Etnolog 16 (2006) “SEDANJOST” V POVOJNIH RAZISKAVAH OBLA^ILNE KULTURE NA SLOVENSKEM Bojan Knifi c 75 IZVLE^EK V prispevku je obravnavana prisotnost raziskav “sedanjosti” pri prou~evanju obla~ilne kulture na Slovenskem. Etnologi so se v svojih delih ukvarjali prete`no s preteklostjo, sodobnost pa so omenjali bolj ali manj mimogrede; ugotavljali so predvsem prena{anje starej{ih kulturnih sestavin v novej{a obdobja, primerjali stanje neko~ in danes; intenzivnej{e posve~anje sodobnosti je opazno pri vpra{anjih povezanih z razvojem t. i. narodne no{e. Slovenski etnografski muzej v zadnjih letih na~rtno zbira obla~ila, ki so bila predmet porabe potro{ni{ke dru`be; na razstavah se ka`e interes za sodobnost, v publikacijah, ki izhajajo ob razstavah, pa je to manj opazno. Klju~ne besede: sodobnost, obla~ilna kultura, “narodna no{a”, razstava, Slovenski etnografski muzej ABSTRACT The article addresses the presence of research on the “present” in the study of clothing culture in Slovenia. In this research works, ethnologists mainly dealt with the past and the present is more or less mentioned in passing; they mainly established how older cultural elements were transferred to new periods, or compared the conditions in the past and present; major attention to the present is found in issues related to the development of the “national custom”. In recent years, the Slovene Ethnographic Museum has been systematically collecting clothes belonging to the consumer society; exhibitions show an increased interest in the present, but this is less refl ected in the publications accompanying these exhibitions. Key words: present, clothing culture, “national costume”, exhibition, Slovene Ethnographic Museum Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je `e kar pred ~asom (22. 10. 2003) dr. Nena @idov {tudentom (med katerimi sem bil tudi sam) predstavila poglede na sodobnosti in tradicijo v povezavi z razstavami Slovenskega etnografskega muzeja v preteklih nekaj desetletjih. V uvodu je najprej podala nekaj pogledov na razumevanje koncepta sedanjosti v o`jem oziroma {ir{em pomenu te besede, nadaljevala z razumevanjem sedanjosti v strokovnih delih etnologov od srede do konca 20. stoletja ter zaklju~ila s predstavitvijo zadnjih razstav Slovenskega etnografskega muzeja. Omenjeno predavanje me je spodbudilo, da pregledam izbor Etnolog 16 - 05.indd 75 11/26/06 10:57:20 PM Bojan Knifi c literature, v kateri avtorji obravnavajo obla~ilno kulturo na Slovenskem, in ugotovim, kak{en dele` v teh delih zasedajo vpra{anja sodobnosti. Zaradi osebnega znanstvenega zanimanja, povezanega z na tradiciji temelje~im kostumiranjem, namenjam vpra{anjem t. i. narodnih no{ in razpravam o njih v sodobnosti nekoliko ve~ prostora, kot bi bilo glede na obseg tovrstnih del v strukturi vseh {tudij o obla~ilni kulturi primerno. Upam, da omenjena pristranost ne zamegljuje pogleda na celotno zastavljeno vpra{anje, in `elim, da je razumljena zgolj kot podrobnej{i pogled v del problematike. Kratek pogled v zgodnej{e obdobje Ob pregledovanju starej{ih virov, ki pri~ajo o na~inu obla~enja ljudi na Slovenskem, 76Elahko ugotovimo, da so se avtorji intenzivno ukvarjali z gradivom iz “takratne sedanjosti” in da je bilo opisovanje `ivljenja, kakr{nega so dejansko `iveli ali opazovali, povsem obi~ajno.1 V razsvetljenstvu lahko govorimo o aplikativni etnologiji, katere naloga je bila ugotavljanje takratnega stanja in priprava ustreznih re{itev za izbolj{anje v prihodnje. ^eprav kot sestavina takratne statisti~ne vede, je bila etnologija tedaj morda najposredneje vpeta v re{evanje