2TIM

poštnina plačana v gotovini «■ ■  —

revija za tehniko
in znanstveno
dejavnost mladine

• oktober 1986
9 25. letnik

• cena 200 din

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadln Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnlk, Matej Pavlič, Mar|an Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka Zu¬
pančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja deset¬
krat letno • Celoletna naročnina 2000 din, posamezna številka 200 din • Re¬
vijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 •
Tekoči račun: 50101-603-50480 »Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo so¬
financirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skup¬
nost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije.

b

Čarovnik iz vrča nalije vodo v kozarec, pokrije kozarec z vodo z listom papirja in ga pazljivo
obrne z dnom navzgor, pri tem pa drži papir z roko. Nato roko odmakne in gledalci vidijo,
da se voda ne razlije iz kozarca. Pa to še ni  i/se. Čarovnik počasi potegne papir izpod
kozarca, toda voda se tudi tokrat ne izlije iz kozarca. Potem list papirja ponovno podstavi
pod kozarec, ga obrne, sname papir in iz kozarca izlije vodo.

Ali bi želeli zvedeti za skrivnost čarovnije? Razen kozarca in lista papirja si čarovnik pred
tem pripravi še krog iz pleksi stekla, katerega velikost je enaka velikosti vrha kozarca.

Pleksi steklo naj bo debelo 2 mm. Rob kroga morate zbrusiti 1 mm v debelino in 1—2 mm
v širino, tako da ga lahko z lahkoto potisnete v kozarec, rob kroga pa se tesno prilega
na rob kozarca. Zaradi boljšega tesnjenja površino fino obrusite s smirkovim papirjem.
Čarovnik pokrije kozarec z listom papirja in neopazno vstavi vanj prozorni krog iz pleksi
stekla. Da se krog in papir ne bi ločila, morate papir nekoliko namočiti z vodo. Ko čarovnik
obrne kozarec in sname papir, se mu ni treba bati, da bi voda iztekla, saj ji to preprečuje
krog iz pleksi stekla. Nato seveda ponovno podtakne list papirja, obrne kozarec in hkrati
s papirjem neopazno vzame iz kozarca še stekleni krog. Nazadnje mora samo še izliti
vodo iz kozarca.

TIM 2 • 41  • 86/87

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden,
Vukadin Ivkovič. Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel,
Matjaž Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in teh¬
nični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat
letno • Celoletna naročnina 2000 din, posamezna
številka 200 din • Revijo naročajte na naslov: TIM.
Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541 /x, tel. 213-733 • tekoči
račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske
pravice # Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost.
Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost
za zaposlovanje Slovenije •

NAS

POGOVOR

V prvi številki smo vam predstavili enega
izmed vas. Zakaj ne bi tokrat, smo si rekli,
stekel pogovor z enim od tistih, ki vam
leta in leta požrtvovalno posredujejo vsa
potrebna znanja in izkušnje, ki so pogoj
za uspešno delo v Klubih mladih tehnikov.
Menim, da smo se odločili prav, ko smo
za naš pogovor poprosili tovarišico Jeleno
Pelko, ki že vrsto let tako rekoč izgoreva
pri delu v Klubu mladih tehnikov na osnovni
šoli Katja Rupena v Novem mestu.

Lagal bi, če bi rekel, da se tistega lepega
septembrskega dne nisem čisto brez treme
odpravil na pot. O dolenjski pokrajini ni
da bi govoril, tisti, ki ste od tam doma,
jo dobro poznate, oni od drugod pa si morate
lepote te idilične gričevnate pokrajine ogledati
na lastne oči, za njih opis bi bilo treba
Trdinovega peresa.


Tovarišica Pelko pred katedrom

OŠ Katja Rupena, blizu avtobusne postaje,
kjer se po vrvežu sodeč, stekajo vse poti
tega sveta, se ponaša s častitljivo starostjo,
tako kot žal premnog naš hram znanja
in učenosti. Kot mi je ob prihodu zaupal
ljubeznivi tovariš ravnatelj, jih tarejo prostorske
pa tudi denarne stiske (kar seveda spet

TIM 2 • 42 • 86/87

ni nič novega). Kljub vsem omenjenim teža¬
vam pa sem dobil vtis, da šolski kolektiv
uspešno opravlja svoje delo, kar pa tudi
ni čudno, če so vsi vsaj pol toliko zaljubljeni
v svoje pedagoško poslanstvo, kot je to
tov. Pelko.

O tem sem se lahko prepričal že prvi hip,
ko sem v njenem spremstvu vstopil v delavnico
tehničnega pouka, kjer je bil pravkar pri
pouku 7 b. Stene, prekrite s priznanji, plaketa¬
mi, vitrine, polne ličnih izdelkov generacij
nadebudnih šolarjev, da o skladanicah
fotoalbumov ne govorimo, vse to je pričalo
o tem, da tu ne čakajo na nebeško mano,
temveč stisnejo zobe in delajo s skromnimi
sredstvi, zato pa s tem večjim veseljem
in zagnanostjo. In kot že rečeno, uspehi
in rezultati ne izostajajo.

Sklenili smo, da najprej malo poklepetamo
o Timu. Reči moram, da je bil odziv kar
živahen, bojim pa se, da pogovor iz oči
v oči ne da vedno povsem resnične slike,
saj se marsikatera stvar, takole iz vljudnosti,
tudi zamolči. No, kljub temu smo skupaj
ugotovili, da je Tim pri pouku tehnične vzgoje
in prostočasnih dejavnosti kar koristen,
da pa bi si želeli še več uporabnih izdelkov
z recepti za delo.

Menili smo se tudi o ceni revije. Priznati
moram, da sem hotel že v prvi številki sprego¬
voriti o tem kočljivem vprašanju, da ne
bo tako hudo. Na tem mestu lahko zagotovim
vsem našim bralcem, da smo storili vse,
kar je bilo v naši moči in iz iztržka za revijo
tudi v bodoče ne bomo kovali dobičkov.

Med pogovorom sta bila najbolj živahna
dva učenca, zato sem ju poprosil, če mi
lahko posvetita še nekaj dragocenih minut
(čeprav sem vedel, da je bilo pouka uradno
že konec!).

Boštjan Božič je, kot se zdi, zelo vsestranski,
saj mi je ob pomoči tovarišice naštel celo
vrsto konjičkov, s katerimi se rad ukvarja.

Ni ga materiala, s katerim se ne bi spoprijel,
pa naj bo to kovina, les ali plastične mase.
Seveda temu botruje tudi to, da ima doma
na razpolago očetovo, z orodji bogato zato¬
ženo obrtno delavnico. Zelo ga veseli tudi
računalništvo in meni, da bi morala rubrika
o računalništvu ostati tudi vnaprej. (Ker
ima računalnik doma, ni bojazni, da bi konkuri¬
ral v naši akciji Računalnik na dom.) Če
dodamo še to, da mu gre tudi v šoli zelo

OŠ Katja Rupena

dobro od glave, smo povedali dovolj. Ko
sem ga še ovekovečil na filmski trak, sva
se poslovila v upanju, da se srečava na
katerem od srečanj klubov MT v letošnjem
letu.

Andrej Golob pa najraje dela z lesom. Tudi
pri njem tiči vzrok za izbiro v družini. Pogosto
namreč v prostem času pomaga stricu
mizarju in zdi se, da bo lesarstvo tudi njegov
poklic. Nič čudnega torej, da tudi v šoli
najraje izdeluje izdelke iz lesa in kot je
omenila tovarišica Pelko, je v ravnanju z
ročnimi električnimi orodji že kar cel mojster.
Beseda je dala besedo in z Andrejem sva
se dogovorili, da bo morda pripravil katerega
od svojih izdelkov za objavo v Timu, da

TIM 2 • 43  • 86/87

7. b zadnjo šolsko uro

se boste lahko o njegovi spretnosti prepričali
na lastne oči.

Zdaj pa je že skrajni čas, da se pojavi na
odru glavni protagonist našega zapisa.

To je tovarišica Jelena Pelko, učiteljica
tehniškega pouka na OŠ Katja Rupena.
Delovni staž: 28 let. Mentorica Kluba mladih
tehnikov: od ustanovitve. Poverjenica revije
TIM: od prve številke (namreč prvega letnika
— se pravi celih 25 let). Ustanoviteljica
fotokrožka na šoli in njegova voditeljica
do danes. Narava tov. Pelko je že taka,
da o sebi ni veliko govorila, raje je naštevala
uspehe svojih varovancev. Kar iz rokava
mi je natresla cel kup podatkov o njenem
KMT. Lani je ta štel 110 članov, ki so delovali
pod vodstvom 14 mentorjev v desetih krožkih.
Naj jih naštejemo: modelarji, zmajarji, raketarji,
klip-klap krožek, fotokrožek, kemiki, fiziki,
dobro jutro elektronika, računalničarji, strojepi¬
sni krožek. Tu je tov. Pelko upravičeno
s ponosom omenila, da je njihov Klub mladih
tehnikov prejel za svojo dejavnost med
drugimi tudi najvišje zvezno priznanje za

izvenšolsko dejavnost: plaketo kurirja Joviče.

In ker smo že pri priznanjih, naj naštejem
še tista iz lanskega leta: 7 občinskih, 7
regijskih, 3 republiška in 2 zvezni priznanji.
Reči moram, da me je ta zbirka kar malce
šokirala, in tudi vi boste priznali, da takle
seznam ne pride kar sam od sebe, temveč
je treba zanj pošteno pljuniti v roke. To
mi je potrdila tudi tov. Pelko, čeprav je
skromno dodala, da bi šlo brez pomoči
in razumevanja od zunaj teže. Tako na
primer je od 14 mentorjev kar devet zunanjih
sodelavcev, ki jim ob vsakem času nudijo
nesebično pomoč. Posebej je poudarila,
da je tovarna zdravil Krka njihov mentor
pa tudi mecen in da bi njihovo pomoč težko
pogrešali.

Razumljivo je, da sva še posebej govorila
o fotokrožku, ki ga vodi sama. Člani fotokrožka
med drugim redno sodelujejo v Dolenjskem
listu, objavljajo svoje fotografije v tovarniškem
glasilu Krke in v glasilu krajevne skupnosti.
Torej ne dirkajo le za priznanji in nagradami,
temveč ravnajo tako, kot je edino prav:
fotografirajo iz življenja za življenje. Na
šoli prirejajo tudi redne letne foto razstave
s prek sto fotografijami. Na Pionirskem
fotu so sodelovali vse od leta 1971, žal
ji je le, da zadnji dve leti ni bilo razpisa.

Iz pogovora o fotografiji sem šele razbral,
koliko tovarišici Pelko pomeni ta zvrst izpove¬
dovanja. Zdi se mi, da se ne bom dosti
zmotil, če rečem, da bi bil v drugačnih
okoliščinah to lahko tudi njen življenjski
poklic. In zagotavljam vam, da bi tudi v
njem nesebično razdajala vse svoje moči
in znanje.

Še veliko bi lahko pisal o tov. Pelko, njenih
varovancih in njihovih uspehih, pa bi še
ne povedal vsega. Ker pa sva se poslovila
v upanju, da se nismo zadnjikrat srečali,
naj za tokrat naš pogovor sklenem.

Vso pot do doma me je spremljala nadležna
misel, da z mojim pogovorom nekaj ni prav.
Nenadoma pa se mi je posvetilo: saj tole
sploh ni bil pogovor s tovarišico Petkovo,
saj o sebi vendar ni povedala tako rekoč
ničesar. Navsezadnje pa, ali niso uspehi
njenih učencev tudi njeni uspehi in njihovo
delo tudi in predvsem njeno in mar iz vsega
tega ne razberete tudi njene prave podobe?

Urednik

TIM 2 • 44 • 86/87

XI. srečanje mladih
tehnikov Slovenije

Pričelo se je novo šolsko leto in mnogi med vami ste se že vključili v različne tehnične aktivnosti
v klubih mladih tehnikov in krožkih. Želimo vam, da bi pri vključevanju v prostočasnih tehničnih
aktivnostih na šolah našli svoje osebno zadovoljstvo in poskušali kar najbolje izdelati tehnični
predmet, inovacijo, prototip...

XI. srečanje mladih tehnikov Slovenije bo v mesecu maju 1987 v Novem mestu.

Ker smo program in vsebino srečanja nekoliko spremenili, vam posredujemo naslove posa¬
meznih panog na srečanju. Propozicije boste preko vaših mentorjev prejeli v mesecu oktobru.

Osnovni moto srečanja je: »Mladi tehniki raziskujejo in ustvarjajo«

1. Raziskovalna naloga

2. Razpisi

2.1. Predstavitev in zagovor elektronskih naprav po razpisu Iskre Kibernetike.

2.2. Predstavitev in zagovor uporabnih računalniških programov:

2.2.1. vezanih na tehnično vzgojo,

2.2.2. vezanih na ostalo vzgojno-izobraževalno delo in splošno uporabnost

2.3. Didaktični pripomočki za izvajanje množičnih eksperimentov vaj učencev in preizkušanje
gradiv (les, kovina, plastika, papir).

3. Tehnično tekmovalne panoge

3.1. Spoznavanje proizvodnega procesa in sestavljanje konstrukcij z zbirko Fischer (UT1,
UT2).

3.2. Izdelava izdelka iz lesa za dom z uporabo električnega orodja Klip-Klap.

3.3. Modelarstvo:

3.3.1. jadralni modeli A1,

3.3.2. ladijski modeli MČ1 (republiško prvenstvo pionirjev),

3.3.3. avtomobilski modeli na električni pogon (republiško prvenstvo pionirjev),

3.3.4. raketni modeli do 5NS,

3.3.5. izdelava modelarskih deltoidnih zmajev in tekmovanje (Republiško prvenstvo pionirjev).

