ftUvilk* potaf Bialon s» dia, ln Vtknt^* \ poteč«. V teh časi* ■plota* uja cen, potreba- Je list \ ^loTmnJe. Skušajte Imeti na & " ^vnaprej plačano. iVr Xf». 54 — Si ^ tp« « GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. >>Mt'"< M —« <*— MmU" ****** tw 8Kb 1*4« »t the Port Office at New ¥»rk, N. under Act «f Conrrew eff March Srd. 1S7». 1944 WAR APPEAL © your Red Cross at his side! NEW YORK, FRIDAY, MA T?OH 17,1Q44 — PETKK. 17.MARCA, 1944 VOLUME LD. — LETNIK Ln. NEMCI BRANIJO RAZVALINE Zavezniki so včeraj zavzeli dve tretini porušenega Cassina, toda povsod zadevajo na nenavadno močan odpor, ker se Nemci braiy.jo izza kupov s puškami, strojnicami in metalci megle. ---- NAPORI ZA REŠITEV JUGOSLOVANSKE POLITIČNE KRIZE New York, 14. marca. (ONA) — Zunanji minister Titove vlade, dr. Josip Smodlaka, je prispel v London, da se udeleži posvetovanj, ki so se začela tam z namenom, da se razreš: zamotana in zapletena jugoslovanska politična situacija. Informacij*, katere je preje- Simx'i ko >e ilx>ji za jioruše-no mesto nadaljevali z vso silovit ost jo. Zavezniški topovi so deževali Grapnel«' na kupe 'kamenja, >kjer je nekdaj stala l>e-nediktiiiska opatija vrli hriba .Monte C'asyino, kjer se Nemci še vedno trdovratno drže. Zavezniki pa so ca vzel j staro trdnjavo na griču nad mestom in so se močno utrdili. Ves dan so nad dolino Liri letali zavezniški bombniki in napadalni aeroplani in so bombardirali in obstreljevali so-v ti ž ne postojanke in skladišča za ('assinom. t'etiuli ni bilo nemških aeroplanov na izpre-gted, jo pa l>il ogenj proti-zrač-nrh tof>ov tem hujši in izstreljen je bil en ameriški bombnik. i assino je en sam veinc kup razvalin in vtanki ne .morejo priti do svoje veljave, temveč infanterija mora plezati jkj kupili kamenja kot po hrkbih in »e mora boriti za vsako ulieo in vsak kup razvalin. Nemci se I »ore kot razdražena zver, kajti dobili so povelje, da se branijo do zadnjega, ver slo aeroplanov je sipalo bon#M» na razvaline, več sto topov jo flflmtreljevalo nemške ]w>-Mtojaake po gričih okoli mesta, toda Ne m* i se ne podajo. Iz vsake kleti porušene lijše streljajo Nemei s strojnieami. Uničiti je trefloa vsako gnezdo strojnic, da je za\*zeta kaka ti-lica. Na južnem koncu mesta drže Nemci še nekaj zelo mor-nili postojank. Včeraj je Ibilo tudi več vročih spopadov na fronti pri Rimu, kjer so Amerika lici zavzeli dve močni sovražni ]K*stojan-ki med Aprilijo in Cisterno. Nemei so večkrat poskusili zopet zavzeti izgufbljoni postojanki, pa so bili vsak ikra t vrženi nazaj. Ves dan se je nadaljeval artilerijski dvoboj. Aeroplani. ki neprestano letajo mul fronto, so zadeli nad 40 nemških aeroplanov. Na severnem kontni južne fronte, ki jo drži angleška armada, je bil zelo vroč sovražni artilerijski ogenj oib oib rež ni eesiti med Ortono in Pešcaro, kakor tudi okoli Poffiofioritto, sedem milj od obrežja. FINCI SO PROTI RUSKIM POGOJEM Finski parlament, je soglasno odobril sklep vlade, da zavrne zadnje rtrnke pogojt* za premirje. Finci »o trdno odločni, da nadaljujejo vojno z Rusijo. ki je -stara že tri leta. Uradno finsko poročilo pravi, da je na svoji 2. tajni seji finski parlament razpravljal o stališču vlade in je soglasno odofbrd stališče vlade, nato pa se je vrnil na dnevni red, kar pomeni, da je vladi dal zaupnico. United Pre..«« izraža (bojazen, da «e bodo oib koncu te^a te-dna obnovili boji na finski fronti i« da bodo mogoče Zdm žene države prekinile diplomatske odno£aje « Finsko, ker la Overseas News Agency, trde, da je navzočnost dr. Smod-lake najbrže znak Ibližajočega se sporazuma med Titovo vlado in nflx»žno administracijo kralja Petra in predsednika Puri ča. Zelo verjetno je, ke. Nemei skušali z ofenzivnim »»ojevanjein ina Slovenskem preti pomla»jo pi 'emitirat i partizanske >ile, 11 m I a so naleteli Vseskoz |m» deželi na temeljit in vzdržen odpor, ki jih je ninoiro vojaštva in materija ;t. Po poročiljli v/, bo^auskeira predela fronte. se je Nemcem izjalovila za.poe.--ta sedma <>-fenziva v Bosni. V bojih, ki >o trajal: sedem dni. o partizani pobili r>5>7* Nemecev. Titov komunike navaja, tla so Nemci pričeli z ofenzivnimi napadi od Prijedora, kjer je železniško središče za o>re so hili po se« 1-mih dneh poraženi, -h se u-maknilj proti Bosanskim Novemu, pustee za seboj mrtve in ranjene. Zajetiii^J^ ^anio šest Nemeev. progi Ljn»bljana-Kt>ee\-je se vrše iM>ii meti partizani in Nemei. Blizu K-hni -e pa >o o-Vol m t< {i Ii i<> eiliniee v boj 11 Z Illo-toiizii-itiimi nemšikimi četami. Trideset fašistov je bilo li'Wit I'll tekom teli hoji v. Nriiici |»rir<*li z <*IVn/i-\o \ \ ojvcxlini Poročila iz vorijo o več na. Splošno prevladuje mnenje, da bo prvi predpogoj vsake rešitve odstranitev generala Dra-ža Mihaj!!oviča, zaradi njegovega sovražnega vedenja mi-pram partizanom. Mihajlovič je tudi o/btožen iztlajstva. ker so pr beisedah Churchilla, nekateri njegovih častnikov *'me-šetarili s sovražnikom." FORDOVI DELAVCI NA STAVKI Vstoprte ta mesec v članstvo Rdečesra križa. •lugosiavija go-v«»jaških aktivnostih ]»o eel i J inrosla viji. — Nem<*i - prihodom pomladi začel i napadati na raznih me->t'!i in posebno v Vojvodini kjer vodijo v Bo-ntska Šnma sektorju ofenzivne boje. V <'rnt gori, kjer zadnjo ča->e ni bilo posebnih aktivnosti, ~e je zopet prieelo ostro boj t vanje v bližini Grahova. V Makedoniji so ]ia rt ižanske etlinjee završile uspešne hli pa de na sovražnika. Prva niaeedonska brigatla je izvršila več napad«»v na železu i eo med Prilepom in Vi-'fsom. Detroit, 15. marca. — Ford Motor Co. je apelirala na go-vernerja Kelly-j a naj ji nudi protekcijo državne policije proti stavkajočim delavcem, ki so zablokirali tovarniški vhod z avti in tako preprečili nadaljevanje obrata in produkcije v River Rouge tovarniških poslopji. V tovarni River Eouge je zaposljenfh okrog f)0,000 ' delavcev in policija si ni upala takoj nastopiti proti stavkar-jem, radi česar je R. TJ. Rausch, ravnatelj velike tovarne, vtprašal governerja Kelly a naj proti gotovim uradnikom mesta Dearl>orn pod vzame pa-trebne korake, ker niso hoteli nuditi Fordovi tovarni polieij ske protekeije, ki je *bila z vidika vojne produkcije potre- g ^ družfha sama Dodati nič defini-tivnega Ravnatelj Rau-sch je dejal, da so celo stvar povzročili nekateri urijski delavci, ki so bili odslovi jen i sporazumno z linijskimi uradniki, ker so zaustavili obrat proti vsakim