konkretnih in so~asnih dru`benih vpra{anj (Bogataj 2000: 204). Posebno dragoceno je bilo gradivo, zbrano neposredno na terenu, in sicer z opazovanjem in zapisovanjem, s popisovanjem, statisti~nimi vpra{alnicami ipd. (Slavec Gradi{nik 2000: 389). Opisovanje na~ina `ivljenja sedanjosti je aktualno {e celo 19. stoletje, ~eprav so bili klici, da “’narodno blago’ vse bolj izginja iz vsakdanjega `ivljenja” (Kremen{ek 1978: 25), vse pogostej{i in so s tem nakazovali, da je potrebno popisati stanje, kakr{no je bilo v takratni dru`bi, ter da se je potrebno ozirati tudi nazaj v zgodovino. Oziranje v zgodovino in upo{tevanje so~asne problematike sta kategoriji, ki se v etnologiji 19. stoletja stalno prepletata, ~eprav nekateri tedanji avtorji poudarjajo eno, drugi pa drugo smer.2 V prvi polovici 20. stoletja zanimanje za sedanjost postopoma zamira, pove~uje pa se zanimanje za preteklost, saj je v o~eh raziskovalcev ljudska kultura vse boj izginjala.3 Raziskave obla~enja po 2. svetovni vojni Nekaj let po drugi svetovni vojni je Boris Orel v Slovenskem etnografu pod naslovom Slovenska ljudska no{a izpostavil nekaj problemov in nalog etnologov, ki naj bi se ukvarjali tudi s prou~evanjem na~inov obla~enja. Ob tem je pohvalil opravljeno delo v preteklosti in ugotavljal pomanjkljivosti, ki bi jih bilo vredno odpraviti: neraziskanost obla~ilnega videza ob vsakdanjiku in ob posebnih prazni~nih 1 Valvasor npr. opisuje kulturo in na~in `ivljenja ljudi takratnega ~asa, ko pravi: “Gorenjci imajo imenitne hi{e … Obleka jim je ve~inoma povsod ista … Gorja~e pripravljajo na tale na~in …” (1984: 113) 2 Ob koncu 19. stoletja se je Murku zdelo pomembno “zanimanje za sodobne doma~e razmere … Ostaline preteklosti naj bi bile … pou~ne. Toda {e bolj pomembno naj bi bilo poznavanje sodobnega ljudskega `ivljenja in mi{ljenja za vsakogar, ki prihaja kakorkoli v stik z ljudstvom. Zato ne ka`e pretiravati v ljubezni do starega, resni~no ali navidezno ljudskega, pa~ pa je treba imeti vedno v mislih sedanjost in narodovo prihodnost.” (Kremen{ek 1978: 31) 3 Lo`ar v Narodopisju Slovencev pi{e, da “[n]i res, da je tako narodopisje veda o dana{njosti, marve~ je njena glavna naloga, raziskati p r e t e k l o s t, kajti ta veda stremi za spoznanjem kulture, ki je bila neko~ bolje ohranjena, kot je danes, saj danes `e izginja” (Lo`ar 1944: 16). Etnolog 16 - 05.indd 76 11/26/06 10:57:22 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem “No{a iz Poljanske doline (po posnetku Folklornega in{tituta).” (Lo`ar 1952: 173) 77 prilo`nostih (krst, birma …), pomanjkljive raziskave spodnjih obla~il, manjkajo~e raziskave fevdalcev, me{~anov, vojakov ipd. (1949: 6). Podatke o obla~ilni kulturi (preteklosti in sodobnosti) naj bi etnologi zbirali na razli~ne na~ine, tudi s terenskim delom in zbiranjem ustnega izro~ila (Orel 1949: 9). Naloga tedanje vede je torej po Borisu Orlu prou~evanje preteklosti in sedanjosti, ob tem pa tudi spodbujanje vklju~evanja dedi{~ine v sodobnost. A kot bomo videli kasneje, so se etnologi v povojnem obdobju analiti~no posve~ali skoraj izklju~no preteklosti. Sodobnost so opisovali bolj mimogrede in predvsem v povezavi z na tradiciji temelje~im sodobnim kostumiranjem. Etnolog 16 - 05.indd 77 11/26/06 10:57:22 PM Bojan Knifi c 78 “No{a iz Prekmurja (po posnetku Folklornega in{tituta).” (Lo`ar 1952: 218) Marta Lo`ar se v Narodopisju Slovencev ukvarja skoraj izklju~no z na~inom obla~enja v preteklosti. Materialni dokumenti (pisni viri, ohranjeni obla~ilni kosi, stenske slike ipd.) so se sicer ohranili v sedanjost, pri~ajo pa o obla~ilni kulturi