3.4. Izdelava elektronske naprave z zbirko Dobro jutro, elektronika.

3.5. Tekmovanje v amaterskem radiogoniometriranju (republiško prvenstvo pionirjev).

3.6. Tekmovanje mladih tehnikov v obrambi in zaščiti.

3.7. Izdelava makete z zbirko Lesko-modelar

4. Nove dejavnosti

5. Razstava

5.1. Vsi izdelki iz razpisa in novih dejavnosti so sestavni del razstave.

5.2. Predstavitev robotskih in procesnih konstrukcij in računalniških programov zanje.

5.3. Prikaz proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela v šolah.

6. Razpisi delovnih organizacij

6.1. Razpis Klip-Klap.

6.2. UNIOR — stenski pano za orodje in drobni material.

6.3. ZOTKS — razpis za najboljše izdelke učiteljev tehnične vzgoje.

6.4. Društvo oblikovalcev Slovenije — industrijsko oblikovanje — oblikovne in funkcionalne
rešitve.

Svet za tehnično vzgojo mladine

TIM 2 • 45 • 86/87

Računalnik na dom

Led se je premaknil. Naša akcija je stekla in ta hip, ko to berete, se šest srečnikov že spoprijema z osno¬
vami računalništva. Kako šest, boste vprašali. Medtem, ko je prva številka že izšla, smo navezali po¬
slovne stike s tov. Markom Vukom, tehničnim direktorjem Avtotehne in idejnim vodjem projekta ORIC
NOVA/64. Beseda je dala besedo in tovariši iz Avtotehne so sklenili, da podprejo naš projekt s petimi
mikroračunalniki ORIC NOVA/64. Preden pa nadaljujem, poglejmo, kdo so srečni izžrebanci prvega
kola naše akcije. To so:

TOMAŽ BOH MIRKO ŠTRUKELJ DAVID MATJAŠIČ

Sinja Gorica 69 Šmartno ob Dreti 12 Ul. B. Kraigherja 5

61360 VRHNIKA 63341 ŠMARTNO OB DRETI 62325 KIDRIČEVO

MARTIN BOLKA JURE FRITZ MILAN RAZPOTNIK

Ulica Ignaca Borštnika 13 Cesta 4. julija 52 Škale 186

64207 CERKLJE NA 68270 KRŠKO 63320 TITOVO VELENJE

GORENJSKEM

Vsi ostali, ki tokrat niste imeli sreče, pa nikar ne obupajte, saj vaše prijavnice še naprej ostajajo v igri,
morda boste imeli več sreče pri enem od prihodnjih osmih žrebanj.

Zdaj pa je prav, da vam na kratko predstavim računalnik ORIC NOVA/64.

ORIC NOVA/64 je osembitni mikroračunalnik s 64 kB pomnilnika (RAM). V napajalniku je predvi¬
dena možnost vgraditve disketne enote NOVA MIKRODISK. Kmalu bo prišla iz proizvodnje dodatna di¬
sketna enota NOVA/800, s katero se delovni spomin poveča do osemkrat, to je do 512kB.

Za shranjevanje podatkov lahko uporabite običajni kasetofon s standardnimi avdio kasetami.

Kot prikazovalnik uporabljamo običajni črnobeli ali barvni televizor oziroma RGB monitor.

Prek razširitvenih vrat je možna uporaba različnih dodatkov (dodatni ROM ali RAM, igralne palice).
Omogočena je tudi priključitev disketne enote NOVA MIKRODISK (3,5’’ disketa z 800 kB kapaciteto,
formatirano).

Računalnik ima priključek za tiskalnik, ki omogoča priključitev vsakega tiskalnika s Centronics paralel¬
nim vhodom.

Osnovni komplet

• Računalnik ORIC NOVA/64

• Napajalnik (z možnostjo vgraditve disketne
enote NOVA MIKRODISK)

• Priključna kabla za televizor in kasetofon

• Demonstracijska kaseta

• Priročnik Basic Oric Nova/64

• Navodila za uporabo

• Garancijski list

O vseh ostalih lastnostih računalnika ORIC NOVA/64 in disketni enoti NOVA/800 in drugih novicah v
zvezi z našo računalniško akcijo pa boste lahko prebrali v prihodnjih številkah.

TIM, Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 61000 Ljubljana

PRIJAVNICA ZA RAČUNALNIK REVIJE TIM

Ime in priimek:_

Popolen poštni naslov:_

Šola:

Raz red:_

Podpis:_

Izjava šole:

Potrjujemo, da učenec obiskuje našo šolo
(Žig in podpis)

TIM 2 • 46  • 86/87

in miška

Za izdelavo slona potrebujete 5 mm debelo ve¬
zano ploščo ali deščico dimenzij 180 x 80 mm.
Nanjo s pomočjo indigo papirja in trdega svinč¬
nika prekopirajte vseh pet delov, ki sestavljajo
slona. Izrezljajte jih, obrusite in zlepite, pri čemer
vam bodo v pomoč čelni pogled in črtkane linije.
Osušenega slona še enkrat obrusite po robovih,
nato pa ga prebarvajte s sivo in belo barvo. Če bo
to tempera, igračo še prelakirajte. Kdor želi, lahko
s pomočjo mreže naredi večjega slona in iz debe¬
lejših deščic (npr. 10 mm), skozi noge pa mu mon¬
tira osi za lesena kolesa. Mlajši bratec bo slončka,
ki ga bo iahko vlekel za seboj, še bolj vesel.

Na enak način kot slona naredite tudi miško.
Zanjo potrebujete 5 mm debelo vezano ploščo ali
smrekovo deščico dimenzij 100 x 60 mm.

O

TIM 2 • 47  • 86/87

Slon Miška

Matej Pavlič

Higrometer
za vremensko
napoved

Higrometer ali vlagomer je napra¬
va, ki nam pove vlažnost zraka. Z
vremenskimi spremembami se ta
spreminja, in sicer: več ko je vlage
v zraku, slabše vreme se nam
obeta in obratno — manj ko je je,
lepše bo vreme.

Pred leti so naše domove krasile
vremenske hišice s fantičem in de¬
kličem z dežnikom, ki sta »napove¬
dovala« vreme, sedaj pa so jih iz¬
podrinili tovarniški higrometri in ba¬
rometri ter televizija z meteorolo¬
škim napovedovalcem. Kljub
vsemu pa si lahko preprost higro¬
meter, ki bo čisto zanesljivo napo¬
vedoval, kakšno bo jutri vreme,
zelo enostavno naredimo tudi
sami.

Na lep jelkin storžek privežemo
košček sukanca, vse skupaj na¬
mestimo na zunanji okenski okvir
in že imamo higrometer. Ko so
luske zaprte, bo vreme lepo, ko pa
so luske odprte, bo vreme grdo.

Drug higrometer, ki si ga lahko na¬
redimo, je iz vršička jelke. Z žepnim

sončno deževno

nožičem odrežemo približno tri
centimetre dolg košček steblaz ve¬
jico. Potrebujemo še leseno deš¬
čico in dve buciki, s katerima pritr¬
dimo vršiček na podlago. Nanjo
narišemo »skalo« in vse skupaj
obesimo na prosto ali nekam ob
okno. Ostalo je razvidno s skice.
Naredite lahko tudi oba higrometra
in ju namestite enega nad drugim.
Tako bo napoved vremena še na¬
tančnejša.

Vprašajte starše ali učitelja spo¬
znavanja narave, zakaj se luske

storža zapirajo ter odpirajo in zakaj
veje iglavcev ob vremenskih spre¬
membah spreminjajo položaj. Za¬
čudeni boste ob ugotovitvi, da je
narava en sam velik higrometer, le
ostro oko morate imeti, da opazite
drobne znake, s katerimi »napove¬
duje« vreme.

BREZ BESED

TIM 2 0  48  • 86/87

TIM 2 • 49  • 86/87

Miha Langus trup obrusimo in dvakrat

lakiramo.

Mini letalce
»Mušica«

To letalce ima dobre
lastnosti, saj v zraku lahko
izvaja tudi nekaj figur.

Ni ga težko izdelati, zato
je primeren tudi za mlajše
modelarje.

Izdelava trupa (1)

Trup izdelamo iz 1 mm
balse. Iz načrta prekopiramo
vse dele (stranico 2 x)
in jih pazljivo izrežemo.

Ko smo to storili, bomo
vse dele zlepili med seboj
z lepilom za les. Nato

Aleš Bizjak

Lastovka

Pred seboj imate načrt enostopenjske ra¬
kete »Lastovka« razreda S3B.

Glavo izstružite iz sambe in jo izvotlite. Nato
okoli cevi premera 18 mm navijete v treh do
petih slojih 4cm široke trakove rjavega ovoj¬
nega papirja (to je papir za ovijanje poštnih
paketov). Zlepite jih z neostikom. Iz 2mm
debele balse izrežite 3 stabilizatorje in jih
obrusite. Na trup jih zalepite v razmaku 120
stopinj. Nato raketo petkrat prelakirajte z
redkim nitro lakom.

Za vodilo lahko uporabite plastično ali alu¬
minijasto cevko premera 3—5mm. Padalo je
osmerokotno s polmerom 15—20cm. Vrvice
padala naj bodo dolge poldrugi premer pa¬
dala. Prilepite jih s selotejpom, kot kaže
skica. Vrvice spodaj zvežite, nanje pritrdite
gumico, ki rabi kot amortizer in z nitko pritr¬
dite na strup.

Želim vam obilo uspehov pri izdelavi in
spuščanju modela.

275

TIM 2 • 50  • 86/87

MODELARSTVO

V času druge svetovne vojne so inženirji v ZDA kon¬
struirali zelo praktično, enostavno vozilo in ga poimeno¬
vali Jeep (džip). Danes mnoge tovarne izdelujejo teren¬
ska vozila, ki so po svoji konstrukciji in videzu zelo po¬
dobna Jeepu.

Takšno vozilo lahko narediš po načrtu, ki je pred teboj.
Sestavni načrt je videti težak, če pa pogledaš delovne
načrte delov, vidiš, da je enostaven.

Naredi del 1 iz lesenega bloka po merah, ki so nave¬
dene v načrtu. Pri tem moraš paziti, ker so nekateri deli
narisani v merilu 1:1, drugi pa v merilu 1:2. Naslednji kos
je precej debel, naredi ga iz 2 deščic debelih 25mm,
tako da jih zbiješ z žebljema in zalepiš. Dele 2,3.4,5,6.
9,10.15 in 16 izreži iz vezane plošče 4 mm, po merah v
načrtu. Dela 13 in 17 naredi iz letvice 13 x 13. Vse dele
obdelaj najprej z grobim, nato pa še s finim steklenim
papirjem. Gornje dele (1 — prostor za motor) zaobli s
smirkovim papirjem.

Dele zlepi z acetonskim lepilom, kot vidiš na montaž¬
nem načrtu. Najprej sestavi dei 1 z bočnima stranicama
karoserije (2). Ta del zlepi in učvrsti s tankima žebljič¬
koma, tako da so stranice (2) proti koncu vozila malo
zožijo, da bi mednje lahko nalepil dele 3,4 in 5. Okvir za
vetrobran naredi iz vezane plošče (15), za steklo pa na¬
lepi celuloid. Naredi kolesa (10) iz vezane plošče 8 mm.
Nalepi blatnike (6). Tako naredi tudi s sedeži (9), nalepi
jih na letvice (17). Prednja kolesa pritrdi tako, kot vidiš
na načrtu, z žebljičkoma. Eno zadnje kolo, v katero na¬
redi majhno luknjico, nasadi na os elektromotorja, drugo
kolo pa na letvico 13. Če nočeš vgraditi motorja, podalj¬
šaj letvico 13, tako da bo rabila za obe kolesi. Dele 8,
12 in 14 naredi iz aluminija.

15

L

Karoserijo prebarvaj z nitrolakom. Pred tem odvzemi
kolesa, katera boš čez rob pobarval črno (gume), na
sredino pa lahko nalepiš okroglo izrezan srebrn papir.
Učvrsti elektromotor, vsa kolesa in na koncu blatnike (8
in 14). Na prednji strani (1) je treba narediti še masko.
Nariši jo na papir in prilepi. Nariši še žaromete. Vgradi
še malo stikalo in baterijo z vodniki do elektromotorja in
stikalo.

TIM 2 • 51  • 86/87

5

KOSOVNICA

LESENI BLOK

TIM 2 • 53  • 86/87

TIM 2 • 54  • 86/87

DALJINSKO

VODENJE

TIM 2

55  • 86/87

Jan Lokovšek

TIM LVII (II)

Uvod

Predno začnemo zares, moramo vedeti, kaj pravzaprav
hočemo in v ta namen si moramo osvežiti nekaj osnov¬
nih pojmov iz aerodinamike. To je nujno ne samo za ra¬
zumevanje delovanja takih in podobnih naprav temveč
potrebujemo to znanje tudi pri uravnavi celega sistema.
Krilo nosi letalo oziroma naš model. Lastnosti krila so
seveda odvisne od oblike. Govorimo o profilu, ki pred¬
stavlja pravzaprav presek. Pri gibanju skozi zrak delu¬
jejo na krilo sile, ki nosijo model. Vendar ni vse tako pre¬
prosto, kakor se zdi na prvi pogled. Narišimo profil in
poglejmo, kakšne sile delujejo nanj!

Slika 3. Profil v zračnem toku

Krilo (profil) je v zračnem toku pod kotom a, ki ga imenu¬
jemo vpadni kot. To je kot med tetivo profila in smerjo
zračnega toka. Na to krito deluje sila, ki ima dve kompo¬
nenti . Pokončna, tj. pravokotna na smer zračnega toka,
je sila VZGONA (angl. Lift), v smeri toka pa sila zrač¬
nega upora (angl. Drag). Navadno želimo čim večji
vzgon in čim manjši upor. Vse to pa je odvisno od profila,
hitrosti in vpadnega kota.

Posebno nas zanima, kako se obnaša krilo pri različnih
vpadnih kotih. Na sliki 4 sta narisana vzgon in upor v od¬
visnosti od velikosti kota.

