje za petil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvti naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanda, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Še nekaj o gospodarskem polomu na Koroškem.
Koroški klerikalni gospodarski polom nam do* kazuje najjasneje, da gospodarskih organizacij ni smeti snovati edinole radi politiikih motivov, ako niso dani tudi drugi prgoji za to, a obenem dokazuje ta polom, kako silno nevarno je, ako se z gospodarskimi problemi pečajo ljudje, ki ničesar ne razumejo o takih stvareh. Zsto bi bilo naj nuj-neje teleti, ko bi iz gospodarskega poloma koro-škh klerikalcev crpili primeren pouk tudi gotovi krogi na Slovenskem.
Pri površnem pregledu knjig in provizorične bi* lance propadle zadružne zveze na Koroškem se je izkazalo, da ima zveza okrog štiri do pet milijonov kron pasiv, do čim ni aktiv niti milijon kron. Pri polomu je prizadetih okoli 70 rajfajznovk, med katerimi je nekaj slovenskih. Zato je ta polom obenem tudi velikanski udarec za slovenske klerikalce na Koroškem. Osobito so za monsigaora Podgorca nastopili hudi časi. On je podpredsednik skrahirane zadružne zveze. Kakor podpredsednik se je pa mož omejeval na to, da je užival čast in da je veleval v rokah njegove stranke na-hajajočim se posojilnicam, da se morale pristopiti k propadli nemški zadružni zvezi, in medtem, ko je monsignor Podgorc tiral med koroškimi Slovenci svojo znano politiko, ki se opira na geslo: «Tudi Če ljubimo narodnost, ssmo da si obranimo vero», — je v združeni zvezi gospodaril po mili volji monsignor Weiss. Sedaj, ko je polom tu, ima pa naenkrat monsignor Podgorc vse na svoji ramenih. Monsignor Weiss je pobegnil
v Ameriko, potem ko j a prej 8) pobral iz blagajne, kar se je pobrati dalo; voditelj nemških klerikalcev na Koroškem, deželni I in državni poslanec Walcher se nihaja na Llovdovem parniku «Thalia» na zabavnem potovanju, a kneza in Škofa Kahna proglasijo baje slaboumnim. Edin5, ki je ostal tu kakor žrtev, ki naj dela pokoro za grehe vseh, je ostal Podgorc. Ne vemo, v kakem duševnem razpoloženju se nahaja danes monsignor Podgorc, a misliti si moremo, da uspehov svoje politike ne more biti vesel. Bržkone je danes tudi že sam prepričan, da je njegova politika dosedaj prinesla tudi veri prej Škodo, nego pa koristi.
O J tega poloma imamo torej narodno in moralno Škodo, tembolj ker so zastopani v pred-stojniStvu centralne kase tudi klerikalni Slovenci. Kar se tiče klerikalnega gospodarstva ns Kranjskem, bodi pribito, da je tudi to zavoženo tako, kakor naša politika doma in na Dunaju. Naj likvidira — recimo — kaka klerikalna posojilnica, potem vlagatelji ne dobe od 20 milijonov vloženega denarja niti osem milijonov. Denar bi se ne smel pošiljati n. pr. v Galicijo, kjer ni možno v evidenci držati razmer Dalje se denar rabi za strankarsko agitacijo. Kdor obljubi, da bo pristaš stranke, dobi denar na posestvo dva- ali trikrat toliko, kolikor je vredno. Denar se rabi za pasivne zavode. Kmet misli, da dobi časopise brezplačno, zastonj, pa se prokleto moti. Denar se dalje uporablja za nakup grtS2in, ki se parcelirajo. Posameznik, ki napravi dobiček, lepo vtakne v žep letega, ali pa se iz njega podpirajo strankarski zavodi. Zavod seveda dobi obresti. Ako je izguba to, potem gre ta izguba na račun zavoda.
Zakaj kmet tako slepo zaupa v klerikalne zavode? Zato, ker misli, da so to «Sporkase». Zapeljan je od «gospodov». Kmetic namreč ne ve razločevati, kaj je hranilnica in kaj posojilnica. Polom mora takorekoč sistematično priti tudi pri nas, potem pa bo jok in stok. V nobeni deželi ni toliko denarja vloženega v klerikalnih posojilnicah kakor ravno na Kranjskem. To resnico smo hoteli javno pribiti v prid našega kmetskega stann.
Deželni zbor kranjski.
26. seja dne 5. oktobra.
Predseduje namesto obolelega glavarja Suk-ljeja njegov namestnik baron Lichtenberg, ki prečita med drugim cesarsko zahvalo za čestitko deželnega zbora cesarju povodom 30 letnice. Vložen je nujni predlog poslanca dr. Tri 11 er j a glede nepotrditve ljubljanskega župana Hribarja, nujni predlop poslanca dr. Novaka glede draginje in nujni predlog poslanca Gangla glede Škode, povzročene po idrijskih grabljah.
Na klerikalno interpelacijo, naj vlada blagovoli navesti razloge, ki so jo vodili, da ni predložila Hribarjeve izvolitve v najvišje potrjenje, vstane deželni predsednik baron Schwarz, vzame iz žepa papir in jame ž njega č tati na interpelacijo odgovor, katerega vsebina je, da vladi ni treba navajati nobenih razlogov glede tega.
Predlog dr. SušterS če v, da se otrori v tej izjavi debata, se sprejme. — Dr. Sulteriie pravi, da je to prvi slučaj, da izvoljeni župan ni našel cesarjevega potrjenja. Ljubljana je ne samo edino slovensko, temveč tudi edino jugoslovansko mesto z lastnim Statutom in v tem edinem Statutarnem m estu imamo sedaj vladnega komisarja, imamo suspendirano mestno avtonomijo. Vlada potiska v svojem odgovoru v ospredje cesarja, kateremu ni treba za svoje postopanje navajati razlogov. Ne
II HjiiJiiiJilM _:_J_„-^r™gJgL%,
PODLISTEK.
.lOhcet" na Gorenjskem.
Na Gorenjskem imajo preprosti ljudje razne običaje in navade, ki se jih vemo drži rod za rodom. Ena teh originalnih navad je tudi 'gorenjska ohcet*. Neka gospa me je opozorila, naj grem ter se sama prepričam, kako se vrti pristna «gorenjska ohcet». Ker se mi je zdela ta ohcet ume nekaj nenavadnega, sklenila sem napisati jo na papir.
Hiša, kjer je nevesta doma, mora biti skrbno očiščena in pospravljena; miza je pogrnjena z belim prtom, na mizi pa vino in «fancli* (to so nekaki pustni krofi, samo veliko večji). Ko se bliža nra ženinovega prihoda, se nevesta skrije v drugo sobo, domači pa posedajo okrog mize ter čakajo svate. Vrata zaklenejo in vsa okna zastro; samo onega ne, za katerim je miza pripravljena. Poprej pa oiemijo grdo kako drugo žensko v vasi; na glavo ji postavljajo klobuk, obraz pa zakrijejo; ograjena je tudi s starimi capami in čaka v sosednji sobi ženina — ta je prva nevesta. Ko prihajajo svatje, vzamejo domači kvarte v roke ter jih mečejo po mizi kakor bi v resnici igrali. Prod vrata stopi prvi »starešina«, to je priča, ter trka ni vrata. Nobeden mu ne odgovori. Potem pa kliče : «No, odprite, kaj se spiste, saj je že pozno, glej jih, no 1» Nobenega odgovora. Sedaj pa začno ropotati vsi, eni na okna, drugi na vrata, medtem pa govoriti vsi vprekt «Kaj kvartopirci v hiši t To ni poltena hiša! Ja, kdo pa ste P Odprite hitro,
nol* Domači pa odgovarjajo: «Proč, vi sterav-barji, ste nam že včeraj dosti vzeli (ker so peljali balo), vas ne poznamo I» — in kvartajo naprej. Od okna do vrat, pa obratno, — to se vrši včasih cele pol ure. Nazadnje pa pravi starešina: «No, tak odprite v imenu Boga očeta, Sina in svetega Duha!» Notri odgovorijo «Amen» in odprejo. — Prvi stopi ženin, sede za mizo in čaka neveste. Za tem prisedejo drugi. Starešina vstane, gre v sosednjo sobo in pripelje našemljeno prvo nevesto. Ona sede k njemu, a on se je brani. Oaa ga poljublja in poljublja, a on se mora odkupiti s tem, da da — kakor je premožnejši — 2 ali 6 kron, ali celo zlat kroniki denar; potem jej še ponudi čalo z vinom; trčita in odkupljen je. Za tem pripelje zopet starešna drugo izmed domačih ter vpraša ženina: <Je li ta prava?* A on odgovori: «Nel» Zadnjo pa pripelje pravo nevesto. Ženin jej da roko in jo poljubi. S tem je prvi ofei-jelni del končan. Potem se Se malo okrepčajo in se nato — če se poroka vrši v drugi vasi — odpeljejo z vozovi. Včasih jih je do 241 Pred hišo pa je zbranega mnogo domačega občinstva pa otrok. Gostje jim mečejo one «fancle> in ponujajo piti Klobuke si vsi odičijo s suhimi raznobarvnimi cvetlicami, harmonika uigra, fantje ukajo, da se razlega daleč — daleč, in oddrdrajo. Nevesta navadno joče — kar pa kmalu mine. Zs nj;mi se kriči in kliče nauj prva nevesta — a ženin jo več ne sliši. Vsaka poroka se vrši z mašo ob 10. uri, potem pa je gostija v ženinovi hiši. Ko stopi nevesta v novi dom, jej napije starešina; potem
trčita z ženinom — sedaj možem — ter se znova poljubljata. Za tem pozdravom začenja pojedina, ki traja 1—2 ali celo več dni.
Na selitvi.
Konec.
Potolažim jo hitro s primernim darom in se odpravim, vesel, da sem resen tega učasnega stanovanja. Pri vratih butnem ob gospodinjo. «Ob, gospod, oprostite, da sem čisto pozabila na vasi Šele na trgu se spomnim, da sem vas zaklenila*. «Je ie dobro,» rečem, <saj se skozi okno tudi pride* in odhitim k pristanišču. Kaj se hočem le jeziti P Ko prisopiham na pomol, jepa-robrod seveda že zdavnaj odpihal, torej mi ne preostane drugo, kot čakati do prihodnjega, ki odhaja lele čez osem ur.
Kaj hitro mi mine v živahnem mestu čas čakanja do prihodnjega parobroda. Proti večeru se srečno ukrcam. Na precej prostornem in se dosti elegantno opravljenem parobroda vlada živahno vrvenje in življenje. Poilčem si ugoden prostor na krovu in z zanimanjem premotrivam svoje sopotnike. Nakrat mi obstane oko na nedaleč od mene sedeči deklici uprav divne zunanjosti. Kaj jo naj na široko in dolgo popisujem P Rečem, da enake devojke Se nisem videl doslej. Sedi zraven sključenega starca, ki jo od čaja do časa s neko posebno skrbljivostjo opazuje. Ona pa sedi zraven njega nepremično in njene velike temno-rjave oči zid tožno po lahno valovečera se morju. Kmalu zapazim, da nisem jaz edini postal pozo«
oseba župana, ampak avtonomija je tiste, za kar se gre večini te zbornice. Ker nam je na srcu avtonomija, zato obžalujemo, da je bivši župan v tistem svojem poročilu zaradi novega mestnega Statuta zapisal tisti o ista vek, na kalen ga se sedaj sklicuje deželna vlada povodom nepotrditve. (Dr. Triller: En stavek, iztrgan iz poročila!) Stavek je zapisan v namenu, preprečiti volilno pravico tisočim, ki je deslej Se niso imeli. Nasa stranka je intervenirala na roerodajnem mestu. NaSi dolžnost bodi, delovati na to, da ae čimprej« vrnemo zopet v normalne razmere, zato predlaga: »Obžalujoč, da je prišlo do suspendiranja mestnega statuta, in pričakujoč, da se povrne meščanstvu samouprava, preidi deželni zbor na dnevni red.»
Dr. Tavčar: NaSa atraaka je stavila poseben nujni predlog. Ker se je dež. predsednik od* daljil od prakse, odgovarjati na interpelacije Sele čez 14 dai ali pozneje, se mi zdi vs' to nekako čudno, utis že poprej pripravljenega ima na sebi; zato tudi besede dr. Šušteršiča ne morejo biti kdove kako odkritosrčne. Pojasnjuje stališče svoje stranke v tej zadevi. Tudi on je prepričan, da posamezna oseba ne pomenja vsega, ali oseba bivšega župana je taka, da ji tudi nasprotnik ne more cdrekati zailug za mesto ljubljansko; zato je čudno, da je vlada predlagala nepotrd t<jv. Vlada nima poguma navesti konkretnih razlogov in atavlja s tem korakom v čudno luč tudi vladarja. Dr. SuSterSič je v*o stvar zavil končno tako, da se je podal na polje, kjer je mislil, da nič ne Škodi, če da brco dr. Tavčarju ali dr. Trillarju. Afero je privlekel iz antipat-je do dr. Ploja in na-migava, da ve, da sta Tavčar in Triller delala nepošteno. (Ugovor.) Dr. Sušteršč je naglaSal. da je njegova stranka v tej zadevi silno lojalno postopala. Toda, ako bi bil dr. Šušteršič od dež. predsednika zahteval, da priporoči Hribarja, bi se ta nikdar ne upal oponirati. («Prav dobro 1») Protestira proti nasilju, tatero pečenja vlada, protestira proti nevarni igri, ki se igra s tem, da se poživlja v Ljubljano cele armade orožnikov, ki naravnost provocirajo k demonstracijam Schwarz je dolžan položaj razjasniti. Pretekla je že postavna doba za raip s novih volitev, pa jih vlada Se vedno ne razpise; prisilite jo ia potem verujemo v vaSo odkritosrčnost I Stavljam predlog: Vi». dež. zbor skleni: »Vlada se poživlja, da takoj razpise nove volitve vmestni svet ljub ljanski.»