preteklih obdobij. Pri opisu jugovzhodnega tipa no{e Lo`arjeva omenja, da je le-ta “[v] naj~istej{i obliki doma v Beli krajini, kjer je ponekod {e danes `iv” (Lo`ar 1952: 167).4 Pri opisovanju 4 Sedanjost je v delu Marte Lo`ar omenjena na ve~ mestih; pri opisovanju obla~ilnega videza v Beli krajini, na Gorenjskem, na Koro{kem (N. d.: 168, 192, 199). Pri opisu obla~ilnega videza v Ziljski dolini je razvidno, da avtorica opisuje obliko t. i. narodne no{e, kakr{na je `ivela v tistem ~asu in ima sicer korenine v starej{ih obdobjih, ka`e pa sliko obla~enja t. i. ziljske narodne no{e srede 20. stoletja (N. d.: 199). Opisuje tedanjo sedanjost, a le na mestih, kjer so vidne vezi s preteklostjo – kjer gre za prena{anje obla~ilnih oblik 19. stoletja v 20. stoletje in kjer gre za obla~enje t. i. narodnih no{. Etnolog 16 - 05.indd 78 11/26/06 10:57:22 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem obla~ilnega videza Lo`arjeva ponekod sicer govori v (etnografskem) sedanjiku, (npr.: “mo{ki nosijo”, “srajco prepasujejo”, “obuvajo se” …) (N. d.: 169), na drugih mestih pa v pretekliku (“`enske so nosile”, “so obuvale”, “otroci so nosili” …) (N. d.: 181), a o tem, da gre pri opisovanju v obeh primernih ve~inoma za predstavitev preteklega obla~ilnega videza, je mogo~e povsem z gotovostjo sklepati iz {ir{ega konteksta. Poleg tega pa je iz mnogih fotografij, objavljenih ob razpravi Marte Lo`ar razvidno, da gre vsaj deloma, ~eprav ne povsem namenoma, (tudi) za predstavljanje sedanjosti. Posnetki Folklornega in{tituta (sl. 25., 28., 29., 30., 36., 58., 66., 79., 88., 89., 90., 91.), etnografskega muzeja (sl. 26., 47., 85.) in tudi nekateri drugi posnetki (npr. sl. 41.) ka`ejo namre~ kostumirane ljudi, ki prvine preteklih na~inov obla~enja prena{ajo v sodobnost. Tako so fotografirani ljudje oble~eni v stare no{e, ki sicer ponazarjajo pra`nji obla~ilni videz 19. stoletja, po drugi strani pa njihove interpretacije sodijo v trideseta in 79 {tirideseta leta 20. stoletja (npr. sl. 66., 79., 88.) (N. d.: 166–238). Pri tem gre za obla~ila, ki dejansko izvirajo iz starej{ih obdobij, ali pa za sodobne rekonstrukcije; gre torej za obla~enje kostumov, s katerimi nosilci ponazarjajo, kako naj bi se posamezniki ali celo “vsi” pripadniki dolo~enih lokalnih skupnosti v preteklosti obla~ili. Trdimo lahko, da gre tudi takrat, ko imajo posamezniki oble~ena “originalna” obla~ila starej{ega izvora, za kostumiranje, saj ljudje v teh obla~ilih nastopajo (pa ~eprav le pred fotografskim aparatom), namen njihove (pre)obleke pa je, da se poka`ejo kot nekaj, kar sicer niso (npr. kmetje iz dolo~ene vasi, Belokranjci …). Pomen raziskovanja sedanjega na~ina obla~enja je v delu Slovenska ljudska kultura (v poglavju No{a) izpostavil Vilko Novak, kajti obleka se {e “danes od kraja do kraja in od pokrajine do pokrajine kljub svojemu navidez poenotenemu zna~aju razlikuje in prav v teh razlikah nam je iskati v njeni najnovej{i razvojni obliki – ljudski zna~aj no{e” (1960: 136). In prav to (“ljudski zna~aj” obla~enja) so vede ali nevede iskali raziskovalci, ki so se v svojih delih dotikali sodobnosti. Kot bomo videli kasneje, so iskali prvine, ki bi pri~ale o “ljudskosti”, in prvine, ki pri~ajo o prena{anju preteklih na~inov obla~enja v sodobnost. V razpravi Hla~e kme~ke no{e na Slovenskem Marija Makarovi~leta 1970 s kratko omembo opozori na obla~enje hla~ v sodobnosti. Pri tem opa`a izginjanje razlik med me{~anom in kmetom in na distinkcije, ki so med obla~enjem kmetov in drugih slojev prebivalstva ostale (Makarovi~ 1970: 70). Razprava Mo{ke srajce slovenske kme~ke