Slika 4. Odvisnost yzgona In zračnega upora od
vpadnega kota

Z naraščanjem vpadnega kota vzgon narašča, narašča
pa tudi zračni upor. Vzgon doseže svojo največjo vred¬
nost pri nekem določenem kotu, ki ga imenujemo kritični
vpadni kot. Če vpadni kot še povečujemo, vzgon naglo
upade, strmo pa naraste tudi zračni upor. To je tista ne¬
varna točka, ko pravimo, da model prevlečemo. Zaradi
močno povečanega upora izgubi model hitrost in
omahne. Velikost kritičnega vpadnega kota je seveda
odvisna od oblike profila (in hitrosti). Za znani profil
CLARK Y znaša «k = 15° (pri določenih pogojih).
Splošno velja, da pri prekoračitvi kritičnega vpadnega
kota hitreje izgubijo vzgon in hitreje naraste upor pri
tanjših profilih (problem hitrih letal).

Najbolj se približamo takim razmeram pri pristajanju.
Takrat zares želimo čim večji vzgon zato, da lahko pri¬
stajamo s čim manjšo hitrostjo. Tako potrebujemo
krajšo vzletno stezo, podvozje in ostali deli letala manj
trpijo, manever pa je lahko preciznejši. Ne gremo prav
do kritičnega vpadnega kota, temveč vzamemo pri
vzgonu 10 % rezervo, kar ustreza npr. za omenjeni pro¬
fil vpadnemu kotu približno 11
Velika letala pa tudi nekateri modeli imajo naprave za
povečanje vzgona pri nizkih hitrostih. To so predkrilca in
zakrilca. Predkrilca povečajo vzgon za približno 35%,
saj povečajo kritični vpadni kot kar na 24 °! Nasprotno pa
zakrilca dovoljujejo manjši vpadni kot (12°, prej 15°),
pač pa je povečanje vzgona veliko — celih 50 %. To je
razumljivo, saj zakrilca popolnoma spremenijo profil
krila.

Velika letala uporabljajo oboje. Takrat dobimo poveča¬
nje vzgona do 70 % pri ustreznem kritičnem vpadnem
kotu 19°. To so podatki za profil Clark Y in omogočajo
preprosto izvedbo zakrile pod kotom 45°.

Pri potniških letalih ste gotovo opazili, da so zakrilca
večdelna, poleg tega pa so vas presenetile tudi mnoge
reže vsepovsod, ko so bile »lopute« izvlečene. Vse to
pomaga povečati vzgon in ta se poveča tudi za več kot
dvakrat!

(Več o tem najdete v knjigi »Theory of Wing Sections«,
Dover Pub. 1958 ali v kakem učbeniku aerodinamike.)

Vezje

Naša naprava mora torej poseči vmes in preprečiti pre¬
seganje dovoljenega vpadnega kota. Približne vredno¬
sti slednjega so 10 do 12°, če uporabljate zakrilca le 8°
oziroma celih 15°, če premorete še predkrilca. To so le
približne vrednosti, saj smo rekli, da na to vplivajo šte¬
vilni dejavniki.

Naprava zazna približevanje dovoljenemu vpadnemu
kotu in popravi položaj višinskega krmila tako, da ohrani

TIM 2 e 56 • 86/87

dovoljeni vpadni kot, čeprav tiščimo krmilno palico čisto
nase! To je neke vrste regulacija in slednja je kar za¬
htevna, tj, zahteva pazljivo uravnavo. Praktični poskusi
so pokazali, da je bilo potrebnih pet do deset štartov,
predno sem našel zares prave pogoje!

Za začetek sem želel olajšati delo tistim, ki so zgradili si¬
stem za aktivno krmiljenje smernega krmila TIM LVI iz
preteklega letnika Tima (24. letnik, številke 8 in 9/10) in
narediti samo preprost dodatek. To je najenostavnejša
in najcenejša rešitev, ki omogoči uporabiti staro vezje

vrednost dovoljenega vpadnega kota. Kombinacija
uporov R3 in R4 ter dioda D poskrbijo, da deluje omeje¬
vanje le v eni smeri.

Poglejmo, kako deluje na regulacijo ojačanja. Denimo,
da smo nastavili P1 tako. da začne omejevanje delovati
pri 10°. Pri določenem ojačanju bo dobilo višinsko kr¬
milo poln odklon navzdol, ko d& senzor podatek, da je
dosežen vpadni kot 15°. Če povečamo ojačanje, se bo
to zgodilo že pri 13°. Pri povečanju ojačanja pa ne
smemo pretiravati, ker postane regulacija nestabilna in
model v zraku zaniha.

<

z

Slika 5. Shema vezja LVI

Naj ponovim na kratko. Signal-impulze najprej pretvo¬
rimo v enosmerno napetost, kateri prištevamo signal-
napetost, ki jo daje senzor. Ta skupna napetost se
potem pretvori zopet v impulze, ki jih potrebujemo za
krmiljenje servomehanizma. Dodan imamo še posebni
del, s pomočjo katerega lahko signal senzorja vključu¬
jemo in izključujemo.

Če sedaj uporabimo isto vezje za višinsko krmilo, se iz¬
kaže, da je signal senzorja premajhen. Poleg tega pa
moramo vgraditi varovanje, tj. del, ki poseže vmes v tre¬
nutku, ko senzor zazna preseganje dovoljenega vpad¬
nega kota. Ta del oziroma njegova shema je narisana
na sliki 6.

Slika 6. Shema dodatka za kontrolo dovoljenega
vpadnega kota

Signal senzorja najprej filtriramo (upor R1 in kondenza¬
tor C1) ter ga s pomočjo operacijskega ojačevalnika 1
ojačimo. Ojačanje določa razmerje med vrednostjo
upora R2 in trimerpotenciometra P2. S slednjim tako
nastavimo velikost ojačanja. S trimerpotenciometrom
P1 nastavimo točko, kjer vezje začne »prijemati«, tj.

Vezje sicer vežemo v sistem LVI tako, da potenciometer
senzorja napajamo tako, kot je narisano na sliki 5 (iz
uporov R19 in R20), drsnik pa vežemo na vhodno
sponko dodatka (upor R1). Izhod dodatka priključimo na
vezje LVI tam, kjer je prej bila vezana sponka drsnika
senzorja, tj. na upor R5.

SERVOMEHANIZEM

TIM 2 • 57  • 86/87

Izbira materiala

V dodatku sem uporabil integrirano vezje TL 082, ki
vsebuje dva operacijska ojačevalnika. V svojem pro¬
gramu jih ima celo RIZ iz Zagreba. Prav tako dobro de¬
luje tudi LM358 in morda še katero drugo podobno
vezje. Lahko bi vzel tudi vezje z enim samim ojačevalni¬
kom in potem vezal drugo sponko upora R2 neposredno
na drsnik trimerpotenciometra P1; tudi to deluje.
Trimerpotenciometri so Iskrine miniaturne izvedenke za
vodoravno montažo. Vrednost P1 je lahko od 1 do
50kOhm. Če bi opustili drugi operacijski ojačevalnik, bi
bil razpon od 1 do 2,5kOhm. Pri vrednosti P2 je važno

razmerje z uporom R2. Če je vrednost R2 10kOhm,
mora biti vrednost PlOOkOhm. Vrednosti R2 47kOhm
ustreza vrednost P2 500kOhm itd.

Dioda je univerzalna silicijeva, upori pa so Iskrini moči
1 A ali VeW. Kondenzatorja sta Iskrina nizkonapetostna
elektrolitska. Ker rabita le za blokiranje, vrednosti niso
kritične. C1 ima vrednost od 0,22 do 2,2 /xF, C2 pa od
4.7 do 50,uF.

Vezje gradimo na ploščici enostransko kaširanega vi-
troplasta velikosti 40 x 40 mm.

Prihodnjič: gradnja, uravnava in letenje

ELEKTRONIKA

Zabavna

elektronika

2. del

Zadnjič smo naredili tiskano vezje štirikanalnega
light showa, za tokrat pa nam je ostala še

izdelava ohišja in vgradnja vezja

Ker je celotno vezje zaradi triacov pod omrežno
napetostjo, je dobro, da je ohišje iz izolacijskega
materiala, kakršen je npr. vezana plošča. Zado¬
stuje takšna, ki je debeline 5 mm. Iz nje naredimo
zgornjo, spodnjo in obe bočni stranici. Za spred¬
njo in zadnjo ploščo pa je najbolje uporabiti perti-
naks ali vitroplast, s katerega odjedkamo bakreno
folijo. Ta material se zelo lepo obdeluje, poleg
tega pa je tudi dovolj trden. Na skici je prikazana
konstrukcija ohišja, ki ga je zelo enostavno nare¬
diti, pa tudi montaža vezja in ostalih elementov
vanj je preprosta. Dimenzije priredimo velikosti
ploščice tiskanega vezja in elementov, ki jih mo¬
ramo montirati na prednjo in zadnjo stran. Za naš
light show popolnoma zadostuje ohišje z merami
200x100x50mm. Iz vezane plošče izrežemo
po dva dela 1 in 2 ter jim 4 mm od roba z žago (npr.
»lisičji rep«, ki ima 1,5mm širok rez) naredimo po

celi dolžini 2 mm globok utor. Tako obdelane stra¬
nice zlepimo z utori navznoter in počakamo, da se
vse dobro posuši. Nato pazljivo prežagamo bočni
stranici, da dobimo dve enaki polovici, ki ju po po¬
trebi prekitamo, obrusimo in prebarvamo ali oble¬
pimo, odvisno od tega, kakšno ohišje smo si za¬
mislili. Iz pertinaksa ali vitroplasta (v skrajnem
primeru lahko tudi iz 1—1,5mm debelega alumi¬
nija) izrežemo sprednjo in zadnjo stranico. Obe
morata natančno sesti v izžagane utore, ki jih pre-
kontroliramo še pred lepljenjem. Prav tako iz vi¬
troplasta ali aluminija naredimo tudi dve ploščici
(4), s pomočjo katerih bomo kasneje sestavili ce¬
lotno ohišje, ki je s tem gotovo.

Sledi razpored elementov, ki bodo montirani na
sprednji, čelni stranici. To so stikalo S in poten¬
ciometri Pi—Ps, katerim po želji lahko dodamo
kontrolne lučke za signalizacijo delovanja posa¬
meznih kanalov in kontrolo vklopa. Vezati jih mo-
. ramo zaporedno stikalu S (za kontrolo vklopa) in
vzporedno žarnicam Žt—Ž4 (za kontrolo kana¬
lov). Kontrolne lučke lahko naredimo na dva nači¬
na:

a) uporabimo tlivke — majhne lučke z vgrajenim
preduporom, narejene za napetost 220 V in jih in¬
dustrija vzgrajuje na ohišja raznih električnih apa¬
ratov. Dobimo jih v več barvah in oblikah

b) uporabimo LED diode, katerim pa moramo
dodati predupor 33K&—47k£> VžVV, LED diode,
ki so naravno okrogle, dobimo v treh različnih
barvah — rdeči, oranžni in zeleni.

Tudi za izbiro izhodov žarnic Ži— Ž4, ki jih monti¬
ramo na zadnjo stranico, imamo več možnosti:

a) uporabimo lestenčne spojke (»čokolade«).
Osem jih privijemo na zunanjo stran ohišja, skozi
luknjice pa speljemo žice v notranjost do ploščice
z vezjem oziroma do priključkov za Ži—Ž4 in
220 V.

b) uporabimo vtičnice, kot jih vgrajujejo npr. v
električne štedilnike, TV stabilizatorje, delovne in
laboratorijske mize ipd.

TIM 2 • 58  • 86/87

c) uporabimo s plastiko izolirane puše 04 mm, ki
jih montiramo po dve in dve 19 mm eno nad drugo
in 40 mm vsaksebi — pač odvisno od vtičev, ki jih
imamo.

Ta, zadnja varianta sicer ni najcenejša, je pa na-
jelegantnejša, saj dopušča možnost uporabe
vsakovrstnih vtičev in tudi puš s 4mm debelimi
kontakti. V zadnjo stranico izvrtamo še luknje za

TIM 2 • 59  • 86/87

napajalni vod 220V, NF vhod (priporočljivo je
uporabiti oklopljeni kabel za antene) in ohišje na
varovalko. Izdelani stranici po potrebi še obrusi¬
mo, nato pa prebarvamo tako, kot ostalo ohišje.
Medtem s štirimi daljšimi vijaki in po tremi mati¬
cami s podložkami pritrdimo ploščico z vezjem v
ohišje. V utora postavimo zadnjo in sprednjo stra¬
nico, ki jo lahko pred tem še opremimo z ozna¬
kami in napisi, nato pa z mehko izolirano bakreno
žico povežemo vezje z ostalimi elementi. Ko je to
gotovo in prekontrolirano, poveznemo čez vse
skupaj zgornjo polovico ohišja in jo utrdimo s šti¬
rimi majhnimi kniping vijaki. S tem je izdelava light
showa pri kraju. NF signal preko koaksialnega
kabla, ki naj bo čim krajši, dobimo z izhoda ojače¬

valca ali kar z zvočnika. Po vklopu omrežne nape¬
tosti in priključitvi žarnic Ži— Ž.4,  dovolj glasni
glasbi ter vseh potenciometrih v srednjem polo¬
žaju mora light show takoj delovati. Če ste vse
naredili brez napake, se bo to gotovo tudi zgodilo.
Sam sem light show vgradil v zgoraj opisano ohiš¬
je, ki sem ga prebarval s črnim mat avtolakom.
Kot kontrolne lučke sem uporabil rdeče LED
diode 0  5mm, napise pa sem izpisal z belimi Le-
traset črkami in številkami.

OPOZORILO!

V prejšnji številki je v spisku elementov pomo¬
toma izpadla upornost uporov Ri in R 2 . Ta znaša
100fl VzW.