Dr. Triller: Interpelacija dr. Sušterš.ča je najboljši dokaz, da danes v celi peželi ni tako akutna krize kot ljubljanska. S. L. S. bo imela prilike dovolj, da pokate, da njene besede niso prazne. Na magistratu sedi danes vladni komisir in zdi se mi kot ironija utode, ds je vladni komisar baš sin zadnjega nemškega župana. Nad 60 poročil bivSega župana leži v miznici, od aprovi-zacije mesta pa dol do vprašanja regulacije Ljubljanice, katero bo ppvzročilo, če ne bo pravočasno reSeno mestu velikansko Škodo: oni možje, morajo držati roke križem. To je gospodarska posledica politike g. dež. predsednika. Ko se poživlja, da pove stvarne razloge nepotrditve, tedaj izjavlja, da poklicanim zastopnikom slovenskega naroda ne dolguje nikakih argumentov; ako deželni zbor pogoltne tak odgovor, tedaj žvižgam na avtonomijo te visoke zbornice. Globoko bi se ponižal dež. zbor, če bi prešel preko te izjave na dnevni rod. Povdarja, da je Hribar opozicijonalen državni poslanec in to postopanje je za las podobno discipliniran ju župana kot državnega poslanca
ren na z izvanredno eleganco oblečeno krasno dekle in njenega starega spremljevalca, kajti še mnogo drugih oči je uprtih v ta par. Ko se jame parobrod premikati in pretresa silno delo ladjinih strojev, obrne ona pogled od morja in v tem hipu se vjamejo najine oči. Mirno in globoko me pogleda in nekak čuden izraz leži v njenih čarobnih očeh, tako da osupel povesim oči. Ko pa se črez nekaj časa ozrem zopet v njo, vidim, da so njene oči še vedno uprte vame. In kaj je to P Na lahno se mi nasmehne in pokima s krasno glavico, katero krasijo težke kite temnorujavih las. Nato hitro vstane in zdi se mi, kakor da se mi hoče približati. A v tem trenotku se vzdigne tudi starec z nekako čudno naglico, prime deklico trdo pod pazduho in ji nekaj pošepeče v uho. Ona ne odgovori nič, a njen poprej ljubko se smehljajoči obraz postane naenkrat trd, kot da bi bil izklesan iz marmorja. Skrbno, da, skoro boječe, jo odvede starec po stopnicah dol v kabino. Dolgo potem Se sedim nepremično na svojem mesto in samo ena misel se mi podi po glavi: kaj je s to deklico P NarazličoejSe slutnje se porajajo v moji duši, a do jasnega ne pridem. Slednjič se napotim k večerji v ladiino obednico v trdni nadi, da najdem tam deklico in njenega starega spremljevalca. A varam se, natakar, katerega vprašam po njiju, mi reče, da sta si pustila prinesti večerjo v svojo kabino. Škoda, si mislim in se vrnem na krov, da se še nekoliko navžijem svežega morskega, zraka prodno se podam k počitku. Krama noč je; luna se ravio vzdiga iz morja kot velikansko žareče
Gospoda mojal Ljubljana je doživela v zadnjem času velika razburjanja in ako nt prišlo do demonstracij, se imamo zahvaliti edino le discipliui ljubljanskega meščanstva. Zi uduSitev odporne sile je uporabljala dež. vlada poleg žendarmerija tudi — konfiskacijo. Prišlo je pod režimom barona Schwarza tako daleč, da je bila mogoča konfiskacija neke notice v »Slov. Narodu», tičoče se obiska nemških gled. preditav. — Ko smo konštatirali kršenje avtonomije, je naSa dolžnost, da temu našemu prepričanju damo tudi duška. Stavim dodatni predlog: «Visoki dež. zbor ne vzame na znanje odgovora dež. predsedniStva na interpelacijo dr. SuSterSič a in tovarišev ter izreka dež. vladi spričo njenega postopanja popolno nezmožnost*.
Dr. Eger: Debate se ne bomo udeležili. Da pride do normalnih razmer, glasovali bomo za dr. Šušteršičev predlog, zavarujem se proti napačnemu umevanju motivov. Nič ne očitamo vladi, če ni priporočila Hribarja v potrditev. Po našem mnenju ima avtonomija občine gotove meje; samouprava mora dolžnosti vestno vršiti, v septembrskih dneh pa ni bilo skrbljeno dovolj za varnost denarja nemškega prebivalstva; pričakovali smo že takrat, da bo župan odstavljen in obč. svet razpuščen. (Živahni ugovori.)
Dr. Novak se pridružuje izvajanjem gosp. predgovornika. Konštatira, da je vzrok nepotrditve izšel iz deželne vlade, katere postopanje se identificira z absolutizmom v kakem pašaliku. Izvajanjem dr. Šušteršiča ne veruje; zakaj naj bi se nar napredna stranka obračala do klerikalcev, če je bila dr. Šušteršiču tudi avtonomija na srcu. Omenjam to zaradi tega, ker se je dr. Šušteršič nekako očitajoče obračal vsled tega na nas; iz tega vidimo, da je bila intervencija dr. Šušteršiča malo odkritosrčna. Naši nasprotniki so iskali vzrok nepotrditve v velesrbski propagandi. Og. iz nasprotne stranke dobro vedo, da je vse to neresnično, ali vendar so ostentativno pisali, da eksistira antidinastična propaganda, ki nasprotuje celokupni monarhiji. Te .vzroke* je c. kr. deželna vlada hitro pograbila kot povod za nepotrditev župana Ivana Hribarja; vsled tega nas patetično vzklicavan.e dr. Šušteršiča prav malo zanima. Kakšen je bil njegov nastop takrat, ko se je sklepal statut za mestno občino?!
Baron Schwarz pravi, da je bila interpelacija dr. Šušteršiča objavljena v dnevnih listin z isto vsebino, kot je prišla v razpravo. Odvisen nisem od nikogar kot od svojih predstojnikov in svoje vesti. Dr. Šušteršič je v resnici interveniral pri njem v zadevi potrditve. Tudi o nujnem predlogu glede novih volitev ima že pripravljen odgovor. Volitve se imajo razpisati štiri tedne po razpustu; po pravnem mnenju deželne vlade je razpust pravomočen šele takrat, če ne pride pritožba morda od kake druge strani, kot samo od občinskega sveta. (Dr. Tavčar: „Od Kregarja in Štefeta!" [Smeh])
K r e k i n Lampe govorita mnogo, prekinjena mnogokrat od hrupne veselosti naprednjakov; bistvenega ne povesta nič. Posebno Lampek postane mnogokrat neprostovoljen komik.
Predlaga se konec debate; sprejeto.
Dr. Tavčar konštatira, da sta nosila Krek in Lampek vso dušo v rokah. Dokler bomo politiki, sem vedno proti vsaki rabuki, kakor jo je uprizoril dr. Krek; parlamentarne korpora-cije obstoje zato, da pravilno delujejo in za nič drugega.
kolo, valovi in valovčki, čarobno se svetlikajoč v njeni luči, bijejo tajinstveno ob ladjin rob in cojejo svojo vičao enako pesem in iz razsvetljenih kabin se čajejo nerazločni zvoki glasovirja, na katerem igra nekdo neko melanholičao laško pesem. Vmes pa zamolko v taktu buči j o ladjini stroji. Nalahko se naslonim na nizko ladjino ograjo in se zamislim. In ono dekle mi* ne gre iz glave. Naenkrat začutim za seboj tihe korake in nekdo lahno položi roko na mojo ramo. Naglo se ozrem n ostrmim, kajti ona, na katero sem uprav mislil, stoji pred menoj 1 Čudno plapolajo njene lepe oči. •Gospod,» zaSepeče v tujem jeziku, »prav je, da ste že tu, vedela sem, da boste natančni in koj sem vas spoznala. Ah, da conte R. še ni tu!» Osupel jo gledam in ne vem, kaj bi si mislil. »Oprostite, milostiva,» rečem slednjič, »brezdvomno se motite. Najbrž ste me zamenjali s kom drugim*. Ona pa napravi prestrašeno gesto, češ, nsj ne govorim tako glasno in nadaljuje šepeteje, ne zmeneč se za moj ugovor: »Veste, vsak trenutek mora tudi on priti.» Odtod pride, odtod* in pokaže po morju v smeri, v kateri se vozimo. »Ab, ne veste, kako težko ga že pričakujem* in zopet zaplapola v njenih krasnih očeh čudno, tako čudno, da mi postane tesno pri srcu. <In veste* in ona pritisne svoji roki ob valoveči grudi »danes, nprav danes...» V tem se zaslišijo težki koraki; iznad stopnjic se naprej prikaže v bledi mesečini prestrašeni in zbegani obraz onega starca, spremljevalca moje lepe neznanke, za njim pa dva ravnodušna obraza ladjinih natakarjev. Komaj pa jih zapazi devojka,
Dr. Šušteršič vehementno napada dr. Tavčarja in mu očita, da je ponižal debato na niveau podlih sumničenj in osebnih namigavar«j; vname se diskusija o vplivu prižnic, izpovednic in drugih takih stvari. Dr. Šušteršič poživlja, naj se ne zastruplja atmosfera, ker to ni v interesu delovanja deželnega zbora in nar.-napredne stranke.
Schwarz se oglasi k besedi; govori tako hitro, da ga ni moči razumeti.
Ob pol 1. se seja zaključi in prekine do pol
4. popoldne. Dalje priti.
8 1. državnega šolskega zakona.
Govoril raa XXII. g'avni skupi ioi Zave e dne 7. avgusta 1.1.
v Novem mestu Engalbart Gangl. Dalje.
Ali poznajo naSi m:li prijatelji gromevite besedo, ki govori: «Preklet bodi podpihovalec in dvojezični, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave!* (Sir. 28, 15)
Ali je znana tistim, ki se prodajajo, beseda: »Korenina vsega hudega je lakomnost*. (I. Tia. 6, 10.)
Ali je to versko in nravno, da obsojajo nas, aebe pa — vse obdane od grehov — poveličujejo malo mahi od svetnikov? Denuncirajo druge z anarhisti. (Klici: Jeglič I Krščanski mož pod plaščem vere 1 — Hrup.) ker ne poznajo svete besede ; »Naj torej človek presodi samega sebe in tako naj je od tega kruha in pije od keliha.* (I. Kor. 11, 28 ) (Aplavz.)
Ali je versko in nravno tisto silovito in oSabno povzdigovanje in napihovanje, ki hodi pred njimi in za njimi ter odmeva iz vsake njihove govorjene in zapisane besede? Ali vedo, da jim je že pisana sodba: »Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga bo Bog podrl*. (Sir. 10, 15)
Aii je versko in nravno, da hujskajo ljudstvo Proti izboljšanju učiteljskih plač, da učite! jstvu tega izboljšanja ne dado in da celo učitelji glasujejo proti učteljem? Naj jih presune moč svete besede: »Ali ne tečejo vdovi solze po leih, ali ne vpije zoper onega, ki jih izžema 1 Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da izprositi, se jih ne veselil* (Sir. 35, 18, 19.) — Ia zopet: »Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, ki so poželi vaša polj**, vpije; in njih vpitje je prišlo do uSes Gospoda vojnih trumi* (Jak. 5 4.)
Njihovo delo je obsojeno, zakaj sveta beseda kliče: »Kdor opravičuje hudobnega in kdor po-gublja pravičnega — oba sta gnusoba pred Bogom!» (Preg. 17, 15.)
Take nravno-verske vzgoje mi nočemo in je ne priznavamo, ker taka vzgoja ni vzgoja, ampak je posirovljenje, podivjevanje mladine in odraslega svetal Taka vzgoja je v najbolj kričečem protislovju s § 1. diž. šolskega zakona, ker nI niti verska, ker ne razvija duševnih moči, ne izobražuje otrok za življenje in jim ne daje prave pod« atave, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.
Taka vzgoja je vzgoja ljudi k mesarskemu klanju. (Hrup in aplavz.)
»Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen*. (I. Kor. 13, 13.)
