PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v goto Tini ja i> Abb. postale I gruppo - \u6Ufl ‘TU IlT Leto XX. Št. 65 (5748) TRST, torek 17. marca 1964 Radioaktivno žarčenje v ZDA pri podzemeljski atomski eksplozij i Ameriška agencija za atomsko energijo trdi, da s tem ni kršila moskovske pogodbe - Za brezatomsko področje v Skandinaviji - Protiatomske demonstracije v Bruslju ta, kjer obstajajo ali se proučujejo taki načrti. NEW YORK, 16. — Ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da so v petek med podzemeljsko jedrsko eksplozijo v Nevadi ušle majhne količine radioaktivnih snovi, in veter jih je odnesel več ko sto kilometrov daleč. Sporočilo pravi, da je bila radioaktivnost «skrajno nizka«. Radioaktivnemu oblaku so sledili z letalom do Arizone, kjer se je oblak razpršil, ne da bi pustil ((zaznavne znake«. Radioaktivnost so izmerile števil- ne postaje na področju Las Ve-gasa, in trdijo, da žarčenje ni nevarno za osebe, ki so mu bile eventualno izpostavljen. Vzrokov incidenta niso še ugotovili, verjetno pa ga je treba pripisati razpoki v zemlji, ki je niso še našli. Komisija za atomsko energijo trdi, da incident ne predstavlja kršitve pogodbe o prepovedi jedrskih poskusov, ker da ta pogodba prepoveduje vsak poskus, «ki bi povzročil radioaktivno žarčenje preko meje neke druge države«. STOCKHOLM, 16. — Na skandinavski protiatomski konferenci, ki se je zaključila včeraj, so spre- jeli program, ki poziva švedsko, norveško, dansko im finsko vlado, maj nemudoma začnejo pogajanja za ustanovitev severnega breza-tomskega področja. Štiri vlade bi morale poslati CZN izjavo, da me nameravajo proizvajati ali sprejemati ^atomskega orožja. Tem vladam se dalje priporoča, naj u-stvarijo skupno telo, ki bo pripravilo praktične pogoje in jamstva za izvedbo ideje o brezatom-skem področju. V resoluciji, ki jo je sprejelo o-koli petsto vidnih osebnosti iz o-memjenih držav — članov parlamenta, predstavnikov političnih strank, predstavnikov gibanja za mir m drugih organizacij — da bi razglasitev Skandinavije za brezatomsko področje nedvomno pozdravila široka javnost v Skandinaviji kot korak v smeri razorožitve. Hkrati bi to naletelo na u-goden odmev v drugih delih sve- ■iiimimitiiiiiiiiimiiiiiiimiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinaimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Izjava maršala Tita o dogodkih na Cipru Na otoku je vse mirno - Nadaljuje se prihajanje kanadskih vojakov NIKOZIJA, 16. — Na Cipru je | ko odbije pritisk ter gospodarsko vse mirno. Sinoči se je poveljnik | in politično izsiljevanje velikih mo- angleških čet general Carder raz-govarjal s posebnim U Tantovim predstavnikom Spinellijem in z brazilskim generalom Carlosom Paiva-Chevasom, ki je poveljnik mednarodne sile. Spinelli se je razgovarjal tudi s predsednikom Makariosom glede naloge varnostnih sil OZN. Medtem javljajo, da je več sto kanadskih vojakov odpotovalo ponoči in davi v presledkih z letališča v Quebecu na Ciper. Opremljeni so s poletno uniformo, z živežem za en mesec, s polavtomatič-nim orožjem in s solzilnimi bombami. Toda najpogosteje bodo uporabljali pendreke, ki so jih dobili pred odhodom, če bo potrebno nastopiti v primeru neredov. Vojaki, ki so odpotovali sinoči in danes, so povečini dvajsetletni mladeniči francoskega jezika. Prevažanje kanadskih vojakov na Ciper z letali se bo zaključilo 21. marca. V zvezi z dogodki na Cipru je predsednik Jugoslavije T.to na željo glavnega urednika Tanjuga podal v soboto naslednjo izjavo: «Na Cipru se je ustvaril izredno nevaren položaj, ki je zelo škodljiv za obe etnični skupini in ki ogroža neodvisnost ciprskega prebivalstva. 2e dva meseca traja tragični položaj, v katerem zgublja življenje na stotine ljudi o-beh etničnih skupnosti in ki predstavlja ogrožanje miru na tem delu sveta. Incidenti in mednarodni zaplet-ljaji se nadaljuje kljub temu, da je bila nedavno soglasno sprejeta resolucija Varnostnega sveta, katere izvajanje bi moralo omogočiti normalizacijo položaja na Cipru. Iskreno upam, da bo izredno zajedanje Varnostnega sveta obrodilo plodove, in še posebej izjava glavnega tajnika OZN U Tanta, v kateri je poleg drugega pozval Turčijo ng kolikor mogoče veliko amernost. Toda glede na dejstvo, da se ta nevarna kriza že nekajkrat obnavlja in da postaja vedno nevarnejša, menim, da je potrebno, da mednarodna skupnost takoj sprejme najučikonvitejše ukrepe, da se najde trajna rešitev. Da bi mogli to doseči, mislim, da je potrebno, da se poleg kolikor mogoče hitrega prihoda sil OZN na Ciper, sprejme tudi nujna o-odločitev o umiku čet dveh najbolj neposredno prizadetih strank, Turčije in Grčije, z otoka. S tem hi se po mojem mnenju in po mnenju jugoslovanske vlade ustvarili osnovni pogoji tudi za to, da ciprska vlada sprejme vse potrebne ukrepe in prevzame vso odgovornost za preprečevanje vsakega terorja, in to pomeni tudi za ureditev normalnega skupnega življenja dveh etničnih skupin.« nopolističnih skupin ter alarmistič-no in demagoško kampanjo, s katero skuša desnica vplivati na srednje sloje. Dalje pravi resolucija, da je moč doseči razvoj italijanskega gospodarstva na različni in prav nasprotni podlagi, kakršno nakazujejo delodajalci, «če je volja in moč, da se strejo sabotažne spletke in špekulacije velikih skupin in da se naloži nanje breme te obnove, ki se hoče sedaj zvaliti, na delavce in na srednje sloje«. Predvsem je pdtrebno: 1. Ustaviti inflacionistični proces. 2. Preprečiti, da bi posledice sedanjih težav padle na ljudske množice. V ta namen je potrebno takoj sprejeti ukrepe za intervencijo in javno kontrolo, ki naj blokirata dvig življenjskih stroškov in dasta zalet investicijam na podlagi najnujnejših potreb državnega gospodarstva in ljudskih množic. S temi ukrepi je treba nemudoma začeti demokratično gospodarsko programiranje, ki naj temelji na nujnih reformah struktur, ki naj podredijo kolektivnim interesom akcijo lastnikov velikega kapitala in naj dajo nove težo" v družbi in državi delavskim množicam. S temi temeljnimi smernicami mora biti navdihnjena vsa akcija vlade, in tudi posojilo, ki so ga ZDA pravkar dovolile Italiji, z zavrnitvijo vseh političnih pogojev. Zatem pravi resolucija, da morajo vse laične in katoliške levičarske sile razumeti potrebo, da ne dopustijo več pritiska monopolističnih skupin in da ugotovijo nujnost ter konkretno možnost, da danes vsilijo odločno smer obnove družbe in drastično omejitev oblasti velekapitala. «Toda obračati se na te sile, po-, meni dati življenje novi večini, ki naj se kvalificira za protimono-polistično gospodarsko programiranje in za realen razvoj demokracije. Komunisti se zavedajo, da se v tem položaju postavlja vprašanje možnosti in pogojev za srečanje med socialističnimi in naprednejšimi katoliškimi silami in KPI. Komunisti predlagajo diskusijo, odprto vsem silam levice, o poteh demokratične obnove dežele.« V Bruslju je včeraj kljub slabemu vremenu na tisoče belgijskih mladeničev demonstriralo proti jedrskemu orožju in za mir. Demonstracij se je udeležila mladina vseh političnih prepričanj, od demokristjanov do komunistov, ki so prišli iz raznih mest. Pridružile so se jim francoske, nemške in angleške delegacije. Med demonstracijami so nosili številne table z napisi, ki so spominjali na tragedijo v Hi-rošimi in Nagasakiju. Demonstracija je potekala mirno. Sprejeli so resolucijo, ki poziva predsednika belgijske vlade, naj reši Belgijo nevarnosti atomske oborožitve. Zatem so se demonstranti mimo razšli. Voditelj sovjetske delegacije na konferenci za razorožitev v Ženevi Carapkin je v intervjuju za francosko časopisno agencijo AFP opozoril na faktorje, ki se zoperstavljajo miru in ki paralizirajo ženevska pogajanja o razorožitvi. Med faktorje, ki delujejo v tej smeri, šteje sovjetski diplomat organizacije skrajne ameriške desnice in njihove pokrovitelje iz voja-ško-industrijskih krogov, ki žive od vojne industrije, pa tudi zahodno-nemške industrijske magnate, ki poskušajo atlantski pakt izkoristiti za svoje cilje. Carapkin ima za zelo pomembno, da je svetovna javnost natačno obveščena o razgovorih v Ženevi. Dejal je, da del zahodnega tiska namerno netočno obvešča svoje bralce, in dodal, da se velikokrat izraža tendenca, Sovjetsko zvezo prikazati kot nasprotnika vsakega nadzorstva. Znano pa je, je dejal sovjetski delegat v Ženevi, da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti vsakršno nadzorstvo, ki ga zahteva Zahod, seveda s pogojem, da bo sprejeta sovjetska zahteva o splošni in popolni razorožitvi. Temelj sovjetskega stališča je, da ne sprejema nadzorstva brez razorožitve, k čemur sedaj teže ameriški predlogi. Nato je Carapkin podrobno analiziral razloge za sovjetsko odklonitev najnovejšdli ameriških predlo- gov, ki bi «osvajali vojaško ravnotežje v korist Zahoda«. Na koncu je Carapkin dejal, da na konferenci o razorožitvi v Ženevi niso napredovali, in da celo ni soglasja pri sestavljanju dnevenga reda. O vzdrževanju angleške vojske ob Renu LONDON, 16. — V Londonu so se začeli angleško-nemški razgovori o finančnih vprašanjih za vzdrževanje britanske vojske ob Renu. V ta namen je prišel v London zahodnonemški finančni minister Rolf Dahlgruen. Na podlagi sporazuma, ki sta ga junija 1962 Sklenili obe državi, so se Nemci obvezali, da bodo kupili vojni in civilni material v Veliki Britaniji v vrednosti 1.2 milijarde dolarjev. Sporazum poteče ta mesec, in del določenega zneska je treba še potrošiti. ZDA-Panama brez sporazuma WASHINGTON, 16. — Organizacija ameriških držav je sinoči sporočila, da je bil med ZDA in Panamo dosežen sporazum za obnovitev diplomatskih odnosov ter za začetek razgovorov in pogajanj gle- de medsebojnih spornih vprašanj. Toda kmalu zatem jfe predstavnik ameriške vlade izjavil, da ni prišlo še do nobenega sporazuma glede postopka, s katerim naj bi skušali rešiti spor. Tudi ameriški predsednik Johnson je nocoj na seji sveta Organizacije ameriških držav izjavil, da ni prišlo še do nobenega sporazuma. Dejal je: ((Panamska vlada meni, da določbe, o katerih smo se sporazumeli, predstavljajo obveznost ZDA, da bodo revidirale pogodbo iz leta 1903. Toda ameriška vlada ni prevzela nobene take obveznosti in njeno stališče se ni menjalo po začetku pogajanj.« Predsednik je dodal, da ameriška vlada želi iskati s panamsko vlado »pravične rešitve« medsebojnih sporov. Panamski predsednik Roberto Chiari in zunanji minister Gali-leo Soliš pa sta ponovila, da so po njunem mnenju uglajeni politični spori z ZDA na podlagi pisanega sporazuma, ki so ga dosegli s posredovanjem Organizacije ameriških držav. Minister Soliš je izjavil, da mu je znano, da je bil podpisan sporazum... «razen če, je doaal, niso ZDA po podpisu menjale mnenje; v tem primeru bi se povrnili k izhodiščni točki«. ZASEDANJE CK ZKJ V BEOGRADU 8. kongres ZRJ bo letos v novembru Poročilo o idejnih vprašanjih in vlogi ZKJ Bistvo vloge ZKJ ni v tem, da se proglasi za vodilno, temveč v tem, da je sposobna utreti nova pota napredku - ZKJ šteje 1,019.015 članov BEOGRAD, 16. — Na dnevnem redu 6. pilenuma CK ZKJ, ki se je danes sestal v Beogradu pod predsedstvom generalnega tajnika Josipa Broza-Tita, so bili aktualni idejni problemi in vloga Zveze komunistov Jugoslavije, osnovne smernice predkongresne aktivnosti ZKJ in priprave za 8. kongres, ki bo novembra letos v Beogradu. Plenuma so se udeležili tudi or- ganizacijska tajniki in predsedniki ideoloških komisij centralnih komitejev republik, ki niso člani CK ZKJ. Plenum je dal pobude za intenzivno razpravo o najvažnejših vprašanjih in nalogah Zveze komunistov Jugoslavije, pred-vsem pa o nadaljnjem razvoju družbenih odnosov. V referatu o aktualnih idejnih vprašanjih in o vlogi Zveze komunistov Jugoslavije je član izvršnega komiteja Veljko Vlahovič ugotovil, da je bila po 7. kongresu ZKJ, ki je bil leta 1958 v Ljubljani, rešena vrsta važnih l-dejnih vprašanj sodobnega socialističnega razvoja, da pa je zaradi dinamičnosti družbenega razvoja potrebno nekatera vprašanja stalno proučevati v luči najnovej. šib družbenih potreb in da idejni razvoj nenehno poraja nova vprašanja in nove kvalitete, ki zahtevajo nadaljnje _ proučevanje. K temu spada vprašanje vodilne vloge ZK Jugoslavije v borbi za nadaljnji razvoj socialistične de- AVTOMOBILIBENCIN IN DAVEK NA DIVIDENDE Senat razpravlja o vladnih ukrepih proti sedanji neugodni konjunkturi Senator Roda (PSIUP) zahteva odstop vlade - Jutri bo Ferrari Aggradi obrazložil agrarno politiko vlade - «Avanti!» o ofenzivi proti urbunistiinemu zakonu RIM, 16. — V poslanski zbornici so bila na dnevnem redu le vprašanja krajevnega značaja, interpelacija demokristjan-ske poslanke Martini pa je zadevala premestitev tobačne tovarne v mestu Lucca; jutri pa bo na dnevnem redu interpe-1 satja Natolija (KPI), ki zadeva vprašanje predsedstva CNEN. V senatu se je začela splošna razprava o vladnih zakonskih ukrepih, ki zadevajo povišanje cene bencina, novo pristojbino nakup avtomobilov in mo- Predsednik Johnson na tornih čolnov ter spremembo davka na dividende delniških družb. Pripomniti je treba, da je finančna komisija znižala pristojbino na nakup avtomobilov in da bo razprava upoštevala to znižano pristojbino, ne pa prvotni ukrep vlade. V razpravo so posegli danes štirje govorniki: senator Roda (PSIUP), senatorja Perretti in Lattanza (oba MSI) in liberalec Artom. Roda je ižrekel nezaupnico vladi in kritiziral njene dosedanje ukrepe proti konjunkturi; glede milijarde dolarjev kredita, ki so ga ZDA priznale Italiji, Je dejal, da italijanska vlada «ne bo zmožna uporabiti ga pravilno« in da ga bo «morala drago plačati na političnem področju«. Roda je nato polemiziral s PSI in pozval socialistične senatorje, naj podajo ostavko, ker da se niso držali svojih programskih obvez, hkrati pa je citiral angleški ((Financial Times«, ki je napovedal bližnji padec Morove vlade, ker da ne uživa zaupanja niti delavcev niti delodajalcev. Roda je še zatrjeval, da so vladni ukrepi konservativnega značaja, in je zaključil s pozivom, naj vlada poda ostavko. Ferretti in Lattanza pa sta zatrjevala, da je politika vlade levega centra v protislovju z atlantskim za. vezništvom in EGS, ki da temeljita na liberalističnem gospodarstvu, medtem ko Italija uvaja dirigirano gospodarstvo. Artom pa Je zatrjeval, da bodo sedanji vladni ukrepi poslabšali konjunkturo. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne in popoldne. Poslancem so razdelili zakonski predlog socialdemokratskih poslancev Amadeija in Cariglie, s katerim se ukinjajo s 1. januarjem letos vsi odtegljaji upokojencem, ki so obvezno zavarovani glede invalidnosti in starosti. Poslancem so dostavili zakonski predlog nekaterih demokristjan- skih poslancev, ki vsebuje določ-ureje vanje delovnih sporov; iiiiiiiniiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiii Resolucija konference KPI NEAPELJ, 16. — Včeraj se je v Neaplju zaključila organizacijska konferenca KPI z govorom Togliattija in s sprejemom politične resolucije. Resolucija ugotavlja, da se je konferenca sestala v «trenutku, ki je resen za naše narodno življe-nje,» in ((opozarja vse Italijane na Poslabšanje gospodarskega, socialnega in političnega položaja v deželi v treh emesecih po sestavi Morove vlade«. «Velike monopolistične skupine so najprej izvajale naraščajoč pritisk, da pogujejo akcijo vlade levega Centra, danes pa razvijajo veliko ofenzivo, da bi v celoti uveljavile svojo voljo in svoje interese.« Pri tem dodaja, da to ofenzivo ((omogoča že sam programski sporazum, ki je podlaga sedanji vladi, In jo je vedno bolj dopuščala popustljivost skupine levega centra.« Zatem omenja resolucija grožnje monopolističnih skupin delavskim množicam, njihov napad na mez- množične odpuste itd. Resolucija pravi dalje, da odloč-*a obnovitvena akcija vlade lah- Program predsednika ZDA za «vojno proti revščini» Za izvajanje svojega programa je Johnson določil 970 milijonov dolarjev WASHINGTON, 16. — Ameriški predsednik Johnson je predložil danes kongresu načrt, da se doseže »popolna zmaga« v vojni proti revščini v ZDA. Program predvideva 970 milijonov dolarjev izdatkov. V svoji poslanici senatu ln predstavniški zbornici pravi Johnson, da bo kampanja proti revščini »nudila nove možnosti milijonom naših državljanov«. «Na milijone Američanov je, dodaja Johnson, to je petina našega prebivalstva, ki ni u-deležena pri izobilju, ki ga u-živa večina nas, ln za katere so zaprte poti k novim možnostim.« »Vojna proti revščini, nadaljuje Johnson, bi morala Imeti namen, zrušiti pregrade, kakršne so rasna krivičnost, pomanjkanje sposobnosti in pomanjkanje izobrazbe. Sredstvo za vojevanje te vojne bi utegnila biti ustanovitev «korpusa dela«, ki bi ga sestavljalo sto tisoč mladih ljudi. Program, ki ga bo vo. dil ravnatelj «korpusa prostovoljcev miru« Sargent Shriver, bo spo-poljnjen z «Economic Opportunity Act«, ki ga predlagam kongresu skupno s svojo poslanico. Novi pro- gram, ki ga predlagam, spada v naše možnosti. Izdatki 970 milijonov dolarjev predstavljajo en odstotek našega proračuna, in vsak dolar, ki ga zahtevam za ta program, je že predvidevan v proračunu, ki sem ga predložil januarja kongresu.« Johnson izjavlja, da nudi program pet temeljnih možnosti: 1. Nudil bo polovici milijona mladih Američanov, ki so v neugodnih pogojih, možnost da razvijejo svoje sposobnosti, da dokončajo svojo izobrazbo in da dobijo plodno delo. 2. Dal bo vsaki skupnosti možnost, da razvije splošen načrt za pobijanje lastne revščine. Zvezna vlada bo finansirala 90 odstotkov stroškov za prvi dve leti. 3. Nudil bo sposobnim Američanom in strokovnjakom možnost, da se vključijo kot prostovoljci v vojno proti revščini; če bo neka država ali skupnost zahtevala pomoč, jih bo vlada lahko rekrutirala in poslala na po- moč. 4. številnim kmetom in delavcem bo ded možnost, da razbijejo pregrade, ki jim onemogočajo, da se rešijo revščine. 5. Dodal bo celotni državi možnost, da vodi koncentriran napad proti revščini, s tem da se pod predsedniškim vodstvom ustanovi urad za »gospodarsko pomoč«. Najvažnejši del Johnsonovega predloga Je načrt, da se pomaga 500.000 ameriškim mladim ljudem z ustanovitvijo korpusa dela, programa za usposabljanje za delo in programa za študij in delo. Korpus dela bo štel sto tisoč mladih ljudi med 16. in 21. letom starosti, ki bo. do služili dve leti, delali za razvoj naravnega bogastva dežele in bodo dodeljeni centrom za usposabljanje za delo. Program usposabljanja za delo bo nudil delo in vežbanje v bolnišnicah in pri dejavnosti skupnosti 200 tisoč ameriškim moškim in ženskam od 16. do 21. leta starosti. Program za »študij in delo« pa bo dal na razpolago 140 tisoč mladim Američanom, ki nimajo sredstev za nadaljevanje študija, zvezne sklade za poldnevno zaposlitev. be za UlCJtTOMJ, ...... T , ta predlog hoče odpraviti vse tiste določbe prejšnje korporativne ureditve, ki so še vedno v veljavi, vendar pa jih ni moč uveljaviti, ker ni več fašističnih sindikatov. Po skoraj dvajsetih letih! V sredo bo zbornična komisija za javna dela proučila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek (ki ga je senat že odobril), ki pooblašča vlado za izdatek v višini šestih milijard im 401 milijon lir za zgraditev stanovanj za čast-nike in podčastnike vojske, mornarice, letalstva, korpusa finanč. nih stražnikov in korpusa agentov javne varnosti. Minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi bo v sredo obrazložil pred ustrezno komisijo poslanske zbornice agrarno politiko sedanje vlade. Jutri bo v Rimu zasedanje glavnega odbora PSIUP, na katerem bo Vecchietti poročal na temo: »Poglobitev politične in gospodar, ške krize dežele«. Zasedanje se bo zaključilo v sredo zvečer. Predsedstvo stalne konference rektorjev italijanskih univerz je imelo svojo sejo včeraj v Firencah, Ob zaključku so odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo med __ureditve im . _ . diija niso pritegnili k sodelovanju niti univerz niti fakultet, in da se univerze imajo za predmet, ne pa za subjekt, ki je pristojen za učinkovito sodelovanje pri obnovi visokošolske izobrazbe. Spričo tega izražajo svojo zaskrbljenost za nadaljnji znanstveni napredek dežele. . »Avanti!« posveča svoj jutrišnji uvodnik urbanističnemu zakonu, ki ga bodo predložili parlamentu v bližnjih dneh, in pravi med drugim, da so magnati gradbeništva in lastniki gradbenih zemljišč zagnali velik hrup, s čimer »skušajo usmeriti nezadovoljstvo majhnih gradbenih podjetij k smotrom, ki jih zasleduje Confindustria«. Po zatrjevanju teh krogov, je vlada levega centra kriva, da je italijanska gradbena industrija v krizi, stotine gradbenih podjetij na robu poloma, gradbincem pa grozijo odpusti. Smoter vsega tega namernega hrupa je v tem, da bi se vlada odpovedala reformam strukture, da bi »poslovnemu svetu vrnili zaupanje«. ((Avanti!« pripominja k temu, da je jedro tega vprašanja v tem, da je »nadaljnja ekspanzija tržišča nemogoča, ker so postale prodajne cene že delj časa nevzdržne, med tem ko je mezdna rekvalifikacija, predvsem pa povišanje cen gradbenih zemljišč spravilo v nevar- nost že itak negotovo ravnotežje gradbenega tržišča«. Potern ko je obsodil dejstvo, da je italijanski gospodarski sistem omogočil izredno veliko akumulacijo _ nad-vrednosti gradbenih zemljišč, «A-vanti!« dodaja: #Ce bi ne bilo mogoče odpraviti enkrat za vselej parazitnih zemljiških rent, ki bre- menijo našo gradbeno industrijo, in vrniti temu sektorju gospodarsko in urbanistično racionalnost, bi bile možnosti obnove naše gradbene industrije skoraj nične. Glasilo PSI poudarja da bo urbanistični zakon pomenil »velik demokratičen preobrat v življenju naših mest« in da je zato zaman manever zainteresiranih krogov, njihovega tiska in Confindustrie, ki skušajo izsiliti kakorkoli spremembo te temeljne vladne reforme. «Avanti!» zaključuje, da bo bitka za urbanistični zakon frontalna bitka, ki bo hkrati dokaz in merilo volje levega centra, da uveljavi svoje reforme. Atentat na sedež KPI SASSARI, 16. — Sinoči so neznanci izvršili atentat na sedež KPI v Sassariju. Nekaj po 20.30 sta v kratkem presledku eksplodirali dve bombi pred uradi stranke v središču mesta. Tedaj je bilo na ulici mnogo ljudi, ki so začeli panično bežati, kar so atentatorji izkoristili za svoj beg. Eksploziji sta vrgli vrata iz tečajev. Polici-ja je takoj začela preiskavo in za-straiila poslopje. mokracije. Vlaho-vič je poudaril, da ZK ni napravila napake in se ni proglasila za dokonceega razsodnika o vseh vprašanjih, pojavih in delovanju ljudske zavesti' in misli. Zveza komunistov je u-stvarila živ, borben organizacijski instrument delovnih ljudi, ki jim utira pot in ustvarja najugodnejše pogoje za zgraditev socialistične družbe. Vodilna vloga ZKJ je bila in ostaja v sposobnosti kritičnega pregledovanja družbene stvarnosti v sposobnosti združitve vsestranske ljudske energi-je za spremembo te stvarnosti. Ze na 6. kongresu ZKJ je bila po-stavljena zahteva, da se jasno do-loči pomen vodilne vloge ZK v pogojih usmeritve na družbeno samoupravljanje in krepitve socialistične demokracije. ZKJ je prevzela nase odgovornost za u-veljavljanje sistema samoupravljanja. S tem je vodilna vloga ZKJ še bolj usmerjena na razvoj socialistične zavesti. Vlahovič je poudaril, da ni bistvo vloge ZKJ v tem, da se proglasi za vodilno, temveč v tem, da je sposobna utreti nova pota napredka, odkriti nova sodobna sredstva in metode v borbi in delovanju v družbeni strukturi, da se vse morebitne slabosti odstranjujejo na napreden, demokratičen način. Vodilna vloga ZKJ v graditvi socializma je neobhoden pogoj čim hitrejšega razvoja samoupravljanja in organiziranja borbe za uresničenje ,tega razvo- Ko je govoril o nekaterih idejnih in političnih nerazumevanjih vodilne vloge ZKJ, je, Vlahovič -ugotovil, da čeprav je vse delovanje ZK posvečeno človeku, njegovim materialnim intereso-m, njegovi vlogi v družbi, njegovim pravicam v sistemu samoupravljanja, se vendarle v praksi porajajo pojavi in tendence, ki so v nasprotju z osnovnimi načeli ZK, to je taki pojavi, kot so nepravilen odnos do ljudi, pojavi birokratične-ga odnosa posameznih komunistov do ljudi, mnenje posameznih komunistov, da so oni poklicani, da določajo, kaj je socialistično in kaj ni. »V našem sistemu, je poudarit Vlahovič, komunisti ne morajo biti voditelji delovnih ljudi, temveč samo lahko pomagajo, da ljudje politično in idejno oblikujejo svoje mnenje in izražajo svoje interese in stremljenja. Vodilna vloga ZKJ je v tem, da skupno z delovnimi ljudmi gradi sploš. no politiko, da loči to, kar je zaostalo, od tistega, kar je družbi koristno in potrebno. Proti nezdravim tendencam se ne sme boriti s pritiskom, temveč s prepričevanjem in spopolnjevanjem političnega in organizacijskega dela.