Miha Zorec

Zvočni efekti
— popače-
valniki zvoka

Popačevalniki zvoka so elektron¬
ska vezja, ki so tako projektirana,
da električni signal zelo popačijo.
Popačijo ga do te mere, da zvok
dobiva čisto nove oblike, to je, da
spremeni ban/o, čas trajanja in di¬
namiko.

Popačevalniki zvoka se uporab¬
ljajo za električne instrumente
(električne kitare, elektronske org¬
ije itd.). Največkrat se priključujejo
kar med izhod glasbila in predoja-
čevalnik. Najbolj znani efekti te
vrste so: »FUZZ«, »WAH-WAH« in
elektronski tremolo.

FUZZ efekt

Na sliki 1 je prikazan načrt za FUZZ
efekt, ki je najbolj znan efekt za
električne kitare. S tem efektom
dosežemo, da dobi kitara rezek
zvok, ki tudi nekoliko dalj časa
traja.

Način delovanja

Celotno vezje je v bistvu ojačeval¬
nik. ki signal iz električne kitare
ojači do te mere, da zaradi popa¬
čenja čisto spremeni obliko.
Električni signal iz kitare vodimo di¬
rektno preko potenciometra P1 in
kondenzatorja C1 na bazo transi-
storja T1. S potenciometrom P1
reguliramo nivo vhodnega signala

in s tem tudi stopnjo popačenja, oz.
intenziteto efekta. S kolektorja
transistorja T1 pa signal z direktno
(galvansko) zvezo krmili drugo
stopnjo transistorja T2. Ta stopnja
deluje v režimu nasičenja in tako
popačuje signal. Zaradi prekrmi-
Ijenja transistorja T2 dobimo na

izhodu te stopnje izlimitiran (pore¬
zan) signal. Tak signal je po obliki
podoben pravokotniku oz. trapezu
in ima veliko več višjeharmonskih
frekvenc kot pa prvotni električni
signal iz kitare.

S kolektorja transistorja T2 tako
popačen signal vodimo preko

TIM 2 • 60  • 86/87

SEZNAM MATERIALA

P1 = 50k
P2 = 50k
R1 = 3k3
R2 = 100k
R3 = 100k
R4 = 27k
R5 = 2k7
R6 = 8k2
R7 = 10k
R8 = 6k8
R9 = 1k
R10 = 1k
R11 = 1k

C1 = 0,1 /x  F
C2 =100^F
C3 = 10/uF
C4= 22nF

T1 = BC 107 (BC 109, BC 414)

T2 = BC 177 (BC 212)

D1 = D2 = 1N 414 (ali podobno)

Nakup materiala je možen v domačih trgovinah:
Mladi tehnik, Cojzova 2, 61000 Ljubljana
Radio center, Cankarjeva 3, 61000 Ljubljana
Elektrotehna, Miklošičeva 38, 61000 Ljubljana
Iskra, Titova 19, 61000 Ljubljana

upora R7 in kondenzatorja C3 na
vezje za regulacijo barve tona. To
vezje sestavljata dve veji. Prva
veja z uporoma R8 in R9 ne spre¬
minja barve tona, druga veja s
kondenzatorjem C4 in uporom R10
pa deluje kot nizkofrekvenčni filter.
Barvo tona spreminjamo s poten¬
ciometrom P2. Na drsniku tega po¬
tenciometra pa je tudi izhod.

Vezje napajamo z napetostjo 1,5 V,
lahko pa dodamo enostavno vezje
za znižanje napetosti in napajamo
celotno vezje z napetostjo 4.5 —
9V, kar je tudi bolj praktično. To
vezje sestavljata dve zaporedno
vezani diodi, na katerih je padec
napetosti ravno 1,5V, in upor, na
katerem je preostali del napajalne
napetosti.

Ploščica tiskanega vezja je na sliki
2, razporeditev elementov pa na
sliki 3.

Napravico je najprimerneje vgraditi
v manjše ohišje, ki naj bo narejeno
tako, da ga postavimo na tla in
efekt vključujemo in izključujemo z
nogo kar med igranjem na kitaro.
Kot zelo elegantno ohišje se izkaže
pedalo za električne šivalne stroje
Bagat. Prodajajo ga v skoraj vseh
trgovinah s tovrstnim materialom.
To pedalo vsebuje potenciometer
100 k, ki ga lahko uporabimo za re¬
gulacijo barve tona ali pa za spre¬
minjanje stopnje efekta. Najeno¬
stavnejše pa je vgraditi le stikalo
(S1) za vklop in izklop oz. za igra¬
nje z efektom ali brez njega.

Polomljen drog

Na ulici je močan veter podrl devet
metrov visok drog za zastavo. Na¬
stal je trikotnik, čigar stranica pri
tleh meri tri metre. Očividca do¬
godka si ogledujeta škodo in prvi
vpraša drugega:

— Ali veš, na kateri višini se je pre¬
lomil drog?

Mož je nekaj časa premišljeval,
nato pa pravilno odgovoril.

Bi znal tudi ti pravilno odgovoriti?

TIM 2 • 61  • 86/87

IZDELEK

ŽADOM

Jernej Bohm

lonizator

Vsako živo bitje se nenehno prila¬
gaja spremembam v naravi. To je
pogoj za preživetje. Tako se spo¬
padamo z mrazom, vročino, vlago,
vetrom, celo s sončno svetlobo, ki
je vir življenja na našem planetu.
Človek je z razumom znal poiskati
rešitve, ki so mu omogočile zelo la¬
godno življenje. Oblekel se je,
zgradil hišo, sestavil stroj. Tako
življenje pa je prineslo tudi nevšeč¬
nosti. Njegovo telo se ne zna več
spopasti z izjemnim mrazom, hudo
vročino... Prav hitro izgubljamo
nekatere pridobitve, ki nam jih je
lastni evolucijski razvoj prinesel v
dolgih tisočletjih. Kako si lahko
razlagamo to, da se mnogi med
nami ne počutijo dobro, ko se pri¬
pravlja slabo vreme?

Ni težko najti zveze med počutjem
in prisotnostjo ionov v traku, ki ga
vdihavamo.

Bližajoča fronta spravi v gibanje
zračne mase. Zapiha fen, suh
veter, ta stari znanec Alp. Zračne
molekule, ki so sicer električno
nevtralne, se začno intenzivno
drgniti ob zemeljsko površino.
(Spomnite se poskusov iz fizike, ko
ste s trenjem naelektrili predmete
iz stekla, gume, plastike, sintetike.)
In ker je zrak ob lepem vremenu
suh, se naelektreni zračni delci le
počasi nevtralizirajo. V zraku je
tako vse polno pozitivnih ionov in
mnoge tedaj zaboli glava, bruhajo
ali padajo v duševne depresije. To
pa so resne neprijetnosti! Podobne
generatorje pozitivnih ionov sre¬
čamo v sodobnih poslovnih hišah.
Zrak, segret ali ohlajen, po ceveh
potiskajo v sleherni prostor v

nam

C1 C3 CS

Slika 1. Teoretično vezje elek¬
trostatičnega lonlzatorja

Seznam elementov:

Vsi upori so 0,5 W, 10%.

R1 820kG
R2 270 kO

R3, R4, R12 3,3 Mfl

Vsi kondenzatorji so 10nF/630 V

(poliester), 10%.

Vse diode so 1N4007 (ali
ustrezna 1000 V silicijeva dioda).
Varovalka je 0,1 A.

Tllvka je cevna 5 mm, 100 V.

zgradbi. Zrak se. preden pride do
cilja, dalj časa vrti ob stenah in pre¬
gibih cevi. Uslužbenci so tako ne¬
prestano pod vplivom pozitivnih
ionov. Nekateri kmalu po prihodu v
službo izgubijo voljo do dela. Pa
tudi sicer je v mestnem zraku rahlo
povišanje pozitivnih ionov (od 400
do 1500 + ionov/cm 3 ).

Blagodejni vpliv na človekovo po¬
čutje imajo negativni ioni. Zato ni
čudno, da se tako prijetno poču¬
timo v hribih, kjer je navadno kon¬
centracija negativnih ionov nad¬
povprečna. Zrak, v katerem pre¬
vladujejo negativni ioni. blaži te¬
žave bolnikom, ki jih mučijo astma,
bronhitis, migrena, prehlad. Na-

C2S C27 R3R5R7 R9

prava, ki jo lahko izdelate po navo¬
dilih tega prispevka, proizvaja ne¬
gativne ione.

Vezje (slika št. 1) je sila preprosto
(Crockroft-VValton kaskadni mno-
žilnik). Uporabljamo ga za pridobi¬
vanje visoke enosmerne napetosti,
ki jo potrebujemo pri ustvarjanju
negativnih ionov.

Poglejmo si sliko št. 2. Med dve
plošči smo priključili baterijo. Med
ploščama se ustvari nekaj, kar
imenujemo elektrostatično polje.
To je posebno stanje prostora.
Prav dobro vemo. kaj pomeni be¬
seda sladek. Elektrostatično polje
ni sladko ali grenko in se ga sploh
ne da opisati s kakim človeškim
občutkom. Lahko pa polje s po¬
močjo primerne naprave izmerimo.
Včasih lahko elektrostatično polje
odkrijemo po vplivih, ki ga ima na
prostor, v katerem se nahaja. Če bi
namreč priključili med plošči bate¬
rijo z zelo visoko napetostjo, bi pro¬
stor med ploščama zažarel v ne¬
navadni svetlobi. Če se vam v hri¬
bih pred bližajočo se nevihto naje¬
žijo lasje, bežite kar se le da hitro v
varno zavetje, sicer boste deležni
še drugačnih lastnosti elektrosta¬
tičnega polja.

Z našim vezjem ne moremo ustva¬
riti tako visoke električne napetosti,

TIM 2 • 62  • 86/87

+ + + 4 - + +

Slika 2. Elektrostatično polje je
enakomerno v vsem prostoru
med ploščama (ki sta ne¬
skončno veliki). To lahko pona¬
zorimo s (tankimi) črtami ozi¬
roma potekom ekvtdlstančnih
potencialnih ravnin

da bi med ravnima ploščama po¬
vzročila ionizacijo. Toda pomagali
si bomo s trikom, ali bolje s poja¬
vom. ki nastane, če malce preobli¬
kujemo vsaj eno izmed plošč. Na
sliki št. 3 je ena plošča prepognje¬
na, da nastane oster greben. Če bi
sedaj merili polje, bi ugotovili
izredno močno elektrostatično
polje ravno ob grebenu. Z obliko¬
vanjem plošče (še bolje se izkaže
ostra konica) smo torej ustvarili
pogoje, ki bi jih dobili tudi pri ravnih
ploščah, vendar z neprimerno višjo
električno napetostjo. Močno elek¬
trostatično polje, ki se oblikuje nad
površino, podeljuje elektronom v
kovini dovolj veliko energijo, da
le-ti izletavajo iz kovine. Seveda pa
ti prosti elektroni ne pridejo daleč,
ker zelo hitro naletijo na zračne
molekule, na katere se vežejo.
Taka molekula sedaj ni več elek¬
trično nevtralna, ker ima višek (ne¬
gativnih) elektronov. Molekula po¬
stane (negativni) ion. Ta negativna
polarizacija kovine (konice) odbija
v prostor (oziroma jih privlači pozi¬
tivna okolica). Če se približamo
ionizacijski igli z vlažno roko, bomo
to odletavanje začutili kot rahel
veter. Količina proizvedenih ionov
sicer ni tako silna kot v naravi, je pa
vendarle zadovoljiva za stanova¬
nje.

Kako deluje vezje, ki ustvarja vi¬
soko napetost? V prvi negativni
polperiodi omrežne napetosti po
vklopu se napolni kondenzator C1.
(Dioda D1 prepušča.) Nabije se na
temensko napetost omrežne na¬
petosti (VŽ.Uef = V2.2Ž0V). V
sledeči pozitivni polperiodi se na¬
polni še kondenzator C2 (preko
diode D2, dioda D1 je zaprta). V
drugi negativni polperiodi po
vklopu se del naboja iz kondenza¬
torja C2 preseli v C3, napetost na
C2 se sicer ustrezno zniža, toda v
naslednji polperiodi se zopet na¬
polni. V sledeči (negativni) polpe-

220 V
varovalka

Slika 4. Ohišje ionlzatorja

igla

Slika 3. Polje se zgosti ob grebe¬
nu, kar se lepo vidi Iz vzorca raz¬
poreditve potencialov

riodi se ponovno preseli nekaj na¬
boja iz C2 v C3 tako, da se v končni
fazi, po nekaj polperiodah. na kon¬
denzatorju C3 pojavi praktično naj¬
večja možna napetost (V2.Uef).
Isti mehanizem polnjenja velja za
vse ostale kondenzatorje, le da v
igri nastopajo drugi pari.

Ker pa so kondenzatorji: C1, C3,
C5.C27 vezani zaporedno, do¬

seže električna napetost, ki jo
izmerimo med točkama 0 in VN,
kar nekaj kilovoltov! Če sedaj točko
VN povežemo z nekim ostrim
predmetom (konico), že lahko pri¬
čakujemo ionizacijo. (Druga plošča
ionizatorja je zemlja oziroma pri¬
ključek kondenzatorja C1.)

Za napajanje ionizatorja uporab¬
ljamo torej omrežno napetost
(220V). V tem primeru se je
skrajno nevarno dotikati katerega¬
koli elementa, ki sestavlja ioniza-
tor. Torej pozor, ne dotikajte se
elementov Ionizatorja, če je le-ta
priključen na omrežje! Izvlecite
220-voltnl priključek in poča¬
kajte nekaj sekund, da se kon¬
denzatorji Izpraznijo preko
upora R1 (časovna konstanta =
R1 serijska vezava vseh konden¬
zatorjev), šele zatem se lotite načr¬
tovanega poseba.