Vera v zmago pravice nad krivico in nasiljem, upanje v boljšo bodočnost človeštva, ljubezen do ubogih, izkoriščanih in zaslepljenih — to je temelj naši nravno-verski vzgoji. Ljubezen pa je najmočnejša, ker nas navdušuje vzlic vsem
zakriči nečloveško in se s silna močjo oklene mojega vratu. Z vso svojo in njeno težo pritisnjen na slabotno ladjino ograjo, se ta naenkrat razmakne, jaz grabim z roko po zraku in.... peneči valovi se zganejo nad nama. Rezka morska voda mi sili v usta, nekaj me davi, nato pa me zapusti zavest — — — —-----—
Ko se zopet zavem, ležim v prijazni sobi.
»Kje semP> je moje prvo vprašanje. »Nič ne skrbi, dragec,> odgovori mi znan, mil glas, <v dobrih rokah si, revež I* Z nepopisno radostjo zapazim tik postelje ljubki obraz svoje Milke I »Ia da veš, oni preklicani dekret za Dalmacijo jim pošlješ kar lepo nazaj. Jaz sem že vse uredila. B >g ve, da kar tako lahko ni bilo . .. Cssarsko služlo obesiš kar na klin in z mano se vrneš zopet v naše goie. Krčmar boš in kramar, saj se tudi da živeti in očetu je aedaj vse prav. Ne pustim te sedaj za nič t teh pustih pečinah ob morju .... hal* in s tiho radostjo se udam ukrepom s roje mile, tako resolutne Milce — —-------
Nekaj tednov pozneje pa sedita za hišo vaškega krčoaarja in kramarja v P. na klopici ob čebelnjaku v tesnem objemu dva srečna človeka. Is vrta, ki je v najnujnejšem cvetju, veje opojen duh, duh čebelice, obložene s sladkim medom obkrožajo šumno brenče avoje panje in tam nekod iz doline, prav daleč, se Čuje ubrane zvonenje .... a naša dva, ne slišita nič, ne vidita nič in ns slutita nič, da daleč, daleč tam za morjem plaka jadni starec ob grobu svoje blazne hčerke... Kaj njima vse to P Ona sta srečna . ♦.
I, prilogu »Gortnlcu" ifev. 40 z i. 1910.
nasprotovanjem in trpljenjem ter nam dovaja vedno novih moči pri izvrševanju odgovorne in težke na»e naloge! »Zavoljo tega, bratje, »i prizadevajte boljinbolj, da »voj poklic in avoje izveljenje zagotovite po dobrih delih.» (II. Petr. 1, 10.)
Dati ao naSi sovražniki tudi sovražniki Rous-leaua, vendar izvajajo v vzgoji njegov nauk, ker stoje na istem njegovem negativnem stališču: »Preprečujmo, da ae kaj ne zgodi!» (Odobravanje.) Razvoj duševnih moči — Sola za življenje.
Vsak učitelj in vsaka učiteljica ima že po svojem poklicu brez ozira na § 54 drž. Sol. zakona dolžnost, da skrbi za rjglea svojega stanu in za izdatnost svojega delovanja kot odgojitelja oziroma odgojiteljice. (Primerjaj § 118 dokončnega Sol. in učnega reda, ki nam obenem zagetovlja tudi varstvo in zaščito Šolskih oblasti.)
Besede mičejo — zgled vleče 1 Nikjer tako kakor pri vzgoji ne prihaja ta resnica do veljave.
Zato: tvoje življenje bodi čisto in neomade-ževano, da stojiš pred mladino sam kot najlepši zgled. Ostani zvest svojim nazorom, svojim načelom, ne obračaj vetra po plašču, bodi značaj, da moreš vzgajati značaje! (Ploskanje.)
Sola naj stoji daleč stran od politiških bor in viharjev.
Sola je kraljica duš, ki naj objema s svojo blagodalje vse ljudi in vse stanove v enaki meri, vsem isti neizčrpni vrelec duševnih kreposti! V šdi naj ae dvigajo kulturni zakladi, da se ob njih razvijajo duš j v ne moči — politika pa od šole stran, in sicer vsaka politika, tako liberalna kakor klerikalna! Mi nočemo fanatikov, hočemo pametnih ljudi, ki naj sodijo in mislijo s svojo glavo I Z la&tnim preudarkom si bodo potem sami delali »vero in postave* tako, da bo uresa:čena beseda Prešernova: »Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi 1»
Volja je najvišja moč. Storiti in delati hočemo dobro zaradi dobrega, lepo zaradi lepega. V ospredju ne stoj lastna oseba. Skupna korist bodi vthod mojim dejanjem. Ne stori nikomur ničesar, kar nočeš, da U drugi ne stori! Dalje prih.
Pot čes Veliko Planino nad Kamnikom v konec Kamniške Bistrice. Konec.
Pod Pasjo Pečjo je ratpotje. Desna, stara pastirska pot pelje navzgor čez prostrano plano-tico, leva, dobro nadelana steza pa se izogne klancu in vodi pod strmim skalovjem ob celi »Pasji Pečji*, na kar se kmalu obe zopet združite ter skupna pot prevali v malo gozdno dolino pod Kisovcem (desno s pota planinska pastirska bajta). Z->pet nas objame tod za nekaj časa zeleno bukovje, kmalu da nas dvigne pot višje na kamenita tla ob belem pečjvju. Gimdalje stopamo, tem manjša drevesca. Same pritlikave smrečice srečujemo, po bližnjih gričih in čereh pa že pleza čop-kasto cvetje in ruSje. Nedolgo na to izpremeni pot svojo dosedanjo smer proti vzhodu ter zavije proti severu navzgor v malih serpentinah na levo in nas pripelje do osusene, kosmate smrečice z zna-merjem ob razpotju. Ob tem znamenju se ločite stezi: naprej v preji »ji smeri proti severu nas privede leva pot h Schmidingerjevi koči S. P. D. na Veliki Planini (v pol ure), desno od znamenja pa krene stezica proti podolgovatem robu, odkoder ugledsmo idilično sivo iotorišče pastirskih bajt na Mali Planini (10 minut).
Mala Planina (1507 m), idilično, sivo Soto-rišče past;rskih bajti V mah', proti vzhodu viseči dolinici s krasnim razgledom, leži črez 40 planinskih pastirskih bajt v kaj mičnem slogu, ki karak-terizira pastirske koče v Kamniških planinah. Enakega sloga ne najdeš nikjer drugod v naših Alpah. Strehe se dotikajo skoro do tal in imajo predaj in zadej zaokrožene lope, da so vetrova moč Um lažje lomi in ne buta silni piš na ravno ploskev in pod ogljate robove. Pastir (oastarica) ima svoj dom z ognjiščem, policami za mleko, sir, itd. v posebni, čveterovogljati kolibi na malem pod-zidku ter je ločen od živine. Z Veliko Planino veže Malo Planino (le pol ure hod«) dobro izhojena pot po valovitih tratah, ki so posejane s tisoči in tisoči pisanih, najrazličnejših goratih evetk.
Velika Planina (1555 m), pravcata planinska, pastirska vas na prostrani planini, nad katero se dviga proti zahodu najvišji vrh Velike Planine »Njivica* (1668 m) Po zelenih livadah je nad 70 planinskih pastirskih bajt prej navedenega sloga. Idilično, preprosto, nad vso skromno, a kljnb temu veselo in živahno življenje prijaznih in gostoljubnih pastirjev in pastaric je zelo zanimivo. Kdor bi je hotel torej videti v pravi luči, ta ga spozna na Veliki in Mali Plaiini najbolje.
Scbmidingerjeva koča S. P. D. Prejšnja koča znanega bistriškega lovca in prijatelja planinstva, notarja dr. Sckmidingerja, ki jo je oddal letos našemu planinskemu društvu. — Koča leži na zvi-šenem robu tik velikega pastirskega stana sredi med bojnimi pasovniki s prekrasno gorsko floro. Obširen razgled odtod je nepopisen I Najdivnejsi je pogled na panoramo celo osrednje proge Savinjskih Alp od Kočne pa tja do Velikega Viha poleg Ojstrice, dalje na Karavanke in isto tako na Julake Alpe. Koča, katero je dalo SPD nekoliko razširiti in popraviti, je sedaj že oskrbovana ter nudi v njej mudeči« se turistom obilo ugodnosti, katerih
smo prej oudukaj pogrešali. Dan oficijelne otvoritve nanovo pridobljene te koče bo menda v prav kratkem času oznanjen po časopisju.
Sestop iz Velike Planine črez Dol na Kopišča in v konec Kamn šie Bistrice (2 uri hoda). Od Schmidingerjeve koče se nam je povspeti na planoto poleg Njivice (v smer proti Grintavcu), ki se proti severu složoo pobesi. Na severni strani Velike Planine je svet zelo kraševit. Da ne vidimo ves čas pred sabo veličastnih Alp in kroginkrog sebe nebroj gorskih rož, mislili bi, da smo kje ua Krasu. Konec planote, kjer se prične mecesnov gozd, se spusti na severnem delu dvakrat stopnji-často navzdol Sprva v malem klančku v Konj-šico, zeleno planotico krog par globoko udrtih, kotlom podobnih dolin, drugič po daljšeta zopet obrašCenem bregu v Dol.
Dol (1313 m) s pastirsko kočo. — Podolgovata ravan med Veliko Planino in Konjem (1832 a), prehod iz Bistriške doline v Štajersko Belo in gornjo Savinjsko dolino. Pred pastirsko kočo se obrne pot proti zahodu in se spusti potem v zložnih serpentinah navzdol v senčnat gozd. (lapo-zanten pogled v Bistriško dolino!) Kmalu dohi-timo žuboreči potoček, ki nas spremlja, dokler ne stopimo ž njim vred na piano iz gozda na prijazno ravninico na KopiSčih. Od tod imamo le še pol ure do Bistriške koče SPD v koncu Kamniške Bistrice.
Potni spomini. Dal¡e-
Z nekim pričakovanjem, z vznemirjenostjo pričakuje potnik kraja, v katerega se poda prvič, kateri mu je Se popolnoma neznan, vendar pa je o njem že čul in slišal mnogo.
Tako je tudi novincu, ko pride v glavno mesto Avstrije Dunaj. Naša prestolnica zavzema glede površja in obsega sveta in velikosti in množine stavb drugo mesto v Evropi. Površina namreč zoaSa 27,307*53 ha. Seveda je od tega prostora zazidanega aamo tretjina. H š se šteje po statistiki iz I. 1905. v celem 38763 z 1,999.912 prebivalcev.
Naše glavni mesto je razdeljeno v 21 političnih okrajev. Skozi teče največja reka avstrijtka Duoava, od katere je speljan tudi globok odlok. Neka manjša vods, imenovana Dunajščica, tekoča tudi skozi mesto, je deloma popolnoma obokana.
Umevno, da je v takem velikanskem me»tu velik promet, za kar služijo železnice, in sicer državne, deželne, mestna, električna in konjski tramvaj, kakor obilo izvoščekov. Prav pazen mora biti tujec pri ogledovanju, da se mu kaj ne pripeti.
Zanimiva je razdelitev mesta. Središče; staro mesto, prvi okraj obdaja kroginkrog široka cesta s oddelki za vozove, jahače, električno železnico in pešce, kateri pravijo «ring». Da je obsajena z lepo košatimi drevesi, ni treba povdarjati. Od ringu stoje najlepše palače in javna poslopja, kakor državna zbornica, mestna hiša, visoka šola, muzeji, cesarski dvor itd. Bližnje okraje, okrog starega mesta ležeče, loči zopet drug širok »pas* ali cesta. Po tem pasu teče dunajska mestna železnica, katera je speljana največ pod zemljo, ter je človek, ko se vozi po nji tisto v temi, kakor v kaki podzemski kleti. Dnevna svetloba se pokaže le ob postajah ali prekopu (kanalu) Donave. Za majhne vinarje prepelješ se kmalu okrog več meitnih okrajev. Na tej železnici izprevodniki ne izklicujejo postaj, da mora človek sam paziti, kje izstopi, oziroma do katere postaje ion vozni listek. Ako kdo postajo izpregleda in se pelje do druge, mora ob pristopu doplačati, kar se je dlje peljal, nego si je poskrbel vozni listek. Kontroli tako ne more nihče uiti, ker na vsaki postaji peljejo stopnice iz podzemlje kvišku na cesto, ob izhodu čakajo čuvaji in pregledniki, da kontrolirajo vozne listke.
Tujcu, nevedo&mu, da vozi pod zemljo, pod ulicami cestna železnica zdi se tuintam čudno, ko hodijo ljudje, posebno opoldan v kako majhao hišico, kamor samo vstopajo, a ven ne pride nihče. Ce je dovolj radoveden, stopi za drugimi in pride do prostora, kjer se prodajo vozni lutki in ko si tudi on takega preskrb, ide dalje in stoji oa postaji podzemske železnice. Take male hišice so vhodišča k železniškim postajam.
A tudi na ulici tujec takoj uide, ako nima s seboj vodnika ali vsaj načrta mesta v roki.