no{e se sodobnosti dotika z drobnimi primerjavami med obla~enjem platnene srajce neko~ in danes z navedbo, da jo danes nosijo {e “posamezni gospodarji na Pohorju, v Prekmurju in v Beli krajini”, sicer pa se obla~i le “v reprezentativne namene”, torej kot del t. i. narodne no{e (Makarovi~ 1966: 51). Podobno razmerje med obse`no obravnavo preteklosti in skromnimi omembami sodobnosti zasledimo tudi pri drugih obravnavah posameznih sestavin najpogosteje obravnavane ljudske (torej kme~ke) no{e. Obla~ilnega videza v sodobnosti se je dotaknil Anton Cevc v delu Velika planina, kjer v poglavju Pastirjeva obla~ila najprej govori o obla~enju pastirjev in pastiric v sedanjosti, {ele potem pa se spu{~a v opisovanje obla~enja pastirjev v preteklosti. Opis sicer ne obsega ve~ kot 10 vrstic, daje pa vsaj temeljno predstavo o obla~enju pastirskega stanu na Veliki planini v sodobnosti. Celo ve~ – sodobnost postavi pred Etnolog 16 - 05.indd 79 11/26/06 10:57:23 PM Bojan Knifi c preteklost (Cevc 1972: 49). Z obla~enjem v sodobnosti se je v delu Odmirajo~i stari svet vasi ukvarjal Boris Kuhar. V poglavju No{a najprej posku{a opredeliti sam izraz, potem pa se posve~a opisovanju posameznih obla~il v [kocjanskih hribih v drugi polovici 19. in prvi 20. stoletja. V omenjenem poglavju sorazmerno obse`en del posveti obla~enju v sodobnosti in pri tem ugotavlja vzroke za spreminjanje na~ina obla~enja ter opi{e tudi formalno podobo tedanjega sodobnega obla~ilnega videza (Kuhar 1972: 164–179). Osrednje delo o obla~ilni kulturi na Slovenskem, ki je v za~etku sedemdesetih let doseglo tudi {ir{e ob~instvo, je bila knjiga Marije Makarovi~ z naslovom Slovenska ljudska no{a, v kateri je opisana oblikovna in funkcijska plat obla~enja v razli~nih zgodovinskih obdobjih, kot priloge pa so bile knjigi dodane krojene pole s kratkimi opisi posameznih obla~ilnih kosov. V delu avtorica na osrednje mesto postavlja opis 80 obla~ilne kulture kme~kega prebivalstva v prvi polovici 19. stoletja na posameznih obla~ilnih obmo~jih na Slovenskem, dodaja opis nadaljnjega razvoja in ob tem opozarja na okoli{~ine sprememb v obla~ilni kulturi in na poglavitna gibala, ki razvoj spremljajo in dolo~ajo. Sodobnosti se avtorica pribli`a pri opredelitvi t. i. narodne no{e (1971b: 19, 20), pri opredelitvi razvoja od 19. stoletja naprej (N. d.: 63) in pri razmi{ljanjih o spremembah v obla~ilni kulturi (N. d.: 87, 93). V razvoju etnologije na Slovenskem so pomembno vlogo odigrale vpra{alnice za etnolo{ko topografijo slovenskega etni~nega ozemlja, ki vsebujejo tudi poglavje o obla~ilni kulturi. Na vpra{anje, ali naj gre pri zbiranju podatkov o kulturni in na~inu obla~enja za preu~evanje sedanjosti ali preteklosti, pa dajejo nekoliko nejasen odgovor. V uvodu je zapisano, da z vpra{alnicami raziskovalec posku{a ugotoviti “[p]odobo no{e za obdobja, za katera nimamo ohranjenih obla~ilnih kosov” (Makarovi~ 1976: 113), kar bi pomenilo, da gre za ugotavljanje stanja v preteklosti. Vpra{anja, ki so navedena (v preko 200 sklopih), pa ne dajejo povsem jasne slike, ali gre za raziskovanje preteklosti ali sedanjosti. Ve~ina jih je zastavljena v sedanjiku in bi tako sklepali, da naj bi etnologe pri raziskovanju obla~ilne kulture zanimala sodobnost. V nasprotju s tem imena obla~il (npr. avba, pe~a, parta, {penzer …) ka`ejo, da sodobnost vendarle ni v ospredju in da gre vsaj pri prvem delu vpra{alnic predvsem za prou~evanje preteklosti. V sodobnost so veliko bolj usmerjena vpra{anja v drugem delu, kjer je v ospredje postavljen odnos ljudi do posameznih obla~ilnih kosov. Tu zasledimo tudi vpra{anja “Zakaj nosite mini krilo?”, “Zakaj ne nosite klobuka?” ipd. (Makarovi~ 1976: 120), kar ka`e na izrazito usmerjenost v prou~evanje kulture in na~ina `ivljenja posameznika in dru`bene skupine v sodobnosti. V Slovenskem ljudskem izro~ilu je dvanajst strani namenjenih opredelitvi in opisom obla~ilne kulture razli~nih stanov v razli~nih zgodovinskih obdobjih na Slovenskem, pri ~emer lahko ugotovimo, da je sodobnosti namenjenih le nekaj vrstic ob fotografi jah na 129. in 131. strani. Pri tem gre izklju~no za opisovanje sodobnih sprememb v obla~enju kme~kega prebivalstva (predvsem za delovna obla~ila), in sicer s poudarkom na starej{i populaciji (Makarovi~, Ba{ 1980: 129–131 ). Makarovi~eva v razli~nih delih, kjer obravnava obla~ilno kulturo na o`jih obmo~jih, v posameznih poglavjih obravnava odnos ljudi do obla~enja v sodobnosti, pri ~emer gre ve~inoma za primerjanje stanja iz preteklosti s stanjem v sedanjosti in s pojavljanjem na tradiciji temelje~ega obla~ilnega videza v sodobnosti. Informatorji, Etnolog 16 - 05.indd 80 11/26/06 10:57:23 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem na podlagi katerih Makarovi~eva obravnava kulturo obla~enja, so najpogosteje starej{i ljudje, zaradi ~esar se v njenih delih odra`a odnos starej{e populacije do obla~enja v sodobnosti. Temu je verjetno botrovala velika `elja avtorice, da na terenu zbere informacije za starej{a obdobja, saj le na podlagi materialnih dokazov ni bilo mogo~e opravljati celostne analize obla~ilne kulture dolo~enega preteklega ~asa in kraja. Starej{i informatorji so avtorici omogo~ali, da je materialna pri~evanja primerjala s podatki, ki jih je pridobila na terenu, hkrati pa so ji ti isti informatorji posredovali svoja mnenja o obla~enju v sodobnosti. Mlaj{a generacija je bila iz teh raziskav ve~inoma izvzeta (glej npr. 1982: 252, 256). Leta 1981 je za~ela izhajati serija del z naslovom Etnolo{ka topografi ja slovenskega etni~nega ozemlja – 20. stoletje, s katero so snovalci `eleli podati oris temeljnih sestavin na~inov `ivljenja Slovencev v 20. stoletju ([arf 1981: 5). O obla~enju in spremembah v 81 zvezi z njim je bilo govora v poglavju uvajanje novosti in poleg tega ponekod v poglavju razkroj in stopnja ohranjenosti tradicionalne kulture, je pa tu kljub obetavnemu naslovu (“20. stoletje”) sorazmerno malo govora o sodobnosti. Avtorji ve~inoma obravnavajo obla~enje v preteklosti s poudarkom na obdobju pred 1. svetovno vojno in deloma {e pred 2. svetovno vojno, skoraj popolnoma pa izpu{~ajo zadnja desetletja.5 Sicer ne povsem. Ponekod vendarle najdemo tudi zanimanje za sodobnost in opisovanje na~ina obla~enja v {estdesetih letih 20. stoletja in kasneje.6 Leta 1988 je v okviru obse`ne zbirke Narodne no{nje Jugoslavije iz{la knjiga Narodna no{nja Gorenjsko – Rate~e. Celotna zbirka je namenjena posameznikom in dru{tvom (predvsem folklornim skupinam), ki `elijo v sodobnosti poustvarjati obla~ilni videz ljudi v preteklosti, saj bi si le-ti ob ustrezni literaturi la`je izdelali primerne kostume za prikazovanje prvin ljudskega izro~ila na odru. Delo je sicer zasnovano kot priro~nik za folklorne skupine, ustrezal pa naj bi tudi strokovno znanstvenim zahtevam, saj naj bi z natan~nimi kroji zagotavljal “originalni videz obleke” (Makarovi~ 1988: 5).7 Glede na namen knjige (izdelava ustreznih kostumov za uporabo v folklornih skupinah) ni mogo~e pri~akovati, da bi govorila o obla~enju v sedanjosti, je pa delo namenjeno predvsem sedanjosti in sodobni interpretaciji kme~kega obla~ilnega videza 19. in za~etka 20. stoletja. Zaradi tega se v poglavjih, kjer so podani napotki za rekonstrukcijo (N. d.: 66–95), natan~no opisana stara obla~ila in podana navodila za ustrezno izbiro blaga, izbiro ustreznih tehnik krojenja in {ivanja ipd. Knjigi so dodane tabele s skicami krojev in pa fotografije, ki v nekaterih primerih zopet prina{ajo nekak{no me{anico sodobnosti in preteklosti. Nekatere fotografije so bile namre~ narejene v ~asu raziskave in so na njih sodobni ljudje oble~eni v obla~ila, ki izvirajo iz 19. ali za~etka 20. stoletja (npr.: sl. 7.