pravrlom. R. J. Thomas, predsednik unije avtomobilskih delavcev je dejal, da je izdal izjavo, v kateri apelira na vse delavce, naj z delom nadaljujejo, k .t jib k temu veže obljntba nestavkanja in ker je jpotrcflnio produkcijo vzdržati v enakomernem toku zaradi vojn j h potrtih naše armade in mornarice. (Predsednik umije je tudi poudaril, tla bi si unija oziroma delavci nakopali slabo ime ako bi sedaj vod i! i kake stavke. Nemci nimajo počitka Rdeča armada je v Ukraiini presekala nemško črto na dvoje, ko je prebila Odesa Žmer nka železnico pri Vapnijarki, ki ie od rumunske meje oddaljena samo 28 milj. Rusi se tudi bližajo močni trdnjavi Vinici, ko so prekoračili Bug. Maršal Ivan. S. Konev je naglo vdarl! s tanki čez Kug in dos|n 1 eepil meja Žmrinka je oddaljena samo še milj od prednjih oddekov rdeče armade. Obkoljeno nemško armado severno od lver-sona so Riisi pobi]j in sedaj >o se obrnili proti Nikolajt^vu z dveh strani. Preti prodiranjem rdeče armade se iz Ukrajine tunika mogočna nemška armada proti rumtmski meji. Rusi so na tem kraju osvolnnlili nad ob ljudenih krajev in armadi feld maršala von M\imsteina zopet preti velika nevarnost, »la bt> zajeta. eez do Vapnijarke ter raz-nt»mško armatlt*, ki se \saka zase po različnih polili umakniti v Besa rabijo. Pred armado maršala Koneva_____ se Nemei umikajo v divjem kunske množine orožja in dru-tliru in puščajo za seboj veli- gega vojnega materjala. SMRT ROJAKA Sinoči ob 10 je v Bel lev ue iw>lnišniei v New Vorkn po dol-li'i in mučni bolezni vodeniei preminul splošno znani in spoštovani rojak Anton Svet v starosti b7 let. Doma je bil iz I)o-h-nje vasi pri Cerknici, od koder je prišel prvič v Ameriko leta l!M>-_> in je bil kontraktor v ^oztlovih v bližini Wiiidberja v Pen,nsy Ivan i ji. Leta HM)5 se je vrnil v donnovino ter je vt>-dil lesno trgovino v Pods k rajni ku prt Cerknici do leta katerega hvfa >e je zt»]iet vrnil v Amerike. P>i! je nekaj časa v \\ «'st Virgin i ji, nato je prišel v New York in ko je preti tremi leti zbolel, je odšel k svoji hčeri v Cleveland. Pred petimi tetini se je vrnil v New York, kjer je stila j umrl. Njegovo tmlo leži pri pogre-bnjku Anton Kini. oU K. fit h St., med Ave A in K. Pogreb bo v pondeljek marca s sv. mašo v slovenski cerkvi >v. Cirila' ol» 10 dopoldne na p"ko-pa1 ?«šče sv. Trojice v "Brooklyn 11. 'Z*a njim žalujejo njegova žena .Jennie, sinova Anton Svet. upravnik "(J. N.", Frank v Flv Creek, N. Yhčere Ivanka v New Vorkn, F ranees, omože-11a Maček v Kew (Jartlens. L. l„ in Silvija. tnut>žena Janša v Clevelandu ter sinova Ludvik in Ivan Svet, kakor tudi mati Frančiška Svet v starem kraju: v Akron, < >., brat .Toe Svet, v Harberton, ()., pa sestra Mary Vitlergar in več drugih sorodnikov. Naj mirno počiva; njegovim zaostalim pa naše iskreno so-žalje! Little Steel Formula ostane v veljavi Washington. — Vojni svet za delo se je ognil zahtevi članov Ameriške delavske federacije, ki so hoteli, tla WL|; vpraša predsednika Roosevt l-ta naj odpravi. junijem, kajti takrat bo potekel čas veljavnosti zakona, ki je 1»il vzpostavljen za kontrolo cen. Nov tozadevni zakon bo gotovo vključeval potrebne spremembe, a za enkrat še ni mogoče reči, če bodo te spremembe zadovoljive za AFL in dru-ire delavske organizacije, ki se že tlolijo pritožujejo radi neena kosti stabilizacije plač in si a -•blWsacije otlbora kontrole een. Na. milijone naših fantov na vseli koncih sveta, 11a en ali (lrujj; naein ilohijo pomor ])otom R(leeikga Križa — in ta liiesee rabi ta organizacija pomoč o«l odo krivci kaznovani. Ukazal je tudi izvesti preiskavo, kateri je oda! Kot je poročal United Press pred par dnevi, je noniški propagandni minister Goeflbfljcls za las ušel smrti, ko je padla zavezniška (bonA>a "blockbuster'' tipa na hotel Bristol!, kjer so imeli večerjo naeijski vladni in drugi visoki uradniki. Goelil>cls je ^il med njimi, toda jo j e prisostvoval tudi predstavnik odkuril. kakor hitro je ibil dan državne policije. Predstavniki avtomobilske delavske unije niso vedeli' prav povedati zakaj je bila viprizor-«a njih (priporočilo noee skic- jena Iblokada pred vhodom to- niti s Rusijo miru. vame in ravnotako ni mogla je poslal Glen Stadler. prvi signal, da .se Ibliža zračni napad. Trenotek nato je padla na hotel bomlba in o zlasti bombardirali Ktut! ga rt in M ona ko vo ter Amiens v Franciji. Sedaj, ko se luna manjša, i-majo zavezniki priložnost, da vržejo nad Nemčijo vso svojo zračno silo. Ako bo prihodnja dva tedna lepo vreme, bo Nemčija doživela, največje zračne napade. V »sredo poitoči in ves včerajšnji dan se jc proti zavezniškim aeroplanom postavihi v bran mnogo nemški napada nih aeroplanov m prišlo je do mnogih zračnih 'bitk. Ameriški napadalni aeroplani so uničili 76 nemških aeroplanov, angleški pa štiri v sredo ponoči. V teli bojih so zavezniki izgubili 71> aeroplanov. Kot pravijo poročila z nemške meje, so zavezniški bombni ki porušili odstotkov hiš v Tapskem na Saškem. Malokate-ra hiša ni poškodovana. Ubjtili je bilo okoli 32.000 ljudi. Aeroplani so se vrnili na matično ladjo, ko so dovršili svoje delo bombardiranja sovražnih postojank na Pacifiku. Delavca poletela v zrak z letalom in treščila na tla New York. — Dva mehanika na letališču La Guardia sta nenadno poletela v zrak z arma-dnirn letalom C—47 in kmalu nato sta treščila na tla ter oba našla smrt v plamenih, ki zajeli letalo. Uradniki letališča so dejali, : CBciM S—IMS SKLADATELJ G. NfERDI Ves kulturni svet se spomin ja enega največjih italijanskih skladateljev, Ginseppe Verdi* Ja, ki je umrl pred 415. leti. 2Y. januarja 1901. Kdo št* ni slišal čaroluiih melodij iz Veidi-jevih najbolj priljubljenih o-per "Rigoletto," Trarviata"? Težteo si je militi operno gle-dali>£e ki ne bi imelo ?v svoiem repertoarju vsa} teh Verdi je-vili oper. Znane so po vsem svetu, na daljnem Vzhodu prav " Fallot aff." Slednja opera je "rzzvala presenečenje. Ne samo zaradi skladateljeve visoke starosti, prdvsem zato, ker je v nji dosegel nov glasben stil. rm»v mirzvkalni izraz. Izmed o stalili del je ■znamenita nastala skladba '\Messa d i Requiem" leta 1874. (Celo mlorje očarljivih zvokov živi in polje v Verdijevih sklad bah. Z njimi je premagal vse predsodke, in vsa nas>p tja Bojake prosimo, ko pošljejo s& naročnino, ako je vam le prirofinr da se poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ČEHI BODO SLEDILI RDEČI ARMADI Maršal Stalin 'kot ruski ministrski predsednik in čehoslo-\ i>ki pr**d*ednik dr. Edvard Beneš sta sklenila dogovor, po l.af »»r«*iu iIhmIo zastopniki »slovaško vlad«- šli skupno z rdečo ,-irmado v svojo domovino, d;i takoj na iik\«4u prično nprav-(-li svojo iM^lo. Kakorbitr«» IkhIo ■/. rdečo armado >t«pili i dotuača tla, 11mmIo jtosltivili <>ivilno vlado, ki 1n» takoj pri-«• • I:i (Kilovati. l'o prvi dojrovor, ki j*a je sklenila vlada kake podjarin-:,«ne dežele > -ovjetsko vlado. V tem ozjru seveda tr«4>a i menjati se mnogo uradnih iistin meji i Vlioslovaško in Rti- kakor tudi z Anglijo in Združenimi državami. Tak dogovor je (»osebno velike važnosti /. ozirom "a to, ter je rdeča armada pri Tarnn|Kilo oddaljena od »VJioslova- mej • hiitiio Se kakih KM) mrlj. i'okrajina med Tur no po lom in najbolj vzhodno mejo rein.