Dobro je, da so Dunajčani postrtžljivi, prijazni in uljudni nasproti tujcu in so mu na usluge, ako jih poprosi za kako razjasnilo. Ce pa sede človek na elekrično železoicr, se pa mirne vesti lahko prepusti izprevodniku, samo da mu naznani, kam želi in hjča iti. Val električni vozovi imajo zveze z vsemi zunanjimi okraji, kakor zopet ti nasprotno z osrčjem mesta.gAko *e presedeš tnali štirikrat is voza v voz, nič ne de, samo da prideš na cilj; vozni listek velja tako eden in isti.
Dalje prih.
Gospodarski del.
Kmetijski vajenci. Na deželno pristavo v Ro-bežu, oziroma v Goricah, sprejmejo se s 1. novembrom 1910 štirje vajenci za teoretično in praktično izobrazbo v živinoreji, pašništvu in trav ništvu. V poštev pridejo samo kmečki sinovi, namenjeni, da svoj čas prevzamejo podedovano po-
sestvo, kar je dokazati z županstvo nim potrdilom Učna doba traja eno leto, hrano in stanovanje dobe na deželne stroške. Zi obleko in obutež se jim bo izplačevalo na mereč po 10 K. Proltje je vložiti do 15 oktobra t. 1. na deželni odbor v Ljubljani. Priložiti jim je razen gori omenjenega potrdila krstni in dom 3 viski list, šolska izpričevala in dokazila o morebitnem dosedanjem praktičnem delovanju.
Razpis dobava pohiltfi. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje za dobavo pohištva na dan 19. oktobra 1910 konkurenčno razpravo. Ponudbe za to dobavo morajo se najkasneje do 12 ure dopoldne omenjenega dne c. kr. tobačni tovarni vposlati. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki leži tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Msitna hranilnica ? Radovljici. V mesecu septembru 1910 je 241 strank vložilo 71 394 K 37 vin. 260 strank vzdignilo 95.050 K 54 vin. 32 strankam se je izplačalo posojil 28 G64 K — vin. Denarni promet 404.264 K 25 vin.
*
Tedenski sejem ? Kranju dna 3. oktobra 1910. lota. — Prignalo se je: 256 glav domače goveje živine, 246 glav bosanske goveje živine, 120 glav goveje živine hrvaške, 12 domačih telet, — hrvaških telet, 137 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 1 domača ovca, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 k, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 1050, proso K 7 25, rž k 8—, oves k 8 50, ajda k 750, repno seme K —, fižol ribničan K 14—, man-dalon k 12*— koks 15 k, krompir k 3 — za 50 kg.
Dopisi.
Novice iz Želemikev.
Glasilo naših lažiljubov, duhovnih prorokov in njim podvrženih podrepnikov, zloglaano lažnjivi »Domoljub* je nastopil v 38 in 39. štev. svojo staro pregrešno pot in nasitil z lažjo in zvitimi zavijanji za teden dni s roje nerazsodaeže.
Vse skrpucalo kaže, da mož ni posebna kapaciteta, ker tepe sam sebe po obrekljivih ustnicah in strupenem jeziku.
Ako pride tujec v našo cerkev, ne more dobiti o Železnikarjih drugačega mnenja, kakor da je to gnezdo pijane tolpe, ki je pozabila na vso moralo in nganja v tem ginjenem položaju vsa mogoča bogoskrunstva. Zadnji čas so namreč na vrati sami pijanci, fiudao se nam le vidi, da župnik tako rad v laitno skledo pljuje, saj ga vendar praksa uči, da je med njegovimi pristaši »frakelj* in »ta zelen* doma, aaj se vendar vse njegove ovčice z malo izjemo ravnajo po pesmi: »Kar prfehtamo, vse zažehtamo .. .» Zal, da je ves njegov glas med njegovimi ovčicami bob ob steno. Saj pravi sam : «kii mislite, da bo ta moja pridiga kaj pomagala ? Nič, čsto nič!* Nič avtoritete, nič upliva, gosp. Marčič 1 O žalostna pesem — propadate, rušite se!
Pri tem pa g. župnik ne pomisli, da so mu pri prvi in zadnji zmagi v Železnikih pomagali patentirani, daleč po svetu znani ljudje, ki kaj radi pogledajo v glažek. Lepa družba, in taki ljudje naj bodo oaprednjakom po župnikovem mnenju vzori Hvala lepa! Mož naprednjak, vzoren gospodar, a vreden ni nič, ker je naprednjak; žena
strastna p.....a, vzoria tercijalka, to je vzor
krščanske žene. To je logika g. župnika!
Proč z obrekovanjem, z resnico na dan in pripoznati boste morali, da je položaj drugačen in ne bo Vam treba klicati pri opravičbah Kristusa 1 Kam pa pridemo, ako se bo zagovarjalo ubijalce, tatove in druge grešnike pod pretvezo, da so katoliške ljudske stranke odborniki in sinovi klerikalnih očetov. Razumen človek bi rekel: Klerikalcu je vse dovoljeno! I a res je to tudi že izustil nek pobalin klerikalne stranke. Samo da si njihov, živ boš še lahko frčal v nebesa, saj imajo g. župnik pravico razpolagati ž njimi 1 Ti pa ubogi, liberalec — Marčičeva razvalina — izgubljen si. Pojdi proklet v pekel, kjer bo jok in škripanje z zobmi, zakaj dnevi so ti šteti in obsodba od Marčiča podpisana. On ti je vzel prosto voljo — hoče te približati živali.
Ali moti se mož, ako misli, da je vso učenost pojedel z veliko žlico. Povemo mu, da je ostalo skoraj vse trezno v naši skledi. G. župnik, varujte se »pupce in štupce* iz te sklede, draga je, ceno vam lahko pove morda drafgoški župnik! Ali ni tudi tu volja božja pokazala nizkost in podlosti
Božja volja torej ne dela razlike, ker je ravno Bog neskončno pravičen. A poglejmo še malo Lu-kelnovo mamo. Zelo pobožna je v cerkvi in tudi doma hoče postati vzgled-gospodinja. Ampak, o zaiost 1
Mož več ne nosi hlač,
besedo vso ima zdaj drug bahač 1
2 njim si mamica jezik brusi,
sestra njena se ji baje gnusi i
Kdor ne ve zakaj,
naj vpraša mamico vsaj.
če imate nahod, Ce ste hripavi, rasi ženi in težko dihate, Fellerjev fluid z znamko «Elsafluid». Prepričali smo se sani uri bolečinah v prsih, v vratu i. t d., o njegovem zdravilnem in kašelj tolažečem vplivu. Tucat za poskušajo 5 kron, dva tueata 8 kron 60 vinarjev franko. Izdeluje ga le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsia trg it, 264 (Hrvaško)
Tudi juriit L. L. je nekaterim zlobno-pobož-nim, raflniranira dušam celo v želodcu. Živega bi radi pehrustaH, edino zato, ker ima svoje nazore, ker se poslužuje proite volje. V odgovor povemo le, da je mož zraatel daleko čez «Domoljube vega* dopisnika in se je kot juridično izobražen Človek odločil za izstop. To je pač njegova stvar in naj-brfe g? 'ud! dopison ne bo preobrnil Pač pa smo dobili vtis, da je dopisnik pisal članek, kakor sam pravi, doslovno, da je: »Nekoč celo noč lumpal». Drugi dan je imel hudega »mačka* in mesto, da bi proklel oslarijo, je šel in napisal par lumparij v »Domoljuba*. Seveda, če se pri cerkovniku popiva pozno v noč, ko so že vse gostilne zaprte, ali če kak župnik, zmage pijan, daje za vino, to je druga, tu se gre potem za katoliška načela I Celo brez ožitninskega davka se da piti I Kdo nam pa kaj more, saj ao baje g. župnik dali zanjgal Tako se dela in se bo delalo za izveličanje klerikalnih backov.
Ce misli kdo ali pa celo verjame, da so to prava pota, ima namesto možgan, v glavi kup slame I
Nadalje čveka »Domoljubov* dopisan: »Ti pa, narod moj, le ie dalje nosi svoje krvave žulje in grose v oštarijo in pusti si zastrupljati dušo.» Tu je gotovo mislil na klerikalno Frtičsrjevo gostilno v Selcih, kar se tiče ostalih gostiln, jim ni ničesar očitati.
In Kos, oh, ta ubogi Kos! Saj ni vendar storil nič drugega, kakor da je postal ubijalec svojega svaka I Toda kaj še, dopisnik je »koaštatiral*, da se je svak sam ubil in da Kos ni ubijalec, no, potrpežljivi »Domoljubov* papir ga je pa že oprostili Ampak počasi, prijatelj, bo bržčas nekoliko drugačna muzika, in če si sploh kdaj bil »Franca*, si tu prav gotovo patentirana! Nadalje vneto zagovarja odbor občine Selca, češ, da so ne bo družil s »Sokolom* iz Železnikov. Ali tako razumevate ljubezen do bližnjega, ali ne veste, da se sovraštvo vsaj po smrti neha. Sramujte se svojega početja! Saj ao ga vendar spremili Vaši voditelji, duhovni gospodje — seveda zastonj — ker kot pristaši S. L. S. od nsprednjakov nočejo denarja. Ali rea ne vidite, kako smešite sami sebe s takimi dopisi! Ubijalec je izmed vase srede, delo je prekleto, ker se je izvršilo krivičnim potom, akoravno na vaši širokoustni krščanski podlagi. Ali more biti še razumen človek, ki bi vam kaj verjel Pojdite se z vašim krščanstvom solit, sleci te hinavsko-odurne plašče in postanite ljudem podobni 1 Splošno mnenje je, da je Kos ubil Tuška in to tombol), ker je trditev Kosova, da ga je hotel Tušek z nožem, neumni poizkus, saj je vendar imel Tušek nož v žepu in če bi ga ravno oni trenutek zadela kap, ne bi bil imel časa spravljati noža. Dopisnik hoče dalje zvaliti krivdo na naprednjaka, čel, če bi bil klerikalec, se to ne bi bilo zgodilo. A tako, zato se po časopisih ne napoveduje zastonj boj na nož. Prvi sadovi vašega nauka so tn! Veselite se jih I Naprednjaki v resnici obžalujemo tragično smrt mladega očeta, in to iz sočutja do uboge, zapuščene soproge in otrok, ne pa, kakor vsi Renov Tine, splošnoznani vinski bratec, ki je bil pred kratkim obsojen radi tatvine na 4 dni zapora. Vaše hudobije kriče do neba, in On, ki jih vidi, jih vsak tre no tek po vrača. Siba božja je nad umi, priliznjeni farizeji!
Saj pa tudi ni čuda. Selški Tomaž ima veliko večje veselje s hlevom, kakor s cerkvijo. Namesto da bi v prostem času pohajal kot Kristov namestnik cerkev in dajal drugim vzgled, ima svoje dopadajenje v hlevu med biki in teleti. Kako že pravi slovenski pregovor? Ni čuda torej, da pišejo njegove ovčice primerno o »ivetohlin-skih lnmpih*, a mnogo boljši izraz bi bil »svetoshaaki* — Da ga naš župnik verno posnema, ni treba omenjati. Prejšnji gg. župniki so zahajali v prostem času opetovano v cerkev. Naš župnik pa napravlja izlete brez zadostnega varstva v gorate kraje, prireja veselice, pohaja v Bohinj in prihaja ob pozni uri domov... to zna dobro, zato ima časa dovolj. Ako se pa vjema to s poslom Kristavega namestnika, to je druga. Kdo je pri selških volitvah »popravljal srečo* in za koliko, kriče že vrabci na faro viki strehi, samo župnik jih noče čuti; saj pa tudi svojih krovcev ne vidi, dasi so pri tako nevarnem delu le preveliki prijatelji »jeruša*. Kdo bo nosil nasledke? Previdnost in malo soli!
Jeseniške novice.
žalostna vest Javiti Vam moramo, gospod urednik, da izgubimo »regenta*. Večkrat ste že pisali, da bo šel g. »regent* jeseniški na počitnice, a pisali ste vedno samo o petih dneh. Slavne c. kr. oblasti pa, pri katerih je g. gerent posebno »priljubljen*, so uvidele, da bi bilo za »trudapolno delovanje* pet dni premalo za odpočitek, in na-maknile so mu še sedem dni. S tem bi bila potem afera Ber no t- Čebul j končno rešena. Funkcionar drž. pravdništva v Kranjskigori ne mara denarnih kazni in se je pritožil, deželno sodišče pa je 50 kron premenilo v sedem dni ričetove hrane. Saj mi možu te počitnice od srca privoščimo v očigled slavnih in velikih del, ki jih je zagrešil kot gerent na Jesenicah, in želimo le, da bi tudi g. deželni predsednik spoznal redke zmožnosti Cebuljeve, in ga po njegovih počitnicah kar obdržal v Ljubljani
za mestoega gerenta, ali pa za svojega »ipiceljna*. Kajti tudi to je res, da ne bo šel na počitnice v Kranjskcgoro, ampak v Ljubljano. Dolgo smo ugibali, kaj se je pravzaprav Kranjskagora g. »regentu* zamerila, pa nismo mogli priti do nikakega zaključka. Najprej smo mislili, da zato, ker je bil v Kranjskigori obsojen, ali to ne more biti vzrok, ker potem bi tudi v Ljubljano ne šel. Potem smo poizvedovali dalje in smo culi, da je jetuičar v Kranjskigori precej površen. Kakor Vam je znano, gospod urednik, pride na porcijo ričeta ravno i« natančno šteto 50 fižolov, in medtem, ko imajo v Ljubljani več jetničarjev, ki lahko štejejo f žol po cele dai, je v Kranjskigori samo eden za to, in ker zajema, kakor vsi klerikalci svojo pamet in duhovitost le iz f.žo a, ae je uprl, in noče niti po-kusiti kranjskogorskega ričeta. Tako smo si mislili mi, ali tudi ta vzrok ne bo pravi. Pač pa bomo zadeli v črno s temle. Sedaj se počenja v Ljubljani sezona. Pričeli bodo s koncerti, gledališkimi predstavami L L d., novi žabjek pa bo dobil, kakor običajno pred zimo, dosti stanovalcev, ki hočejo na vsak način poceni prezimiti. In tako bo zvezal naš oče gerent aladko s koristnim, to se pravi, poslušal bo koncerte in gledal gledališke predstave skozi gosto zamrežena okenca novega Zabjeka, zraven pa se bo marsičemu priučil od svojih sostanovalcev. Mogoče da postavi, ko pride s počitnic, i tn na Jesenicah kak Žabjek za te preklicane »jeberalce*. Srečno pot!