–11., 13.–15., 23., 32.–39., 47.–51.) (N. d.: bns). Slika 32 npr. ka`e del sodobno oble~ene `enske, ki ima v u{esu uhan (“mur~ek”) iz 19. stoletja. O pomenu prvin preteklih na~inov `ivljenja za sodobnost je v delu Sto sre~anj z dedi{~ino razpravljal Bogataj in v poglavju Dedi{~ina obla~ilnega videza razmi{ljal o 5 Glej: [arf 1981; [arf 1982; Fister 1985; ^eplak 1990; Pajsar, @idov 1991. 6 Glej: Ter~elj 1989: 147–150; Oder 1992: 234–237; Tome, Marinac 1993: 192–193; Balkovec 1994; Miklav~i~ - Brezigar 1996. 7 Iz predgovora urednika zbirke Vladimirja Salopeka. Etnolog 16 - 05.indd 81 11/26/06 10:57:23 PM Bojan Knifi c Valvasorjevih pri~evanjih, o obla~ilnem videzu v 19. stoletju in o t. i. narodni no{i. S sodobnostjo je najbolj povezan pojav t. i. narodne no{e, ki se tudi danes razvija, Bogataj pa opozarja tudi na mo`nosti (in previdnosti, ki so nujno potrebne) v zvezi z aplikacijo obla~ilnega videza preteklih stoletij v sodobnosti. Pri tem omenja na primer uspe{no raziskavo in rekonstrukcijo obla~il po Valvasorjevih opisih in risbah8, kjer gre “za enega od jezikov stroke, s katerimi na podro~ju muzejske prezentacije posreduje rezultate svojih raziskav” (Bogataj 1992: 214). Na pomen dedi{~ine v sodobnosti je Bogataj ponovno opozoril leta 1999 v Mojstrovinah Slovenije, kjer zagovarja stali{~e, da moramo razmi{ljati o sodobni ustvarjalnosti z razse`nostmi zgodovine (1999: 19). Zanj je pomembna aplikacija elementov dedi{~ine v sodoben na~in `ivljenja in zato v svoji knjigi predstavlja delo nekaterih 82 ustvarjalcev, ki se posredno ali neposredno dotikajo obla~ilnega videza (N. d.: 136). V poglavju Ponovitve zgodovinskega spomina ugotavlja, da je “eno od rokodelskih podro~ij, na katerem mo~no zaostajamo za drugimi narodi, izdelovanje najrazli~nej{ih lutk ali maskot v t. i. tradicionalnem obla~ilnem videzu Slovenije ali njenih pokrajin” (N. d.: 261). Pri tem opozarja na neustreznost izdelkov na tem podro~ju in tudi na dana{njo nesposobnost v zvezi z iskanjem ustreznih likovnih re{itev. V zadnjih dveh desetletjih je iz{lo kar nekaj del, ki obravnavajo obla~ilno kulturo kme~kega prebivalstva na razli~nih obmo~jih slovenskega etni~nega ozemlja in so namenjena predvsem poustvarjalcem ljudskega izro~ila, katerim omogo~ajo, da si izdelajo primerne kostume, s katerimi (bolj ali manj dosledno) ponazarjajo obla~enje kme~kega prebivalstva v razli~nih obdobjih in krajih med 18. in 20. stoletjem. Ta dela govorijo seveda o obla~enju (predvsem) kmetov v preteklosti, namenjene pa so izdelavi v sodobnosti.9 Makarovi~eva v uvodu v delo Obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva v Zgornji Vipavski dolini in na Gori jasno izpostavi, da je raziskava in izdaja knjige namenjena interpretacijam nekdanjega na~ina obla~enja v sodobnosti (2000: 7–8). Delo tudi sicer prina{a nekaj sodobnih potez. Fotografije na prvi in zadnji strani ka`ejo obla~enje starej{ih obla~ilnih kosov v dana{njem ~asu (sicer v funkciji prikazovanja obla~ilnega videza preteklosti), dana{njo interpretacijo preteklosti pa prina{ajo tudi {tevilne slike Orjane Velikonja Grbac in Jane Dolenc. Te