Vlogo upora R1 poznamo. Z upo¬
rom R2 omejujemo tok skozi tlivko.
Kaj pa upori R3 do R12? Ti so ve¬
zani v serijo z namenom, da nas
zanesljivo varujejo pred nevarnim
udarom električne napetosti, loni-
zacijska igla moli iz ohišja ioniza¬
torja in bi se je tako lahko tudi dota¬
knili. Zakaj več uporov in ne en
sam? Prvič: zaradi varnosti (en de¬
fekten upor ne bo usoden), drugič:
zaradi karakteristike upora, ki
omejuje zgornjo vrednost pritis¬
njene napetosti, ne glede na elek¬
trično moč, ki se sprošča na njem.
Na sliki št. 4 je narisano ohišje ioni-

samolepilni
trak

Slika 5. Pritrditev ionizacijske
igle

nov

Slika 6. Testno vezje

zatorja. Dimenzije niso kotirane,
ker so te odvisne od velikosti tiska¬
nega vezja, na katerega prispaj-
kamo elemente. To pa je zopet od¬
visno od dimenzij elementov, ki jih
boste uspeli kupiti. Ohišje ioniza¬
torja mora biti obvezno iz izolacij¬
skega materiala (bakelit, plastika).
Tiskano vezje prilepite v ohišje s
pomočjo dvostransko lepljivega
traku. (Takega uporabljajo steklar¬
ji)

Za ionizacijsko iglo uporabite ši¬
vanko. Z ostalim vezjem jo spojite s
pomočjo sponke (slika št. 5). Ši-
vankina konica naj malo moli iz
ohišja ionizatorja.

Preden vezje prilepite v ohišje,
preizkusite njegovo delovanje. Z
običajnim univerzalnim instrumen¬
tom tokrat ne bo šlo, ima pre¬
majhno notranjo upornost. Tudi z
boljšim instrumentom ne bi izmerili
pričakovane teoretične vrednosti.
Vzrok gre iskati v izgubnih uporno¬
stih elementov, tudi izolacija tiska¬
nega vezja ni idealna in končno za¬
radi samega efekta ionizacije.
Praktično dosežemo kake 4 kV, kar
je hkrati, začuda, tudi najugod¬
nejša (ionizacijska) napetost. De¬
lovanje vezja preverimo s stikom,
ki ga ponuja slika št. 6, ali pa celo
samo z vlažno roko, da začutimo
»ionski veter«. Vezje s slike št. 6
deluje le v temi, hočem reči, da
tlivka gori tako nežno, da to svet¬
lobo lahko opazimo le v temi.
Enega izmed kontaktov testnega
vezja primemo v roko, z drugim

Ti M 2 • 63  • 86/87

kontaktom pa se približujemo ioni-
zacijski igli. Tlivka medtem utripa.
Kako uporabiti ionizator? Prav bo
prišel predvsem v zimskih dneh,
čeprav bi v kaki pisarni bil dobro¬
došel ob vsakem trenutku (za dvig
delovnega elana). Postavimo ga
na primerno mesto v stanovanju,
kjer se največ zadržujemo (dnevna
soba. spalnica), tako da izstopajo¬
čih ionov ne ovirajo razni bližnji
predmeti. Odsvetujemo postavitev
v kopalnici ali kuhinji (ker lahko
pade v vodo).

Tistega pravega vzdrževanja (ser¬
visiranja) najbrž ne bo, ker vezje
zelo zanesljivo deluje. Občasno
obrišemo le prah, ki se nabere okoli
ionizacijske igle. Morda bo po¬
trebno kdaj tudi zamenjati iglo, ki
rada korodira, neostra igla pa je
vzrok manjši »proizvodnji«.

Do sedaj smo slišali samo dobro o
vplivu negativnih ionov na ljudi. Za
večino to res velja. So pa tudi ljudje
(spet izjeme), ki jim množica nega¬
tivnih ionov ne da spati, nekateri
postanejo zaradi njih razdražljivi in
se sploh slabo počutijo. To ali vam
godijo ali ne, pa morate sami ugo¬
toviti (kot npr. tisto ali ste občutljivi
na antibiotike). Manjši »stranski
proizvod« vseh elektrostatičnih io-
nizatorjev je ozon. Če ga vdiha¬
vamo v večjih količinah, pride do
vnetja dihalnih poti, kar je najbrž
dovolj tehten vzrok, da astmatikom
odsvetujemo zadrževanje v nepo¬
sredni bližini ionizatorja.

Ionizator lahko uporabite tudi ne¬
koliko drugače. Toda to lahko po¬
čenjate le, če ste se skrbno držali
električne sheme in ste, kar je
nadvsem pomembno, vgradili za¬
ščitne upore (R3 do R12)!
Uporabite ga lahko pri opazovanju
t.i. življenjskega vetra rastlin. Cvet¬
lico postavite na suho in čisto PVC
vrečko (izolacija) ter jo nato pove¬
žite z iglo ionizatorja. V temi se
potem, ko priključite napajanje,
prikaže nekakšen sij, ki obdaja
cvetlico. To so znani poizkusi, ki so
dali tudi zanimive fotografije. Ni pa
vsaka rastlina primerna za tako
opazovanje.

Obujte superge (zaradi izolacije).
Dotaknite se ionizacijske igle in
počakajte tako nekaj sekund. Nato
stopite, če si upate, do očeta in mu
podajte roko. Oba bo pošteno stre¬
slo. Zakaj?

Na podoben način lahko »zaščiti¬
te« kozarec soka. Za morebitne
posledice odgovarjate sami. Pa
mnogo zabave!

Boris Zadravec

Maketa
vesoljske
križarke
ŠPIK — P2-O6

ŠPIK — P 2 -O 6  je vesoljsko
plovilo, ki je zaradi svoje aero¬
dinamične oblike primerno tudi
za letenje v atmosferi.

Maketa je v celoti narejena iz
šeleshamerja. Poleg tega po¬
trebujemo še lepilo neostik,
ravnilo, škarje, trši karton, nitro
lak, tesarol, dobro voljo in malo
domišljije.

Glede na maketo, ki sem jo
zgradil, je načrt risan v merilu
1:4. Na risbi 1 so pogledi na
maketo z vseh strani. Na risbah
2 in 3 imamo dele, ki jih nane¬
semo na papir, na risbi 4 so na-

Uganka

Krožnik z luknjo.

Kaj boš z njim?
Slišiš? Glasbo
si vrtim!

Uganka

Ena usta,
veliko oči,

pod kapo, brez nosa,
skriva ljudi.

risani napisi. Na risbi 5 pa je
primer domiselnega dopolnje¬
vanja površja makete, ki je
risan v merilu 1 : 1 .

Vse, kar je narisano na risbah
2, 3 in 4, prenesemo na šeles-
hamer. Nato tam, kjer mora biti
upognjeno, s kemičnim svinč¬
nikom močno prevlečemo in
upognemo. Tam, kjer je pika¬
sto, nanesemo lepilo. S suše¬
njem ne smemo dolgo čakati,
kajti ko je lepilo mehko, lahko
spoje še popravimo. Tam pa,
kjer je črtkano, podložimo s
tršim kartonom. Od debeline
2a 3 kose, 1 a 1 kos, 6 a 1 kos,
5a 1  kos. Če niste zahtevni,
lahko motorne odprtine pobar¬
vate črno.

Ko smo vse dele zlepili, maketo
z odpadnim papirjem še do¬
datno obložimo. Primer obla¬
ganja je na risbi 5. Tu pa lahko
uporabljamo svojo fantazijo,
kajti čim več koščkov bo na
njej, tem bolj bo videti pristna.
Na koncu jo še 3 x polakiramo,
nato pa pobarvamo po svoje.
Če pa imate lastne konstruk¬
torske zamisli, kar na plan z
njimi. Dobra maketa pa bo res
videti kot tista v znanstveno¬
fantastičnih filmih.

Stojalo naredimo iz dotraja¬
nega flomastra. Primerno dol¬
žino odrežemo, na eni strani
prilepimo okrogel kartonček,
drugo stran pa prilepimo na
trup in glavo vesoljske križarke.

TIM 2 • 64  • 86/87

TIM 2 • 65  • 86/87

TIM 2 • 66 • 86/87

TIM 2 • 67  • 86/87

TIM 2 ® 68 • 86/87

UTRINKI S TEKMOVANJ MLADIH MODELARJEV

■'Ta« ■

'msaM'

Slika 1. Že majhne napake med tekmovanjem odlo- Slika 2. Start je uspel
čajo o uvrstitvi, zato je treba pred startom vozilo te¬
meljito pregledati

Slika 3. Obrazi publike povedo vse. Sesti v pravi go-kart, to bi bilo nekaj!

TIM 2 • 69  « 86/87

UTRINKI S TEKMOVANJ MLADIH MODELARJEV

Slika 4. Start jadrnice razreda M. Na krmi modela je pritrjeno krmilo, ki ob pravilni nastavitvi vodi jadrnico
naravnost proti cilju

Slika 5. Gneča na startu jadrnic razreda P. Če pride do trčenja dveh modelov, bodo morali tekmovalci po¬
novno na start

TIM 2 • 70  • 86/87

Bojan Rambaher

Poskus z
modro galico
in sodo

Ena izmed najpristopnejših kemi¬
kalij je modra galica. To so kemični
kristali bakrovega sulfata CuSC>4.
H 2 O. Raztopino modre galice
lahko uporabite pri vrsti poskusov,
na primer s sodo, natrijevim kar¬
bonatom Na2C03. V tem primeru
nastane usedlina bazičnega ba¬
krovega karbonata po naslednji
formuli:

2 CuSOa  + 2 Na2C03 + H 2 O
Cu(OH) 2C03 + 2 Na2SC>4 + CO 2

Ta poskus smo izbrali namerno, da
bi vam pokazali, da se nekatere
snovi, ki ste si jih pripravili, pojavijo
tudi v naravi zunaj kemijskega la¬
boratorija. Bazičen bakrov karbo¬
nat je pravzaprav zeleni volk, ki

nastane zaradi delovanja vode,
ogljikovega dioksida in kisika v
zraku na bakreno pločevino, s ka¬
tero so pokrite strehe cerkva in
stolpov.

OB

LETNICE...

Matej Pavlič

davek in prekinila načrte marsikateremu konstruktorju
in letalcu. Med njimi imamo enega tudi Slovenci. To je bil
Edvard Rusjan. Rodil se je pred sto leti, točneje 6. junija
1886. v Trstu. Oče je bil Slovenec, doma iz Renč pri
Novi Gorici, mati pa Furlanka. Kmalu po Edvardovem
rojstvu se je družina preselila v Gorico, kjer se je Edvard
po končani meščanski šoli v očetovi delavnici izučil za
sodarja. Z uspehom pa je končal tudi trgovsko šolo v
slovenskem šolskem domu. Zelo zgodaj se je Edo začel
zanimati za šport in mehaniko. Hotel je biti kar najbliže

Edvard Rusjan

Naš prvi letalski konstruktor
in letalec

Ko danes gledamo v zraku letala, se nam ne zdijo nič
posebnega. Kar nekako privadili smo se jih. Občudu¬
jemo sicer njihovo lepoto, moč in vsestransko uporab¬
nost, zavidamo tistim, ki se z njimi vozijo, zares začudili
pa bi se dandanes verjetno le še raketi. In vendar — od
prvega polega dveh Američanov — bratov VVright iz
Daytona, ni minilo niti sto let.

Človekova želja, leteti kot ptica, je znana že iz grške mi¬
tologije, ko sta si Dedal in Ikar, oče in sin, iz ptičjega
perja in voska naredila nekakšna krila. Mladi Ikar pa se
je med letenjem preveč približal Soncu, ki je raztopilo
vosek, s katerim je bilo spojeno perje njegovih kril — in
padel v morje.

Ko so v začetku 20. stoletja pionirji letalstva začeli izde¬
lovati prva okorna letala, ki so se le stežka odtrgala za
kak meter od tal, je želja za letenjem spet terjala krvav Edvard Rusjan (6. 6. 1886 — 9. 1. 1911)

TIM 2 • 71  • 86/87

Edvard In Josip Rusjan pred letalom EDA-1 v Gorici

Rusjan In Merčep v svojem monoplanu

biciklom, motorjem, avtomobilom in seveda tudi letal¬
skim modelom. Bil je dober kolesar, zmagovalec števil¬
nih dirk in odbornik slovenskega kolesarskega društva
»Gorica«. Tehnika, ki je na prelomu stoletja hitro začela
osvajati svet, je osvojila tudi mladega Edvarda. Pred
njim je zaživel nov svet mehaničnih ptic. Izkušnje prvih
letalcev so bile majhne in nepopolne, pa še te so kon¬
struktorji ljubosumno varovali pred javnostjo. Opisi letal
so bili nestrokovni in iz njih je bilo težko razbrati kaj do¬
ločnega. Potem, ko se je leta 1906 resnično ogrel za le¬
talstvo, je dve leti kasneje iz bambusovih palic in papirja
zgradil dva modela, in sicer po zgledu VVrightovega
dvokrilca in Domovovega enokrilca. Na omenjenih mo¬
delih je Edo preizkusil delovanje in mehanizem pravih
letal. Takrat je Edvard izdelal tudi načrt za helikopter, ki
bi ga človek lahko nosil na ramenih.