« Vlahovič je poudaril potrebo nadaljnjega razvoja in krepitve notranje partijske demokracije in ugotovil, da sistem samoupravljanja zahteva večjo stopnjo ustvar. jalne discipline, večjo stopnjo odgovornosti posameznih komunistov. Demokratični centralizem v pogojih samoupravljanja zahteva ne le širšo vsestransko konfrontacijo, temveč tudi večjo disciplino pri izvajanju sprejetih sklepov in stalno idejno borbo. Ko je navedel nekatere negativne pojave, je Vlahovič ugotovil, da izkušnje kažejo, da se taki pojavi najbolj pogosto- Seveda se v vsej Italiji v teh dneh največ piše in govori o milijardi dolarjev ameriškega kredita. Vladni tisk poudarja predvsem, da gre za dokaz zaupanja ZDA v sedanjo vlado levega centra, medtem ko levica poudarja, da gre za določeno zdravilo sedanjega slabega gospodarskega stanja, ki pa ne sme povzročiti opustitve resnega reševanja osnovnih vprašanj; desničarji pa se hvalijo, da so za posojilo že prej vedeli ter poudarajo predvsem, da naj se kredit »koristno« uporabi. »Poslabšanje gospodarskega, socialnega in političnega položaja v treh mesecih Morove vlade« se poudarja zlasti v resoluciji organizacijske konference KPI v Neaplju, ki postavlja dve zahtevi: ustaviti inflacionistični proces in preprečiti, da bi posledice sedanjih težav padle na ljudske množice; hkrati pa je treba nemudoma začeti demokratično gospodarsko programiranje, ki naj temelji na nujnih reformah struktur in podredi kolektivnim interesom akcijo lastnikov velikega kapitala. Na Cipru je še nadalje vse mirno in več sto kanadskih vojakov je že dopotovalo na Oper kot sestavni del sil Združenih narodov. Glede ciprske krize je povedal v soboto svoje mnenje maršal Uto, ki je predvsem izrazil upanje, da bo izredno zasedanje Varnostnega sveta obrodilo plodove, zlasti pa izjava U Tanta, ki je pozval Turčijo k zmernosti. Tito je poudaril, da je nujno najti trajno rešitev, za kar je treba takoj umakniti čete obeh neposredno prizadetih strank. V Bonnu je na demokristjan-skem kongresu kancler Erhard dejal, da je njegova vlada zahtevala od zahodnih držav izvajanje njihove obveze glede obnovitve e-notnosti Nemčije, da je združitev, in ne začasna rešitev, še vedno smoter zahodnonemške politike in politike zahodnih držav ter da mora napredovati glede združitve iti z vzporedno z razorožitvijo. Dejal je tudi, da bodo pogajanja v okviru «Kennedyjeve runde« preizkusni kamen atlantskega zavezništva. V Franciji pa so v nedeljo komunisti pri drugem delu deželnih volitev pridobili od vseh strank največ sedežev, in sicer 49, tako da jih imajo sedaj 99. Največ sedežev imajo še vedno socialisti (286), ki Jim sledijo levi center, radikalci, demokristjani in golisti, ki so tudi rahlo napredovali. Na skandinavski protiatomski konferenci je 500 vidnih osebnosti iz vseh štirih držav zahtevalo razglasitev skandinavskega področja za brezatomsko. Hkrati pa je ameriška komisija za atomsko energijo sporočila, da so v petek med podzemeljsko jedrsko eks- plozijo v Nevadi ušle majhne količine radioaktivnih snovi s »skrajno nizko radioaktivnostjo«. Poročilo dodaja, da s tem ni bila kršena pogodba o prepovedi jedrskih poskusov, ker radioaktivno žarčenje ni šlo preko meje ZDA; vzrokov incidenta še niso ugotovili. Predsednik ZDA Johnson pa je predložil včeraj načrt za »zmago nad revščino« v ZDA, ki predvideva 970 milijonov dolarjev izdatkov. Po tem načrtu bo pol milijona ameriških mladih ljudi dobilo pomoč z ustanovitvijo korpusa dela, programa za usposabljanje za delo in programa za študij in delo; korpus bo štel 100.000 mladih ljudi med 16. in 21. letom. ma kažejo tam, kjer so demokratični odnosi slabo razviti. V nadaljevanju svojega referata je Veljko Vlahovič poudaril, da je ena od osnovnih značilnosti ZKJ visoka stopnja idejno-Orga-nizacijske politične enotnosti. V borbi za enotnost je ZKJ vedno vztrajala na ustvarjalnih namenih partijske enotnosti kot rezultatu demokratičnega sprejemanja sklepov kot rezultatov borbenih mišljenj. Toda, je poudaril Vlahovič nam je potrebna borba mišljenj o vprašanjih, kako napredovati v družbenem razvoju s krepitvijo socialističnih odnosov in socialistič-zavesti. V borbi za dosego enotnosti zavzema posebno mesto kritika. Zveza komunistov Jugoslavije je vedno trdila, da je u-stvarjalna kritika in njen razvoj del socialistične demokracije druž. benega razvoja. Pomanjkanje kritike ovira razvoj pozitivnih oblik družbenega razvoja, omogoča pojave kritizerstva. Aktualna kriti-ka je navadno ostra, toda njena ostrost ni v sprejemanju administrativnih ukrepov, temveč v moči argumentov in v njenem družbenem učinku. Na koncu svojega referata ja Vlahovič poudaril potrebo večja povezanosti organizacijskega dela ZK z idejnimi vprašanji in dejal, lila J“-'- da je nastopila doba poglabljanja in dograjevanja sistema na že postavljenih družbeno - gospodarskih osnovah. To pa zahteva potrpežljivo in vztrajno sistematično delo. Iz referata, ki ga je nato podal Velimir Stojnič, član CK, o pri- pravah za 8. kongres, sledi, da je ZK imela konec lanskega leta 1 milijon 19.015 članov. Ti bodo na podlagi sprejetega sklepa na rednih skupščinah ZK izbrali okrog 1500 delegatov za kongres. Po razpravi o obeh referatih, v katerih je sodelovalo več članov, so bili sprejeti sklepi v zvezi s pripravami za 8. kongres, ki bo novembra letos v Beogradu. To-čen datum kongresa bo določil CK ZKJ dva meseca pred kon-gresom B. B. Napredovanje francoskih komunistov pri deželnih volitvah PARIZ, 16. — Pri nedeljskem dru. gem delu deželnih volitev v Franciji so komunisti skoraj podvojili število svojih sedežev. Drugi del volitev se je nanašal na 551 sedežev. Komunisti, ki so jih že imeli 50 od skupnih 1528, so pridobili drugih 49 sedežev, tako da jih imajo skupno 99. Skupno so posamezne stranke pri volitvah od 8. in 15. marca dobile: komunisti 99 sedežev, socialisti 286, radikalci 189, levi center 202, golisti 123, republikanci in neodvisni skupine Ciscard d’Estaing 81, MRP 148, neodvisni skupine Pinay-Motte 165, skrajna levica 15, krajevna akcija 204. Na podlagi statistike notranjega ministra so v primerjavi z volitvami leta 1958 pridobili: komunisti 49 sedežev, golisti 33, socialisti 15, skrajna levica U, krajevna akcija 6, levi center 6, republikanci in neodvisni 5. Zgubili pa so: neodvisni 44, radikalci 39 in MRP 8. Značilno je, da se je prav tako kakor pri prvih volitvah tudi pri nedeljskih vzdržalo veliko število volivcev. Pri volitvah 8. marca se je udeležilo volitev 56,6 odstotka vpisanih volivcev, v nedeljo pa je to število narastlo komaj na 58,23 odstotka. Opazovalci trdijo da zaradi tega ni moč na podlagi teh volitev potegovati posplošenih zaključkov, kar se tiče morebitnih rezultatov pri splošnih političnih volitvah. Precejšnji uspeh Je imela akcija levice, da prepreči izvolitev gollstič-nih kandidatov. Prišlo Je do številnih sporazumov med komunisti in socialisti in tudi drugimi silami, kar je omogočilo poraz številnih go-lističnih kandidatov. De Gaulle v Mehiki MEKSIKO, 16. — Francoski predsednik de Gaulle je prispel danes na osemdnevni obisk v Mehiko skupno z zunanjim ministrom de Murvillom. Nocoj je njegovo letalo prispelo v mehiško prestolnico kjer ga je sprejel predsednik Mateos. Ob povratku iz Mehike bo de Gaulle uradno obiskal francoska kolonialna o-zemlja na Antilskih otokih in francosko Gvijano. Sovjetsko sporočilo o treh pilotih BEJRLIN, 16. — Predstavnik e-m eri ške vojske je sporočil, da se sovjetske oblasti »poročile, da zadržujejo v Vzhodni Nemčiji tri ameriške pilote, katerih letalo ae sestrelili v torek nad Vzhodno Nemčijo. Eden od treh pilotov je ranjen in je v bolnišnici sovjetske vojske. Sovjetske oblasti so tudi sporočile, da bodo dovolile ameriškemu vojaškemu zdravniku, da pregleda ranjenega pilota, čigar stanje ni hudo. Ameriški vojaški zdravnik je že odpotoval v sovjetsko vojaško bolnišnico V Magdeburgu v Vzhodni Nemčiji, Veleposlanik Cabot Lodge republikanski kandidat? / , S fa K /V* ■ Milijoni ameriških gledalcev so teden dni tega pred televizijskimi zasloni tako napeto spremljali pomikanje svetlih številk na- elektronskih tablah kot navijači na razburljivih konjskih dirkah. Sarmi zaradi te ' velike , predstave, ki so jo priredili močni instrumenti »sedme sile*; so preliminarne volitve v New Hampshiru pritegnile v ZDA mnogo večjo pozornost, kot jo v resnici zaslužijo. "Rezultati pomenijo za republikance pokopane upe. Od petih republikanskih kandidatov, ki so bili vpisani na volivnem listku, se lahko trije takoj odpovedo vsem prihodnjim preliminarnim tekmam. Dva preostala glavna kandidata Goldvvater in Rockefeller sta dobila v hampshirski rundi 20.000 oziroma 17.000 glasov in nista več glavna. 28.500 republikancev je vpisalo v prazno kolono ime ameriškega veleposlanika v Južnem Vietnamu Henr.vja Cabota Lodgea, 14.000 pa jih je vpisalo v prazno kolono ime bivšega ameriškega podpredsednika Richarda Nixona. Prihod Cabota Lodgea na čelo republikanske liste morda niti ni tako veliko presenečenje. Morda ima prav Barry Goldwater, ki je takoj po volitvah izjavil, da je imel Lodge veliko prednost pred ostalimi, ker je bil daleč od borbene linije. Rockefeller in Gold\vater sta v medsebojni borbi utrudila tako sebe kot gledalce.;; Prvi s stalnim nasmehom, ki mu nihče ni ..vedel '.pomena, drugi pa z neprivlačnimi pozivi na herojske pustolovščine. Lodge pa je bil medtem 10.000 milj daleč — v službi domovine, kot discipliniran vojak, ki je predvsem dober Američan in šele potem tudi dober republikanec Milijoni američanov so imeli priložnost videti tudi neko majhno, toda uspelo dramatično predstavo. Ko so svetle številke začele nedvomno kazati veliko Lod-geovo prednost, se je začela čezoceanska dirka po telefonih za veleposlanikom. Vendar ga niso mogli najti. Bil je «nekje na dolžnosti* z obrambnim ministrom McNamaro. Pač pa je imel njegov sin v žepu kratko izjavo o hvaležnosti, ki mu jo je prejšnji dar» poslal oče za primer volilnega uspeha. To izjavo je Lodge mlajši okrasil že z dodatkom: Lodge oče je dejal, da se še ni definitivno odločil, ali se bo in kdaj se bo uradno pridružil volilni tekmi. Kajti čustvo dolžnosti mu narekuje, da je tam, »kjer umirajo ameriški fantje*. Povsem gotovo je, da je Lodge, čeprav je najbolj oddaljen od dirkališča, imel najbolj sposobne volilne managerje. Največ propagandnih in psiholoških točk je dobil njegov listek. Čeprav je resnična, s številkami izražena pomembnost hampshirske runde uiiiminiMMitiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiimiiMiriiiiiimiiiiiiiMMiiiiiiiiiinmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiitiiiiiiiiiiiM Ce bi vsaj opazili sled kesanja... (Ob procesih proti nacističnim zločincem) Vsakdo, ki je bil v katerem koli nacističnem taborišču, po pravici lahko vzroji ob sami misli, da so številni nacistični zločinci, mučitelji in morilci tisočev, sploh živi. Vsak jetnik je sto in stokrat dejal: «Ce ostanem živ, naj mi ta in ta ne pride v roke...* In ostali so živi, danes so še nesramno drzni, in sodišča počasi tipajo, če je kdo bil zraven pri moritvah, če je kaj vedel ali ne... Prav bi bilo, če bi te zveri sodili sodniki, ki so bili v taboriščih. Toda takih verjetno v Nemčiji ni, ker so bili vsi zvesti in navdušeni pristaši Hitlerja. Celovški »Slovenski vestnik* je v svoji zadnji številki objavil pod naslovom »Zanimive ugotovitve ob robu proca$qrv , proti nacističnim zločincem* članek, ki ga tudi mi ponatiskujemo: Trenutno je v Zahodni Nemčiji v teku več procesov proti raznim funkcionarjem nacističnega režima, ki so si omadeževali roke s krvjo nedolžnih žrtev. V Limburgu se odvija tako imenovani evtanazijski proces, ki je bil prvotno namenjen štirim obtožencem, specialistom za «ubija-nje iz usmiljenja«, vendar je na zatožni klopi ostal le eden izmed njih, medtem ko sta dva iskala izhod v samomoru, tretji pa je zbežal v inozemstvo. V Frankfurtu pa sodijo skupini 22 SS-ovskih funkcionarjev bivšega taborišča smrti Auschwitz, kjer so nacistični zločinci pobili milijone ljudi. Poleg tega pa pripravljajo v Nemčiji še nekaj procesov in bodo morali s pripravami pohiteti, da jih ne bo prehitel čas, ko po veljavnih zakonih ne bodo mogli več soditi zaradi zločinov, zagrešenih v dobi nacizma. Takih procesov je bilo v zadnjih letih, že več in je skoraj za vse značilno eno: pred sodišče pridejo navadno le «male ribe«, ljudje, ki so »morali izvrševati povelja« svojih nadrejenih; taki nadrejeni pa v največ primerih ostanejo v anonimnosti in le redkokdaj uspe ujeti tudi kako »veliko ribo*. Toda tudi v takih — redkih, — primerih se spet najdejo možnosti, da tak človek, ki se ne bi mogel več izgovarjati na povelja drugih in bi torej moral povedati vso resnico o grozodejstvih nacističnega režima, v zadnjem trenutku «umolkne». Ravno taki slučaji vedno bolj postavljajo na dnevni red vprašanje, ali se ne skriva za sumljivimi »samomori« in «pobegi» nacističnih zločincev močna organizacija, k; naj bi «uredila» zadeve s svojimi pristaši, ko so zašli v težave in tako zaščitila tiste, katerim se to še ni zgodilo. O možnosti obstoja take organizacije preče; govorijo v Zahodni Nemčiji in tudi drugod po svetu. Da pa ne gre za gole govorice in domneve, jasno dokazuje tudi izjava Saškega državnega tožilca Fritza Bauerja, ki je izjavil, na je trdno prepričan, da nacističnim zločincem, ki jim pride policija na sled, pomaga »nekdo od zunaj«. Tožilec je mnenja, da vseh teh samomorov v ječah ne bi bilo, če ne bi jetniki doljili v zadnjem hipi* pomoč od ljudi, kr so še na pro-atosti in katerim je njihov večni molk potreben. V tej zvezi je vedno pogosteje slišati izjave o tem. da imajo nemške oblasti «zvezsne roke« pri reševanju raznih nacističnih afer. Ce pustimo ob strani vprašanje, koliko so sl celo te oblasti prostovoljno zvezale roke, ostane dejstvo, da jim zadnje čase nikakor ne uspeva, da bi razne procese proti nacističnim zločincem izpeljali do konca