- mask* je sama ravnina, »ki pa jse konča <»b vznožju Karpatov, kamor -o prišli Rusi Ha 1915. pa so se morali jm» nekaj < e^-ih z vitkimi izgubami umakniti. Kdaj 1m> rdeča armada vdrla na Tehoslovaško. je odvisno tavili v bližini Tarnop<»*u, medtent pa bo južna nW-a .uinadn i/. I 'krajine vdarila -kozi Rmnunsko in l>o prišla na jiitj <'eho-Iova^ke. Vko bodo Rusi prodirali naravnost proti ('vhoslovaški in I m m lo d o-pel i do Karpatov, tedaj bodo mogli vtihotapljati o-rožje 4-eŠkira podtalnim četam, ki ise sedaj nag1 o hirajo, ker j li .i«* dr. Beneš jtozval, da se dvignejo proti Nemcem. Tako iia i VhoslovaHtkem jh> prihodu Rusov lahko nastane splošna vstaja. Jlith r se popolnoma zaveda te velike nevarnosti i" je ]ničel že popuščati proti Čehom. Iz koncentracijskih taborišč i/pu*til že mnogo odličnih Čehov, rned njimi tudi Rmlolfa Jii-rana, biv.Vga voditelja agrarne stranke in ministrskega pri d»edtiika ot> ča^n Monakova. Mnogim tem možem je Hitler j veta. Igrajo jih v , J , 1 , . . J?. t, ... , a v -valeč, moz uspena Ln slave. Pn Rnsi]: pnav kaikor v NYor- , ... . . 1 . . . , , V , u- ii i- dobil si je premo/enie. tako da ku. Kako ni no boli mogli po- . . 1 . .. - . i J® lahko v Ari lanu ustanovi! gresati te rsSadke, vendar mi . . .. t ,, , , , . , v spomin svoje- dnige zene, pev ne sladkolme zvoke, ki nam pol , V, . & ..„„ 1 j • i r. |ke (r. StirepiKmi zavetišče, za ntTO zdaj z veseloH jo, • 11 .. . 7 . . , .. i ■ onemogle glaznemke. Kx> ie zdaj z otoznostjo, vsekdar pa z . . „ " . . . v , ,, . ' ^ kot 8« let,m sta reek odhajal v A-eenost, je lahko sklenil račun svojega življenja z ugotovitvijo. da bo umrl samo telesno, ne pa tudi duševno. Njegovo o— grom no delo je ostalo in v njem bo živel v neznane vekove, ne čustvom lepote, zaradi katere »»hrepenilino vedno zno»va po glasbi tega velikega tolažnrka in nesmrtnega umetnika harmonično uihranilf zvokov. V drnyri |M>loviei devetnajstega stoletja ni bilo večjih operniti »lcladetel-jev. kakor sta bila Wagner in Verdi. Prvi je izražal a* svoji niuziki romantične sanje o germanski veličini, druari pa je zajemal v -sroje skla4llK? leitotno olnMit ie. vedri no in ži vljeii isko opojnost sre-dozenk-keirn človeka- Wnli j«' |H>s>tjd skladatelj Tretje Italije, irlav.beni glasnik njene^ra zed 'n jenja, njene liberalne dot>e, tlie neira naeionabiega preroda. Ži vel ie zelo ilolgo. tako dolgo. RAZGLEDNIH ugnarno lep, zanimiv in vzne mirljiv, tisti čarol>nik melodije ki je ustvaril ne le Italiji, mar vee vsemu svetu ''Rigoletta'* "Tam iab obrežju ne sme T>iti nobenega goloba. Vsled te odredbe je prizadete štiri petine dežele. In to je za Belgijce zelo hud vdarec, kajti v B<*ly;i-ji je toliko golobov kot prebivalcev. Belgijci prirejajo velike tekme z golobi. Prva tokma je bila in<*d IJcgc in 1'ar'raom leta 1H20 in med najhitrejšimi «£<•-lobi -znana vrsta "antwerp-ski golob.'* MESTO LOČITEV ZAKONA DOBI KONKURENCO 'V ameriški državi Idaho hočejo ustanoviti ločitveno središče, ki bi moglo uspešno tekinio vati znanermi R^no v Nevadi. kjer je bila ločitev zakona do slej najlažja na *vetu. V zimskem letovišču San Valley nameravajo u ^it an oviti konkn renčiH» HM^-t o w.I m* upo»ro zdra-viliške uprave Prvi zrnak te . , . , nnrve slave Sun Valley sta bili da je zbral v seb. izkusenosti^ logiM k; sta jr'h olj porazna, ker ne morejo naglo poslati več vojaštva na kraj, kjer so Rusjodprli kako novo ■ ronto. % Veliki dogosi osvo^iojujejo mesto za Jinestom in položaj nemških armad je z vsalkim dnem nevarnejši. . svojeeasno dve ženi, iz newyor družbe po 6 tede«n«kiem bi-Verdi >e je rodil 10. oktobra| vanju v bodočem raju ločen-1813 v Raneolu (Panna) torej eev. Mestni in okoliški advo v času, ko je jela zahajati Na-(kiati se že vesele mostnih za-polecmova rvezda, umrl pa je v( žužkov, ki jih imajo njihovi za<3etku novega stoletja v ti-'kolegi v Reno, sterrt Milanu, kje^ je doživel| Run Valley ima pra-v toliko največje uspehe. Kdor imel beno nadarjen. Zopet dodo mo--Hi dolgo držati, kajti proti mestu prodirajo tri ruske arma-ki 'ImhIo kot v«*lika metla pomedle Nemce te uikrajinske ži-tnicn. 1 %\B M Ko sedaj Rusi naglo napredujejo, bodo Nemcem presekane vse želeenice, jk» katerih Ibi se iik^IJ rimaleniti skozi Rumun-ko. Od Kersona se Rusi bližajo Odesi m ko zavzamejo to mesto, ho Nemeem odprta pot aa umik saimo po morju. Zato s.o tudi Nemci poslali vse rumumske ladje, ki «o jih mogli dohiti, proti Odesi, da prepeljejo svoje armade iz Ukrajine na Rinui/tafto. Pri tem pa jih bo oviralo zopet ruako čmomorsko brodovje. Veled nenavadno zgodnega toplega vremena so prostra-ne pol jane v Ukrajini v debelem blatu, toda to Rusov'prav nič ne zadržuje, kajti napredujejo tudi vcasiih nad 20 milj na tee prodaja alkohol, nego Nevada. Ker s«» bliža zavezniški vpad v Belgijo. Holandsko in FVan-eijo, je razumljivo, da so Nemci prepovedali imeti golo^w, ki bi za Belgijce in zavezniki mogli opravljati zelo važno delo. Kako pa bodo mogli izvesti to odredbo, je drugo vprašanje. I^ist nitki golobov morajo ncin-j Ko so odhajali vojaki na razne fronte, je hilo med njimi tmli precej fakili, ki so imeli ženo in mogoče kaj otrok. Kadarkoli odide mož za več dni kam daleč. ,se žena ki-lo drži in med solzami ga vpraša : "Ali mi H>oš ostal zvest.