slike namre~ vizualizirajo na terenu pridobljene ustne podatke o obla~enju konkretnih oseb v preteklosti, vseeno pa se v njih ka`e pridih dana{njega ~asa in dana{njega – nekoliko idealiziranega pojmovanja nekdanjega na~ina obla~enja. Slike poudarjajo zlasti {irino spodnjega dela krila, ki je na so~asnih fotografijah iz obravnavane knjige ni opaziti. Podoben problem se pojavlja v vseh delih Marije Makarovi~ z dodanimi risbami, ki besedne opise sicer 8 Razstava, ki jo je pripravil Slovenski etnografski muzej, je {e danes na ogled na gradu Bogen{perk.. 9 Tak namen ima med drugim zbirka zvezkov Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi od 1–10 (Dobrepolje, Slovenska Istra, Kozjansko, Poljanska dolina, Bela krajina, Zilja, Prekmurje, Kostel, Notranjska, Litijsko Posavje), ki so jih sprva izdajali pri ZKO Slovenije in kasneje pri Skladu za ljubiteljske kulturne dejavnosti v Ljubljani; Obla~ilna kultura slovenskega kme~kega prebivalstva v Ro`u; Obla~ilna kultura slovenskega kme~kega prebivalstva v Podjuni; Obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva na Tolminskem; podobno zasnovo najdemo tudi pri drugih delih, v katerih je obravnavana obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva (npr.: Sele in Selani, Strojna in Strojanci, ^rna in ^rnjani, Narodna no{nja – Gorenjsko Rate~e). Avtorica vseh teh del je Marija Makarovi~. Etnolog 16 - 05.indd 82 11/26/06 10:57:24 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem nazorno poka`ejo, obenem pa sodoben pogled na obla~enje v preteklosti vpletajo bolj, kot bi si morda avtorica sama `elela. S to, morda nekoliko kriti~no mislijo, nikakor ne `elim razvrednotiti raziskovalnega dela Marije Makarovi~ na podro~ju obla~ilne kulture kme~kega prebivalstva na Slovenskem, saj je avtorica na podlagi terenskega dela napisala in objavila izredno veliko ~lankov in celotnih knji`nih del, ki danes posameznikom in skupinam (folklornim in drugim) omogo~ajo kvalitetno poustvarjanje na{e obla~ilne dedi{~ine. Njena dela ponujajo obilo gradiva o na~inu obla~enja v preteklosti na posameznih obmo~jih tudi etnologom in drugim, ki jih zanima na{a obla~ilna kultura. Avtorica je s svojimi sintezami o obla~ilni kulturi kme~kega prebivalstva na posameznih obmo~jih, ki so vklju~evale terenske raziskave, analize arhivskega gradiva vklju~no z upo{tevanjem ohranjenih obla~ili in dodatkov, prispevala bistven dele` pri poznavanju tega podro~ja. 83 ^e upo{tevamo, da aplikacije dedi{~ine v sodobnosti niso mogo~e, ~e podro~je, ki ga `elimo aplicirati, ni dobro raziskano, potem se moramo zavedati, da je Makarovi~eva kljub temu, da je pisala predvsem o preteklosti, naredila ogromno delo ne le za sodobnost, temve~ tudi za prihodnost. Pa ~e smo prista{i aplikativne etnologije in jo jemljemo kot del stroke ali pa ~e nam je njena vrednost ni~na, oziroma jo ocenjujemo kot negativno. Raziskave t. i. narodnih no{ Na pomen t. i. narodnih no{ v sodobnosti je po drugi svetovni vojni prvi opozoril Boris Orel, ki pravi, da je t. i. narodna no{a “za`ivela svoje drugo, morda poslednje `ivljenje” (1949: 8–9). V inavguralni disetaciji Marija Makarovi~ leta 1964 obravnava obla~enje kme~kega prebivalstva v preteklosti, pri tem pa v zvezi s sodobnostjo omenja pojem “narodne no{e”, ki “pomeni danes strokovnjaku tisto najbolj zna~ilno kme~ko obleko, ki naj bi predstavljala ljudsko kme~ko no{o, a je v nobenem primeru ne more predstavljati” (1964: 4). Pri tem avtorica opozarja, da gre za pojav, ki ima korenine sicer v 19. stoletju, razvija pa se v sodobnosti. Poleg tega se v delu pri opisovanju vseh pojavov