in temeljito To je že samo po sebi značilno in zaskrbljujoče, toda zadeva ima še drugo plat: če res že pride do kakšnega procesa, potem se ta odvija navadno v okolnostih, ki so prav tako značilne za današnje razmere v Zahodni Nemčiji. Dosedanji potek procesa v Frankfurtu je namreč pokazal, da bi gotovi krogi na vsak način hoteli oslabiti pozornost javnosti in se branilci posameznih obtožencev namenoma zgubljajo v postranskih malenkostih in rako zavlačujejo razpravo v nedogled. Znana angleška novinarka Corinna Adam je v tedniku «New Statesman« v svoji reportaži o frankfurtskem procesu celo pisala o »agresivnem vedenju zagovornikov« in o »diverzantski taktiki obrambe«. Pet let je trajalo, da so zbrali dokazno gradivo in sestavili obtožnico, naperjeno proti 22 funkcionarjem Auschwitza. Tožilstvo poudarja, da je bil ta čas potreben, da bi bila obtožnica čimbolj popolna. Pripovedujejo, da se je vse skupaj začelo leta 1958, ko se je Thomasu Gnielki, mlademu nemškemu novinarju na obisku v Bratislavi približal starejši možakar s svežnjem listin, ki jih je bil izmaknil iz gestapa ob koncu vojne in jih branil za »spomin«. Vsekakor je nenavadno, da so se listine o Auschwitzu, ki je bil strogo pod Hitlerjevim nadzorstvom v Berlinu, pojavile v Bratislavi. Vendar; če je zgod-da resnična, pomeni, da dosti več ljudi ve o zadevah iz Ausch-witza, kakor se je doslej mislilo, in ni izključeno, da se utegne pojaviti še kaj več listin na podoben način. Uslužbencev v taborišču v Auschwitzu je bilo na tisoče in poljska vlada ima seznam kakih 200 oseb, ki so sodelovale pri grozodejstvih. Toda obtožnica na sedanjem procesu, ki je že četrti proti bivšim funkcionarjem iz tega taborišča, obremenjuje skupno samo 66 oseb, Kaj smemo pričakovati od sedanjega procesa v Frankfurtu? Prej omenjena angleška novinarka meni, da obsodbe 22 obtožencev verjetno ne bodo hude. Oba adjutanta Robert Mulka in Karl . Hocker — če bosta sploh obsojena, bosta verjetno obsojena ga-; mo na kratke kazni zaradi «po-i manjkanja dokazov«, medtem ko znane zverine, kakor sta Wil-helm Boger in Oswald Kaduk, ki jih priče in drugi obtoženci osebno poznajo zaradi določenih gnusnih umorov, utegnejo dobiti deset ali več let. Za mnoge druge obtožence pa bo sodba odvisna od sklepa sodnikov glede njihove krivde na določenem »delovnem mestu*. Glede kazni torej ni pričakovati kaj posebnega in je proces mnogo bolj pomemben v tem oziru, kakšen vpliv in vtis zapusti v javnosti. Opazovalci vsekakor z zadovoljstvom ugotavljajo, da je galerija za javnost polna pretresenih mladih ljudi, ki so bili še dojenčki, ko so bili storjeni ti zločini; ta mladina bo morda le začela drugače gledati na tisto obdobje v zgodovini nemškega ljudstva, o katerem je bila doslej precej enostransko poučf-pa. Pa tud, velik del nemškega tiska opravlja dobro delo z izčrpnim poročanjem in potrpežljivim pojasnjevanjem, zakaj ne smejo ljudje po dvajsetih le-tih kratko malo odpraviti proces kot nekaj, »kar godi v zgodovino«, ali obtožence kot ooedine »gangsterja., ki jih je najti povsod po »vetu«. Torta najbolj učinkovito bi bi-lo, če bi (.pazili sled kesanja — ali celo strahu — na teh otrdelih obrazih obtožencev, ki sedijo zdaj na zatožni lc'opi. Vendar o tem doslej ni bilo nobenega znamenja«. skoraj brezpomembna, pa so volitve po zaslugi blestečih reflektorjev, Lodgea preprosto vsilile v zavest ameriških volivcev. Pri mnogih bo ta zavest verjetno ostala tudi v trenutku, ko bodo sprejemali odločitev, za koga naj glasujejo. Seveda le, če bo tudi republikanska konvencija v San Franciscu, ki bo julija, storila isto, kar je storil New Hampshi-re. Zaenkrat namreč menijo, da Lodge v republikanskem vodilnem krogu nima posebno velikih izgledov. Sedanjo zmago je odnesel v državi, kjer je dobro znan in kjer je po mnenju vedno prisotnih strokovnjakov nastopil kot logična alternativa Goldwaterju in Rockefellerju. Vendar Lodge ne bo tako logična alternativa tudi drugje. Od leta 1946 ni zmagal niti na enih volitvah. Izgubil je bitko z Johnom Kennedy-jem za mesto v senatu. Izgubil je tudi podpredsedniški položaj na Nixonovi listi na zadnjih volitvah. Posebno nepriljubljen je med velikimi republikanskimi bossi, razen tega pa nima latrt-ne organizirane mašnerije v stranki. Vendar zmaga v pr”i rundi kaže, da so v politični igri t>.d: presenečenja. Ce ima Eisen-ri wer še kakšen vprv v re; ubli-ka/ikih vistah potem bc dobil Lodge še eno močno točko. Do gibanja »vpiši Lodgea na listek* je prišlo namreč prav na pobudo bivšega ameriškega predsednika. Analitiki hampshirske runde trdijo, da je bila pomembna zato, ker je zavrnila Goldwaterjev »radikalizem* in ker se je preko Lodgea izrekla za »umirjenejšo usmeritev*. Drugo zaskrbljujočo značilnost prve runde so opazovalci našli v trošenju velikih vsot za konkurenčni boj. Čeprav sme po zakonih te države predsedniški kandidat porabiti .za propagando največ 25.000 dolarjev, je znano, da sta Rockefeller in Goldwater porabila mnogo večje vsote za propagiranje svojih vrlin, S strani guvernerja-milijonarja šo vpisali, kot'uradno trdjjo, v volilno blagajno več kot 60.000 dolarjev, s strani senator-ja-križarja pa več kot 75.000 dolarjev. Pri tem pa gre za eno od najmanjših državic in šele za začetek velike dirke. Iz New Hamp-shira prihajajo komaj štirje volilni možje za volitve predsednika, ozir. 14 delegatov za republikansko konvencijo in 20 delegatov s 15 glasovi za demokratsko konvencijo. Poskusne volitve, ki so jih izvedli za demokrate, pa niso imele uradnega strankinega značaja. Predsednik Johnson je namreč že za gotovo nosilec demokratske liste. Njegov • sovoznik* bo izbran na nacionalni demokratski konvenciji po predlogu in volji samega Johnsona. Zato je tudi »manevriranje* pravosodnega ministra Roberta Kennedyja za podpredsedniškega kandidata — kot pravijo proti Johnsonovi volji — izzvalo burne razprave. Morda je to začetek konfrontiranja demokratov okrog zasedbe drugega mesta na volilni predsedniški listi. New Hampshi-re je bil prvi kraj, kjer je potekalo nekakšno »prostovoljno* izrekanje o tem vprašanju. Ob 28 tisoč glasov za Johnsona je bilo vpisanih tudi 15.000 glasov za Roberta Kennedyja. Ume'nlki za Skopje in Vajcnt 55 tako karikaturo je dunajska «Die Fsirche« komentirala vest, da bodo v okviru čet OZN, ki bodo posredovale na Cipru, sodelovali tudi avstrijski vojaki. (Dovolj bo nekaj taktov kakega Straussovega valčka...) RIM, 16. - italijanski odbor mednarodnega združenja plastičnih umetnosti je pozval slikarje, kiparje in grafike, člane. združenja, da zberejo dela, ki bi Wjlh darovali mestu Skopju. Svo-jj ja dela ICio'že darovali slikarji Afro, Brancaccio, Breddo, Bru-nori, Cagli, Cantatore, Ciardo, Consolazione, De Stefano, Ga-, .speri, Guttuso, Mandelli, Menzio, Mi gnečo, Montanarini, Paulucci, 1. Rossi, C Russo, Saetti, Scia-loja, Scordia, Spi nosa, Scroppo, Spizzico, Tamburi, Tizzano, Zi-gaina, Ziver. ,Zotti in kiparji: Cald, Cannilla, Castelli, Colla, Fabbri, Greco, Guerrini, Mazzul-[«, Somaim Preden bodo dela izročili Skopju, bodo razstavljena v Rimu' in Beogradu. Istočasno pa jugoslovanski odbor z bin jugoslovanska umetniška dela, ki jih bodo darovali za prebivalstvo Vajonta. v-v. (jlvtitilibvv AAA^ mm glubbu Požar v palermskem gledališču «Bellini» PALERMO, 16. — Malo pred deseto uro je v gledališču »Bellini« na trgu enakega imena izbruhnil požar. Od 21. ure je bila v gledališču predstava neke dramske skupine iz Catanie. Med prvim dejanjem je eksplodiral eden od reflektorjev na levi strani odra. Plameni so se takoj polastili scene. Igralci so nemudoma pobegni- S PROCESOV V FRANKFURTU IN LIMBURGU Boger je moril iz ne iz poslušnosti naslade ukazom Dr. Hefelmann se ni mogel odreči sodelovanju pri hitlerjevskem programu evtanazije, ker je bil - družinski oče FRANKFURT, 16. — Na današ- j rodila in zrasla v Berlinu, je zapustila to mesto, da bi ubežala gestapu. Toda aretirali so jo v Antverpnu v Belgiji; potem je bila "Internirana v Auschwitzu, kjer je delala kot tajniča. Po čitanju te izjave, so Bogerja vprašali* če ima kaj pripomniti. Boger je vstal in rekel samo »Ne*. V danes prebranem pričevanju gospe Mehler je še izjava, da je še eden . od obtožencev, Pery Broad, »kazal usmiljenje do jetnikov '^n rti bil tip esesovcev, kakršni so bili v Auschvvitzu«. . Kož .jjriča.ie nkto nastopil bivši jetnik iz Ausehivitza Herbert Kurz; Nemec? Izjavil je, daje nekoč prejel ukaz, naj pelje moške. ga„ »na pol cigana*, v mučilnico', kjer je najel-;®dgeirj‘Ji,in 'Kacjuku, ki je tudi ' med obtoženci. »Kp sem odprl' vrata, je dejal Kurz, setn videi v šobj nekega jetnika s krvavim obrazom. Ko sem vstopil s svojim .moškim, sta Boger in Kadulc odposlala drugega jetnika ter tudi rrteni Ukazala, naj odidem. Cez nekaj sekomd sem zaslišal, -kričanje trt znova 9ta me * poklicala. Cigan je bil privezan na »Bpgbrjevo gugalnico*.;. Istega dne je dal Boger cigana ustreliti... Videl sem ga v mrtvašnici in na nje- njem nadaljevanju procesa v Frankfurtu je eden od sodnikov bral izjavo, ki jo je pred začetkom procesa napisala Helen Mehler, ameriška državljanka, ki je bila jetnica v Auschvvitzu in ki je pred kratkim umrla v -Nevv Yorku. .favni tožilec je izjavil, da je Mehler umrla zaradi bolezni na jetrih, kar je bilo posledica njenega jetnišjva v Ajifchvvitgu. «Wilhelm Boger, piše gospa Mehler, je imel” pravo poželenje s po ubijanju. Zaradi tega je izvajal svoje zločine in ne zaradi poslušnosti ukazom*. Izjava gospe |Me-hler obtožuje Bogerja, da.je mnoge jetniEe mučil in da je daf neko žensko živo sežgati. »Ta ženska, je rečeno v izjavi, je bila zasačena, ko je skušala pobegniti v uniformi nadzornice SS. Mislili smo, da bo javno obešena. Toda ona si je skušala prerezati žile na zapestjih in za kazen je bil8 živa sežgana. Kadar je Boger pregledoval taborišče v Auschvvitzu, nadaljuje izjava, se je razburjal, češ da se z jetniki preveč človeško ravna. Pozneje je iznašel »Bo-gerjevo gugalnico*, ki si je pridobila med jetniki žalosten sloves... Neki drug sistem Bogerje-vega mučenja je bil v tem, da je dal zavijati vijake jetnikom v palce... Organiziral je pravo mučilnico, iz katere smo slišali kričanje j jetnikov... Cesto je Boger premlatil jetnike s kakim stolom ali z | drugimi predmeti, še preden so j ob vstopu v njegovo sobo mogli j spregovoriti kako besedo. Zaslišanja pri Bogerju so bila često u-sodna*. Izjava gospe Mehler obtožuje nadalje Bogerja, da je dal ustreliti neko jetnico, tajnico Lilli Tofler, ki je napisala pismo, v katerem je izražala upanje, da s* bo vojna kmalu končala. Gospa Mehler, Židinja, ki se je govem telesu so bila vidna mno- | LIMBURG, 16. — Med proce-ga znamenja mučenja*. | som proti krivcem za hitlerjevski Med pričevanjem Herberta Kur- program evtanazije je obtoženec za, ki je med drugim dejal: «Ko Hans Hefelmann izjavil, da ne ve, je Boger prihajal v taborišče s j kaj bi napravil če bi se ponovno svojim kolesom, so vedno vsi rekli, 1 znašel pod diktaturo in pred izda prihaja smrt,« je obtoženec i biro, da sprejme ali odkloni izskočil pokonci in kričal: «Ne, ne, ; vrševanje. programa eliminiranja nisem nikoli- ubijal ali zasliševal j oseb, ki so umsko zaostale ali ima-v Auschwitzu.» Kurz pa je pove- ! jo fizične hibe. »Kaj sem pa mo-dal, da so lahko razni jetniki ne- ! gel tedaj storiti? Ce bi odklonil, koč skozi neko luknjo gledali, ka-j bi me postavili ob zid. In od me-ko je Boger z neslišno puško ubi- | ne, družinskega očeta, se pač ni jal v skupinah po dve ali tri ose- j moglo zahtevati, da se pustim u-be ter tako postreljal 120 do 150 biti. Ne vem, kaj bi napravil v jetnikov. Boger se je spet dvignil in zanikal, izjavo priče, da je umoril nekega poljskega častnika s tem, da mu je strl rebra s svojimi komolci. «Ni res, Nikoli nisem nikogar ubil s komolci, ne bi vedel, kako naj to napravim,« se je izgovarjal Boger. «Mogoče pa ima obtoženec kako posebno tehniko, ko priča trdi, da je videl to dejanje,« je pripomnil sodnik. A' »Priča se moti,« je odgovoril" Bo-gef. Kurz je nato govoril o obtožencu Kaduku, ki «je bil pijanec in je postal nevaren, kadar je začel piti, pa ni našel dovolj alkohola«. .......................................iiiiiiiiitiiiiiiuiumMiiHiNiiiii V Ajdovščini požar v lesnem podjetju V* soboto nekaj pred 6. uro, ko I testov za več kot 400 milijonov je prevzela delo dnevna izmena, lir, toda preiskovalni organi so >1 1 __; „ A r. O« K ~ ircnto ča je v mali lakirnici Lesnega industrijskega podjetja Ajdovščina prišlo do močne eksplozije nitro-laka, ki je povzročila velik plamen. Nastal je požar, ki je zajel vso lakirnico, pozneje pa se je razširil tudi v skladišče končnih proizvodov za izvoz. Bila je nevarnost, da se požar razširi še na druge prostore. Na srečo je bilo vreme mirno brez burje. Neposredno po izbruhu požara so prvi začeli gasiti gasjlci iz podjetja, kmalu pa so prišle prostovoljne gasilske čete iz