* Ne boš nobene druge pogledal?" In takih prizorov in dogodkov j«- bilo zadnja leta dovolj, ko so vojaki odhaJMi v vojno. Povsod na svetu pa so lejw in zapeljive ženske, ki lahko zapeljejo mlade moške, pa <'■«• so možje al? pa fantje. Eno tolažbo pa laluko imajo želu* in poirinj' ali pa bil zaklan. < M>ročkt* ImkIo sjivr izročili, lobe pa 'bodo skrbno skrili. Ako bo kak gohiH« letal okoli svojega griščn >•(> za-štrajkali italjan-ki vojni ujetniki, ker je poveljnik taborišča odredil, da od sedaj n<> bodo več dobivali pol pajnta piva na dan. I'jetniki niso hoteli iti o li otoki dobili inn' po jiHlowkeni kralju Salomonu; ki je zelo rad imel lepe žen«» in j<» imel sina s kraljico iz S»4»e, reuar potomec je Isedanji a'b«j-in-ki cesar Maile Sellasi**. SKDAJ SE KAŽE! I'rvif |Nt naših ljudskih rrnali ZAliKS VKMKA PK1M »STA V.% NVuMiwiflJiv* ljnl»f-/»*n IMiiiiil^'n rlfjanja Sihui v/.n«'inirjt*i)j;t Njihova ljulM»/.en j»> kljulM.v.-tl-i v s. »m KtmlwiTdtn .Mojstrsko delo Samuela (inlduyna "The North Star" k.j«T nastojciWsiller IU"ST">N, AXXE B A X T E It. Walter KKKXXAX, Kri (h v. STftOHKIM ANN HAKIUN«;. p a n a A XI »HEW S in Wally itrov.ii * Alan farnov v 'ROOKIES in BURMA' V VSEH RKO GLEDALIŠČIH V BR00KLYNU IN QUEENS Cripsholm pripeljal iiiteniiraiire kaz vc^, da si resničen talent sam, brez šolskih kasarn, pridobi znanje in se z lastno močjo pre tolče k nspehn in plavi. Lieta 1839 so -vprizorili s zelo skromnim uspehom Verdijevo opero "Oberto, con te di ean Bonifazio". Prvi večji uspeli je dosegel leta 1841 z opero "Nabi*cco," ki je bila njegova tretja operna skladba. Zdaj je začel njegov pomen rasti, i6e-prav so se nra naqprotnaiki del no iiz zavisti, delno pa zaradi pretirane zaverovanosti «v stare opere ali v Wagnerja, radi possmeborvaSi, cee da je "Venega reči o tem kar so internlranci pre i skusila v nacijskih taboriščih za interniramce in vojne n-jetnike; edisio en moški je dejal, da fto bili Nemci bolj surovi dokler «o zmagovali, ko so pričeli izgubljati, so tudi mter-nirance nekoliko bolj človeško — gledali in lepše ravnali z njimi. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovc Spisal Ivan Albreht Cena H centov Balade in rnmnnce 3. izdaja — A. Aakerc Čelna M eeotov Ko smo ill v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZakraJAes Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal llmanloe In aanjke In pripravljal " strop** aa Jnfoelovane lo njihove dr-tavo Se dolgo prej kot ]o Je napadeL Knjiga Je v 207 strani. platna veaana tn Una Cena $2, Živi izviri Spisal Ivan Matifl« Knjiga Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti'v v nji Je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poGetkov v starem slovanstvn do danafinjega dne. 18 poglavij — 413 strani V platno veaano Ceoa 91- Duhovni boj (Izdala drnžba sv. Mohorja) L. Skupoll Cena 50c kiijltitw -HOW TO BBCOMK A CITOBN OT THE UNITED BTATBT V tej knjigi bo m pojasnila In kn liaM Ako naročite knjigo, priloiite k <0n D. S. Mirana Canadian Money Order aa —enjans svote. Manjle svote, lahko poHJeto v U. S. ranaiknh po X. | Državljanski priročnik (V slovenSPtnl) Knjftica daje poljudna navodila, kako postati amerlikl drtavljan. ■i POUČNI SPISI Pohorske poti Spisal Janko Ola^ser Cena BOc Angleško Slovensko Berilo IT. 3. Kernl — Vesana knjiga C-mm ti— Brezposelnost Kpi»al Fran Kr]»vw Cena 50« Problemi sodobne filozofije Spisal I»r. F rs nher Cena 5()e Mlekarstvo Spisal Anton Pevc. S sllkaat. 168 strani. — Knjiga aa mlekarje ln Earaerje v iplolpm M Obrtno knjigovodstvo 288 strani, esana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrati aa stavbno, umetno Iv strojno končeval Caratvo ter ieleaoHvaratvo. FRIDAY, MARCH 17, 1944 ▼8TANOVLJEN L. itka Dnetna Zgodba '>!>!.'A VSK1: P0V0DNJI MOŽ Danes želar Mlakar, ki je bil sa, ko se je po>polnoma stemni- lo, v vasi je vse ulibnilo in dobro sem taro jelšo in dremal. !\e vem •v resnici, kako dolgo sem sedel on'di, ko n«o končno vzdrami hind. Vstanom. drirn-em si oči medtem pa bi jo v stolpu enajst To je pa tnko otožno in za topljivo. k a h or bi zvonifi mrliču "l>a duhovf' si pomislim ter oziram okrog sobo in po sebi -- tenia povsod je bilo tiho, o-to/no, -amo nad mlinom jo hm moln voda z jeza. Pa som so vsodo! vmm-ie in si podpri glavo. Rilo mi jo nekako tužno [tar strasten ri'bič, ni spal ta-lo, kakor po navadi, ni spal i so no"', ki jo je prebil s svojim ribarskim orodjem na bie ;u roke Hornade, ki teee male vati. Bilo je zgodaj in že jo stal siedi vas; pred nišo, r>a»-iJ mirno t oba.* v*. svo-le; lice tliu je bilo žolto, prepieženo z [brazdami, toda z nekakšnim [dobrotIji-viin izrsttzom v poluga •lih očeh. Clavo, ki r.n< je )>o-[krival volik klobuk, ki je bil »ter precej oaruljcn 'n oble Idel; 17^ d njega so kukali dol-;i, s srrlnnimi nitmi i Mine prepri ieni lasje Obleko je imel llaliko; na sebi je :ir«r| jfbelo Iplatnno, pla\ka>to ]M.br«rvano "kazajko", krntok jopič, običajno kartica imenovan, staro io oguljeno, toda snažno oprano srajco .7at1aoono za platneno lila«V^ ki so tičale v obnošenih Gornjih. t Nestrpljivo .je f>ostopal pre-) časa i mosta na mesto, pa kar nar.ikrat se je vzravnal ter šel k bližnji kmečki hiši, kjer je prod dnnni zr.gbtl-.i uospo tla rja. 41 Bo^ vam daj dobro jutro," ira .je pozdrarvil že od daieč. "Bog vas irslišij Bos vas nsli^,T' odvrne mu kn.et, pritiska joč si s prstom v pipi tobak "'A kako. da s*o, gospod Mlakar, danes vstali lake zgodaj' Ali sto d<4sro ribarili sinoči*" "Ribaril? To se ve, tir. sem riba'iil. Toda le poslušajte: Zlod nvo je zanesel pr\ ie v mojem rlvljenjir tjakaj k mlinu, kjer že »ves čaR odkar ribarinv. še nikdar nisem bil., ftelo vee-rnj popoldne sem zablodil tjakaj. V o mogoče, tla Jo tako moralo biti., K; mi dalo miru, dokler nisem zanesel tjakaj j kmet J.atopljom v misli, ne od-vseh libarskih vnstromeintov — tako je imenoval Mlakar Grubič je imeL bolnega sina; sedel je napol oblečen na postelji, držeč v ustih kadečo se pipo. . 14 4 Pozdravim te, Janko! Dobro, da si prišel!" "Sil j sem si mislil, da te naj deni doma," reče Mlakar ter nun poda roko. *'Sedaj imaš do vMj skrbi." '"Imrim jih, imam, kdo ve. kako dolgo bo še trajalo. Pri nas sedaj ni najbolje. Včeraj na'S jie obiskal zdravnik, ki pa je nenavadno zmajal z ghwo Ljudje so mi svetovali še nekaj — pravijo, naj ujamemo mačka ter položimo sinu njegovo toplo kožo na prsi." (rihbič ntih/pe in se zamisli Mlakar jo prisedel bliže k postelji. in si jol prižigati pipo ki mu jo bila ugasnila. . 