Naš kaplane, ki sliši na ime Kogej, se je spravil predzadnjo nedeljo na Savi zopetna napredno časopisje. Okrcal je vse in vse blagoslovil od »Svobodne misli* pa do ubogega »Napreja*. Čudno se nam le zdi, da takega pozivanja na bojkot oblasti ne kaznujejo, ali pa še niso prišle v položaj, da bi sodile o tem. Vsaka beseda, ki samo malo diši po bojkotu, se danes strogo kaznuje, ti ljudje pa govore cele govore na javnih prostorih za bojkot in ne skrivi se jim niti lasu. Dobro bi bilo enkrat statuirati kak eksempelj. Časopisi, po katerih je udrihal s svojim umazanim jezikom, so tile: »Svobodna Misel*, »Slov. Narod*, »Gorenjec*, »Soča*, »Edinost*, »Narodni dnevnik*, »Korošec*, »Rdeči Prapor* in »Naprej*. V ravno tej pridigi se je tudi identificiral z vero, češ, »kdor je čez duhovnike, je čez vero*. Ta naduta domišljija pa ni vredna, da bi razpravljali o njej, se pač vidi, da tem ljudem manjka izobrazbe na vseh koncih in krajih. _
II Goric nad Kranjem. V sršenovo gnjezdo sva dregnila zagnjič v cenjenem našem »Gorenjcu*, gospod uredniki Podgorske samopašoe sršene v svoji domišljiji, da so nedotakljivi in neranljivi, sva tako razljutila, da blujejo kar ogenj in žveplo. V ponedeljek, dne 3. L m. na sejmski dan v Kranju so si razni »Koširji*, »Concljeki* in »Ple-vevi* na kranjskem trgu belili glave, ugibali in ukrepali semtertja ter delali načrte, kako bi se znosili in maščevali nad zlodejemPI, ki jih je dal v »cajtenge* in jim tako grozno meša štreno. Kakor pereč ogenj jih skeli «Jur-Koširjevo* župa-novanje Pred dvorom — v paraleli in razmerju z Ivan Hribarjevim v Ljubljani. Pa kako bi jih tudi ne peklo in ne žgalol Prvi kot preddvorski de-fravdant nemoteno dalje — županuje —, drugi, ljubljanski Iran Hribar, pa kot vzor-župan glavnega in stolnega mesta Vojvodine Kranjske in vse »Slovenije*, pa je moral kot žrtva brezvestne klerikalne svojati — klike nsjnesramnejšega in naj-ostudnejš2ga početja — kot ljubljamki župan — pasti. 2 j imajo podgorski farovži nalog — sami so duševne reve brez para — da zavojujejo v prihodnjem »Domo-laži-ljubu* nad »hiperbestijo*, ki se je drznila « Košir-Concljek-Ple ve vovo veličanstvo* malo pošegetati. Ne, pa bitka ne bode bogsigavedi kako vroča in težavna I — Kaj? Saj se poznamo! Danes pa naj se dotaknem tako mimogrede nekoliko varstvene naprava in drugega, kakor ceste, občinska pota, mostiče, brvi, dalje zdravstvene, kakor pitno vodo, vodnjake, potoke, studence itd. Podgorske ceste v kranjskem političnem ohraju ao pravi škandal, in kranjski cestni odbor moral bi se radi groznega zanemarjenja tega cestnega omrežja postaviti na zatožno klop. Vse to cestno omrežje je tako rasdrapano, po nalivih razjedeno, da se lahko pešec na teh cestah ubije ali smrtno-nevarno p o bije, osobito v temnih nočeh in pri izogibanjih ; pri deževnem vremenu je po cestah polno mlak, luž, blata do gležnjev, kolesnine so tuintam nad l*/s decimetra globoke, ob straneh so ceste s grmičevjem in travmo zaraščene in vsled tega semtertja tako ozke, da je izogibanje vozoy naravnost nemogoče; o izkopavanju in snaženju jarkov ob cestah ni vida, ne sluha kaj še o drzanju in snaženju cest; leto in dan ne vidiš na teh cestah čl o veka-cestar j a, ki bi opravljal kako cestno delo. Preidem na občinska pota. Tn mi pero zastoji. Prepad za prepadom, brezdno za brednom v kar metrski rasdaljavi. Kar se tiče mostiče v, brvi in drog h raznih prehodov črez jarke, prepade, grabna itd. opozarjam na te dotične naprave v dosedaj opazovanih krajih in vaseh preddvorske občine in nienih obmejnih po sestrin kakor: Tenetiše, Zavoda, Kamnjek, Senično, (Kolovrat), Golnik, Zabije, Ca-dovlje, Kokrica (ob Parovnici), Predoslje itd. Preidem na vodnjake. Nekatere hiše imajo tako zanemarjene nesnažne vodnjake s tako smrdečo vodo (katero tudi ljudje pijejo in rabijo v kuhinji), da
se le malo ali nič n' razločuje od gnojnice. Nekaj vsakdanjega je, da tukajšnji podgorec spelje vse v vodo. Vsa stranišča, iz vseh gnojišč gaojnica je speljana v potoke in studence, v vodo se zmeče vsa mrhovins. V potokih in studencih perejo in izpirajo n. pr. znani zaloški svinjski mesarji ves drob na tisoče in tisoče vsako leto tam gor. pokla-nih prašičev in svinj, tako da potok »Ssvnjek* teče skozi Srednjo vas iu Gorice od zgodnje jeseni pa do pozne zime spomladi, torej nad 8 mesecev vsako leto žoltormeno pobarvan in prav dišeče zabeljen, skozi omenjeni dve vasi, kateri nimata druge vode kot potok »Sevnjek*. Živina, goveja kakor konjaka, ob času »Zaloškega* klanja ne pije vode iz »Sevnjeka*; goveja živina, ki jo priženeš na »Sevnjek* napajat, začne tam tuliti in zbezlja od potoka, konji hrže in v divjem begu zbeže v hlev nazaj. — Zdravstvena komisija, kje si?! Prihodnjič nekoliko o šoli ln šolskem pouku tukajšnjega ozemlja.
Il Kriitv prt Trtico. Naši farovški policisti hodijo vedno pod okna gostiln poslušat, kaj se tu pomenkujejo možje med seboj in ako se katera Mariaarica malo zavrti. Posebno pozornost pa ima eden is Sebenj na županovo gostilno, menda po strogem naročilu, in ta si je upal lagati dne 2. L m. v Snakovem, da »Gorenjca* takoj skrijejo, ko stopi on v gostilno. O, ti uboga ovca, ali si slišal, kako so te v Snakovem, kjer je vaše zbirališče, prepucali možje, da si se držal kakor fan-talin, ki je vtaknil prevroč krompir med zobe. Menda misli, da sme samo on »Gorenjca* brati, ker ga hinavskim potom dobiva. Od sedaj naprej bo »Gorenjec* visel na steni, da ga bo lahko vsakdo bral in ako bo hotela, celo še Urbančeva M t na. Istega dne skorajžil se je tudi njegov sodrug iz Križev in s svojim raztrganim tenorjem pel slavo »Lažiljubu* in grajal »Gorenjca* ter hvalil na vse načine društvo sirovosti, katerega člani so se zadnjič pri Benku izkazali, ko so Giril-Metodove ?ž galice raz mizo vzeli in pohodili. Ali so taki ljudje vredni, da jih slovenska zemlja nosi? Vsled tega mu je pa tudi trda predla, kajti za mizo je moral molčati kakor bi imel vodo v ustih. Potem pa eno sem, eno tje in hitrih krač je proti farovžu posnemal Arha. Sledil mu je sam kriški cerkveni ključar, da se je prepričal, ako je dirko dosti hitro izvršil. — Kakor križki cerkveni ključarji zatrjujejo, jim župnik še dosedaj ni dal cerkvenih ključev. Naš očka župan si radi na svoja stara leta privoščijo malo zabave, zato so pa postregli tem farovškim skledoliznikom nalašč z vžigalicam jugoslovanske demokracije in Giril-Metodovim, češ, bom videl, ako bodo tem skledoliznikom cigarete gorele. Prav imate, boljše podpirati delavstvo in narodnost nego farško bisago, ki je brez dna.
Na svidenje}
Godovi prihodnjega tedna:
9. Dionizij, Nadislav, Svetina; 10. Frančišek Borg., Gereon, Stremil, Odola, Dobromila; 11. Ni-kazij, Firmin, Negoslava, Zvonimir; 12. Maksi-mujan, Serafin, Dragislav, Priba; 13. Edvard, Koloman, Sibislav; 14. Kali s t, Do mi niči j an, Budvoj, Preslava; 15. Terezija, Brunon, Avrelija, Trujina, Radislav.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
15. v Kamniku.
V Kranju, dne 8. oktobra 1910.
Revolucija na Portugalskem.
Kakor je našim čitateljem znano, je bil leta 1908 ustreljen v Lisaboni, glavnem mestu Portugalske, kralj don Carlos in njegov najstarejši sin. Pa čin se je pripisoval republikanskemu gibanju in je imel vzrok v neskončni potratnosti kralja in njegove rodbine ter v popolnoma klerikalni in reakcionarni vladi. Takrat se revolucijonarcem ni posrečil načrt, proglasiti republiko. Garlosu je sledil njegov sin Manuel, ki se je istotako udal potratnemu življenju in celo kraljica-vdova je kar javno imela ljubavna razmerja z mladimi gospodiči is Pariza. Vendar ni akoro nihče slutil, da je revolucija žo tako dozorela. Dne 3. oktobra pa je izbruhnila z vso silo. Izbruh je presenetil celo vodje republikanskega gibanja. Kralju verno vojaštvo, zlasti pa mume palna garda, so se držali skozi celih 30 ur z veliko bravuro, toda zaman, ker so bili mnogi ificirji na skrivnem v stiku % republikanci in revolucijonarci. Vlada je bila popolnoma kon aternirana vsled izbruha revolucije. Zvečer 3. oktobra se je že posrečilo posamezne izgrede potlačiti. Revolucijonarci so se nato podali v artelerijsko vojašnico, kjer so se artileristi uprli, svoje oficirje zaprli in začeli razdeljevati med revolucionarje puške in patrone. Med tem časom se je vrši v kraljevi palači na čast brazilskemu predsedniku banket, kar ae naenkrat začuje na ulici streljanje; Oficirji mornarice so šli na suho ter prevzeli vodstvo ustašev in njih čet Boj je trajal pozno v noč. Ko je napočil dan, so sli revolucijonarci proti kraljevi palači Necesidades, kjer jih je sprejelo kraljn verno vojaštvo a salvami. Toda ko je soloce izšlo, je mornarica na morju pred lisabonskim pristaniščem potegnila republikanske zastave, oddala strele iz topov in začela bombardirati s bombami in granatami kraljevo palačo. Takoj drugi strel je zadel na palači kraljeve standarto ter je zbil na
». priloga ,.Gor«nleu" 11 40 t i <om
tl». Kralj Maruel je spočetka z veliko ootraojo mirnostjo gledal vse to in je pri tem kadil celo cigarete, toda končno je zapustil palačo in osel Kraljev beg je bil tembolj ponitevaten, ker mu je bil poprej izročen ultimatum republikancev, od-nosno revolucionarnega komiteja, v katerem se ga pomije, da te mora najkasneje do 4. popoldne odpovedati prestolu in vladi. Nato so začele bojne ladje streljati tudi na ostala javna, poleg kraljeve palače se nahajajoča poslopja, in sicer na poslopje vojnega in mornariškega ministrstva. Med tem časom je dobilo kralju verno vojaštvo topove, jih postavile na trg Don Pietro ter začelo streljati na revolucijonarce, toda iz ladij so tedsj začeli streljati na trdnjavico San Jerge, in čeravno trdnjavica ni bila posebno poškodovana, je vendar kmalu spustila državno zastavo ter jo nadomestila z republikansko. Med tem se je nadaljeval boj na ulicah, in je v ta boj poseglo tudi topničarstvo s topovi. Kralju zvesto vojaštvo se je pa bojevalo zaman. Celo noč so grmeli topovi na ulici. Medtem je nSel kralj Manuel na ladiji »Ameliji* in se podal v London. V Lsabonu pa se je sestavila že nova republikanska vlada, ki je že tudi uradoma naznanila svoj nastop evropskim velevlastim, ki se bržčas tudi ne bodo ustavljale, pripoznati republike. Prevzela je takoj ureditev razmer. Med drugim je prepovedala duhovnikom nositi na ulici duhovniško obleko ter je s posebnim dekretom razpustila tudi vse duhovniške koogregacije na Portugalskem in zaukazala njenim članom, da imajo v 24. urah rapust ti deželo.