Ajdovščine, Nove Gorice, Vipave in drugod. Po enournem prizadevanju so ogenj lokalizirali gasilci pa so imeli dovolj dela vse do 15. ure. Od ogroženega materiala je bilo zelo malo rešenega. Ostali so samo zidovi. V nekaj letih je to že šesti požar v tem podjetju. Domnevajo, da je eksplozijo povzročila centralna radiatorska na- prava. Komisija tajništva za notranje mnenja, da se bo ta vsota še povečala. Davčna policija, ki je napravila preiskavo v Zicarijevem stanovanju, je sekvestrirala raznih vrednostnih papirjev za okrog poldrugo milijardo lir. Ustavili so vlak da bi protestirali MASSA, 16. Delavski vlak Mas-sa - La Spezia je davi ob 7.30 na postaji Aulla ustavila skupina delavcev in študentov. Vlak je lahko nadaljeval vožnjo šele ob 9 Vsa zadeva pa ni motila drugega prometa. Delavci In študentje so na *« način protestirali zaradi prenapolnjenosti vlaka, čeprav so potniki že večkrat opozarjali železniške oblasti na to zadevo. Ko so danes potniki videli, da je vlak kot ponavadi kar neverjetno natrpan, so se postavili na protin podobni situaciji, če bi mi kaka nova diktatura to ukazala*. Hefelmann, ki je vodil en oddelek v Hitlerjevi pisarni, ki se je ukvarjala s programom uničenja bolnih otrok, je povedal, da je njegov neposredni šef Viktor Brack hotel prepustiti nemškemu Rdečemu križu program uničenja odraslih bolnikov. Hitlerjev osebni kirurg Carl Brandt ter šef pisarne Philip Bouhler sta se proti-vila, boječ se, da Rdeči križ ne bi mogel »izvesti tako radikalnega načrta evtanazije*. Po vojni je Bouhler napravil samomor, medtem ko sta bile Brack in Brandt obsojena na smrt pred zavezniškim sodiščem v Nuernbergu. Hefelmann, ki je obtožen sodelovanja pri umoru 73.000 odraslih in otrok, je priznal, da je opravljal pomembno administrativno funkcijo v programu uničenja odraslih; ta program pa »se ni držal namenov, ki so opravičevali evtanazijo* (obtožba namreč navaja, da so začeli odrasle moriti iz rasnih razlogov in ne samo zaradi tega, ker bi bili umsko ali telesno bolni). »Med vojno, je zaključil Hefelmann, nisem imel izhoda. Kdorkoli ne bi hotel delati pri programu za evtanazijo, bi z njim ravnali kot z upornim vojakom*. preprečiU’da bi vlak Kje je «Thc Ion g ship» ? BOGTAD, 16. - Agencija Ta-njug sporoča, da še vedno ni vesti o vikinški #Dolgi ladji« (The long ship), ki je 10. marca odplula z otoka Krka z 10-čtansko posadko z namenom, da prepluie Atlantik, Agencija dostavlja, da je bilo do sedaj iskanje z ladjami in letali ob dalmatinski obali zaman. Ladja, natančen posnetek I vikinške ladje XII. stoletja, je bi-i la pod poveljstvom ameriškega arheologa Roberta Marksa; imela je sicer motor ne pa navigacijskih inštrumentov la vzroke j pož«ra, j k ocenila škodo, ki ’ jo -je povzrdlil požar n* ; za po-ki ima približno 32 do 35 milijonov dinar- IJ.. nnelAfUr*A jev. Točijo oceno škode pa bodo Ž.J.UUC JMI&ŽCUIl C; Čovedalj v prjfiodnjih dnelv stro-J, kovnjutj.,^ « Brazilski generalmajor Priva Chaves, doslej poveljnik čet OZN na področju Gaze, bo prevzel po veljstvo čet OZN na Cipru Vedno kak «sistem» za lahkoverneže MILAN, 16. — Davčna policija 1 Organizacija na kopnerr 1 tfevenje »The long ship«. bazo na Reki, je clanes postavila hipotezo, ,|a je morda ladja opu-ftila pristanka na otoku Visu in v poplav v Argentini iiiiiiiMiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiifiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiii ' je izročila republiškemu tožilstvu 1 Chumbicho ker so podrobno poročilo glede 62-letne- j ginjene. BUENOS AIRES, 16. — Ker je reka El Banado v Chumbicbi v pokrajini Catamara v Severni Argentini prestopila bregove, je o-menjeni kraj popolnoma porušilo. Pri tem je šest oseb izgubilo do Sicilije, življenje, zelo veliko pa je število ranjenih. Reševalne skupine še niti niso mogle prispeti v ravnost proti Siciliji, in sicer z motorjem, ki je sposoben hitrosri 7 do 6 vozi« v. Po mnenju te organizacije pa avtonomija motorja ne bi dovoljevala vožnje dlje kol Tudi danes so enote jugoslovan ske vojne mornarice iskale v pod- Plin je uničil majhno družino MILAN, 16. — Tričlansko dru-ije postalo slabo in žena mu je ho-žino so našli v nekem stanova- tela pomagati. Vendar se je tudi nju na periferiji Cologno Monze- ' ona v kopalnici zgrudila poleg se zastrupljeno s plinom. Gre za 40-letnega moža, 27-letno ženo in šestmesečno hčerko. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti, je davi mož stopil v kopalnico, da bi se umil ter nato odšel na delo v trgovino s sadjem in zelenjavo, ki jo je vodil skupaj z očetom Zaradi slabega delovanja odvodne cevi pri plinski pečici za ogrevanje se je kopalnica napolni-jla z ogljikovim oksidom. Možu vse poti pre-1 kjer bl lahkj bila l8dja' to’ * ‘ v Q m n trt ga Antonia Franca Zicarija, ki je sicer doma iz Foggie a stanuje v Milanu. Zicari, ki je sicer bolj poznan kot »Aladino il mago del lotto*, je ustanovil posebno organizacijo, ki je obljubljala ve- ROVIGO, 16. — Vladni komisar konzorcija za izboljšanje področja je telegrafsko obvestil zadevne oblasti, da obstaja nevarnost po-]\ke “tedenske 'dobitki'Ta'nTegoVa Plav- *last‘ v spodnjem Polesinu organizacija »Metropolstampa*, ra- gistrirana na ime njegove žene. je g ciklostilnimi okrožnicami vabila igralce lota k igranju z nekim PALERMO, 16. — Neki 60-letni upokojenec se je iz žalosti zaradi smrti svoje žene v svojem sta »nepogrešljivim sistemom*. ’■ novan.iu obesil. Našla ga je poro-moža. Medtem se je nekaj podob-, Tisti, ki »so pristali na ta način ^ena hči, ki Ra je vsak dan nbi-nega dogodilo pri pečici v dru- igre, so morali poslati na naslov , skovala, odkar je mati umrla, gem prostoru, kjer je bila poste- j «poštni predal 601 ■ Milan« de-Ijica hčerkice. Tako je tudi ta i narno vsoto, za katero so prejeli postala Žrtev plina. j menice za dvojno vsoto, ki bi bi- Ko okrog 10. ure moža še ni bi- ! le izplačljive v štirih mesecih, to AMSTERDAM, tS. - V kratkem bodo pričeli iskati petrolej na področju VVattensee in zahodnih Frizijskih otokov na Holandskem. Zadevno pogodbo je skle- Minsko polje BONN, 13. — Ko se je površina Severnega morja pred nemikim obrežjem oseki močno znižala se je na zahodnem obrežju otoka Sylta pokazalo minsko polje, dolgo približno 10 km. Tehnična »luž-1 ba SrhlesvvlR-Holstelna je dobila nalogo, da področje takoj počisti Zaplenjene cigarete PALERMO, 16. - Finančne straže so v bližini Palerma zaplenile več kot 12 ton predelanega tobaka, in sicer inozemskih cigaret. lo v trgovini, je oče šel pogledat, 1 se pravi v času, ko bi moral sikaj se je zgodilo. Našel je hišna stem že dajati svoje sadove ------------------------- _. - . „ vrata zaprta in Je splezal v stano- | Cez nekaj časa so se že' ugoto- j nila holadskn vlada z dvema pe-vanje skozi okno. Tu je obstal vili prvi primeri neplačljivosti, tro’eislrima družbama, in sicer Tolikšnega «plena# na področju pred groznim prizorom, ko je na- medtem ko je bilo vedno več pro BP in Gulf Oil, ki bosta delali Pa'“rma ni bilo že najmanj tri šel vso družino mrtvo. I testiranih menic. Sedaj je teb pro- skupaj. J leta. li. V dvorani je bilo vsega kakih petnajst gledalcev, ki so tudi takoj zbežali. Nekaj minut pozneje se je oder že spremenil v velik ogenj. Prihiteli so gasilci, toda plameni so že udarili izven poslopja. Nekaj gasilcev se je napol zadušilo in so jih morali prepeljati v bolnišnico. Kljub naporom gasilcev, bo požar verjetno uničil vse notranje naprave tega gledališča, ki je bilo sedež stalnega gledališča v Palermu pod vodstvom Franca Parentija. Zadnje delo, ki so ga igrali, je bila Brechtova predelava Molierovega »Don Juana«. Od včeraj zvečer pa je imela gledališče ne razpolago o-menjena skupina iz Catanie za nekaj predstav. — Gledališče ((Bellini« ima staro tradicijo. Zgrajeno je bilo pred približno tremi stoletji. Pozneje je padlo na stopnjo drugovrstnega gledališča, h se je spet povzpelo s celimi sezonami operet. Po drugi svetovni vojni so ga predelali v kino. Pred nekaj leti pa so ga hoteli spet povzdigniti ter so ga izbrali za sedež stalnega gledališča. V preteklem novembru je bilo prenovljeno z brezplačnim delom palermskih obrtnikov. Še en Bromfieldov roman v slovenščini Osamljenost na samotnem otoku, odrezanem od dogajanj ha svetu, je pogost motiv v književnosti, ker tako okolje utemeljuje poglabljanje v lastno duševnost iv analiziranje minule preteklosti. Ta motiv je uporabil tudi ameriški pisatelj Louis Bromfield (1895-1956), ki je zaslovel kot odličen psiholog in dober poznavalec ženske duše, v svojem roma-' nu «Mr. Smith«. Louisa Bromfiel-da poznajo tudi slovenski bralci po romanu aDeževje prihaja«, ki je priljubljeno berilo že dolgo časa. Roman aMr. Smith« sicer ni Bromfieldovo najboljše delo. je pa prav zanimiv roman. V slovenskem prevodu Jožeta Šlajmerja in opremi, ki jo je oskrbel Franc Mesarič, ga je pravkar izdala Pomurska založba, sicer še r svoji lanskoletni seriji. Ker ta roman v zanimivi formi obravnava sicer znan motiv ljubezni, zakonske zvestobe in osebne sreče in k’er mikavno zgodbo, prepredeno z obilico bogatih misli pripoveduje kot odličen pisatelj-psiholog, bo knjiga gotovo deležna zanimanja. V formalnem pogledu obsega roman dve zgodbi, ki ju druži osebnost glavnega junaka, kapitana Vfolcott-Ferrisa. Ta živi med zadnjo vojno s skupino ameriških vojakov na majhnem, od sveta odrezanem otoku na Pacifiku. Tu vojaki stražilo zaloge vojnega materiala m pri tem pazijo, da jih ne bi presenetili Japonci, ki bi lahko prišli iz kakega svojega bližnjega oporišča. Kapitan Wolcott piše na otoku spomine na svoje dotedanje življenje v Ameriki in prepleta tako svojo življenjsko zgodbo z dogajanji na pacifiškem otoku med vojno. Zgodba njegovega življenja v Ameriki pa je ostala v njegovem srcu kot grenak spomin. Okolje ameriškega podeželskega mesteca ga je vklenilo v prazno, vsakodnevno življenje. Njegova žena, sicer izohraženka, je postala navadna opravljivka in se je vdala neiskrenemu priskutnemu klepetanju, lažem m pretvarjanju. Z ni o, ki je vseskozi živela zlagano življenje, ni mogel doseči nikakeaa duš 'vnegti so žit a Tako se je naveličan tego zlaganega oknha vdal pijači iv lahkotnemu življenju, Inko da ga n ti ljubezen do otrok ni mogla več prikleniti na dom Zbliža’ se je tudi 2 drugo žensko. Potem pa je prišla vojna in prestavitev na Pacifik. Pa tudi tragičen ko ve c na samotnem otoku. Roman v katerem p n enakomernem zaporedju sledilo poplav ja z dogajanji iz domovine m s jiacifiškega otoka je tako že po vsebini prav zanimiv. Je pa tudi umetniško dognan Njegovo pripovedovanje odlikuje obilica življenjsko bogatih misli, modrosti m izkufpnj izrečenih o odnosih med možem in ženo, starši m otroki, med posameznikom tn družbo, o vzgoji, izobrazbi, pri-iateljstvu. humanizmu m napredku Po tudi pripoved samo je psihološko dognana in celotno do ga jan e utemeljeno. V idejnem pogledu je roman izraz napredno mislečega ameriškega pisatelja. Predstavlja obsodbo malomeščanske morale m je izraz odločne odklonitve zlaganega načina življenja povprečne ameriške družine Pisatelj tudi sam naka-zu*e neke osnove za drugačno življenje, dnsi se zdi. da bolj teži nad preživelim kot pa misli vnaprej. Ne glede na to pa je ves roman izraz težnje po iskrenem m plemenitejšem sožitju ljudi v sodobni amertški družini iv družbi. Zgodba tega romana, ki zajema snov iz rpoblematike sodobne ameriške družbe — ta se do danes prav gotovo ni prav nič spremenila od takrat ko je Brom-field pisal svoj roman — povezana z zgodbo vojakov na samotnem otoku med vojno, z odklonilnimi in kritičnimi idejami na «»1. Ra. SUDAN IN NOVA KONFERENCA NEVEZANIH DRŽAV ----------------------------r------------— ! Al H K Za nadaljnjo utrditev miru in sodelovanja na svetu Predsednik Abud: politika nevezanih ■ edina alternativa * Pojem nevezanosti ne predstavlja pasivnosti, marveč aktivno dejavnost Kljub številnim vprašanjem v trenutnem gospodarskem in političnem življenju, se je sudanska vlada v nedavni preteklosti pokazala kot zelo aktivna na prizorišču vseafriškega in mednarodnega političnega življ.enja; Skozi to dejavnost se je ves čas kot rdeča nit izp.repletala njena o-čitna pripadnost politiki neVeza-' nosti, tako da si je Sudan priv' dobil sloves in ugled izredno trdnega in doslednega člana. ta-, ko imenovanega »tretjega sveta*, ki pa v resnici ni — kbt to npr. v Kartumu pogosto poudarjajo — noben tretji svet, ampak integralni del mednarodne skupnosti, katerega dejavnost v tej skupnosti je izredno občutena. Zanimivo si je, potemtakem, o-gledati, oziroma ugotoviti, kako v Sudanu tudi gledajo na drugo konferenco neangažiranih držav. V svojem nastopu na vseafri-žki konferenci v Adis Abebi, ki je bila maja lani, je predsednik Abud nedvoumno izrazil prepričanje, da je nepovezovanje na enega ali drugega od obstoječih blokov ali vojaških skupin za Afriko — takšno, kot si jo žele Afričani: svobodno in neodvisno ~~ na zunanjepolitičnem področju edina alternativa, ker pač ona samo tako »lahko svojo enotnost izkoristi kot. sredstvo za izgraditev afriškega gospodarstva, socialnega in političnega življenja in lahko nastopi v svojstvu aktivnega činitelja v prid svetovnega miru in njegove utrditve*. Pomen, ki ga v Sudanu pripisujejo politiki neangažiranja,, je Prišel do izraza tudi ob priliki druge obletnice beograjske konference. Ob tej priliki je ves sudanski tisk posvetil dokaj prostora temu pomembnemu datu» mu, a sudanska vlada je izdala uradno poročilo, v kate-rem je podčrtala, da je »politika neangažiranja važen činjtetj vi Popuščanju mednarodne napetosti ter v borbi proti hladni vojni*. Da je Sudan, kljub težko-čam in celo grožnjam od zunaj, ki so posledica prav njegove vse aktivnejše vloge v svetu neangažiranih, dosleden pobornik politike neangažiranja in uresniče-valec njenih načel v detu in praksi, je pokazal nedavni nastop sudanske delegacije na konferenci afriških ministrov notranjih' zadev v okviru Organizacije a-friške enotnosti, in sicer, ko je *a predložila, naj konferenca v Lagosu sprejme deklaracijo o ne-■ingažiranju članic v zunanji politiki. V svoji zunanjepolitični praksi stoji Sudan trdno na pozicijah npang?