44 Kil j ti si pa danes tako dol go spal?" je dejal ft rub i en. toda le tako, da je nekaj rekel "Zato, ker danes zgodaj pri srcu. Sam o polnoči in na tem zloglasnem mostu, katere-,v*tal. Gotovo sino'i ni-i lovil ca som se ogibal vse svoje živ-j1* ^'" 1 jen je Sni je ondi utonilo že 2e je bilo' dobro, Mlakar je toliko ljudi. A to radi bedne:samo čakal na to l>esodo. So ribieo! Tn jezil som so sam daj je lahld grove: na iezo 1 h tej sijajni zmagi in k na katerem so imeli utieleženci po-t(lni (lHitvi pos(4>no kar se in udeleženke priložnosti sliša- na;ih .prini0rskih, koroški h in ti izdiiavnika Kerna iz Ueve- pr(-kmTirskih Slovencev tiče, i. landa, kateri je mt kratko po- t _ in 0^ovor bode jasnil razmere v Jugoslaviji m ljjr, llisem ^ njr. nisom olbjedmm pokazal nekoliko pre- žrtvoval jT1 torPj ]7 ^ no nioro nnčnih »lik iz starega kraja, hm kakor nič. Ali zakar se v imenu članstva te ,1>0 va;. Od-ovor tak? Ali no bo' s])omin na dot in ska svoje ri-barsiko orodjo — ter som s" pripravil roi lov. O tem mosta Ifndjo pripovedujejo marsikaj .in povest, da baje ne •pomen! ničesar, dn je le izmišljena. Totla prarrim vam, d« ttMinn n> tako, da nekaj vendar tiči v tem. Dm*>n> mi je bilo znano, da ima vse svoje vzroke in rati i tega tndi nisem zahajal t jakn j. Raj imam drugih krajev dovolj, č^mn torej hoditi tjakaj, kjer je šo podnevu tako /alost no, kakor v Mrtvem morju, a tem hnjše £e ponoči. — Ondi namreč straši utopljenec N«, «aj ve*4 ne pojdem tjakaj!" 44 A ?ermi ne T*' 44Utopljenoa sem vidH sam tmdi.** "Kaj vendar pravkef" "Ni bilo temu drugače! Ke som ondi hodil po obrežjn, ka-tlW tobak in ogledoval vodo, veste, da je preteklo nekaj ča- vrne ničesar 41 Drugače ni moglo biti, ako .vzamemo v poslov to oei in skok a vodo.'' izpregovori ta -naposled. "'Z Bogoni" povzame Mlakar in z urnimi koraki, ne glede na svoio starost, odrine dalje. T7ginil je skozi duri bližnje kmečko hiše, kjer se je valil i-z dimnika proti jasnemu ne bu stolp belkastega dima. Tudi ondi je pripovedoval •svoj nočni dogodek. 1 Osato je Mlakar obiskal še nekoliko hiš. f*ez trenutek je •vedela že vsa vas. kaj ga je doletelo ponoči. Xa dvorišču pri Ornbiču ga je napadel z lajanjem velik bel sa-s fRadi tega, ker sem šel tjakaj -sam kakor prst z onim mlnekom. ki so mi ga nasvoto-vali za holno^a sina. Tn zdelo se mi je, kakor da bi bil ondi nekdo sedel pod staro jelšo." Mlakarju je zašuaiuelo v glavi. Izgledalo je vpra«v tako. kakor v mlinu, ki začne mlet% •pa prazen nima kaj mleti. In njegov pogleff je počival na Grubičevem licu. . 44 A koliko je bila ura. ko si VI pieko jezat" 44Xa hrubašičkem stolpu je ura odbila enajst." "Pri moji veri! Jaz sem prav ob tem času videl na jezu no topi jen ca.*' "Hm, jaa sem zopet videl nekaj pod staro jelšo, pa sem si takoj mislil, da jo to utopljence." I" Jaz ne bi verjel, da je uto-yiljenec toda po teh očeh in po onem skoku v vodo." "Aha, to je bil maček! Po- podriržnii-e in obenem u imenu našega krvavečega ljudstva v starem kraju prav lepo zahvaljujem za njegovo požrtvovalnost v prid te ne obhodno potrebne organizacije — kajti ta podružnica je nafbrala omenjenega večera potom prostovoljnih prispevkov čistega prebitka $68.01 *—torej se ponrymo prav lepo zahvaljujem vsom pri speva t oljarn in prispevat o-ljicam iu vsem sotrudnikom in sotrndaiicam, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha. Zopet se je izkazalo, tla kadar se gre za splošno in neobhodno pot robno stvar, Zii katero stoji naša o r ga n i z aei j a Slo ve n»< ki - A me r i -ški Na rodili Svet. so naši slovanski sinovi in hčere vedno pripravljeni žrtvovati po svoji možnosti. ^)1>onom se zahvaljujem tndi ostalim našim prijateljem^ ki niso slovanskega rodu in vendar so prostovoljno prispevali in so u slišal i naš klic na. pomoč našemu nesrečnemu narodu u starem kraju. Posebno pa ibratom Hrvatom. Čuditi se ni, ker jo ta mali narod zopet pokazal svetu, koliko je vstrajne hrabrosti v njem: pokazal in dokazal je eeiemii svo-j^jj^ ^ ^^ ki nis0 nir. pri_ tn, da jo pripravljen rajši u-| da Oflprote svoje grfl leta, ko je mati prepevala mile uspavanke v slovenščini — at i j bi. ne bilo mogočo boljše, da bi te ubogo vašo do skrajnosti va«. ljulbečo slovensko matere prekucnile te uporne zibelke v kater ill so vas te nihoge ljufbeče matere zjokale in jadikovale včasih celo noči — isi botlete odgovorili nelivaležnik ali no-hvaležniea ali st«i>ičnez ali se-bičnica. . . . Ako se ni moje sree omehčalo za tako potrebno stvar za narod, kateri govori piše in čita s'k»vensko — kot moji roditelji, je težko pričakovati. da se bode omehčalo to sree za kakšno drugo plemenito -kupno stvar. To in takšni ^ odgovori bodo na vaša lastna * '' vprašanja in vaši lastni odgovori. . . In na drugi strani — tisti velikodušni rojaki in rojakinje, ki darujete jk> svoji možnosti in ki žrtvujete svoj čas za to stvar za katero vstrajno tlehije naša organizacija SANS. Omenjeni bodete ponosno vskli-kali: jaz som po svoji možnosti sodelovala) za to pravično stvar za naš ubogi rn hrabri ta-mošnji narod. Torej želeti bi TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. D A J<) PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še*nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest v 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po posti. Kpr jo zaloga tH» knjiži«' zolo »mejen:!, je prWmrnf'lJlTo. da pošljite mirofflo prej k« mo^^v K nar«W4lu |»ril««žite v «|ol>r»*m z«\ltku gotovino «>/.. znamke (/ilruifuili ilriiivi. NanW*lt»» Inliko |»rt: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21« West IHth Street New York II. N. V. armado. Žal. da ne»kateri Slo V složni organizaciji je moč in venci in Slovenke v Ameriki in'v moči je zmaga, in v zmagi je v starem kraju, l»i rajši vid^i, rt*>lj.ša 4»odločnost. lTpati je, tla tla v Jugoslavi ji zavlada nem-'ne bode ta dopis nobenega 11 italijnska ali madžarska žalil, pač pa rzp«»dbudil k *odo vlada, kakor, da bi postala jn-J lovanjn za tlo4»ro stvar k na goslovanska federativna repub- pretlkn človfčanstva. lika in da bi bile na -krmilu t«4 ro-| pntblikansko tlržave dolavei.! Očividno je želja omenjenih ne izvetlljiva, kajti delavci ima-' jo vajeti v rokah in si ga ne bodo dali iztrgati, kajti delavci imajo bridke izkušnjo z kapitalističnimi vladarji in diktatorji. M. Alisonrv. Predsednik Sausa št. zabil sem \"zcti meh s seboj Sole potem mi je to prišlo na(hr^,breibojevnike-^>ojovnicet ki roj -tni grndi njih pradedov. Dovolite, dragi čitatelji. tla javno vzkliknem: Čast tem 11 slovanskemu rodu. katerega hč* jo bWa moja mati in katere sin sem ja-z in vi. Lahko smo vsi ponosni na tamošnje našo misel, toda nisem se hotel vr- rajši danes tam za uživajo tra- niti, tlasene bi zgodila nesre.,vo in imiirajo la,koto, kakor, da ca. Mislil s-em da maeka u v čakali na milo- na rami lahko prenesem. Toda , m i ♦ t . -w-w . ' j , , . stne m nomilostne ostanke oo demo tndi mi kot njih bratje in jezu sem obstal. Kjepko sem . . . držal mačka, da mi no bi ušeUR0*tm> z,vmw>. v toj pes T>ut>čo. toda ko ga je spo- Že sem hotel iti dalje, toda'™*1 ™Vl domovini, se zrtvo-znaT, jo nehal laiati ter mahal medtem som pogledal pod jel j val» ^ to nas ■■»ill takm Mjp ■»■!