Strah in trepet pa pretresa sedaj klerikalne kroge v Španiji in Rimu, kajti skoro gotovo je, da bo imel ta dogodek tudi posledice na Španskem.
Dliafll Zbor bo najbrž sklican 4. ali 5. novembra.
Mlalltirtke konference Dne 7. t. m. so bile pri ministrskem predsedniku Bienerthu kot f renče. Udeležili so se jih ogrski min. predsednik Khuen-Hedervaty, ogrski f Bančni minister Lukacs in avstr. min. predsednik bsron Bienerlh.
Skupni miniatnki ivtt se je višil minoli teden. Kakor se poroča, te ministri niao mogli v vseh vprašanjih zediait', raditega se tudi delegacijam ne razgrne podrobnega proračuna za leto 1911, ampak samo načrt istega. Glavne svote zahteva seveda zopet renasitlj vi militarizem.
Proteitaa manifestacija na Dunaja proti draginji mesa. V nedeljo se je vršil manifestacijski obhod po dunajskem R ngu. Te manifestacije se je udeležilo nad 250 000 ljudi. Korakali so mimo parlamenta pred rotovž. Tu so govorili razni socialni demokratični govorniki. Zahtevalo se je odprte meje, neomejen dovoz mesa iz Argentini je, slišale so se krepke besede proti vladi, Bienertu in trg. min. Weisskirchoerju. Nosili so vizprevodu po Ringu razne napise, v katerih se je izrsžal srd proti mogočnim agrarcem, katerim je vse le lastni žep. Demonstracija je končala povsem mirno. Opažati je bilo tudi veliko udeležbo žensk iz vseh slojev.
Klerikalne demonstracije so bile v nedeljo po Španiji proti Cinalejasovi vladi. V San Seba atianu je bil velik klerikalni demoostrativen shod; udeležilo se ga je tudi 14 Španskih grandov.
Ho? papežev dekret. Pariški «Fígaro» poroča: V najkrajšem času objavijo nov papežev dekret, v katerem se župnikom zaukazuje, da morajo prepovedati cerkveni pogreb vsakomur, ki ni ste ril svoje dolžnosti s tem, da je opravil izpoved in obhajilo. Izvzeti so samo tisti, ki so na smrtni postelji resničDo obudili kes. To mora izpričati kak duhovnik. —- C-j izide tak dekret ter se bodo po njem strogo ravnali, bo po mest h malo cerkvenih pogrebov, torej tudi manj zaslužka I Ali oziri na zaslužek utegnejo ubiti osire na papežev dekret Papež je daleč, zaslužek pa blizu 1
Umetnost in književnost
Janko Žirovnik: Narodno petami la mladino. 1. stopnja. Cena 20 vtn»-*ev. Natisnila »Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Za Soi ko deco je izdal marljivi nabiratelj narodnih popevk nad uči tel j J. Zirovnik že pred leti 20 malih pesmic Dad jih naučno ministrstvo ni odobrilo za pouk v ljudski šoli iz edinega vzroka, ker izdajatelj ni navedel v zvezku atopnje, za katero šolsko leto je izdaja prirejena, vendar so jih je predalo že nad 20 000 Zdaj. ko je zadostil izdajatelj še tej zahtevi, se je »uradno* odprla prosta pot naši narodni pesmi tudi v ljudsko šolo. Četudi imamo Slovenci nabranih že črez 6000 narodnih pesmi z ratnimi varijan-tami, vendar je iz tega ogromnega števila prav težavno izbrati one, ki bi bile po melodiji in besedilo prikladne šolski mladini. Vseh 20 pesmi v em 1. zvezku je postavljenih za dvoglatno petje v tisti neizpremenjeni karakteristični melodiji, ki je pristni znak naš h uvirnih narodnih pesmi. Zbirka samanasebi že, pa tndi prav nizka cena in zelo fin papir... vse to priporoča najnovejšo izdajo v najmnogobrojnejši nakup. Zasadimo takoj v mlada srca ljubke naše narodne pesmi 1 R,
Oiberovi leja «Matice Slovemke* dne 23. septembra t 1. Predsednik poroča, da je bila «Matice» zadnji čas zastopana pri slavo osti A. Mtha-üoviéa, pesnika «Lepe naše domovine« v Kianjcu, pri siavnosti Vrazovi v Gerovcu in pri razkritju I
spomenika dr. Lampeta, bivšega Matičinega podpredsednika, na Črnem Vrbu. Državna podpora je Matici v dosedanjem znesku (letnih 1000 kron) priznana za nadaljnja tri leta; g. poslancu dvornemu svetniku dr. Ploju se izreče zahvala, ker je v parlamentu dosegel sprejem resolucije o povišanju Matičine dotacije. — Zapisnik zadnje odbo-rove seje se potrdi po nekaterih izpreraembab. — Tisk publikacij za tekoče leto se bliža koncu; letos izide 1. del Lahov ga romana »Bram-bovci*. Pisatelju monografije »Pohorje« se sporoči v uvaževaoje kritika treh ocenjevalcev. Rokopis ••Bela Krajina* se odda v nadaljnjo recenzijo. Končna odločitev o došlih prevodih nekaterih Shakeapearjevih dram se preloži na prihodnjo sejo. Prevod Laichterjevega češkega romana »Za resnico* (Za pravdo) se da v oceno, istotako izvirna slovenska pesnitev «Gaudeamus igitur*. Sprejme se več narodnih pravljic. Nekatere literarne ponudbe se načeloma sprejmejo, n. pr. izdanje celotne korespondence Bleiweisove, prevod iz spisov Švedske pisateljice Selme Lager!6ffove, druge se odklonijo. — Za 1. 1911. izide mesto »Prevoda iz svetovne književnosti* 1. zvezek dr. Mencingerjevih zbranih spisov, nadalje zopet snopič »Slov. narodnih pesmi*. — Uitsnovi se več novih poverjeništev, Dosle je članariuo poravnalo nekako 2800 članov; s temi dohodki še stroški niso kriti. Društvena hiša se je glede na varnost in trdnost komisijo-nalno ogledala; defioitivno se sklene ureditev knjižnice.
Novičar.
Imenovanje. Finančni komisar Valentin 2uo, doma iz Trboj pri Kranju, ki je bi pred kratkim prestavljen na Dunaj, je imenovnn finančnim tajnikom Čestitamo I
Dežefaozboraki mandat za mesto L.ubljano je odložil dr. Ivan Oražen.
Volite? župana ? Kranju. Kakor čujemo, je cesarski svetnik in dosedanji župan g. Karel Sav-nik z ozirom na visoko starost odložil občinsko odborništvo. Kranj utegne dobiti potemtakem novega župana. Kdo bo novi župan, se z gitov^tjo ne more reči, ker je kandidatov več. — Po § 17. oLč reda imajo v obč. odboru glas tudi viriiisti, ki plačajo 200 K direktnega ali 400 K pridob tve-nega davka. Takih je v Kranju nad 20. Dosedaj se je menda priglasilo 10 klerikalnih virilistov in 5 narodnjakov, tako, da bo štel novi občinski odbor 82 članov.
Kranjski deželni zbor. Na drugem mestu prinašamo poročilo seje kranjskega deželnega zbora, ki je pričel zasedati minulo sredo. Radi pomanjkanja prostora smo morali poročilo pretrgati. Na kratko poročamo svojim čitateljem, da so se napredni poslanci v popoldanski seji pri sprejetju novega ljubljanskega Statuta odstranili in je bil Statut, ki bo sankcioniral menda že prihodnji teden, sprejet — V četrtkovi seji je bil z večino klerikalnih glasov sprejet občinski red in občinski volilni red. Ob tej priliki je govoril tndi poslanic dr. Vilfan.
Državni poslanec Ivan Hribar je odložil pred-sedništvo izvrševalaega odbora narodno-napredne stranke na Kranjskem.
0 kranjskem vodovodu Računi za kranjski vodovod so sedaj sklenjeni. Znašajo svoto 501.000 kron in presegajo proračun za 94.000 kron.
Stradanja v škofiji v Kranju. Kristalnočista Njegova nesebičnost, bivši liberalni poslanec to-lažnik jetnikov in petičnih starih devic, Koblarl. Anton, tehant v Kranju, je razposlal pred kratkim na vse županije in ekspoziture svoje tehantije ukaz, naj se vzdigne po deželi velika fehtarija za Njegov konvikt v škofiji, kjer se redi cvet kle-rikane zalege na kranjski gimnaziji. Baje je nevarnost, da izbruhne neutolažna lakota. Dobro je pa vse: krompir, fižol, zelje, repa, pa tudi kakšne mastne gnjati, pravijo, da se jih Tone ne brani. Pa ne da bi se bila tistih Vidmarjevih tisočakov, darovanih v ta namen, prijela jetika? Ali pa so šli tisto pot, radi katere sta se sprla z ranjkim ravnateljem Hubadom? Mi konštatiramo le, da vsem revnim in marljivim dijakom kranjske gimnazije brez razlike, daje kosila .n večerje „ Dijaška kuhinja v Kranju" in da je vsaka druga fehtarija za študente navaden humbug!
Na casarla Franca Jožefa gimnaziji v Kranju so slovesno obhajali dne 4 t. m. godovni in obenem tudi osemdeseti rojstni dan našega cesarja. Ob 8. uri zjutraj je opravil dr. France Perne v gimnazijski kapeli zahvalno božjo dartev; mešani dijaški zbor je dovršeno pel pod spretnim vodstvom prt fesorja Ivana Mastena znan*, večno lepo mašo Jožefa Haydna in melodijo zno pesem Ave M aria asšfga domačega skladatelja p. Aagelika Hribarja. Po zahvalni pesmi zapoje pevski zbor šj dre kitici cesarske pesmi. Ko se konča cerkveno opravilo, gredo učenci In učiteljski zbor v prostorno telovadnico, katero so dijaki prejšnji dan okusno okrasili po navodilih in pod vodstvom gimnazijskih učiteljev Franca Dolžana, Roberta Kenda in Jožefa Malearla Zadnjo steno so prepregli z narodnimi in cesarskimi zastavami; sredi ozadja so postavili podi j, ovili ga s venci is zimzelena in okrasili s doprsnim kipom cesarjevim t kip je is prijaznosti prepustila v ta namen mestna občina v
Kranju. Ravnatelj Ignacij Fajdiga stopi na podij in navdušeno nagovori mladino. Jako primarno naslika mlada leta cesarjeva fn skrbno njegovo vzgojo, ki je bila vaa tako umerjena, da postane iz mladeniča kdaj cel mož, moder, neumorno delaven vladar. In tako se je tudi zgodilo, kakor nam priča vsa dolga vrsta let njegovega življenja in vladanja. Končno pozove govornik navzoče, da za-kličejo Njegovemu Veličanstvu trikratni živi o; mladina se temu pozivu odseve s trikratnim, mogočnim živio-klicem. Mešani zbor zapoje navdušeno Biuulovo himno: »Bag a Tabo, Habsburžan !» z veliko fioeso in preciznostjo; mogočno učinkuje čista vokalizacija in trdnost v taktu. ŠtttoSolec Ivan Zore deklamuje s primernim patosom in pravim govorniškim zanosom slavnostni prolog, katerega je zložil nalašč za to priliko Sestošolcc France Pogačnik in v katerem opeva v lepo ubranih stancah vzvišenega vladarja kot moža dela in srčne do-brotljivotti. Lepa deklam aeija vzbudi med navzočimi mnogo navdušenega priznanja. S cesarsko pesnijo se zaključi ta skromna, a iskrena šolska slavnost.
Obdal zbor društva »Godba prostovoljnega gasilnega društva* v Kranju se vrši danes zvečer ob pol 9. uri v gostilniških prostorih hotela »Nova pošta*. Vabljeni se vsi sodelujoči in podporni člani, dobrodošli so pa tudi vsi prijatelji godbe. OJbor.