žirania ne samo zaradi te8a, ker mu ta politika zago-tavlja neodvisnost na mednarod-n°-političnem prizorišču, marveč, ker mu, kot je pred kratkim poudaril neki kartumski časopis, zagotavlja tudi gospodarsko neod-visnost, oziroma vsestranske trgovinske odnose z vsemi dežela* sveta, ki so zainteresirane za •ttir in splošni svetovni gospodarski napradek. V Kartumu pogosto poudarjajo, da so bile prav nevezane de-*®'e. ki so opozorile na neodlož-kiivo potrebo po sklicanju svetov-ne gospodarske konference in da s° prav one — a med njimi Su-dan — s svojimi učinkpvitimi u-kcepi največ prispevale k njenemu sklicanju, od katerega Sudan Pričakuje mnogo. Sudan pred-vsem pričakuje, da bodo razvite dežele »izpolnile svojo obvez-h°st glede zmanjšanja razlik med, onimi, ki nimajo mlado n e niče-Sar> in onimi, ki imajo dorua- a vse*, kot je to podčrtal pred-Sednik Abud v svojem govoru 133 sestanku v Adis Abebi. Postavljajoč se na stališče, da ^angažiranost ne predstavlja e-P°stavno pasivno opazovanje zgodovinskega poteka dogodkov in 11,1,1.Min min,mimiiiiitiiiiiitimtiliiiimiiniii POPRAVEK tč članku »O položaju verskih Kupnoati*, ki smo ga objavili A !■«., sta se prikradli dve na-Paki: v j odstavku je treba lena l®62 zamenjati z 1. 1952, v 6. . ustavku je namesto »... v izva-JCPju politike do državnih skutv ?sti..., pravilno »...v izvaja-'J.u politike do verskih skupno- tudi pe izolacijo ed-ssveta, ki v njem ;'živimj», tnajfve^ aktivno u-deležbo v reševanju perečih mednarodnih vprašani - ter fdpravoi JL ju utrdi-j miru inj splošnega napredka, je sudanski: tisK ob prilrki izročitve Sudanu .vabija,. naj ge udeleži nove konference neabkaiirarfih dežel, poudaril,, da se bo- ta konferenca: vršila v znatno boljših pogojih: od ,prVe. Zakgjl ■'—> • poudarjajo .časopisi 4dsn^,.»nihče več, ne, ha Nahodu 'kit hfti ne na Vzho-. du, n©, mpj-e ignorirati obstoja, takšne sile, kakršno predstavlja-; jo neaAgaž^fjzne dežele*, ki so že. samo s tem, da je njihova politika bila potrjena na rnednaročP* nem področju, imiliiiiiHuiiilimiiiiiiiiiiiiii I c»n«b ::-">rnq štvo nov korak v smeri resnične svobode in trajnega miru*. V sudanskih novinarskih in poluradnih krogih ocenjujejo novo konferenco neangažiranih dežel kot normalen korak v stremljenju neangažiranih dežel, da o-hranijo nepretrganost svojih naporov v »meri ohranitve ter o-krepitve miru, kot korak, ki so zanj — glede na znatno spremenjeno situacijo v mednarodnih odnosih — povsem dozoreli pogoji, kar so nedvomno še bolj o-krepilo ugled politike neangažiranja v svetu ter ustvarilo nove prožnosti iza sprejem ' novih u-krepov v prid osvoboditve še preostalih kolonij, kot tudi v prid okrepitve trajnega miru na svetu S. VUČKOVIČ DOSEDANJE NAPAKE? ih «na i bolj še kar so dah nobelovci. Logično vprašanje: bo sedati ja Jz hi ra zares neoporečna? V zžnkzi E nagrado je še mlada, ki. pa se skuša pre-"riniti med najpomembnejša' spri-znanja» g, mednarodnem merilu. j prasanje: bo sedanja iz do Bal ran. ki n,- polemike, Tj, »o se 'o :nanja» u mednarodnem merilu. fflffJ!« Šolsko poslopje v Sežani, v katerem se je pred 60 leti na jutrišnji dan rodil Srečko Kosovel vitelji^in urgamzcitorji. Toda fi, Tomšič, eden najn*m>*ihšejših ‘ jntefek-ttialcev, v Kmečko-prosvetpj zvezi, je — ’ da bi z, v Kmeeko-prosvetn.l zve- -prišel na . srečne misel, 'bilo nraV, Ižročifi reViio sšmpipi mlgdih književnikov, ki je hotela hiti, politično in kulturno neodvisna. Za takšno gla- ,,i,'imiihiIMi„i,,ii,i,iiiiii,,.um.................................................................................. ralno trdnostjo vam bo uspelo vse popraviti, STRELEC (od 22.11, do 20,12.) Zagotovljen vam ie uspeh, vendar samo^ v primeru, če boste zanj ne. kai žrtvovali. Sklenili boste dra. »s 21.3. do 20.4.) V novam bo lažje izpeUati mi se vase. 21.4. do 20.5.) Z 'zifni- I 1 A 1U ITT/ onin „ --- zdravega razum« in drz- VjS*Jo, boste postali nepremaglii- 1*8 , °)em de|u boste nekaj časa to vseh kritikov. Lahko računate 8 zvestobo neke prijateljic* , KAK (od 22.6. do 22.7.) Skuša»-Preprečiti, da bi se nekai tek-šltLCev združilo proti vam. £a če' n.,fv neke težje situacije, vam ho treben rlokajšen pogum. VnUEV (od 23-7. do 22.8.) Z dobro **• boste rešili v »e poverjen« " i »zuiiir; [/um ti i ■ i » °jem delu hoste riekai časa tn» *eR rednega dela var Vam naloge. ‘ Prejeli boste ,pepi jetno vest v 'ivezi 'z hiikttn šhro [do 22.9.) P vam je potre na še postranska zaposlitev. Po prite neke dobrodelno akcijo. TEHTNICA’ (od 23.9. do 22.10 Ugoden dan za_,vse Umetnike vše štiftbbčfhič ' poklice. Nekolik boste 'ufriijbhi. SKORPU«,^ (od 2310. -oto 21.11 Držite se vsakodnevnega dela lfi ----- mmmI goceno poznanstvo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekoga, ki vam hoče prečkati pot VODNAR (od 21,1 do 19.2.) Ne irguMiarie iiiSp z neuresničljivimi načrti. Drnkec romantičnosti vam ne bo škodit. RIBI (od 20.2 do 20.3 Bodite metodični in fne pnsta’aife nestrn-ni VS pra-en ni« we vern;te vsem preveč zgovornih sorodnikov. silo si je te dlje časa prizadeval prav Kosovel, ki je čutil takrat v sebi, da je idejno in u-metniško že prerasel dobo samega sprejemanja in učenja. Smernice glasilu je očrtal temperamentno in odkrito v kratkih u-vodnih besedah v 2. letnik Mladine. Tam je ugotovil, da si pri nas vsako novo gibanje »Lomi peroti v reakcionarnem gozdu malenkostnih razmer*, da so naši časniki in časopisi »s par izjemami pokvarjeni barometer, ki jim ne verjamemo več*, da buržoazna »politika hazardira z momentom, računa z neorienti-ranostjo, daje pristašem politične obljube, v njej, plitki e-nodnevnosti, prevladuje nizkoten boj za nizkotne cilje* ter zaključil: »Ne bomo se ozirali na one, ki prodajajo za skledo leče svoje prepričanje, tudi ne na one, ki ga sploh nimajo. Le za resnost? in« poštenosk kobojev-nikSv nam |še. Tudi -ne moremo nikomur izmed njih obljubljati raznih uglednostmi, kj jih, sar-rži nimamo, TNhU r*e ptiivimo: »i -smo, ki Vas' vodfnirt v pbljub-ljeno deželo Pravice. Ne mi. ampak vsi, ki se ,bodo ,borili zg poštenost, odkritost in liačelnrtst v živ litiju, pfipppiorRjo k Raz- voju nem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju pa bodi naivišji triumf sodobnega človeštva*. V odlomkoma ohranjenih zapiskih o delovanju Literarng -dramatičnega! krnžk* baroflR, da so trajali razgovori za prevzem Mladine od 8. do 21. oktobra 1926 in da so ob istem času tekle živahne priprave za prvi javni literarni in recitacijski nastop krožka pred ljubljansko publiko. Malo prej se je namreč Kosovel vrnil s počitnic, ki so bile V njegovem življenju posebno pomembne ne samo zaradi izredno hitre umetniške rasti, marveč tudi zaradi idejnega zorenja. Prav takrat je namreč fašizem postajal med primorskimi Slovenci vse bolj a-gresiven in v osehnem stiku z marksistom Ivom Grahorjem se je Srečko poglobil v revolucionarno literaturo. Obupal je nad samopašnimi buržoaznimi politikanti in niihovo breznačelnostio ter spoznal, da je vrsta vprašanj, bitnih za vsp človeštvo, kakor tudi vprašanje slovenskega narodnega obstoja rešljivo le s socialno revolucijo Tako je krožek 9.'in 10. nov ob skromni udeležbi ljubljanskega občinstva v SenHsknhskem in — četudi tega kritika mi priznala — pokazal, da hoče s svojimi mladimi silami prevetriti naše zatohlo javno življenje. Največjo pozornost je na večeru zbudil Kosovel z zelo duhovito satiro Kriza. Najprej je resno označil prizadevanje svoje generacije, ki hoče umetnost čim bolj približati življenju in z njo zbudit; človečansko vest, potem pa si je izposodil pri Cankarju najostrejše puščice in jih spuščal v slovenske kritike, nalašč posajene kakor na zatožno klop vse v isto vrsto. Ko jg kot izvrsten recitator po-držal pred naše velmože zrcalo, je samozavestno zaključil: »Prihajamo. Z delom prihajamo, kajti delo je neporušljiva vrednota. V delu je sila, a v sili vstajenje. In te zadii,šne razmere nas ne plašijo. Kaj, če je megla nad nami, nad meglo je sonce. Ono je luč, ki nam sije V to trpko sodobnost. Prihajamo; v znamenju umetnosti prihajamo. Ne obe, ki se košati v obliki, ne one, ki se oblači po modi. Prihajamo, kakor smo: zdravi in bolni, veseli in trpki, vsi, kakor nas je rodilo življenje. Kajti člo-večanstvo umetnosti obstoji v tem, da se človeku približamo. Ne onkraj dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega, ne z nadčloveško lažjo; kakor ljudje prihajamo sredi dobrega in zlega, pravičnega in krivičnega. Naša umetnost bo odsev naših življenjskih borb in našega iskanja, nje 'oblika pa bo rastla iz našega lastnega izpopolnjevanja*. Ta javni nastop je dal pobudo podobnemp nastopu krožka v Zagorju. Zvezg med njim in črnim revirjem je vzpostavil Mi-, le Klopčič. V začetku februarja 1926. se je začelo dopisovanje. ]{Co je bil sestavljen program,, izbranj sodelavci, natisnjen spored in poskrbljeno za prostor in propagando, smo se štirje krož-kovi člani — Kospvel, Debevec, Bratko Kreft In pisec teh spominskih vrstic — dne 23. februarja po kosilu odpeljali v Zagorje, Pričakal nas je Klopčič, nam poročal o izvršenih pripravah in nanj nato razkazal svoj domači kraj. Spet smo obiskali steklarno, nato pa smo se B0vzpeli Pa Gorico, griček nad ■naseljeia.ida smo si z vrha ogledali okolico. Ob sedmih zvečer smo v dvoranici občinske. - ške gospode literarna prireditev, na k*tero» jej vabil rdeč plak^, naPisraMS«!# krožkovih članov še Seliškarja, naslovom Umetnost in proletarec. Vredprt b) bito ta govor, naslovljen vsemu slovenskemu proletariatu, a prvikrat govorjen Zagorjanom, ponatisniti v celoti. tembolj ker je bil dos'ei objavljen le v danes že težko dostopni Mladini. Toda prostor tega ne donušča: zato le kratek posnetek poglavitnih misli. V trenlitku. ko se vrši ta literarni večer, je po vsem svetu nešteto različnih kulturnih prireditev. Te so ptivilpgii bogatašev in bilržoazije. proletariat nanje mma pristopa Obstnii razredna kultura, ki jo plačujejo kapitalisti, in ti so si kakor delavca zasušnili tudi intelektualca. Umetnik v kapitalistični družbi ne more svobodno izno. vedati svojih spoznani, četudi je to niegova na.iviš.ia dolžnost. Kot odgovor na tako stanje se Je proletariat osvestil, se organiziral in sprejel razredni boj. Kultura naj ne ho brezčasna in odmakniena živlieniu. marveč naj izraža ritem kolektivnega dela, boi za uveljavljeme človečanskih pravic, bo naj kultura dela in boi« Tisti umetniki, ki - r«rum«»io klic časa. se pridružiHpio razredni borbi in hočeio ustvariti za človeka U pradavnih čssav skpjS-»sef,,življenje. Edino kultura more preroditi človeka, ker budi v njem zavest, da itna vsakdo, ki d“ia,. pravico do gmotnih kakor duhovnih dobrin, ker ga usposablja za zavestno borbo in žrtvovanje za zmago ideje. Tudi kapitalizem je ustvaril velike du-hovhe vrednote, toda zdaj — po prvi svetovni vojni je v vse, hujšem razkroju. Zato se je vrsta umetnikov priključila proletarskemu gibanju. Pri nas je bil Cankar tak revolucionaren pisatelj in za njim gredo Jože Pahor, Tone Seliškar in Mile Klopčič, Naša pot ,tped delavske vrste, v delavske revirje je tudi izraz vere v novo družbo. Naloga proletariata v boju zanje ni samo zrušiti kapitallstjč-ni svet, marveč vzpostaviti pravične odnose med delovnimi ljudmi. V novem redu mora imeti umetnost vzvišeno vlogo , Bfi požlahtnjevanju člaveks. 