■< Ji i *Md trn laka Slovenic Publishing Company I Wmt tm Stvaat, Mem V«rk 11. R I. lo ondi ri nekako babjeveren," jame ga oštevati Mlakar. "Če- nOioo at icoka l TUDI ?SiK DIJAK MA RAZPOLAGO kdaj beseda: mali poflloži dar domu na oltar, na mestu je zdaj v tem zgodovinsko kritie-nem Času in obenem pesem: — Naprej zastava iSlave, na boj junaška kri, za blagor očetnja- mu bi moral biti to prav ut^- ve govori^£ast ka- l.fenec* Toda z menoj - bilo' t -Opomba: Ker je bil dopis na vsi od strahu ponoči. Naj si le Ji . . v K ' . ... rofro pisan, jo mogoeo zaradi ze bil na onem jezu pran tffop ;__jT . i . Ijenec, alr naj si je bil Ombič se je on vendar netako neve- f na «hodn večja, «+\o i« bojarfjiro oziral proti JO fnkl,J navMb- ~ oni strani. •Uredn. Vradniki Sansa očividno so zelo varčni z denarjem in položijo vsak eent kamor spada. "Sliši so in rita kritik«* o skladu za "Republikansko združenje po pi-vi svetovni vojni. Koli ko so darovailiei prispevali v omenjeni sklad som pozaihil, moja malenkost jo tudi prispevala malenkost v omenjeni sklad. Meni ni znano koliko se jo in kam so jo omenjena svota potrošila in kdo so bili odgovorni uradniki, itd., eno stvar znam, da tistikrat po tisto rasnih političnih razmerah je bilo skoraj nemogoče to dobro misel in žet jo dejansko izvršiti, kajti Italija je bila zaveznica jugoslovanske monarhistič ne klike in h temu tajna pogodba med Italijo, Franci jo, T? visijo *m Anglijo. J ugosl o v a n sik o ljudstvo se je pred vsem zanimalo za ujedinjene v jugoslovansko vlado. Veliko tega ljudstva, to je Slovencev in Hrvatov, bi •najrajše «e dalje hlapčevali Habsburški dinastiji. Žal, da še danes nekateri pretakajo krokodilske solze za omenjeno plesnivo kasto. Ali današnji ta-mošnji položaj je popoflnoma drugačen v smer ju. Po tej vojni pride slovanstvo na površje (seveda z pomočjo velikega ruskega brata). Italija in Francija bodo porinjene popolnoma v ozadje; Nemčija so bodo morala zadovoljiti s tem, kar ji štirje veliki dajo ali vzamejo. Ravno tako Japonsfca. K irski de-l<^ratje bodo imeJi iavenredno močmi glas na mirovni konferenci. Ttnsi so proti vsaki monarhiji in za avtonomijo malih narodov in za federacije pod vladstvom delavsefcegn ljudstva. in delavsko ljwfctvo ima | v Jugoslaviji organizirano svojo republikansko vlado in svojo 1'pati je, da nt1 bodo ta dolgi članek romal v uredniški koš. ker ima dober namen za splo šno člo veča ust vo. ('nt im, da je potrebno vedno delavsko ljudstvo opozarjati na izr«*k: Sedaj "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŽEK Ta spodmj aa prioMrna nekatera mnenja na&H> rajmkar In ralaklnj, ki jib je pisatelj knjige prejel od onih, ki so knjigo naročili in pretitali. Ta je sama en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora nI mogoče priobčiti vseh. Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo Ml t morje bridkosti sem prejel. In če povem, da sem jo Se isti večer prebral do polovice In naslednji dan i« do konca, Je dovolj priznanja za nje vpelilno. o • o Oreaney, Minn. — Sedaj, ko aem pretirala VaSo knjigo: "Ko smo fili v morje bridkosti". Vam hočem povedati, da tako xanimive knjige nisem Re brala. Kako lepo la Jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje brlfl-koiti. Ne vem, kako M Jo mofla dovolj piiporofltl vsem amerlSklm rojakom. a a o Aurora, IH. — Knjiga—Ko smo Ml v morje bridkosti ml tako celo tignja, da takoj naročim Se eno sa svojo prijateljico. a a • Los AAgeles. Csl. — Sprejela sem poslano knjgo - Ko smo ill v morje bridkosti' ln celo se mi dopade. Tndi semljevld Slovenije ml ngaja. Pokazala sem Jo rojakn. kl jo tndi hoče imeti. Tn pošiljam naroČilo. a • • Morgan, Pa. — VaSa knjiga zasluJH vse priznanje In zato pa tndi zasltiSI, da pride našim ljndem v roke. a o • Walsenbnrg, Colo. — 8 knjigo "Ko smo NI v morje bridkosti** ste storili veliko narodno delo. želim, da bi se Stala pa vseh naKIh naselbinah. Jas Jo vsem pripornMm. • Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21« West 18th Street New York 11. N. T. _ FRIDAY, MARCH 17, 3944 WIMOTUBV H P OD SVOBODNIM SONCEM __ROMAN — Spisal: F. 8. FTKŽGAB._ -h^T -=142 ZEMLJA, KI JE NI USTVARIL BOG ■Nizozemci .ljubijo krilatico: zoaemskem ne poslužujejo her del Nizozemske in celo Nem ........... ...... t______/'U*1 v*o dO This sel d or f a hi bila nasipi in moj oče že ni bil več Odkar je Tunjuš otei Ljuhinico, jclT**Plavljenn. ka'jti vsa ta po- 71K)r9ki ribic .aiupak lovil je s krajina leži nekaj metrov pod svojii:, čolnom po jeseni Toda Pojavil se je nenadoma drogi dan po zmagi med Sloveni. Za«pe:a je plunka. zapeli pesem, narod je vzkipel in ga pozdravljal Radovan pa je ponosmo šel pred Iztoka, dvignil rak o in izpregovoril z globoko slovesnostjo "Izpolnil sem prisego. Iztooe! Našel' sem jo! Ljubi-nica živi in te pozdravlja :n tudi tebe, Rado, dasi bi morala biti moja, ker sem jo otel jaz, ne ti, miladec.