Mesarji, ni noge! Prejeli smo naslednji dopis, katerega priobčimo neizpremenjenega: Obrtniki v kranjskem sodnem okraju nameravajo obnoviti de-lovitnost mešane zadruge, katera se je ustanovila pred devetimi leti, a je cel čas takorekoč spala in ni poslovala. Ttj zadrugi bodo pripadli vsi rokodelci, za katere ne obstoje strokovne zadruge. Tudi mesarji, ki nimajo nobene zadruge, bi bili po zakonu zavezani, biti člani mešane zadruge, in sicer s čevljarji, krojači, mizarji, kovači in drugimi obrtniki vred. Na verjamem, da bode za mesarje jako koristno, pristopiti zadrugi, katera ne more varovati koristi posameznih obrtnih kategorij tako dobro, kakor strokovna zadruga. Zaraditega opomnim na shod kranjskih mesarjev, ki se je vršil v Ljubljani pred dvema letoma in na katerem se je tudi sklenlo, da se imajo v celi deželi ustanoviti strokovne zadruge. Zilibog se dosedaj to ni storilo, ker se mesarji premalo zanimajo za svoje lastne koristi. Ziaj je zadnji čas, organizirati se. Naj se začne v Kranju, kjer bi bili mesarji na vsak način zarezani, postati člani ene ali druge zadruga. Ako je njih število v Kranju premajhno, se lahko pri-klopijo tudi mesarji sosednjih okrajev, magari vsi mesarji na Gorenjskem. Mesarski mojstri, prijatelji, delajte nekaj za svojo obrt, zedinite se v strokovno zadrugo, prejkone bo prekatno 1
fjrnovojeikl, ki se imajo zglasiti, naj to store vsaj od 10. do 16. oktobra t L pri župan it m v Kraoju.
Nezgoda. V Škofji Loki je kleparski pomočnik Franc Bitenc pri neki stavbi padel z lestve V metrov globoko in si zlomil levo roko ter dobil no« tranje poškodbe.
Na Bledu je poneveril usmirovljeni orožnik in dacar Franc Bumskele 640 86 k uradnega denarja. Javil se je sam sodišču.
Iz Soriko dolino. Kakor čujemo, kandidira na Dolenjskem in v Belikrajini prof. Jarc za dr-žavnozborskega poslanca. Lep poslanec bo to 1 Kdor se koče prepričati, koliko se briga prof. Jarc za svoje backe, potem ko je izvoljen, se lahko irfjroiira v občini Medvode. Ob času volitev nam je obljubo val, da bo reg iliral S jro. S temi svojimi obljubami nas je samo pred«-pil, da smo njega volil'. Preteklo je že nekaj let, in še do danes se ni nobena Jarčeva obljuba izpolnila. Koliko je od takrat že Sora nam kmetom odnesla zemlje mimo Jarca, ve tukaj vsakdo sam. Prcf. Jarc se seveda za to ne zmeni, saj njemu voda nič ne vzame. Svetujemo mu, naj se nam ne prikaže več pred oči s svojo kandidaturo. To je bridka resnica, ki jo navajamo vsem zaslepljenim klerikalnim Bulo-kranjcem v svarilen zgled. Ravno tako se pa tudi briga za nas g. A. Belec, vufgo »šentviški špengler*, za našo okrajno cesto iz Medvod v Skofjo Loko. Kmetje, ako res hočete,- da se bo vam ali vsaj vašim otrokom bolje godilo, potem nkar ne volite klerikalcev 1 Ti delajo samo za farovže in pa za kanone!
Opozarjamo na vin »ko trgatev, ki bo v ne* deljo, 9. oktobra 1910 v restavracijskih prostorih g. Ivana Markelja v Otočah.
Is Kranj*. V nedeljo ob 5. uri se je vršil dobro obiskan shod Podružnice »Zveze jugoslovanskih železničarjev* na vrtu gospe Rani. Shod je otvoril po kratkem nagovoru predsednik podružnice g. Mlakar, pozdravil došle odposlance gg. Ekarja, Skerjanca in Jakliča in g« deželnega poslanca C. Pirca ki je počastil shod. Tovariš S terjane c je pozdravil podružn co in se zahvalil za neumorno delovanje, pozival člane v sedanjem položaju do resnega dela. Tovariš Ekar je v daljšem govoru poročal o slavnostnih dneh kongresa »Lige* slovanskih železničarskih organizacij v Pragi in o tečkah, ki so se tamkaj obravnavale. Tovariš Skerjanec je poročal, kako da se slovenskega železničarja zapostavlja in daje prednost nemškemu; povedal je tudi, kako se pod komando načelnika VVieserja v Gorici ponemčuje, tako da je postala že eela naselbina nemških privaodravcev, ustanovila Suiferajaska šola, ki dobiva podporo od Sui-
marke, nemškega Volksrata in se celo is Berolins. H koncu se je predsednik tovariš Mlakar zsbvalil sa mnegobrojno udeležbo kakor odposlancem ta lepo poročil j. Shod se je zaključil ob 7 uri. Po shodu se je razvila lepa zabava in zapela marši katera slovenska pesem.
Ii Gori?. V sredo dopoldne smo pokopali na tukajšnjem pokopališču naSega domačina dr. Karla Sohwegla, ki se je v ponedeljek v gradu Grim-sice ustrelil|v hipni zmeSanosti. V nedeljo zvečer je bil v hotelu Triglavu Se dobre volje, v ponedeljek dopoldne je bil Se vesel, opoldne si je pa pognal krogtjo v srce. Vzrok neznan. Pokojnik je bil dobrega srca in simpatičnega vedenja, radi tega so ga služabniki v gradu radi imeK in tudi ae
Že sploh priljubil vsakomur, kdor ga je poznal, [er bi bil postal prihodnji gospodar gradu, je velika Skoda, da smo Gorjanci in Blejci tako hitro izgubili moža, ki bi nam lahko vsestransko koristil.
Dražbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je imela meseca septembra 1910 sledeči promet: Prejemki. A. Redni doeodk5. 1. Prispevki iz nabiralnikov 1430 K. 2. Prispevki podružnic i. s.: Kranjsko 3722 K 59 v, ŠUiersko 160 K. KorSko — K, Primorsko 1738 K 93 v, skupaj 5621 K 52 vin. 8. Razni prispevki 9973 K 3 v. Skupsj 17.024 K 55 vin. B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obramben! sklad 3346 K 80 v. Skupaj 20 371 K 35 v. Izdatki. A Redni izda'k<. 1. Plače, remun. učit. asobju, razni računi i. t. d. 18.297 K 64 v. B. Izredni izdatki. 2 Naložitev na glavnico, oziroma obramben! sklad 5541 K 80 v. skopaj 23.839 K 44 v, torej primankljaja 3468 K 9 vin.
e
? testo 00 je ladnill pijan pek v Petregradn. Legel je na desko, ki je bila poleg testa ter se zvrnil vanj. Ker je bil pijan, se ni mogel iz testa rešiti ter jo umrl.
Pad giljotino. V Remiremonlu so obglavili 24letnega Vancona, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril in oropal trgovca z živino Gavoille. Kadar se izvrši kaka smrtna obsodba v Franciji, takrat dere ljudstvo v bližin*. Tako je bilo tudi to pot. 6 kompanij vojaštva je bilo okoli zagraje-nega okraja, kjer so obglavili Vancona Vancon je bil miren, duhovnik ga je obhajal. Ali ko je prišel blizu giljotine, se je stresel, toda prijeli so ga in pahnili na mesto, kamor so spustili giljotino, ki mu je odsekala glavo. Množica zunaj je kričala in odobravala usmrčenje. Potem ko so peljali truplo proč, je po vsej sili hotela množica k truplu; vo-
iastvo je bilo cel boj z ljudstvom, da je moglo [ončno pripeljati truplo na pokopališče.
Noto merilno orožje. Friderick Baugerter, neki Švicar v Stapleton S. I. v Amer., lastnik neke tovarne, je izumil in napravil novo puško, katera zapostavlja vse dosedaj izumljene puške. Puška, s katero je mogoče v eni uri oddati en milijon strelov, deluje brez vsakega šuma in poka. Ker se kroglje ne izstreljujejo s pomočjo stisnjenega zraka, niti s smodnikom ali drugimi razstrelji-vimi snovmi, niti s kemikalijami, je nova puška res skrivnostna. «Auto Machine Gun Go»., neka ameriška družba, je prevzela novo iznajdbo. Kakor se zatrjuje, je angleška vlada ponudila za patent pet milijonov dolarjev, a rnska vlada celo osem milijonov dolarjev. Trosi za smodnik je ponudil baje dvajset milijonov dolarjev; družba pa ne misli patenta izpod 825,000 000 prodati.
Žeoo v verigah. Svoj čas smo poročali o slučaju lekarnarja Parata v Parizu. Parat je imel, kakor znano, svojo ženo vkovano v mali sob«, tako, da ae od svoje postelje niti za dva koraka ni mogla oddaljiti. Na rokah in na nogah je imela železne obroče, zato se je le s največjo težavo premikala. Razen tega je imela na životu tako platneno obleko In tako s ključavnicami speto, da bi ne mogla prelomiti zakonske zvestobe, če bi jo le tako rada. Kajti mož je vedno nosil ključe doti čas obleke pri sebi, brez ključev jo bilo pa nemogoče grešiti. Zaradi tako krutega postopanja s
Ravnokar je izšel želo praktični in najnovejši
okjobrskj ztastf
! Vozni tri!
s koledarjem za leto 1910 In 1911.
Gena 20 vin.
Pobito x 1 itfitisKiui i« drugod.
svojo ženo so niakntli Parata najprej v preiskovalni zapor, pozneje pa v blaznico. Zdaj so Parata spoznali za pametnega in so ga izpustili iz blaz-nce. 2?aa ga zdaj toži na ločitev zakona radi trpinčenja. Tudi Parat zahteva ločitev zakona in sicer radi ženine nezvestobe. Parat trdi, da se je žena sama priklenila, oziroma je zahtevala, da se jo priklene. Tnd! je sama izdelala dotično spodnjo obleko in si jo tudi sama nadela na telo. Parat trdi, da je postal žrtev ženinih bedarij.
Damam Jo ob klobuk premalo. Neumorni so »najditelji novih ženskih klobukov, kar se mora priznati. Že se je ▼ Parizu zopet pojavila nova moda, ki je sicer nekako drzna in fantastična, vendar pa ima lepo bodočnost, kakor se zatrjuje. Novi ženski klobuk obstoji pravzaprav iz dveh, namreč iz velikega kotreta in manjšega kakor kaka avba. V starih časih so imele, kakor znano, ženske navado, da se doma pokrivale lase z več ali manj koketno čepico, na katero so poveznile kar svoj klobuk, ako so šle od doma. Ta stara nekdanja moda je našla posnemslko v novi. Novi klobuk je velikansk, Urok in visok, kolikor si mora le predstavljati moška domišljija. Izpod klobuka gleda koketno čepica, narejena iz velikih čirk in obrobljena s črnim žametovim trakom. Cepiča je podobne oblike kot se kopalne in nasprotje med njo n visokim, obtfrnim klobukom vpliva menda zelo blažimo na oči, kakor se zatrjuje. Nova moda bržkone ne bode zelo dobro pristojala ženskam a strogimi, klasičnimi obrazi.
Listnica uredništva.
Več stvari smo morali radi pomanjkanja prostora odložiti za prihodnjič.
Loterijska srečka dno 1. oktobra 1.1.
Gradec    61  79   70  38 90
Cenilce jedil in pijač
jaHo tičsc Is tako urejene, da je jih listo obesi tndi ii steno, priporoča ceno
tistfarna tanpret.
Izvod stane 20 vinarjev.
•   jhziiiito Ii priporočilo.
Usojam se podpisana naznaniti, da mi je deželna vlada l v Ljubljani podelila
! koncesijo za obrtno posredovani« i slnžb In mest za obrtne pomožne delavke In ženske posle
M mizarska goiiia
in
enega učenca
sprejme tako] 883 -1
L Kralj, mizar v Tržiča
na Gorenjskem.
doktorja pl. Trnkoczvja krmilno varstveno sred' stvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Masti it. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     89 12—13 Lekarnar Trakooars/, LJubljana.
in da sem otvorila svojo posredovalnico
232
f Prefeefi ii, r Kranju fc 170.
Potrudila se bom, da ustrežena kar najbolje vsem zahtevam in se v slučaju potrebe kar najlopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
Marija Lužar. Kranj 170.
NAZNANILO.
234
Trafika J. Kušlan, Kranj, Glavni trg
prodaja vse
slovenske časopise
ter se slavnemu občinstvo kar najtopleje priporoča.
Ceno češko poslelno perje!
5 kg novega   oskubenega K 960 boljše K 12'—, belo, mehko oskubljeno K 18— do K 24-—, snežno-belo, oskubljeno K 30*— do K 36*— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 228 6—2
B«acdlkt 5aci$«l, Mtf 371 iri ?tu|i, trn
BBsgas^gassBSBasgMsas^
P. n. slavnemu občinstvu se toplo priporoča
gorita, mrzla in prsna
kopel   218 s-»
pri ,,Ficlru" v Kranju.
oooooooooooooodooooooo    £0f     10V8rni&kd Znamki
pr/poročujemo tMf/SršftČf P"*?*** / kofpriznano IlUJffOijSA   za kavo I
Vsled bolezni se tako] preda
; Najlepši prostor sredi v LJubljani. 7 delavnik moči. Priden in zdrav Jih ima j lahko tndi več.