7-* uresničenje tega je treba ustanavljati kulturne bojne organi* zarije, kj bodo zatiranega čltw veka osveščale in mu posredo- sla v naše iavno_ življenje či- S1°- >le z -n-Jlm ?olJ. ln sto novi,' sovel ji deli gledališču stopil pred javnost i metnost spremlja človeštvo od da tokrat jih ie prvič izrazil brez privzdignjenih podob, z besediščem, ki ga je mogel razumeti zlasti organiziran, razredno zaveden delavec. Izpovedal jih ie — danes bi reki; — v aktivističnem jeziku, sa.i je govoril o razrednem bpju, boju za brezrazredno društvo, o proizvodnih sredstvih, prebujanju delavsko - kmečkega proletariata itd. Hkrati pa je vplel v govor razlago Ekstaze smrti, ene svoiih programa.tičnih pesmi. Kako je ta revolucionarni govor odmeval med poslušalci, se ne spominjam več natanko. Da pa je publika živo sledila naslednjemu programu, še dobro vem, saj je ena izmed poslušalk glasno dajala kar med recitacijami duška svojemu zado- voljstvu. Gmotnega uspeha kajpak ni bilo. Pa saj pa tudi pričakovali nismo. Razliko smo pokrili iz krožkove blagajne, ta pa je črpala sredstva iz članarine, ki smo si jo študentje pri-ti-govali od ust. O kakšni subvenciji iz javnih sredstev že iz ideoloških ozirov kajpak ni bilo govora. Po končani prireditvi smo stopili v rudniško restavracijo. Toda tam smo se v živih pogovorih zasedeli in zamudili ponočni vlak. V kolodvorski čakalnici je bilo treba počakati do jutra. To pa je bilo — se zdi — za Kosovela usodno. Bil je že tako rahlega zdravja, v nekur-jenem prostoru pa se je hudo 'prehladil. Dva dni zatem je v Ljubljani na Delavski akademiji s težavo ponovil isti govor, takoj nato pa je legel, ker se ga je lotila influenca. Tej so se pridružile resne komplikacije, Zato tudi ni prišlo do nameravane ponopitve literarnega .večera v Trbovljah in Hrastniku Ko je Po nilraj tedn;h navidezno okreval, se je napotil v Topfjj k staršem. Ta« je o} <%u#\ 'dkn s%>et obležal, je z njim bolj in bolj navzdol. ip 27. ma^a je v Tomaju ze prej izpovedoval, to- : ^je* bila dodeljena Nobelova nagrada, ime španskega literata-eko-nomista Joseja Echegaragr v Ei-zaguirra, ki so ga Španci imenovali 4, Skandinavcev so nagradili (?, francoskih pisateljev in pesnikov, ki so dobili Nobelovo nagrado, je tl. Rusa n.pr. pa sta dobila to najvišje priznanje le dva Pasternak in Bunin. In vendar ima rusko slovstvo cel niz velifrih 'men. Pomislimo le na velikega Tolstoja! Da so se med Nobelove pelikane vrinili tudi «neznanci». posredno dokazuje vest. da nameravalo v kratkem v 63 zvezkih izdati dela «najboljših, ki so dobili N n. belovo nagrado». torej dela tistih Nobelovih nagrajencev, ki zares veljajo, ki so zares zaslužili tolikšno priznanje. Ob tem pa se vsiljuje vprašanje, ali ne bo tudi pri sedanji izbiri obveljalo to, kar se govori za dosedanje izbire? Ali ne bo izpadel nekdo, k» to novo priznanje ali če hočemo potrdi-tei' zasluži, da bi dal mesto nekomu, ki tega ne zasluži. Ko je nekoč zaupanje v nekai ali nekoga usahnilo, ga bo težko ponovno ustvariti. Incnvn SL*? K05DVEL AN IDN NADUH KDSnVEl. SREČ I fjk I Napis na grobu Kosovelove družine na pokopališču v Tomaju Radio Trst A Koledar; glasba; 11.30 TOREK, 17. MARCA 1964 Jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz fmmm iz SZ; 10.15 Plesne miniature: 7.00 7.30 albuma; 9.15 Pesmi; 10.00 Oper- 10.40 Iz Foersterjeve opere «Go- SS.1S fiek s poslušalkami, lZ.3(f Iz rqžo»;T 14.55 Vreme na ital. mor- 12.25 Domače pesmi; 13.30 Od jih; 10,15 Likovne umetnosti; tivi; menek glasbenih PO Russo-Safred 16.00 program za naimlaiše: 16.45 Komorna glasba; 17.25 Simf. 18.00 Italijanščina; 18.15 Umet- koncert; 19.10 Oddaja za delav- nost ii*. prireditve: 18.30 Sodobna glasba; 18.45 Orkestra Pourcel in Silvester: 19.15 Pisani balončki; ■nato Harmonike: 20.00 Šport: 20.30 Revija pevcev; 21.00 Pregled ital. dramatike; 21 50 Jug. solisti;,22 10 BVšit* z, nami. MfelH"" C f? ce; A. Cilea: »Airiana Le- couvreurn //. program 7.35 Jutrania glasba: 835 Po’e Vanna Scotti; 9.00 Ital pentagram: 9.15 Ritmi: 9.35 Glasbeno potovanje: 10.35 Nove lital. ces- 12.00 Plošče; U.35 Tretja stran; m>: U-00 Vesela glasba; 12.00 13.15 Kot j dre box; 14.00 Uspeli Danes v glasbi: 14.00 Pevci;, 15.15 motivi; 14.55 Kvintet Jaspar-Tho- mas. Koper 6.15 Jutran a glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Za delovne kolektive: 9.30 Orkestralne metodUe: 1100 Otroški kot-ček; 11.30 Glasbeni mozaik: 12.00 in 12.50 Glasba po želiah; 13.40 Beneške narodne: 14 00 Orkestralne melodije: 14.30 Zabavne Dopevlte: 15(30 Komorno popoldne: 16 15 Glasbeni paberki; 1645 Popoldanski zmenek; 17 40 Glasbene sanje in želie; '8 AO Prenos Rl.: 19.00 Po’e A. Celnntano; 19.30 Prenos RL; 22.15 rtossa nova: 22.40 čelist Ciril ^''e-ianc Nacionalni program H.3o Vreme na ital. morjih; 8.25 Za Vas izbrani motivi: 15 35 Knn-gert v miniaturi: '16 35 Kol dirke: 16,50 Ital. narodne pesmi: 17 35 Mdla enct'1'lonediia; 17 45 Vaš iuke bog- 18.351 Ehotni razred: IBS'1 Vaši ■ izbranci; 19 50 Veliki va!*k'- 41 45 Glasba v večeru- 22 In Jazz IH program '18;30 Ruska Kultura: 18 45 Cle-menUjcve skladbe; 19.1.5 Tu-i ne-rioaicpi tisk 19.3« Všakbvečerni Koncert: 20 30 Revija reyii; 20.-10 CorettilCva Sonata opus 5; 21 20 Simf glasba- «2 15 Radijska črtica; 22.45 G,-'-ba danes Slovenija 8.00 Poročila. 8.05 » ahka glasba- 8 35 Nekai domačih: 8 55 radijska šola; 9.25 Zabavni zvok- menueta do mazurke; 14.05 Radi'skg šola; 14,35 Zborovske skladbe; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.10 Popevke iz Češkoslovaške; 18 25 Plesni orkester: 18 45 Na mednarodnih križpot-iih- 19 05 Glasbene razglednice: 20 00 Zbor Slovenske filharmonije; 20 20 Radijska igra; 21.19 Skladatelj Alojz Srebotnjak; 21.45 Violinistka Olga Skalar: 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Zabavni ansambli; 23 05 Za vsakogar nekaj Ital. televizija 8..30 Sola 17 3(1 Program za naimlaiše: 18.30 Nikoli ni prepozno; 1900 Dnevnik; 19.15 Sli-karstvo. kmarstvo in arhitektura: 2015 Šport; 20.30 Dnevnik: 2LOo Film (,Veliki grešnik«; 22.40 Pad ngrafiia v industriji: 23.00 Dnevnik DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 TV zgodba; 22.05 Recital ltala Taja; 22.40 Do umenterii; Protizakoniti lov; 22.55 Soort. Jug. televizija NI SPOREDA Vreme včeraj: naj višja temperatura 9.4, najnižja 5.1, ob 19. uri 6.2; zračn.i tlak 1009.7 raste, vlage 55 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 15 km, s sunki 36 km, nebo 2 desetini pocblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7.8. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 17. marca Jerica Sonce vzide ob 6.15 i razm"*n'j omet. Isto se je zgodilo v Ul. Pascoli 1. Nadalje je bila potrebna pomoč gasilcev zaradi razmajanih dimnikov, ometa in strešnih žlebov na stavbah v Ul. Calleria 16, Ul. Commercia-le 28, Ul. Nordio 12, v Ul. Dante 7 in na Lonjerskj cesti 36. Prst mu je zmečkalo , 7,itev nesreče na delu Jc postal vteraj 20-letni delavec Adriano Ttmasini iz Gradiške, U!. Aquileia št. 98, ki je zaposlen prt podjetju 7umin. Tomasini je v>rsj na dvorišču Italsiderja v Skednja z rokami spremljal kos železa, ki ga je spuščal žerjav. Nevede pa je postavil desno nogo pod železo molo prej predno ga jo žerjav položi' na tla in železo mu je stisnilo desni palec r.a nogi. Ponesrečenca so z avtom RK prepeljali s bolnišnico, kjer »o ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 15 dneh, Tomasini je pri nesreči zadobll tudi verjetne kostne poškodbe. Planlntko-snačarikl Izlet SPDT na Krvavec 19 t.m. Je zaradi tehničnih ovir odpovedan. Gledališča VERDI V petek ob 20. uri za red A v parterju in ložah ter za red C na balkonih ln galerijah prva predstava Wagnerjeve opere »Parsifal« v izvirniku. Opero bo dirigiral Arthur Grueber, v glavni vlogi bo nastopil Eugen Tobim, v ostalih pa Gerda Lammers, Raymond Wolansky, Thomas 0‘Leary, Frans Andersson. Scena Joachtm Sreubel. Zborovodja Giorgio Kirsohner. Koreografija Han-na de QuelJ. Režija Frank de Ouell. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za vse štiri predstave (petek 20., sreda 25., petek 27., nedelja 22.). Večerne predstave se bodo zaradi dolžine opere začele ob 20. uri (popoldanska ob 16. uri). Po začetku predstave vstop v dvorano ne bo dovoljen. TEATRO NUOVO V pripravi je otroška predstava »Postržetk v malem«, ki bo v Avditoriju. Absolutna novost. Režija Mas-simo de Vita. Nazlonale 15.00 »H cardinale« Tecb-nlcolor. Tom Tryon, Romy Schnei-der. Arcobaleno 16.00 »Far west» Techni-color. Troy Donahue. Ezcelsior 16.00 »Intrigo a Stoccolma« Paul Newman. Elke Sommer. Technicolor. Fenice 15.00 «Mč Lintodk« Technioo-lor. John Wayne, Mavreen 0’Hara. Grattacielo 16.00 »I Maiamončto (Fot-lie d’Europa)» Technicolor. Strogo prepovedano mladini. Supercinema 15.30 «Laviamocl ii cer* vello» Ugo Tognazzi Prepovedano mladini. Zadnji dan. Alabarda 16.00 «11 disprezzo« Techni-color. Brigitte Bardot, J. Palance. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Filodrajnmatico 15.00 «Sammy va al sud». Aurora 16.00 «M mio amore con Šaman tha«. Cristalio 16.00 «La ragazza dl bube* Claudia Carddnale. Capitol 16.03 «Quel certo non so che« Teohnicolor. Doris Day. Garibaldi 16.00 «Tot6 contro i *» Totb, Peppino De Filippo. Sledi dvoboj Llston-Clay. Massimo 16.00 «Bren.no tl nemire dl Roma« Gordon Mkchell. Technico-' tor. Zadnji dan. lrapero 16.00 »Prendila č mia». Moderno 16.00 »i tre della croce del sud« John Wayne, Elisabette Ellen. Technicolor. Zadnji dan. Astoria 16.33 «Sipace-men» Technico-tor. Astra 16.30 «Si!vestro e Gonzales mattl e mattatorl«. Vittorin Veneto 15.30 «L’amore dlf* flcile« Catherlne Spaak, V. Gass-man, E. Salerno. Prepovedano' mladini. Abbazia 16.00 »LTmptacablle condan-na« Technicolor. C, Evans, Prepovedano mladini. Ideale 16.00 »Noi slamo le colonne« 9tamtio in Olio. Marconi Danes zaprto. , Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. in 16. marca še Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Pa je 24 oseb. UMRLI 90: 70-letna Antonia Vec-chiet vd. Macorln, 87-letna Te resa Cok vd. Pison, 62-letni Achille MaJ-liml, 21-letni Francesco Martini, 45- letna Libera Stefani por. Bragato, 43-letna Nerina Mandich por. Bellini, 61-letni Emanuele Rubi.no, 78-let-ni Antonio Goiach, 69-letni Antonio Breda, 56-letna Sidonia Aldinjan P°r-Stlrvger, 75-letnl Marcello Mosettl, 25-letnl Bruno StefanelU, 59-letna Maria Llberale por. Slmonit, 83-letnl Giuseppe Modun, 76-letna Catenna Tamaro vd. Marasp n, 75-letna Antonia Curet vd. Mtlekus, 64-letnl Giuseppe Primi, 76-letna Antonia Ur-slch por. Bilucaglia, 55-letna Giusep-pina Miam por. Basso, 78-letni Giacomo Glacomlni, 65-letnl Francesco Tamaro, 68-letna Elisabetta Casselef por. Zattin, 61-letnl Attilio Slderimi- DNEVNA SLUČBA LEKARN (1*. — 22.) AlTAlabarda, Ul. dellTstria 7; Ce"-tauro. Ul. Buonarroti 11; Croce A*-zurra, Ul, Commerclale 26; Mizzan. Trg Venezla 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; De Leitenburg, Trg. “• Giovanni 5; Vleimettl. Trg della Bor-sa 12; Miami, Drevored Miramare H2-NOČNA SLUŽBA LEKARN (16. - 22.) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; O* Leitenburg, Trg S. Giovanni; Vtel-metti. Trg della Borsa 12; Mlani Drevored Miramare 117. Mali oglasi POKRIVANJE PODOV In podi U plastike, guma. Iliioleum od 450 lir dalje kv. meter Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena na mestitev izkušenih delavcev ARH ITALPI.AST Trst, Trg Ospedale 6 telefon 95 919. Z AH VA LA Iskreno se zahv»ljujem o. vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage JOŽEFE ŠTOKELJ vd. SEVER Posebna zahvala republiškemu poslancu Rebek Tončki, kolektivu Mlinotest - Ajdovščina, dr. Ščuki, pevskemu zboru »Lipa«, duhovščini ln vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoče družine: Sever, elemente. Vitez, Gerdina, Fornasaro, Krlvlčlč, Deheljuh In Loredan Male žablje, Trst, Neapelj, 17.III.1964. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Zaradi teme in prevelike hitrosti do smrti povozil ženo in ranil moža Šoferja je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na eno leto zapora (z odpustom), na odvzem šoferske izkaznice za 2 leti in na plačilo odškodnine Pred kazenskimi sodniki fpred.-sednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli) se je včeraj, moral zagovarjati 36-letni Giorgio Du Pan ;z Franca 4, ki je bil ob, tožen nenamernega umora, iker je 1- julija 19-32 pri Grehu z avtom snirtno povozil 52Jetno Olgo Bor. don por. Kolarič iz Stramarja št. 24. Pri nesreči, ki se je dogodila na ovinku pred gostilno Sartori, Približno 100 metrov od cestnega bloka pri' Škofijah, je Du Ban povozil tudi 55-letnega moža Bordo-nove Lodovica Kolariča, vendar je mož bil samo ranjen. Sunek je bil tako močan, da je Du Ban s ^vojim avtom zanesel nesrečno žensko več kot dvajset metrov naprej. Na včerajšnji razpravi se je Du Ban izgovarjal, da je bila tema ter da ni opazil pešcev, ki sta hodila na desni strani ceste. Baj,e je tedaj Kolarič hodil skoraj po sredi, ker je bil oddaljen od roba ceste vej kot meter in pol, medtem ko je njegova žena hodila °b robu. Oba zakonca sta se vračala z obiska pri sorodnikih onkraj meje, ko je za njima privozil Du Ban, ki ie malo časa prej odpeljal z bloka proti Trstu. Komaj je Du Ban privozil na o\fi--Jek, je najprej opazil Kolariča. Zato je ostro zavil na desno, ker Pa je bila tema ni opazil Bordo-nove, ki je hodila bolj v temi in jo sunkovito zadel s prednjim delom avta. Policistom je Du Ban-tedaj izjavil, da je vozil približ-Po 60 km na uro, potem je to svojo izjavo spremenil in objas-Pil, da je bila hitrost njegovega avta 40 km na uro. Pri trčenju ie zgubil nadzorstvo nad avtom, da je v blazni vožnji vozil še 50 metrov, ker je zaradi sunka sam Padel pod sedež avta in zaradi tega ni mogel zavreti vozila. , Sodišče je včeraj poslušalo pričevanje bratov pok. Kolaričeve in Kolariča samega, ki so objasnili' tragični potek nesreče. • Zaradi smrti žene je Kolarič utrpel velijo fizično in moralno škodo, Vrhu tega je zaradi nesreče postal in-Valid in ni mogel več delati ter je preživljal pri bratih. Te raztege je navedel odvetnik Sblatte-r°. ki je branil koristi zasebne stranke in poleg stroge kazni za brivca smrtne nesreče, zahteval se plačilo 7 in pol milijona lir, oškodovancu' od katerih bi\irlo>ral obtoženec plačati dva milijbna v voku 20 dni po izrečeni obsodbi. Javni tožilec pa je, oslanjajoč se Pa zapisnik, katerega so sodnim aktom priložili policisti, ki so na "Vaju nesreče opravili potrebne formalnosti im iz katerega je raz-v'dno, da je Du Ban vozil z brzi-n° približno 80 km na uro, zahtp val za obtoženca še leto dni za-Pora zaradi prevelike hitrosti. Obtoženca je zagovarjal odv.et-nik Tamaro, ki se je predvsem Paslanjal na tezo, da je Kolarič bodil po sredi ceste, ko se je-dogodila nesreča. V luči žarometov-, ga je Du Ban opazil, toda ko . je ostro obrnil na desno, da.bi„aae mu izognil, je žal treščil v Bor. donovo. V svojem govoru je tu-?t omenil, da ni bilo mogoče, da j* Du Ban dosegel že hitrost 80 "Pa na uro, ker je nekaj trenutkov prej zapustil blok. Zato je 0tf sodišča zahteval, da Du Bana oprosti zaradi pomanjkanja doka. zov ter da zmanjša znesek od, "kodnine, ki ga je zahtevala za-sebna stranka. Sodišče je po dvajsetih minutah razpravljanja v sejni dvorani obsodilo Du Bana na eno leto zapora, plačilo sodnih stroškov, popačilo stroškov zasebni stranki v *Pesku 1 milijona in 51.320 lir in odvzem šoferske izkaznice za dve le,ti. Kazen mu je bila odpuščena. Sledila je še razprava proti 26-šctaiemu Orestu Lattaru iz Ulice jr°nti 18, ki je bil obtožen da je slabo ravnal z ženo Gahriello Vra. Pjac ter da ji ni dajal denarja.za Vzdrževanje otroka. Lattaro se je ‘zgovarjal, da ni mogel dajati de. Ppvja ženi, ker ni nikoli imel stai-pp službe. Vsakokrat ko je dobil mino zaposlitev, se je njegova ona potrudila, da jo je po nekaj ?Poh izgubil. Glede obtožbe, aa ženo pretepal i-n ji grozil jPfvtjo, pa se je izgovarjal, da ga 6 zena vedno puščala samega, ts je hodila a drugimi,'Nekoč J® hotel,"da izstopi iz avtomobila-, n, katerem sta sedela dva moška. y° se je zgodilo 16. oktobra 1962 .tli. Conti pred njunim stanova.' , jem, žena pa se je njegovim za-ie pvotivila in ta dogodek i® dal povod, da so tja prihiteli ičti **ti *n Lattara prijavili sodi- ySod1šče je nato poslušalo izjave j.ranjacove. Ta je povedala, da L.hfož ni dajal denarja, ker ni k kol; delal Zanikala je, da hi J*a) poskrbela za to, da je njen .'°Ž izgubil službo. Povedala je da jo je Lattaro večkrat „ ®tePal in ji grozil s smrtjo, ker 5® ni hotela poslušati. Po ženini n®mUi je bil Lattaro neupraviče-s° »jubosumen, ker je ona hodila B*n'° v službo, sicer ne bi mogla v eživljati sebe in otroka. Tedaj, J" J.? je hotel potegniti iz avto-k pija. se je vračala od šivilje s,®r .je nekaj pozabila doma ter na jo spremljala Si vil jin mož m ki njegov prijatelj, tfranjacova je potem zapustila enovanje, ker ji je življenje z °zem postalo neznosno in se je pa®SeHla v neko stanovanje v Ul. ž favni tožilec je za obtoženca snteval samo 3 mesece zapora, „1r hi skrbel za ženo in otroka, g ®de druge obtožbe, to je za sla-ravnanje, pa je zahteval, da h, obtoženca oprosti zaradi po-j-^lkanja dokazov. Upoštevajoč Vp, .Ve uradnega zagovornika od-Sodu 8 Padovanija je sodišče ob-„.ai‘0 I.attara na 1 mesec in 15 J zapora ter na plačilo 60.000 lir j ker ni skrbel zai družino tnf ga oprostilo z vsemi ugodnost, l druge obtožbe. Nesreča delavca v Crane-Orion Ko je včeraj zjutraj 26-letni delavec Bruno Novello iz Milj, Cesta za Lazaret 23, hodil po hodniku nekega oddelka tovarne Cra-ne Orion, kjer je zaposlen, je z desno nogo zadel v železni opilek ter se globoko ranil in si povzročil tudi kitne poškodbe. Z avtom RK sq ga prepeljali , v bolnišnico, kjer so ga sprej'eli na prvi' kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. Industrija pohištva v naši deželi Izdelovanje pohištva predstavlja v deželi Furlanija-Julijska krajina pomembno gospodarsko postavko, zlasti na obrtniškem področju. V naši deželi, zlasti v Furlanjii, imamo številna središča proizvodnje pohištva, ki so se specializirala v posameznih vejah te proizvodnje. Tudi število zaposlenih delavcev ter proizvodna vrednost predstavljata za deželno gospodarstvo važno postavko. Nekatera središča imajo celo' svojo zgodovino, kot na primer področje Sv. Ivana ob Nadiži, ki ga imenujejo tudi «trikot stola,). Na tem področju se je skoraj vsa lesna industrijska in obrtniška dejavnost specializirala v izdelovanju stolov, ki so zelo znani in iskani ne samo na italijanskem ampak tudi na inozemskem trgu. Tudi drugi kraji, kot na primer Krmin, se lahko ponašajo z izredno sodobnim industrijskim in-obrtniškim, izdelova-' njem vseh vrst pohišt.va. Leta 1961 sta bili v vsej deželi 702 podjetji za izdelavo, pohištva, v .katerih je bilo zaposlenih 6.423 oseb. Največ; jilt je, bilo v videmski pokrajini; in sicer 556 s..6.423 zaposlenimi, v tržaški pokrajini 66 z 287 zaposlenimi, v goriški pokrajini pa 80 s\ 376 zaposlenimi,- Kot -.torej vidimo, ima videmska pokrajina v svojih rokah praktično celotno industrijsko m obrtniško proizvodnjo pohištva. PO SOBOTNEM SESTANKU NA POKRAJINI V GORICI Kaj zahtevajo naši predstavniki v zameno za breme vojaških služnosti Gradnjo državnih in poldržavnih osnovnih Industrij ■ Obnovo proste cone za Gorico - Kritje dolgov krajevnih ustanov - Investicije v javna dela Na sobotni seji predstavnikov najvišjih organov oblasti, vlade, gospodarskih organizmov in voia-škega štaba so se prisotni mogli temeljito seznaniti s hudimi bremeni, ki jih vojaške služnosti. nalagajo-- našemu gospodarstvu ‘ na splošno ter v številnih primerih tudi gospodarstvu posameznikov. Po obsežni, diskusiji 'je' bilo z več strani pbčtanih ' Več' obljub,- d^ se bodo na pristojnih mestjh upoštevale, želje gpriških in. videmskih-krogov. Pokrajinski predsednik dr. Chientarolli. je v svojem žaključ-nem govoru : dejal, da mora vlada predložiti zakonski osnutek o M Itm 111111111111111111111111111111 lili IM INI 11111111111111II1111111111M MminiimimmiMI MIHMU1111111111111111 lili IIHIHIIIIIimmimtllltmillllllMIllllllllllUinUIIIIUHIIllllH, ta SREČO TOKRAT BREZ SMRTNIH ŽRTEV ' '1dobi! Ravno ko sem nekega dne zvedel, da so na ustaški policiji spet mučili ljudi, mi je prišel logomik pod britev. Dobro ga namilim in potem mu z dvema rezoma odprem žilo. Ko Je opazil, da mu po vratu teče kri, je prebledel in na čelo so mu stopile znojne kaplje, debele kot grah. Prebledel sem tudi jaz m tudi mene je oblil znoj. Stavil sem za deset litrov vina in za pečenega purana. Videl sem, da je stava dobljena, nisem pa vedel, ali bom ostal živ, da bi vse to mogel pojesti in popiti. Do bi mu ustavil kri, vzamem lapis in mu začnem žgati rano, on pa zatuli kot vol in malo je manjkalo, da me ni ubil. Naslednjega dne pride k meni zaupni človek, ki sem mu plačeval narodno pomoč, ker takrat še nisem bil v partiji, pride k meni in mi pravi: — Brico, pospravi britve in beži na Kalnik, ker je logomik izvedel, da si mu zaradi purana puščal kri. Ravno zdaj se pripravlja, da pride po tabe! — Hudirja, da ga nisem čakal in tudi nisem čakal, da bi pOgrutal, kako je mogel logomik to zvedeti m od koga. Prekolnem svojega botra učitelja, poberem tistih svojih pet češpljic in že zvečer sem bil pri oddelku. In tu v oddelku sem zvedel vse. Komandant oddelka ni imel brivca in se je dogovoril s terenci, da mu pošljejo enega. Moj boter je bdi v zvezi z njimi, izmislil si je stavo in tako me potegnejo in spravijo k partizanom, vino in purana pa so pospravili sami! Seveda se vrniti nisem mogel več in tako sem ostal. Kaj hočem... Ni mi žal. Gotovo sem del delavskega razreda in vem, kje je moje mesto. Vsa Koprivnica me ima danes za heroja. Zgodba Je: puščal brivec logomiku kri, odprl mu je žilo in šel v gozd...! In medtem ko so partizani ploskali in dodajali razne pripombe delegat pa zapisoval: ♦Brica, sina delavskega razreda, pripeljali k partizanom s prevaro!* — Je povzel zadnji v deset-niji Repica. Ta molčeči Zagorec, nemarno oblečen, tankih nog a velikanskega telesa, Je bil bolj podoben strašilu kakor vojaku narodne vojske, a je to strašilo imelo neko nenavadno lastnost: neprekosljiv vid. če je bilo treba nekje visoko med oblaki odkriti avion, ga Je on. če je bilo treba na pobočju hriba alj na strmimi v gozdu odkriti komaj opazne in dobro prikrite zaklone sovražne strelske vrste — jih je on zagledal. Ce je bilo treba ob robu vinograda na tretjem ali četrtem bregu opaziti sovražnega vojaka, ki je stal nepremično na mrtvi straži — Repica ga Je opazil. Drobne, zelenkastosive oči so se mu nenehno gibale, pazile so in oprezovale. No, zdaj je prišel na vrsto, da pove, kako je prišel k partizanom in čemu se bori. Njegovi tovariši so že naprej vedeli, da bo ta zgodba kratka. In je tudi bila. — Pred letom dni so ustaši požgali mojo vas Cerje Tužno pri Varaždinu. Rekel sem očetu: ♦Oča, oni meni hišo, jaz njim državo!* In sem šel. Borim se za osvoboditev domovine pred zavojevačem kakor pravimo vsem, borim se pa tudi za komunizem in za zmago naše komunistične partije — česar ne povemo vsem. Zdravo! — Tako Je! — sporazumno potrdi desetnija. — Naj živi Repica, ki požiga državo! Naj živi Cerje Tužno, ki bo po vojni Cerje Veselo! — Ko so videli, kako je Kapara vstal in si poravnal šlem — ker je bil zdaj Kapara na vrsti — so borci kar naprej vzklikali: — živel naš desetar Ilija! živel naš partizanski maček! živel maček pod šlemom! živel...! — Delegat jih je komaj pomiril. Prirezal je svinčnik in zapisal v zapisnik: ♦Repica, zažiga državo, politično nagiba na levo!* Kapara zategne pas Kar je bilo daleč, se je približalo. On je na vrsti. Ni vedel, kako bi začel svojo zgodbo. Se na misel mu ni prihajalo, da bi priznal vso resnico o satniku Bužanu in o svojem prihodu k partizanom. Nekaj si mora izmisliti, prav brž, prav brž...! Ali... da bo vendar odkrit in da pred vsemi prizna, kako neroden in resnično sramoten Je bil njegov ♦prihod* k partizanom? Predstojnikov ugled se mora varovati, pa če bi se moral človek tudi zlagati. Mora... 1 Kdaj bo že priznaL, a zdaj ne! — Halo, Kapara, začni! In Kapara začne: — Tovariši, vsi me poznate, o meni veste vse... Bil sen* drvar. O sebi bi lahko povedal zelo veliko, pa to ni taka reč • -Rodil sem se v Bosni, na Kalnik me je pripeljala borba za svobodo, pa tudi to m taka reč... V prvi borbi na Kalnik*1 sva s komandantom naše brigade Blagojem Kušlecem — takrat je bil še komandir čete — torej v prvi borbi, svaj ujela SatnU0 domobranskega satnika Bužana. Tam je bilo krvi in vsega« nikoli nisem bil tako blizu smrti, a zdaj je vseeno, v tej borbi sem ujel domobranskega satnika, to Je, uniformo domobrair skega satnika... satnika Bužana in vso satnijo! Od vas takrat še nobenega ni bilo pri oddelku, jaz sem torej najstarejši partizan naše desetnije, pa tudi to ni taka reč. Važno pa Je« da se skupaj borimo za svobodo, da bomo zmagali, to vseh* podpišem Konec! — Tako je...! — zagrmijo partizani. — živel najstarejši partizan naše desetnije Ilija Kapara! živel partizanski mačekj ki daja pismena potrdila o naši zmagi! živela naša desetnij*' živela večerja...! Da. tako je... živela večerja! No, čete se že spravljajo * položajev in odhajajo na večerjo. Sliši se, kako se prepiraj0 intendant in kuharji. Kaj čaka delegat? Noči se, do kdaj 1,0 mučil borce? Kapari drgetajo roke in si prižge cigareto. Ko )e govori'« se mu je nekajkrat zapletel jezik, pa se je vendar nekak0 izmazal iz te svoje šmentane preteklosti. Hvaležen je bil bo*’ cem desetnije, da ga niso obsuli z drobnimi vprašanji glede satnika Bužana Lahko bi mu bili Izzvali rdečico na lica, lahk° bi ga bili prisilili k laži, saj so vedeli, da Kapara ni resnice, pa so vendar molčali. Hvala jim ... Dobri so. • ■ dolžil se Jim bo, pusti! V precepu med zadovoljnostjo in očtt" kom vesti Je tolažil samega sebe: ni taka reč... ni taka reč.--1 • (Nadaljevanje sied^ ■ iRliTINIšliO- TRST — UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 in 94-638 — PoStni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulioa Silvio PelHco I- II. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: ® s ;r,;v ms ~