* Radu se je ožaiilo mrafno 'lice, v ori so mu stopile solze; razlili!;1 je roke in se zgrudil Radovanu k nogam, mu objel koleri in se od veselja rr.zplalkal.. ŠTIRI IN 0\ A.TSHTO POftLAV.TK Kakor drbtavica je ru šinilo Tojsko Slovenov ko je zvečala <»d godca, da Lrjnbinca živi. Zakaj velik je bil njc-n -lows v Slovenih inivel:k pr: Antih. Iztok je takoj odposlal pot najhitrejših jezdecev na sever " gtadištV, da vzrado-te očeta Svaruna, ki je po lmaofficm unnu trpel silneje radi edinice ka-i'or zt>og devet h sinov. Radovan je užival čast .in slavo, kakršna mu ni biia dodeljena šp nikoli. V^e'deklice so palilc kresove boginji Vesni in Pevani ter vodile ve-ele raje. Iztok vbelel narodu pokoj. Trume so se d"le doLge ure na obali in strm<" zrle v nodogbtno daljo po vz va lovi jeni moivki gladit' katere še niso nikdar videlo njihovo oči.. Velmoži so poležkovali ob jagnjetini, si natakaii vina iz i'lkv^kili vrčev, zaplenjenih v Toperu, in se radovali brezskrbno kakor na svoji zemlji. Rado se je izp ememl, klakor se izjprmoni gToze polna nr«č ob sončnem vzhodu, njegovo lice okamonelo. A" livado teflo >o se zajedli mračni sa-zori, krog stisnjenih ur-inir- so se zaicfeale globoke črte, oči so se poirlobilo pod sršeč» obrvi, odkodr so goreli samo plameni jada, gneva in maščevanja. Celo Tunjuševa smrt mu ni za troho ujannila obličja. In ko je vodi! svojo četo na 7*>liod, je divjal tako -trajno, da so se tre>*li prod njim vojšeaki Silo-yiini in ga n'so upaHi ogovarjati, kadar je ležal po boju m r a četi in zamišljen sam ob svojem jgnju. \ Tn sedaj je na to od bi i Ikosti postarano mlado lice planila zarja. Kakor otrok se ie smehljal, kakor jagnje hitel '/•1 godcem in ga prosi!: "Očkto, govori, pripoveduj, kako si jo našel, kje biva ali > zdrava? Jeli hrepeni po ^vojem Radu? Govori--" Godec ni bil radodarrn s povestjo. Zavedal >p je, da je njegova *lava dos«gia vrliunec, in udobno nm je bilo vrh te siavne «-oro. Zato se je obotavljal. . "Govori, pripoveduj! Kakor otrok v babico sili* vame. Povoda! s*in, da sem izpolnil prisego. Dovolj! C'o ti ni všeč, hodi za njo in jo išči. kakor jo jo iskal Radovan in se na t«Mn potu postaral od truda. Kdor hodi, se izhodi!M Rado je otročje žalosten pomolčal in se tiho jezil, ko je godec vpraševal vojščake o pohodu, o plenu o mrličih in o junaških činih. "Očka, pij! Dobro in sladko jo vinco! Poglej, prinesel sem poln vrč!" Kad o je skušal godca zvedriti s pijačo, da bi so mu razvezal jezik. . Godec se ni branil čaše. Ko pa ie ijspil, je nanirgoidil lice i/pljunil daleč od sehc in rekel: 44l>obro in sladko je * ince! Tako praviš ti. pravim, da sita vrana gladni še ni nikdli verovala, froditu v Solunu -eni si s ta'»:im vinom roke umival, ^ovo. ne laiem Velmoži so so začudili ' "Ne lazom, pravim," > ponovil Radovan. ' "Pa kljub Epafrod i tovarni vinu ne bodi ohol ' je je sestra in kako si y> imsd!" Za go dne v'ni hrbtom se je oglasil Iztok. Veljakri so se odmaknili in gj| r. velikim spoštovanjem povabili k ognju. Z,»kaj odkar je narod pon ml, ni doživel tako slavnega pohoda kakor pod Iztoko\ im ^ d^tvom. Celo Radovan je občutil -tekaj. kar jo sijalo iz Iztokov i h oči kakor povelje. Vendar mu ni prizanese! z besedo. I z točo, ne pravi, dt, sun ohol, da ti no rečem, da -si ni-čemurnik, ti, če tako govoi>š z mano. Le nosite se, mfladci! Po pravici vam rečem, da'Je stati voli potegnejo iz dra če >-e nisi pozabil, Iztoke. _\c bi bil ti izmaknil glave iz precepa. da ga ni razmaknil Kndovan!" *4<>čka, ne oponašaj! fSlavo žn.n^ * če*mu se jeziš na se-lev! Povej naglo o Ljuhnrc-i in govori Ireni Ni ?mo v iz- kT(jučino tandema, ker so tako "Bog je ustvaril zendjo, Nizozemsko pa so ustvarili Nizo-zenun sami.". In je mnogo resnice v tej sa-jinoizavest.-ni trditvi, kajti dobro tretjino današnjih plodnih ravmin je nekoč pokiivalo nior je. Kjer se danes razpros-tha-jo mesta Rotterdam, Amsterdam in Haag, kamor se izteka največ bogastva te najbogatejše dežele v Evropi, kjer ]>o vzornih avenijah snuotmo drve deset tiso«*i limuzin, avtobu sov in milijoni koles, je nekoč bučalo Severno nvorje. •l>a, Nizozemci so res mojstri. Desetletja že osvajajo novo zemiljo brez kakih naravnih revendikaeij, kakih mirov nih pogo sleparijo na drtbri vozači da prav lopo okoli, banom, pa le tedaj, če se do- svetu je odkrila pred petimi pasu objeta dvojica vozi vs-ak.kase. da je kot upravičeno leti poiicija v Kairu, ko je a-svoje kolo in se na Nizozem,-'sredstvo uspešno vodilo k na- letirala na opozorilo nekega a-skenii — razen porok — vsied predku. . • moriškoga zbiralca angleškega tega le redkokdaj pripeti ka-| Kjer pa so ljudje sposobni sa pustolovca Ed. TIolmo>-a z nje-ka druga nesieča. Jaz pa seriijiui svobodno napredovati in govim: tld 11 i pajdaši, kfnialu iztaknil še neko drugo pravilno razlagati -svobodo, leti SO jo naselil Hohlios V Kai ga strokovnjaka na potu egip-tologije. Policija ni mogla dol gnaiti. kdo je bil strokovni svetovalec prebrisanih sh'parjev Po cer.itvi policije in prizmanju slepar jev samih, je zdaj v ame-| rWkih in evropskih zbirkah »več. >tc 'ponarejenih mumij. Ssl< veliko pred-no-t tandema za zaljubljene mlade ljudi. Namreč da oni zadaj lahko prav ugodno izavira. in jaz som se tega odkritja prav izdatno posluževal. Priznati morami, da je to biHa moja prva hiciklistična tura — in tortura. Ustavila sn a se in poiskala ," " , ... , . bila ve«i nad \*be imenitnega mJccnega' okrepčila pri neki lepo urejeni •farmi. Mleko je bilo gosto ko nik. Morje je "mokra "Maginoto-va linija" v katero narod po-laga svoje upe. Tona ekrazita bi v pt*ilmern pot?-el»e zaoti< rio vladano držav® ti- Družba ^e je omejila >amo ni ogin. na mumije in delala je več let — Svcnillor. t* ogromnim dobičkom. Holmes Najosttidnejša tiranija je ona je prootvorje^e krinko »pravice — Motosquiou. mumijo. Politika veščih trinogov je ,ir f - , , . , .. " Uiolmes ie bil zelo spreten no ta, da so svopm, na , rit • ... silnim dejanjem nadeli ljudsko ^lelmanj, nmimj je obleko. - Macaulav. |b,1°. pa tudi po- -Nr-zakonito na/dje ie naj-l00"'" za eno mumijo grožnja slabost - Henle,. so f11"^!1 koillfJ ^ Zakon ie mogočen, mogočnejl111 ™ "T™ S, ie stiska. - fJoethe. ' ~ » d?zb,a' Pro rali" odsodoti v joči. .Da ite. če le morete, ne dm*o lite. da bi reveži sramežljivo vili roko. — Diderot. PRITLIKAVCI mesta Rotterdam, Amsterdam dokler ni ostalo samo blato in;"11 zdiavnik, ki ga je zdravil, itn Hhr.g so poski-H>eli. da jim ta v uiem zadnje ril>e. Tudi na-,^« -ni samo ozdravil, temveč je popil a va nebi mogla do živega. jVal komarjev je Še mučil mo-' storil tudi čudež, da je pritli- je pritli- Zuiders.ko morje SO 9 80 km joga očeta. In minilo jo <0 par kovec v enem letu zrasel v nor dolgim nasipom pretvorili težkih let. ko je iz blata na-'nialnega človeka. Bivši pritli ie zero, katerega gladina je že filiala mastna zemlja, ^e ko kavec je pa tožil zdravnika in 2 m nižja od morske gladine. SOTtt n)f]i| jn7 ,noj 0('.0 Ta na-ip je res nekaj mogoč-1proda! coin in ribico orodje neira. Po njem vo