V začetku leta 1909 je s pomočjo starejšega brata Josi¬
pa. ki mu je tudi ob vseh naslednjih poskusih in podvigih
vedno stal ob strani, zgradil jadralno letalo, sredi istega
leta pa sta se lotila že prvega motornega letala. Največji
problem je bil nakup motorja, saj mlada navdušenca, ki
sta živela od dela v majhni očetovi sodarski delavnici,
tako ogromnega stroška sama ne bi zmogla. Ko je Edo
že izdelal načrte, po katerih bi motor naredil sam, se je
našel neki Miller iz Torina, ki je bil mecen tedanjih letal¬
cev. Ta je Rusjanoma omogočil nakup Anzanijevega
motorja moči 28 KM. Prve poizkuse s prvim motornim
letalom, ki se je imenovalo EDA-1, je Rusjan opravil 6.
novembra 1909 na travniku Velike Rojce v bližini Gori¬
ce, ob poti v Miren. Ob tem je ugotovil, da ima letalo s
površino 30 kvad. metrov, lesenimi kolesi in brez ka¬
kršne koli druge opreme, težave s stabilnostjo. Z bratom
sta nekako odpravila to pomanjkljivost in potem je prišel
tisti tako težko pričakovani trenutek. Skoki letala so po¬
stajali vse daljši in 25. novembra 1909. leta se je eden
izmed njih »potegnil« v pravi let. Edo je letel na višini
dveh metrov približno deset sekund in nato varno »pri¬
stal«. Ta polet je v zgodovini jugoslovanskega letalstva
zapisan z zlatimi črkami, saj je bil to let prvega Jugoslo¬
vana nasploh. Štiri dni pozneje, 29. novembra, je Rus¬
jan preletel petstometrsko razdaljo in dosegel višino 12
metrov. Po oceni gledalcev, med katerimi so bili tudi
predstavniki vojaških oblasti, je letel med 50 in 60km/h.
Ko je 6. decembra hotel ponovno leteti, pa je takoj po

vzletu prišlo do nesreče, v kateri jo je Edo odnesel pre¬
cej bolje od letala.

Naslednje iz serije novih letal, ki sta jih brata Rusjan
skonstruirala in preizkusila od konca decembra 1909 do
polovice avgusta 1910 in jih je bilo šest, se je imenovalo
EDA-2. Bil je trokrilec in je tehtal z motorjem vred le
90kg. Na prvem preizkusnem letu, 5. januarja 1910, pa
je z višine štirih metrov padel na tla in se raztreščil.
EDI-2 so sledila še letala EDA-3, EDA-4 in EDA-5. To,
zadnje, je bilo prvo enokrilno letalo. Razbilo se je dan
pred najavljenim mitingom 28. marca 1910. Več tisoč
gledalcev, ki so zastonj prišli iz okolice in celo iz Trsta, je
bilo razočaranih, še bolj pa je bil obupan sam Rusjan —
in z letalom EDA-7 se je končalo goriško obdobje dela
bratov Rusjan. Ker sta bila Slovenca, in to z vidno izra¬
ženo jugoslovansko usmeritvijo, od Avstro-Ogrske in
Dunaja nista mogla pričakovati kakšne pomoči, zato pa
je prišlo nepričakovano povabilo iz Zagreba. Hercego¬
vec Mihajlo Merčep, znan kolesar in avtomobilist, ki se
je že dolgo zanimal za letalstvo, je bil nad Edvardovimi
poleti zelo navdušen in rodila se je ideja o sodelovanju.
Premožni Merčep je dal denar za nov, močnejši motor.
Rusjana pa sta sredi septembra v njegovi delavnici v
Zagrebu začela delati novo enokrilno letalo, podobno
EDI-6, ki je v znak prijateljstva dobila ime Merčep-Rus-
jan. Že pri prvem poletu, 13. novembra 1910, se je od¬
lično obneslo in Zagrebčani so bili navdušeni nad zna¬
njem in hrabrostjo mladega slovenskega pilota. Ob
koncu novembra sta Rusjan in Merčep najavila javni
nastop. Okoli 15.000 Zagrebčanov in okoličanov, ki so
se 26. decembra zbrali na letališču Černomerec, je po¬
norelo od navdušenja, ko je Rusjan na višini 100 metrov
v deset minut trajajočem poletu izvajal »osmice«. Po
uspelem zagrebškem nastopu sta Rusjan in Merčep,
kot je bila takrat navada, sklenila nastopiti tudi v nekate¬
rih glavnih mestih Evrope. Kot prava jugoslovanska pa¬
triota sta se avstroogrskim oblastem navkljub najprej
odločila za Beograd.

Mesto ju je nadvse lepo sprejelo. Na javnem nastopu,
napovedanem za 9. januar 1911, se je zopet zbralo ve¬
liko število gledalcev. Kljub močni »košavi«, ki je pihala
že dva dni In kljub nasvetom prijateljev, naj polet odloži,
je Rusjan ob 10. uri sedel v letalo, dodal plin in se kljub
močnemu vetru, ki mu je prihajal izza hrbta, odlepil od

TIM 2 • 72  • 86/87

zemlje. V rahlem vzpenjanju je preletel del mesta in le¬
talo usmeril vzdolž Save. Na višini okoli sto metrov je
preletel železniško postajo, nad mestom v bližini Ade
Ciganlije naredil ovinek in se nato vračal proti Dolnjemu
gradu, kjer je bilo »letališče«. Tedaj pa je prišlo do ne¬
sreče. Nad mestom, kjer se Sava izliva v Donavo, se je
začel rahlo spuščati in okoli 20 metrov nad obzidjem Ka-
lemegdana je monoplan vzdrhtel pod sunki vetra. Krhka
konstrukcija letala je popustila in krilo se je prelomilo.
Letalo je strmoglavilo na trdnjavsko obzidje, se zakota¬
lilo navzdol in se na železniški progi ob reki Savi raz¬
treščilo. Za Edvarda ni bilo več pomoči. Nezavesten je
ležal pod razbitinami svojega letala in krvavel iz mnogih
ran. S težavo so ga izvlekli izpod ostankov letala in ga v
plašču nekega oficirja odnesli v vojaško ambulanto. Tja
so prinesli že mrtvega.

Pogreb še ne petindvajset let starega Edvarda Rusjana
se je spremenil v pravo manifestacijo solidarnosti jugo¬
slovanskih narodov. Poleg desettisočev Beograjčanov
so pionirja našega letalstva na njegovi zadnji poti spre¬

mili tudi predstavniki zagrebških športnih organizacij in
delegacija Slovencev iz Gorice. Poslovilni govor je imel
znani književnik Branislav Nušič. Rusjanov beograjski
polet in nesrečni konec so opisali mnogi časopisi po
svetu in vsi so žalovali zaradi prezgodnje smrti preminu¬
lega konstruktorja in pilota, ki je letalstvu že toliko dal in
mu še več obetal.

Merčep je začeto delo nadaljeval sam in svoje zadnje
letalo dokončal leta 1914. ko se je že pričela prva sve¬
tovna vojna. Merčepa so internirali, letala pa zažgali.
Umrl je v Beogradu leta 1937, star 73 let. Po naključju
počivata z Rusjanom na istem pokopališču. Zlatko Bi-
sail, čigar knjiga z naslovom »Edvard Rusjan« je leta
1959 izšla pri Mladinski knjigi, je v njenem zaključku za¬
pisal: »In tako ležita zdaj tam, nedaleč drug od drugega,
dva pionirja našega letalstva. Morda odmeva v bližini
kdaj pa kdaj še samoten korak, drugače pa je tam mir in
tišina. Le nad njima visoko v zraku neprestano brne mo¬
torji letal, ki brze kakor mogočni orli prek neba in se
zgubljajo v daljavi.«

MALE

ŽELEZNICE

Pokrajina

Hiše na maketi

Najprej se bomo lotili hiš in v današnjem sestavku prika¬
zali en način izdelave. Morda boste sami našli kak drug
način.

Hišo bomo delali iz kartona debeline 2 mm. Če je karton
tanjši, stene ne bodo dovolj trdne, če je debelejši, bomo
imeli pa težave pri rezanju. Lahko bi uporabili tudi ve¬
zano ploščo take debeline, vendar je žaganje zamudno
in tudi povsem ravne robove je težko narediti. Pripra¬
vimo si tudi malo sinkolit ali jupol ban/e, malo gipsa ali
plastofila. tempera barvice, pa dve vrsti lepil — za les
PV acetatno lepilo (npr. MEKOL), za papir pa škrobno
lepilo (npr. BIROFIKS). Od orodja bomo največ rabili
ostro rezilo (npr. OLFA nož). To je prvi pogoj, da bomo
lepo izrezali iz kartona odprtine za okna in vrata. Zraven
spada kratko jekleno ravnilce, ob katerem vlečemo rezi¬
lo. Leseno ali plastično ravnilo ni dobro, ker nam rezilo

ob pritisku rado zareže v ravnilo. Rabili bomo še škarje,
trd čopič, pilco za nohte in finozrnat brusilni papir.
Najprej moramo izbrati hišo. ki jo bomo modelirali.
Stavba je preprosta in kot nalašč za naš prvi model. Ko
se bomo pri tem delu izurili, pa se bomo lahko lotili tudi
bolj zapletene hiše, kot je na primer stara univerza v
Ljubljani ali Celjski dom v Celju. Naša hiša je dolga pri¬
bližno 10 metrov, široka 7 in na najvišjem mestu visoka
okoli 15 metrov. Zadnjič smo rekli, da bi bilo za hiše me¬
rilo 1:87, v katerem so izdelani vlaki, preveliko. Naša
maketa bi morala biti zelo velika, zato raje izberemo za
našo hišico merilo 1:120, kar pomeni, da bodo mere na
modelu 120-krat manjše kot na pravi hiši.

Da bo katerokoli delo uspešno, je najprej treba pripraviti
načrt, kako se bomo dela lotili in po kakšnem vrstnem
redu bomo izvedli vsa opravila. In zato poglejmo najprej
po vrsti vse stopnje našega dela:

— najprej prostoročno v perspektivi narišemo hišo in
zraven napišemo glavne mere v naravi s črnim pisalom,
mere modela v merilu 1:120 pa z rdečim,

— na milimetrski papir narišemo v naravni velikosti
modela vse sestavne dele hiše in vanje vrišemo okna in
vrata,

— vse dele prenesemo na karton, in to zelo natančno,
če hočemo, da hiša ne bo vegasta,

— iz kartona najprej izrežemo okna in vrata, nato pa
šele narežemo posamezne stene in streho,

— steze z zunanje strani pobarvano,

— na notranjo steno nalepimo okenske okvire in oken¬
ska stekla,

— na podolžne stene nalepimo ob robovih letvice in
nato s pomočjo teh zlepimo vse stene,

— na kartone za streho nalepimo »opeke«, vstavimo
dimnik in streho prilepimo na hišo,

— nazadnje hišo dokončno obdelamo: če je treba, jo
ponovno barvamo, na gostilno nalepimo napis, na
streho damo žlebove in odtočne cevi, na okna rožice, na
steno poštni nabiralnik in podobno.

Načrt torej imamo, pa se lotimo dela! Kako je videti naša
hiša, nam kaže slika št. 1. Na osnovi te risbe smo nare¬
dili načrt na milimetrski papir in napisali mere modela
(slika št. 2). Sedaj vzamemo karton, ostro ošiljen svinč¬
nik s tršo mino, ravnilo in trikotnik. Na karton prenesemo
vse sestavne dele in zelo pazimo na prave kote in na

TIM 2 • 73  • 86/87

vzporedne črte sten. Ko rišemo okna in vrata, lahko vle¬
čemo črte čez celo steno, saj jo bomo pozneje itak pre¬
barvali. Sledi najtežje in najbolj neprijetno delo — izre¬
zovanje oken in vrat. Karton režemo na deski, da ne po¬
škodujemo mize. Pod desko damo krpo, da se ne bo
premikala, ko bomo pritiskali z rezilom na karton. Okna
začnemo izrezovati, ko je karton še cel, ko še nismo
razrezali sten. Režemo od vogala proti sredini oken.
Rezilo pritisnemo že malo pred vogalom, tako da bo za¬
reza preko okna. Na tak način bomo dobili ostre robove
tudi v kotih. Najprej zarežemo z rezilom po črtah ob rav¬
nilu, nato pa bo treba še vsaj petkrat brez ravnila paz¬
ljivo zarezati v narejeno zarezo, preden bo rezilo na
drugi strani pogledalo skozi karton. Pri naši hiši, ki ima
56 odprtin za okna in vrata, je bilo treba kar devetkrat
zamenjati rezilo, da je šlo delo hitreje od rok!

Ko so izrezana vsa okna in vrata, odrežemo še stene in
strehe. Še enkrat pogledamo, če kak del ne manjka,
nato pa pričnemo z barvanjem po zunanji strani sten.
Barva mora biti precej suha, da karton ne vpije vode in
se ne krivi. Najenostavneje je barvanje s precej gosto
tempera barvo. V belo barvo primešamo nekaj rjave ali
rumene, oziroma katerekoli druge, če hočemo dru¬
gačno nianso. Pobarvati moramo tudi vse robove oken
in vrat. Če hočemo, da bo videz zidov še bolj resničen,
naredimo stene bolj hrapave. Pobarvamo jih z »ome¬
tom«, ki ga zmešamo izsinkolit barve in gipsaali plasto-
fila. Tudi tu lahko dodamo za niansiranje nekaj tempera
barve. Nanašamo s tršim čopičem, tako da so vidne po¬
teze čopiča. Ko se stene posušijo, jih po potrebi zgla¬
dimo z brusilnim papirjem, če je na okenskih robovih
preveč »ometa«, ga pa odstranimo s pilico za nohte
Nato pa je na vrsti zopet zamudno delo — lepljenje
okenskih okvirjev. Iz nekoliko debelejšega papirja rjave
barve (za našo hišico sem vzel ovitek Kraševe bonbo¬
niere) narežemo z ostrim japonskim rezilom trakove
dveh širin: 3 mm za okvire ob robovih in 1 mm za vme¬
sne pokončne letve. Te trakove nato narežemo s škar¬
jami na kose, ki so nekaj daljši od oken. Na karton ob
oknu nanesemo škrobno lepilo in nanj s pinceto polo¬
žimo trak. Preden ga ob karton dokončno pritisnemo,
pogledamo s sprednje strani, da je pravilno položen:
vzporedno z robom odprtine in da za kak milimeter sega
v odprtino. Najprej nalepimo pokončno 3 mm trakove ob
robovih, nato v sredini 1 mm trakove. Končno prilepimo
še vodoravne trakove. Ker so vsa oknavisti višini, lahko
odrežemo tako dolg trak, da bo za vsa okna. Nato vza¬
memo kakšen prosojni papir za »šipe«, lahko je perga¬
ment, kot ga uporabljajo za kopiranje načrtov. Odre¬
žemo ga v velikosti stene in prilepimo čez vsa okna.
Sedaj je prišel čas, da stene zlepimo. Najprej bomo na
pokončne robove obeh daljših sten prilepili z MEKOL
lepilom lesene letvice prereza 5x5mm. Paziti moramo,
da jih res prilepimo točno na konec stene, sicer bomo
imeli težave pri lepljenju prečnih sten. Steno z letvicami
pokrijemo z desko in za kake četrt ure obtežimo s polno
litrsko steklenico. Nato namažemo letvico in rob stene z
lepilom in pazljivo pritisnemo zraven prečno steno.
Nekaj minut povsem mirno tiščimo oba dela skupaj.
Nato na enak način na isto prečno steno prilepimo še
drugo daljšo steno. Ko je tudi ta pritrjena, položimo hišo
na prilepljeno prečno steno, namažemo obe letvici z le¬
pilom in pritisnemo zraven drugo prečno steno. Nekaj
minut povsem mirno tiščimo oba dela skupaj. Nato zle¬
pimo še prizidek, le da tu ne uporabimo lesenih letvic,
ker so stene majhne. Končno prizidek prilepimo na hišo.