230 8—1
FR. SAJ0V1CU
LJubljana, Prešernova olloa.
| Največja* snažnostl
231 —1
Točna postrežba! |
i
Udobno, blgllenskl urejena
brlunlca s,     „ tM
V.Rozman s KRHI1J | O MSI SI. 106
Nahaja se nasproti 88     iupne cerkve
a
i
Prodajam   najboljših   sredstev asa negovanje lasi, raznovrstnih lastil H  izdelkov, podložkov ter krepa
juifjiii'ji, sumi m ^jumi am \mm 'i in is nü& irs»iy^ii iiöpjgög»
Jp2I		JfrÜfäJiaii^J	■ 1, '	Iii	l'.'-'l --!	m	
mm
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
oewik« glavnica k 5,000.000 k.     Stritarjeva nlloa štev. 2
Podružnic« t Spljeta, Celovcu, Trsln In Sara|era
■T.
Rezervni fond K 450.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račnn ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih
^^BBammBoamm  78 62-si Knpnje ln prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem koran.
G. Tönnies
v Ljubljani Z21
tovarna za stroje, Železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vse ■troj« za obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
e z
ga nI j
Po njem ti jed diši, Želodec ne boleha In glava ne bolil
Zahtevajte izrecno »FLORJAN* I ::     Zavračajte ponaredbel ::
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2.40. ,   n 4-80.
Parite! Rabite!
Ugodni nakup 80.000 parov 6evi|ev. s    4 pari ftovljov ssas 10 krom. i
Zaradi ustavitve plačil neke velike tovarne, mi je bilo naročeno, da prodam veliko zalogo čevljev izpod ceno. Zato pošiljam dva para 6«vljov za gospodo In dva para damaklh Aovljov aa trakova, rjave ali črue, galo-širane, s trdo pribitim podplatom, elegantne, najnovejša fa-
sona. Velikost po številki ali po meri v centimetrih. Vasi 4 pari Čevljev samo lO Kroti. 6—3       Pošilja se po povzetju. Izmena dovoljena. 216
Brate Sobnbvrarea - Industrie Frane Hamann, _Daaal 11, Aloiigaaie itev. 3.
J0S. MEIlL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ulloa   Ost. -t.
stiTiuo-isitio li tontratoljski kllihiilontro.
žično omrežje na stroj, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpno krite, štedilnike i. t. d ,
Špecijaliteta: 88 52 30
valjični zastori (Rollbalken). I
$«i fin lepih ulo riHjiiU
Konj - pramoV'" *
5 let starih, 15 v; visokih, za lahko in za težko vožnjo, brez napake, je naprodaj.
Kupci aaj pišejo pod šifro «D slon) oko » na upravništvo tega lista.
jflKoli Ve?!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-liliji no mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Teiin ob l, ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medici nal ni h mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfi menjam i i. t. d.
65 40-35
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kmečki posojilnici
v Ljubljani
(naaeroti Pioovca s v lastni bili s Dona joka enota) Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge sc tbrotsjejo po 4 VI«.
HV kmečki posojilnici je naloženo II ::   še nad 20 milijonov kron.   :: II Eeservni naklad čez 400.000 kron.
Za varnost pa še neomejeno jamči nad 8000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 34 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—19 1
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Kako
se varajo pred želodčnim boleznim?
Da se izogne boleznim, na kattrih trpi večkrat sedanje človeštvo, naj se uporablja pravočasno
nektar dr. Engela
kajti
močen želodec in dobra prebava
sta temelja zdravega želodca. Kdor si torej hoče ohraniti idravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih^dobro znani
nektar dr. Engela.
Ta nektar, ki je pripravljen iz izvrstnih Zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave izvrstno na prebavo, slično kakor učinkuje dober Želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nikakih slabih posledic. Zdravi In bolniki torej lahko zavživajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upllva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvoritev sokov.
Zatorej naj zavživajo
nektar dr. Engela
vsi oni, ki si hočejo obdržati dober želodec.
Nektar Je izvrstno sredstvo proti želodčnem kataru, želodčnem krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali asasllasenju.
lstotako ne dopušča nektar navadno asaprtja, utešenja, bolečin pri koliki
ali utripanja srca, temveč zdržuj« zdrav rpanec in dober tek ter preprečuje torej brez-spalnost, slabo vo jo, glavobol in živčno utrujenost V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje d* življenja.
Nektar se dobiva v steklenicah po K 2-— in K 4 — v lekarnah v Kranja, Kamniku, Szofji Loki, Radovljici, Tržiča, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, Litiji, Ljubljani, kakor tndi v vseh večjih in manjših krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avstro--Ogrske. Tndi razpošilja lekarna v Kranja 3 in več steklenic za originalno ceno v vse kraje Avstro-Ogrske.
sjsfjp Svari se pred ponaredbaml I
220 17—1 Zahteva naj se izrecno
*or  nektar dr. Engela
Moj nektar ni nikako tajno sredstvo. Snovi so: Samoa »00,0, malaga-vino 100,0, vinski Špirit 60,0, glicerin 100,0, rdefte Tino 100,0, sok jartebinke 100,0, sok freJnje 200,0, trpotec 30,0, borovnice 30,0, vermut 80,0, fenhel. janel, freienina korenin«, oticijan, kalmus, kamelice A 10,0. 1 e snovi naj ae meta.
; LJUBUnnn :
Preleruooa nllca B
Gričar & Ftlejač
; LJUBLJKnH ;
Prelernooa uHca B
nllndno naznanjata, dal le zatojal aa jesensko sezono faho o oblekah xa gospode ln dečke, kakor p konfekciji za dame popolna tn se priporočata aa pran obilen
posel. lagotaollajoC točno ln solidno postrežbo.
Hranilne vloge
se o)>reslujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.
»vstf. fef siilia, Kreditna in stavbena irnžba
rag. zadruga z om. poroštvom.
Contralla Diana], 0. Vheobaldgaasa 4. -■ Uradna kontrola.
Domače hranilnice
se dobe zastonj.      103 52-27
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   * 24-24 prsne karamele
a tremi jelkami
•kašelj*
hiipav/ost,   zaslisenoat, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržiča.
Jfuhat/ ne znajo
to smo konštutirati vselej, ko so se postavile nn mizo Pekatete, ki niso šle pcaebno v slast, Zahtevajte rastonj kuharsko knjigo pri tvrdkl: „Prva kra-jska tovrna testenin r Ilirtki Bistrici. 72 8—1
Pozor, gostilničarji!
dobro ohranjen, se za nizko ceno 217 Poizve se v gostilni pri „Fidru' v Kranju.
Line 19QH:   atifci/tfe«. teolajna  najvišjo priznanje
R. Wolf -CE
Fllialka Dunaj, Dn°*i m> a,u h«,.*«« 2
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lokomobili na Vroči par
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejSi in najsigurnejši stroji na moč za 249 26—26
Industrijske in gospodarske obrate.
Skupna izdelava nad B60.000 PS
38 Matija Ažman    1    123 *
8E
; nasproti   klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt Q^ A/lihaela Pantarja v Kranju
36 38
mar za Izdelovanj® mrtvaških krst
ker je bila hiša onega prodana.
Krste se dobe vsakovrstne In bo najnižjih conah.
92 6— 28
•SKQD QD QO QD QO QQ CQ OD QD QQ QO QD (X) QO GQttfQK
CX)\ado mcuetoče, zdrauo m ueselo
nemore ostati nobeno dekle In nobena gospodinja, katera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in v gospodinjstvu pri pranju in umluanju s slabim milom. — Pri porabi
Sch'ch±"
se varuje roke In doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
Mestna hranilnica
v Radovljici
Je prvi najvarnejši In najvedfi zavod za nalaganje ienarfa
V pol. oKr* KadoViJica na Gorenjske«
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47d od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K« Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit, okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnije in dragi c. kr. uradi vse vloge ed nedoletnih otrok in drage denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 167], 19 7,, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iznebi, dasl plača v celi dobi ie sa 97 v mani. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
166—14
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče 51-oalne namene, s
Dobe se v vseh naših prcdajalaah.
SINGER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 *8-30
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani It. 53, nasproti c lir. pulte.
Posestvo na Gorenjskem
pol nre.oddaijeno od Brezi j, obstoječe is travnikov, njiv in gozdov, ga odda t najem aH tndi proda.
Poizve se v upravništvu »Gorenjca*. 222 2—2
(m posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pul e-nega 2 K,boljšega t K 40h; p ima polbelega 2 K 80; ba-lega 4 K; belega, puhanega ' K jlO i>; 1 kg velefiaega SKTVt. snežnobelega puljeaega 6 K £55^^40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 S.; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Jzgotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali nnenegi nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema ^glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim poateljnlm perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 £; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavnloe a K, 3 K 60, 4 K; pernice, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; solavnioe 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apodnja pernice iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 8» h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne.
8. Benlsch, Dešenlc št 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.   192 60— 7
lO kron dnevno! ]0-6
Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VII./3. =—      =       Poštni urad 63. =
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga
49 52-35
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj prisnane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahtevanje sastonj.
DDDDDDDDDD
■ ■   Električna gonilna aila.   ■ ■
Tofarsi oljnatih barv, lata is firneia
Brata Eberl
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
Miklošičeva ulica 6, nasproti kot. »Union1
CjttMjiu
Ustanovljeno 1842.
,68-6
Telefon 164.
DDDDDDDDDD
191 52
Hajrežja Irgoiina oa Eoreejskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine In srebrnlne. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema. :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leta 1885.
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn in v Pariza s prvim darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno.
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnakega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila. -
Soecijalist v izdelovanju frakov Id saloaskfn sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela na tančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevani ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—81
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatin ska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-44
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 f)   £anff Martinova oesta 20
Postajališče električne cestno O^OjBjfjnjajjJ      £eleZnice pri šentpeterski cerkvi. 180—11
LJUBLJANA ::: Zalagatelj drnštva c. kr. avstr. dri. uradnikov
Bogati zaloga po-blitva taaka vrata v nah cenah. Ogla-dala, slike v raso velikostih.
Popolna oprava za vile. špeoljallteta: Gostilniški atoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički   pc vsaki
000/.
Ä' mm
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrata vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprava za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Za aooo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obe-iatnlk, miza, atensko ogledalo.
špeoljalltete v nevestinih balah. Veli*! prostori, prh ttlčno In r /. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 62 gld.
i i. i; i i
I°r Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in ¡2 pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
i.;u; m i: lii.iii h.m:m.'it m    i : m- mu
Alojzij« VodniH«
kamenarskem mojstru
ulica =
	1	» mm	):)ii:(ii:i!n	m	V. I	Ml i
						
)': lil ;l
I!'mmi':f :U lil :i !)!):( (
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven inpne cerkve.
priporoča 17613-11
ovoje bogato založene trgovino galante-rijakegav, norimberikoga modnega blaga, iolakin potrebščin, papirja, Igrač In rasnih pokrival.  ::  i'*a?edtla»ice»rJ jt»!
ToVirii^a
zalegi otročjih fo-zUHeV in
Ko.eiHoi
Cene radi pomanjkanja prostorov zelo usodne!
Ne mudite prilike! Na debelo ln drobno!
Konc. zobarski atelje
111 M4 Hrani«
od sedaj nadalje samo v
Stritar!*4 ulica 7.
44 52—40
Konc. zobotehnični atelje O. »«3>rcll
205 52—5
EjttMjani
Edini
Vf.f.M.zdrauniSki £UD0tehniSki .*.
atelje
u Kranju
ii isti MSi, kjer je lekarna.
Ordinacije osah dan, fndl ob nedeljah.
Ne zamenjajte mojega s ob o zdravniškega in sobotehniikega ateljeja a kono. sobarakim ateljejem, ki Je v prejInjih 6aoih v Kranju ordiniral samo ob nedeljah.
Umetni zobje se lzgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila tako]. Vsa zobotehnlška dela Izvršuje izkušen zobotehnlk, ki Je moj Sodelavec že fspočetka ln ki v tem posln ostane tudi še nadalje. Tako ml Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami ln pripomočki.
Glinaste peči
147 50-16
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze ln druge glinaste Izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
ZlatesVctisjc: Berlin,Pariz,Riniti
Najboljše kosmetično
ZObOčistilno sredstvo
Jzdefovater1
0. Seydl
JCjukljana, Spita/.-Stritar. ul. 7
Čltajto In priporočajte 1
Hi Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktuelnih spisov sa slovensko ljudstvo. Izhaja perio-I     dično, najmanj Štirikrat na leto,
1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna z
dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge
važne določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV  KOMET (REPATICA)
4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta In sedež za,nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN... Cena 30, oz   2dO vinarjev.
v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Beaervna aaklada isnala:
i
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
181 52-10
Denarni promet v lota 1809:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvzemši
nedelje ln praznike.
Poštno-branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Izdaja kooiorcij «Qorenjca».
Odgovorni urednik Miroilav Ambroži C
Lastnina in tiiek Iv. Pr. Larapreta v Kranju,
556