  • 0111 in na deda, ki je zrn- nojsa avtoeesta, oddelki za pešce in kolesarje. Da se ta. Severnemu morju ugrabljeni del še imennje Ijsel-1 ^ ™ morju. Tale moj nade-sko jezero, čez nekaj let se ho ^"dni naraščaj pa ima najlep-imenoval Tjsolsko polje. To so'5? P'aznik, kadar se oh nede-nizozn^ski načrti. Saj si je de-«1'3*1 Popeljemo na morsko oba la\na vztrajnost Nizozemcev "» Hocck of Holland, že osvojila ogronvne dele ^ver kili ljudi se jo našlo vedno do-vfAj. Ho In wsova trgovina je šla tako dobro, da je Holmes s svojimi j)o?no«•?> Piilka (Mat* polico |icA»)ii) Marine — potka 5TS—Ter«-zlnka — polka. Na planinca h—valček Lepe Melodije Duqutint Unlvaratty Timburita Orkester M 575—Na Murljance. polka K J« bo moj« rniirt Morilka pc^la—polka Jerry Koprlviek tn orkester M57S—T^rozlnka polka Na planlnt^ih—valček Za tozadevni cenik In cene pio«£ *e obrnite na JOHN MARSICH, Inc. 4€3 W. 42 nO »T.. NEW YORK vrnilo, ker je spoznalo, da je zneske v trdnem ................ zdravn"k d>-r»gel ta. uspeh ne-1da so kupili prave mumije. C hotej Dogo,000, mumije je dobil več. kakor je zahteval cerkvenih in dvornih dofltojan od zdravnika. On, Harrv vn-n Liruwe, go landsko m Fneslandsko otočje v lieo, skoraj belih las, vodeno in'široki polotok (Ironingen Od izliva "Rone vso do Zuider-skega j oz a 'so Sovenio morje bosTieec zasramia v mogočno poučeno nasii>o. ki so mestoma vi Sevedf seki f>0 metrov. Izirala. jtla^ih oči, razoranega lica in koščatih rok. Vsaka gesta, vsak pogled sta izdajala vztraj nost. odločnost i.n delavnost sva tudi malo pol it 1-Raj še ni dolgo, ko je gradišču, čas je drag »a nevaren!M Iztokov pog»led je tako odločno v t leva 1, da .je godec molče zplaknil polno čašo, pozabil izpljuniti in ruičel <4Ko sem prinesel pis»v. od Epafrodita'do tehr, i.*|aj sem t odi že vcnlel za Ljuhinico" . Radovan je lagal T^aj je bil prc-prif in, da ?C. jo vol-kov: pogoltnili. 44Vedel? In mi nisi povedal!** " ' ic Rado je vzkipel. '■ "Oven! Nisem ti p t«dal, ker som modrejši o.f tistega, ki r^o pnjatoljn: Pridi 1 ocoj, nm-trre polls- večerjal z mano polhi so pa še v 1- gu na 'bukvah in zvečer prinese praz ne »am^treline in je s pn^utcijem osmojemo repo. >,ioidre;si * »»tega. Namida ramreč. je pobral Ljuhinico sredi teste, nnpol živo, napol n.-Jvo, nebogljeno sirotko, in jo dejai na voz. In tisto nok. Na grenim ga! Ila p* je je usmilil!** , / j 1 o popoldne sem naredil "Xumida je dober člorvk in dekle tu
  • >T10 za' zaljub veda! Kaj, ko bi bili p. t«.m& Num3do oa^li razbo,Tl;ki gailjon^°' T° v°m 1Z P"^0' pobili it Lju-binico ugrabili! Kaj pa jaz poclej hat In ti*"'van;,a stare Pnj*teljice (Pravijo, da ie nekaj prekrasnega pogled iiz letala. In jim rad verjamem. Saj loži dežela po<1 človekom kot šahovska deska, razdeljena na huino zeleno in pisano cvetoče kvadra-tej Vsa je prekrižana z vodnimi kanatfi. po katerih drse bele ladjice, rjavi splavi in večje lad fo, natovoriene z vsakovrstnim bogastvom. Srebrno se prelivajoča, kakor zasanjana voda v kanalih pa je ob bregovih obroblie«na s trepetlikami tako da so ti zde sami brezkončni drevoredi. Iznajdljivi Nizozemci so v }>orbo z vodo vpregi i tudi veter. Počasi, toda sigurno te vetrne črpalke regulirajo vodo no kanalih To je zelo važno, posebno oh na livih ali v winneru, da kje popuste morski nasipih Takrat od pravilnega delovania teh črpalk zavisi na tisočo življenj Nizozemtska pričakovala nemškega vpada v deželo. Gospodi Lieuwe jo bil zelo hladnokrven in vel k optimist. Optimizem Jo sploh značilna poteza Nizo-»emicev- {N a Nizozemskem ni v j>olitirno strnnkarskem življenju ni-kakih osbiih ideoloških razlik, ampak tvorijo mod strankami razliko le bolj aii manj osebni IKigledi in usmeritve, kajti Nizozemska ,no zrna biti extremist. Nizozemec jo svobodomiseln in Nizozemska omancipirana. Naj lxillj pa mi ugaja splošna .--krom nost kljub bogastvu in visoke mu življenjskemu standardu. Tin vendar je Nizozemska zemlja mnogih sirperlativov. Človek no ve, kaj bi bolj občudoval: Ali prav amerikansko veliko potezno tehnično gradbena dela ali naravnost vzorno čistost in red, ki vlada povsod. roda v domovini! — Pošljite Vas dar še danec Slovenskemu Pomožnemu Jdboru. w . 1840 W. 22nd Place, Chica-,,1, tj,ko vos<'° iwlolnm, da hi hi-jI j 111 prav lahko zvirali od pravo- stivenikov po $1.500. Razen y>ot.voTjen i h mumij je prodajal TTolme* tudi ponarejene egiptske sarkofage s prM ni.mi hieroglifi. Napisi so bi Angleški Molitveniki ItIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v fiii^m usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v i 1 niti ranem usnju $1.— Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. Razprodaja KNJIG po 50 centov komad. I (i R E IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA I Domače živali Spisal ltaniir Ft'l«el Po T>rvi svetovni vojni se je pa okoli Broeeka in Va- r zgodilo katastrofa, ko ie morje nekio prebilo nnsipe in čr-nalko n:so zmagovale vode. To je Nizozemce naredilo skrajno providn« . Res. ta nrelestna nizozemska iavmima! Vide! in užival som jo. fcopajočo in blestečo se v žarkih polletnega solnca. ob san javi h me-ečnih nočeh in v stra hotno čudoviti razsvetljavi jesenskih neviht. NTic čudnega, da je dala ta zemlja Rubensa. Rembrandta in diuge velika-no čopiča in harv. terlanda. ali pravljično čudo v i te cvetlične nasade v pokrajini THoomenntKi zvezi'k. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ksiv«-r Meftko Sto ugank Spisal Oton ZnpanMč Preganjanje indijanskih misijonarjev Spisal ,Iosij> spillman 8 Pravljice Zapisal II. Majar 19 Tokraj in onkraj Sotle Spisal FrldoUn Žolna 22 Slovenske balade in romance rrtNlil C. Colar 23 Zbrani spisi za mladino Spisal I%»*;HI>ert Canpl (Nadaljev^j« prihodnji) pravi, da se zaljubljenci na Ni- VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE in ZNAM redno. 9 Popotniki Spisal Milan PiwlJ 10 Dedek je pravil Splorpo 14 Pravljice in pripovedke za mladino Spisal SilvestPr KoSntnik 15 Suneški invalid Spisjil Silvester KoSntnik 25 Poletno klasje Izhrane |>esnii - Spls:i| r. flolar 33 Črne maske (lirral — L. Andr«»jfv 34 Antingone (Igral Pos|ort»nil C. Colar 35 Pol I tra Vipavca (Igra) — Itantlr FeigH 36 Sveti Just (Igrat — Rptsnl dr. F. Pi'tronlo 37 Fabiola in Neža (Igrat — Poslovenil J. pi*ll»ev5ek -trs 26 Denar I>r. Kari Fuglls _ Poslovenil Dr. Albin Oprl« 38 Tončkove sanje na Miklavžev večer (Igra) — J. ErheJSnlkln F. Roje V5r*Ker je znloga teh knjig »elo onx>j<>nn. je pri naročilu priporočljivo «m^ 'CW'nitl vpg zhirk, da nam ho na fa nafin niogoiS* v*tkeyn r.ndovolJiti. . KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street Hew York 11, N. Y.