Medtem ko se tako zlepljena hiša suši, se posvetimo iz¬
delavi strehe. Odločili smo se, da bo krita z rdečo
strešno opeko. Vzamemo ovojni list starega zvezka, ki
ima ravno primerno rjavordečo barvo in ustrezno debe¬
lino. Velik naj bo za dobre tri polovične strehe. Z ravni¬
lom in ostrim tršim svinčnikom narišemo vzporedne črte
na razdalji treh milimetrov (širina ene opeke). Nato pra¬
vokotno na te črte narežemo trakove široke 4 mm (dol¬
žina ene opeke). Te trakove začnemo lepiti na strešni
karton od spodaj proti vrhu. Namažemo škrobno lepilo
kak centimeter na široko in položimo prvi trak ter ga pri¬
tisnemo s stranico ravnila. Nato položimo naslednji trak.
vendar tako. da za kak milimeter sega čez spodnji trak.
Trak lahko tudi premaknemo v levo ali desno za pol
opeke, če hočemo, da se opeke križajo. Tako sproti ma¬
žemo lepilo in polagamo trakove do vrha. Nato streho za
nekaj časa pod desko obtežimo, da lepilo dobro prime.
Ko je suho. ob straneh odrežemo s škarjami trakove, ki
gledajo preko roba. Iz letvice 5x5mm naredimo kakih
5cm visok dimnik, ga pobarvamo z barvo opeke in s
svinčnikom zarišemo črte med opekami. V streho izre¬
žemo odprtino za dimnik in ga prilepimo s spodnje stra¬
ni. Okrog odprtine na zgornji strani prilepimo okvir iz si¬
vega papirja širine kakih 2 milimetrov.

Sedaj prilepimo na hišo najprej eno polovico strehe.
Robove obeh prečnih in daljše stene na debelo nama¬
žemo z lepilom in nato pazljivo in močno pritisnemo na
robove strehe. Tako nekaj časa držimo, da lepilo zveže.
Enako naredimo z drugo polovico strehe. Zgoraj na
stiku pustimo neke vrste žleb. Vzamemo kakih 16cm
dolgo vrvico debeline treh milimetrov in jo na papirju
dobro namočimo z MEKOL lepilom. Nato jo primemo s
pinceto in vložimo v žleb na vrhu strehe. Pazljivo jo priti¬
skamo po celi dolžini, da se lepo vleže v žleb. Čez kakih
15 minut, ko je vrvica že skoraj trda, vzamemo top nož in
ga na vsake 4 mm pritisnemo v vrvico, da nastane za¬
reza — pozneje bo izgledalo kot vrsta slemenskih opek.
Končno zmešamo gosto tempera barvo in z njo skrbno
prebarvamo vrvico.

Hiša je tako v grobem gotova in sedaj jo lahko »polepšu-
jemo« po mili volji. Na rob strehe bomo prilepili žleb, ki
ga dobimo tako, da slamico za pitje pazljivo razpolovi¬
mo, sivo pobarvamo in prilepimo z lepilom OHO na rob
strehe. Iz sive izolirane žice debeline dober milimeter
naredimo odtočne cevi in jih prav tako prilepimo k hiši. Z
LETRASET črkami napišemo tablo, da se bo vedelo, da

mere v metrih, zraven pa preračunane mere modela
v milimetrih.

TiM 2 ® 74  9  86/87

STREHA

Slika 2

PLOŠČA TERASE

STENA©

m

<0

STENA©

30_

STENA®

_30__

55.

je tu gostilna, in jo prilepimo na steno. Na okna lahko
pričaramo rožice — prilepimo male koščke zelene pe¬
naste mase. Na steno ob vratih prilepimo poštni nabi¬
ralnik. na okna s čopičem narišemo zavese in naredimo
še marsikaj drugega, kar nam pride na misel in smo vi¬
deli na pravih hišah. Vse take malenkosti, čeprav zahte¬
vajo precej truda, ravno dajejo maketi večji videz re¬
sničnosti.

SP11EDUJ »ST11AN STIKE NOTRANJA STI1AN STOJE

Slika 3

Okenske okvirje napravimo tako, da na notranjo
stran stene nalepimo trakove, kot kaže naša slika.

Slika 4

Strešno opeko naredimo Iz debelejšega obarva¬
nega papirja, na katerega narišemo črte in nare¬
žemo trakove, ki jih lepimo na karton, kakor kaže
naša silka.

Lepljenje trakov na »križ«, poleg tega pa vsak trak
za kak milimeter prekriva prejšnjega.

TIM 2 • 75  ® 86/87

Naslednjo hišico izdelajte sami po svoji izbiri. Zamislite
si, kakšno naj bi biio naselje na vaši maketi: nekaj sta¬
novanjskih hiš, pošta, šola, kaka tovarna, pred hišami
garaže. Treba bo narediti kakih 15 do 20 hišic, o tem,
kako se postavi in uredi tako naselje, pa v eni prihodnjih
številk Tima.

Na karton smo prerisali sestavne dele hiše In pričeli
Izrezovati okna.

Na daljšo steno smo S pomočjo lesene letvice prile¬
pili prečno steno. Na notranji strani stene lahko vi¬
dimo, kako so prilepljeni okenski okvirji.

Izdelava strehe:

na ovojni papir zvezka smo zarisali vzporedne črte,
nato smo narezali 4 mm široke trakove, ki smo jih
nalepili na obe strešni plošči.

Za rezanje rabimo japonsko rezilo OLFA in kovin¬
sko ravnllce.

Naša hiša je končno Izdelana In jo lahko postavimo
na maketo.

Vse stene smo že zlepili in dali k hiši že tudi prizidek.

Levi dve hiši sta Izdelani doma. desna pa je pla¬
stična In kupljena v Inozemstvu.

TIM 2 ® 76 • 86/87

ZA KANČEK
KEMIJE

Bojan Rambaher

Poskus z rdečim
zeljem

Kislost ali bazičnost kemičnih snovi
ugotavljamo s posebnimi pokaza¬
telji, tako imenovanimi indikatorji.
To so organska barvila, ki menjajo
barvo glede na reakcijo sredine, v
kateri so raztopljena. K najbolj
znanim prištevamo lakmus, upo¬
rabljamo pa ga kot raztopino ali v
obliki tako imenovanih indikator-
skih papirčkov. Ta se v kislem oko¬
lju (raztopini) obarva rdeče, v ba¬
zični pa modro. Ker pa kemični
barvni indikatorji niso dostopni
vsem, se morajo navadni zemljani
zadovoljiti z bolj preprostimi indika¬
torji, kot je na primer rdeče zelje.
Liste rdečega zelja (ali gomolje
rdeče pese) razrežite na tanke
kose in s toplo vodo iz njih izlužite
rdeče barvilo. Potem izluženo te¬
kočino odlijte v posebno posodo in
s tem je indikator pripravljen.
Preizkusite ga lahko v kisovi vodi, v
raztopini sode in v drugih raztopi¬
nah. Kakšne barvne nianse bodo
nastale, pa boste videli pri samih
poskusih.

Zakaj so limone
kisle?

V limonah se nahaja citronska ki¬
slina, ki pravzprav povzroča kislost
limon. Citronska kislina je kristalna
snov, ki jo lahko v kemičnem po¬
skusu pridobimo na naslednji
način.

V posodo iztisnemo sok iz limone
in ga razredčimo z enako količino
vode. Razredčeno zmes kuhamo

približno 15 minut, potem pa pre¬
cedimo v drugo posodo in nad
majhnim plamenom polagoma
grejemo, tako da počasi izpari pri¬
bližno tretjina količine. Pri izpare¬
vanju se raztopina zgosti in se na¬

zadnje začne na hladnem prostoru
kristalizirati. Vendar so nastali kri¬
stali rjave barve.

Da bi dobili kemično čisto citronsko
kislino, jih moramo prečistiti. Rav¬
namo tako, da kristale razstopimo
v majhni količini vode, raztopini pa
dodamo za noževo konico aktiv¬
nega oglja in nato zmes zavremo.
Raztopino nato prefiltriramo in pu¬
stimo, da se spet kristalizira. Tako
pridobljene kristale lahko uporabite
za izdelavo šumečega praška. Ci-
tronovo kislino zmešajte s polo¬
vično količino kuhinjske soli in
zmes raztopite v vodi. Pri topljenju
se sprošča ogljikov dioksid in raz-
stopina bogato šumi.

Sladkorni

pogon

V posodo nalijte vodo in na vodno
gladino položite košček lesa, da
zaplava. Nedaleč proč v vodo
delno potopite kocko sladkorja, ki
jo držite s prsti ali pinceto. Košček
lesa, čeprav se ga niti ne dotakne¬
mo, se začne polagoma približe¬
vati kocki sladkorja. Zakaj? Zato
ker je raztopina sladkorja in vode
(sladkor, ki ga držimo v rokah, se
hitro raztopi) težja od vode. Spušča
se proti dni posode, na »spraznje¬
no« mesto pa priteka voda iz okoli¬
ce. Nastali vodni tok je dovolj
močan, da začne premikati košček
lesa tako, kakor da bi ga sladkor
pritegoval.

TIM 2 • 77 • 86/87

NA

KRATKO

Bojan Rambaher

Kako

uskladi-

SClt!

toploto?

Ko govorimo o energiji, ponavadi
mislimo na elektriko ali na motorna
goriva. A pri naši uporabi energije
sta obe ti obliki udeleženi le s peti¬
no. Štiri petine primarne energije
porabimo v obliki toplote, za ogre¬
vanje stanovanj ali v industriji. Mo¬
torna goriva skladiščimo v poso¬
dah ali cisternah. Elektriko lahko
»uskladiščimo« ali v akumulatorjih
ali pa jo posredno zadržimo v pre¬
točnih hidroelektrarnah v obliki
zalog vode. Slabše je s toploto,
čeprav seveda poraba toplote za¬

radi menjavanja letnih časov zelo
niha, poznamo danes zelo malo
načinov, kako bi jo zadržali, aku¬
mulirali in črpali iz zaloge v obdob¬
ju, ko bi položaj to zahteval.

Če shranimo toplo vodo v dobro
toplotno izolirano posodo, je to
sicer kratkoročno enostaven in
učinkovit način hranjenja, vendar
pa se tudi pri najboljši toplotni izo¬
laciji toplotna energija čez nekaj
dni neizogibno izgubi.

V industriji uporabljajo za skladiš¬
čenje toplote tako imenovani
Ruthsov parni akumulator to¬
plote (A). V navpični posodi, ki
prenese visok pritisk in je oprem¬
ljena z nekajplastno izolacijo, je
precej velik prostor, napolnjen z
vodo. Nad vodo se kot čepica na¬
haja prostor za tlačno paro. Para je
nosilec dovajane toplote. Para cur¬
koma prihaja v vodo prek stožčasto
razširjenega difuzorja. Vodo pri¬
pravi do naglega gibanja, jo segre¬
je, sama pa se pri tem razprši. Tlak
v zaprti posodi zraste, vrelišče pa
se dvigne visoko nad 100°C. Če
potrebujemo zadržano toploto, ne¬
koliko odpremo ventil za odvzem
pare. Ko se tlak v posodi posto¬
poma niža, začne voda vreti in iz¬
parevati. Količina toplote, ki jo para
prenese v vodo, je zaradi tako ime¬
novane izparilne toplote visoka. Za
izhlapevanje vsakega kilograma
vode, segrete na 100°C, moramo
dodati (ali vzeti iz akumulatorja)
2250 kJ izparilne toplote. Šestnajst
takšnih akumulatorjev, vsak veli¬
kosti 300 m 3 , lahko akumulira okoli
600 ton pare.

Hiše in druge objekte lahko pozimi

ogrevamo tudi s sončno energijo,
ki smo jo akumulirali poleti v dokaj
preprostih zračno gramoznih
akumulatorjih (B). Podobni so
navpičnemu betonskemu valju, ki
je vložen v plasti suhega gramoza
pod nivojem terena. S soncem
ogreti zrak v kolektorju poleti pri¬
haja po zgornjem kanalu do gra¬
moznega polnila. Ogreje od 20 do
500 ton gramoza, pri katerem je
velikost kamenja različna in sega
od enega centimetra do velikosti
pesti. Kamen zadrži pri istem ob¬
segu do trikrat več toplote, kot bi jo
akumulator, napolnjen z vodo.

Pri uporabi akumulirane toplote
pozimi zrak iz prostora prehaja
spodaj skozi rešetko skozi ogreto
kamenje in se tako segreje na za¬
želeno toploto. V hladnejših krajih z
bolj ostrim podnebjem pa seveda
potrebne dimenzije takšnih aku¬
mulatorjev presegajo uporabne
možnosti.

Mnogo več toplote lahko zadržimo
pri enaki velikosti akumulatorja, če
v akumulatorju polnilnega sredstva
ne segrevamo, ampak talimo. Zato
taljenje potrebujemo precejšnjo
količino tako imenovane latentne
toplote. Na ta način delajo mo¬
derni solni akumulatorji (C).
Napolnjeni so z Glauberjevo soljo
(Na2Š04.10 H 2 O), ki se že pri
temperaturi 32°C znebi vse krista¬
lizirane vode. Preprosto dehidrira
in se stopi. V enem kubičnem
metru tega polnila lahko akumuli¬
ramo približno 358 MJ toplote.

Pri odvzemanju toplote v hladnem
obdobju skozi raztaljeno solno pol¬
nilo spustimo hladno olje. Olje se
segreje zaradi latentne toplote soli,
ki se začne seveda kristalizirati do
tako imenovane eutektične točke
pri okoli 32°C. Kakor hitro se vse
polnilo ohladi, je akumulator po¬
polnoma prazen. Pri polnjenju
akumulatorja vanj vlivamo vroče
olje. Ko vroče olje teče skozi polni¬
lo, se začne sol postopoma tajati in
akumulatpr se polni, vse dokler ni
čisto poln in ne sprejema več dova¬
jane toplote Akumulatorji takš¬
nega tipa lahko oskrbujejo hišo s
toploto le kakšnih 14 dni in lahko
zadržijo le energijo v vrednosti
okoli 1 MWh.

Pri akumulaciji velike količine to¬
plote, kar je na primer potrebno v
velikem industrijskem podjetju,

Pasti za toploto

tSPARNE

~ pare

y  odvzem

Ni

dovajanje
J pare

parni curek
difuzor

HJZRAČNO GRAMOZNE

rešetka

dovajanje

odvajanje

dovajanje

odvajanje

HDSOLN! AKUMULATOR ZA GOSPODINJSTVA
j, ^ODVZEM ^ ▼DOVAJANJE

glauberjeva
sol se tali

VROČE
OLJE«

glauberje
sol
kristalizira

HLADNO

OLJED

no SOLNI AKUMULATOR SONČNE TOPLOTE

<1  INDUSTRIJSKEGA TIPA

plast

plast
mulatorska
odvzem toplote

/ “O'

<] solarni akumulator v Chickamaungu

TIM 2 ® 79 • 86/87

kmetijskih sušilnicah ali v pokritem
kopališču za gretje vode, našteti
sistemi seveda ne zadostujejo. Tu
je potreben preprostejši in bolj
učinkovit sistem lovljenja in aku¬
muliranja toplote za zimsko obdob¬
je. Pred kratkim se je v tej smeri
posrečilo nekaj napraviti znani
ameriški energetski družbi TVA. Ta
je najprej napravila manjši solni
sončni akumulator toplote (D) v
Miamisburgu in nato lani začela s
»črpanjem« sončne energije iz ve¬
likega solnega rezervoarja v Chic-
kamaugu.

Ta veliki rezervoar je globok tri
metre, je pravokotne oblike in ima
površino pol hektarja. Jama je
obložena s folijo elvaloy. ki je kos
daljšemu agresivnemu učinku soli.
V jami so razstopili 2000 ton soli v
12 milijonih litrov vode. Koncentra¬
cija soli je odvisna od višine gladine
raztopine in od tega, v kateri globini
jo merimo. Največja je pri dnu
(26%) soli, pri gladini raztopine pa
se nahaja skoraj čista voda. Na
dnu se v gosti solni raztopini zadrži
okoli 30% vpadne sončne energi¬
je. Toplota pravzprav ne more niti
uiti nazaj, ker zgornje plasti vode
rabijo kot nekakšen pokrov. Tako v
akumulatorski plasti z gosto razto¬
pino soli toplota zraste postopno
do 50°C pozimi in celo do 90°C.

Pogoj za razširitev solnih sončnih
akumulatorjev je seveda ta, da je
treba povsod povsem izključiti
možnost nesreče, pri kateri bi sol
onesnažila okolico.

Nekatere razprave tečejo v tej
smeri, da bi pri kurilnicah napravili
tako imenovana toplotna jezera.
Umetno zgrajeni rezervoarji z
nekaj milijoni m 3  tople vode bi kopi¬
čili presežek poletne toplote za
kritje velikih potreb pozimi. Za izo¬
lacijsko gladino ozroma pokrov, pa
tudi zato, da deževnica ne bi raz-
hladila zadržane toplote, bi upora¬
bili lahko folijo z visokimi izolirnimi
lastnostmi. Tik pod gladino voda
doseže temperaturo 90°C, pri dnu
pa bi bila ustaljena temperatura
okoli 50°C.

Ponudba sistemov za zadrževanje
toplotne energije in za njeno »skla¬
diščenje« s kar se da majhnimi iz¬
gubami ta trenutek še ni velika.
Pravzprav so se znanstveniki za¬
čeli temeljiteje zanimati za to pod¬
ročje šele pred kratkim.

TIMOV!

OGLASI

KUPIM tranzistorja BC 107 B in
BC 107 C (vsakega po dva kosa)
in zener radio BZY 16.

Peter Potočnik
Sladki vrh 25
62214 Sladki vrh

PRODAM motorček COX BABY
BEE (0,8ccm), modele TAXI,
TR!MMY In CESSNA z motorjem
VVEBRA SPEED (6,5ccm), aku¬
mulatorje 12V/6Ah (z odcepom
pri 2V In 6V) ter 6V/0,9Ah. Pro¬
dam tudi starter za eksplozijske
motorčke ter nekaj elis.

Sašo Žbontar
Kneza Koclja 26
61000 Ljubljana
tel. (061) 555-014

MODELARJI pozor, prodam
večjo količino steklene tkanine
30g/m 2 , po 2500 din za m 2 .
Pošiljam tudi po povzetju, ven¬
dar ne manj kot 1 m 2 .

Bogo Štempihar
Krpanova 5, 61370 Logatec
tel. (061) 741-435

ŽELEZNICO (N sistem):

2200x650 mm ploščo s preko
7500mm tirov, 9 el. kretnicami,
Izklopljlviml tiri in posebno ko¬
mandno ploščo; 5 lokomotiv, 15
vagonov In nekaj dodatnih tirov,
DV avion M. Kato: BLUE

ANGEL-20 (širina kril 1200 mm
— na pol sestavljen — ostalo v
škatli), dvostezno progo POLI-
CAR s 6 avtomobili (širina avto¬
mobila 70 mm, ograjice In osta¬
lo) prodam.

Teo Splller
M. Pljade 37
61000 Ljubljana
tel. (061) 310-722

PRODAM DV Multlplex — Euro-
pa, 4 kanali, 35 MHz z akumula¬
torjem In polnilcem ter servomo-
torjl ter letalski model CAP z mo¬
torjem Guadra 40 ccm nov —
možnost zamenjave za manjši
model.

Peter Frangež,

Jezernikova 10
62342 Ruše

tel. dopoldan (062) 661-108

PRODAM napravo za DV SIM-
PROP ELEKTRONIC (4-kanal-
no). Komplet vsebuje: oddajnik,
sprejemnik, tri servomotorje In
akumulatorje. Prodam tudi letal¬
ski motorček HB-20 (3,5ccm) z
eliso In spinerjem, letalski
model SHARTER z dvema tru¬
poma; krila za PIPER PA-18;
akumulator za svečko In elek¬
tromotor 12V, ki je primeren za
štarter pri modelarskih motorjih.
Marjan Grabnar
Staničeva 1
61000 Ljubljana
tel. (061) 312-686

KUPIM Time, v katerih je načrt
jadrnice OPTIMIST.

Jožko Fišer
Prešernova 21
61235 Radomlje

PRODAM napravo za DV znam¬
ke SIMPROP ELEKTRONIC,
ki vsebuje: 8-kanalnl oddajnik,
sprejemnik, 7 servomotorjev,
elektronsko stikalo, akumula¬
torje, polnilec ter pult za oddaj¬
nik. Prodam tudi model letečega
krožnika TURBOPLAN za mo¬
torje do 10 ccm z nekaj rezerv¬
nimi deli ter model jadralnega le¬
tala.

Branko Dežman
P. Medetove 10
64202 Nako
tel. (068) 47-688

PRODAM naslednji elektroteh¬
nični material: potenciometre:
150kG LIN (1 kos). 500 kG LIN (3
kose), 1 M G LIN (1 kos), 2 MG LIN
(2 kosa). 33 kG LIN, 220 kG LIN,
1 MG LOG, 1 MG LOG in TV pre¬
klopnik kanal (6 programov) ter
večje število raznih kondenza¬
torjev (navadni, elektrolitski),
močnostne upore, tuljave In
usmernlške diode.

Aleš Bizjak
Sv. Duh 64
64220 Škofja Loka
tel. (064) 44-698

TIM 2 • 80 ® 86/87

ZANKE
IN UGANKE

Križanka

Vodoravno:

1 deček nesnage, odpadne snovi,
5 zvok, ki ga dela človek z govoril¬
nimi organi. 9 svojeglavost, 10 ve¬
čanje obsega, 11 kar kaj polepša,
13 enaka soglasnika, 15 revija, ki jo
imaš pred seboj, 16 kemični znak
za selen, 17 figura; geometrijski
pojem, 19 kihljaj, 20 manj pogost
naziv za utor, žleb različnega pre¬
reza, 22 tisoč kilogramov, 23 hlap¬
ljiva tekočina, ki topi smole in
masti, 25 srebrno bela kovina, ki jo
pridobivajo iz cinkovih rudnin (Cd),
27 ovalni krožnik, 29 drugo ime za
kis, 31 mlečni izdelek, 33 oče, 34
soglasnika v besedi med, 35 suka¬
nec. 37 zadnji črki besede pik, 38
za življenje neobhodno potreben
plin. 40živec, 42 naslov mladinske
povesti Angela Cerkvenika o psu,
44 razširjeno motorno vozilo, 45
poltrak, ki omejuje kot.

Rešitve

ugank

Glave In repi: 1 mi-stik. 2 sel-lvka,
3 Je-žica, 4 na-mera, 5 j-Unec, 6
ve-šala, 7 tati-č, 8 Bari-j, 9 Prek-is,
10 meta-l, 11 klin-ika. 12 Rada-r.
Misel: Misel je največji slikar.
Dopolnjevanka »Led«: 1  Dele-
dda, 2 ledinec, 3 sosledje, 4 po¬
gled, 5 kolednik, 6 ledenik. 7 zale¬
dje. Končna rešitev: displej.
Povratni rebus: letalski model —
led, om, iks, late L, brano nazaj.
Prečitanka v stavku: matematika
— ma. te mati ka(j).

Zlogovni magični lik: 1 akrobaci¬
ja, 2 kromatika, 3 batiskaf, 4 cika, 5
ja-

Navpično:

1 trda, krhka, navadno prozorna
snov, ki jo dobivamo s taljenjem
kremena, sode in dodatkov. 2 an¬
gleška kratica za »mister«, 3 to¬
varna posode v Celju, 4 del zapisa
skladbe. 5 majhna utežna enota. 6
izrastek na glavi, 7 visoka igralna

GESLO NAGRADNE KRIŽANKE
št. 1 je: DELO IN UŽITKI Z JA¬
DRALNO DESKO.

KNJIŽNO NAGRADO PREJME:
Rok Kuhar, Videm 39 a, 61262
Dol pri Ljubljani. In še opozorilo
reševalcem Nagradne slikovne
križanke: vse letošnje slikovne
križanke imajo geslo, zadostuje,
da nam pošljete na dopisnici
pravilno napisano geslo, da ne
boste po nepotrebnem razdirali
revije.

Rešitve pošiljajte na naslov:
Tim, Tehniška založba Sloveni¬
je, Ljubljana, Lepi pot 6, s pripi¬
som: NAGRADNA KRIŽANKA.

karta, 8  zgornji del stavbe, 12 kul¬
turna rastlina, ki raste na tleh, po¬
kritih z vodo, 14 splet las, 16 poto¬
mec, 18 igralec, ki kocka, 19 ost, 21
znan španski športni klub iz Madri¬
da, 22 oblika moškega imena
Tomaž, 24 kratica za »telovadno
društvo«. 26 skrivnostno himalaj¬
sko bitje, katerega obstoj pa ni do¬
kazan, 27 osmi del celote. 28 eden
od čutov, 30 preudaren vojskovo¬
dja. ki obvlada taktiko, 32 otok v
srednjem Jadranu, na katerem je
bil med NOB sedež Vrhovnega
štaba, 35 stopnja, raven, 35 tiskar¬
ska dejavnost, 38 žival v rovih pod
zemljo. 39 staroperzijski vladar, 41
prvi črki besede Eva, 43 avtomo¬
bilska oznaka Valjeva.

Posetnica

JESSE F. SOREL

Jesse skriva ime in priimek izumi¬
telja ladijskega vijaka; bil je po rodu
Čeh, umri pa je leta 1857 v Ljublja¬
ni.

VRTALNIK .<5^°
VIBRACIJSKI VRTALNIK*

• nov, priročnejši način preklapljanja hitrosti in vibracij

• polna izolacija S, ki še poveča varnost

• majhen, lahek in priročen

• premer vratu je 43 mm (evropski standard) in ga zato lahko
vpnemo v vertikalno stojalo

• prednji ročaj lahko po želji obračamo v najugodnejši položaj

• mogoča je predhodna nastavitev globine vrtanja

• 13 mm dvohitrostni vrtalnik z močjo 500 W (ali 450 W za vrtal¬
nik z levo-desnim vrtenjem)

• opremljen s samoodklopnimi ščetkami

• 6 različnih inačic (navadni, vibracijski, dvohitrostni, elektron¬
ski...)