dotika primerjave s sedanjostjo, poudarja pa predvsem, katere sestavine obla~ilne kulture preteklosti so se pri obla~enju kme~kega prebivalstva ohranile v sodobnost. V prilogah avtorica doda nekaj fotografij, ki ka`ejo obla~ilni videz ljudi (tudi) v povojnih letih. V {estdesetih letih se je Makarovi~eva pogosto sre~evala s problemom ustrezne vklju~itve dedi{~ine obla~ilnega videza v sodobnost in se ob tem zavedala pomanjkanja strokovne literature.10 Pobude za raziskave obla~ilne kulture na Slovenskem so prihajale predvsem “iz terena” – torej od ljudi, ki so `eleli v sodobnosti poustvarjati obla~ilni videz preteklih obdobij, saj so ugotavljali pomanjkanje znanj in dostopnih informacij na tem podro~ju. Do podobnih zaklju~kov je prihajala tudi Makarovi~eva, ki je tedanje prikazovanje obla~ilne dedi{~ine v turizmu in na drugih podro~jih ocenjevala kot nesprejemljivo, hkrati s tem pa je izpostavljala, da so predvsem etnologi dol`ni raziskati teren in javnosti posredovati `elene informacije. 10 V ~lanku Nujno potrebujemo mapo slovenskih ljudskih no{, ki je bil najverjetneje napisan na podlagi vpra{anja B(runa) R(avnikarja) “Kdaj bomo vendar dobili zbirko slovenskih ljudskih no{, ki jih na{ turizem nujno potrebuje?” (R(avnikar) 1962: 6), opisuje stanje v dru`bi in potrebo po objavi ustreznega gradiva (Makarovi~ 1962: 7). Nekaj let kasneje o{teva sodobno spreminjanje obla~il (1967: 1) in izpostavlja potrebo po raziskavah preteklih na~inov obla~enja (1968: 3). Etnolog 16 - 05.indd 83 11/26/06 10:57:24 PM Bojan Knifi c 84 “Starej{a va{~anka pomaga obla~iti mlaj{o, ki se odpravlja na procesijo, 1975.” (Makarovi~ 1978: bns) Razvoj t. i. narodnih no{ na Slovenskem lahko spremljamo od {tiridesetih let 19. stoletja do danes, pri tem pa te`ko govorimo o kontinuiteti na tradiciji temelje~ega kostumiranja v okviru ene dru`bene skupine. T. i. narodne no{e so se za~ele razvijati v me{~anski dru`bi in se {ele v obdobju taborov kot posebna oblika slavnostne preobleke raz{irile med kme~ko prebivalstvo ter se nato bolj ali manj intenzivno razvijale v vseh dru`benih slojih. Kontinuiteto obla~enja variante t. i. narodne no{e v okviru ene dru`bene skupine, ki se vse od za~etkov razvoja pa do danes prena{a iz roda v rod in pomeni nadaljevanje no{enja obla~il, ki po kroju in deloma tudi po materialih in izdelavi izvirajo prete`no iz 1. polovice 19. stoletja in deloma tudi iz druge polovice 19. stoletja, Etnolog 16 - 05.indd 84 11/26/06 10:57:24 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem lahko spremljamo v Rate~ah, kjer se kar precej doma~inov {e danes vsaj enkrat letno oble~e v t. i. rate{ko no{o (oble~ejo se “po rate{k”).11 Marija Makarovi~ je v delu Govorica no{e ob primeru Rate~ v Zgornji Savski dolini obravnavala obla~ilni videz “v Rate~ah od zadnje ~etrtine 19. stoletja pa do danes” (1978: 197). Vzrok, da je avtorica opisovala tudi razmere v sedanjosti, lahko i{~emo v `e zgoraj omenjenem dejstvu, da so se na tradiciji temelje~i kostumi za posebne prilo`nosti v Rate~ah kontinuirano ohranili v sodobnost. To je bilo deloma pogojeno z zgodovinskim razvojem in pa vplivom turizma, ki va{~ane {e danes spodbuja, da stara obla~ila vsaj enkrat letno {e oble~ejo12. Makarovi~eva se v ~lanku ukvarja z vzroki za obla~enje “rate{ke no{e”, s prilo`nostmi za obla~enje, spreminjanjem obla~ilnega videza v povezavi s staro “rate{ko no{o”, hranjenjem le-te v skrinjah, z odnosom do nje ipd. Na kratko obravnava tudi razvoj t. i. narodne no{e na drugih obmo~jih in njeno pojavno 85 obliko v “zadnjih letih”, ko “brez nje ne igra in ne ple{e na tujem ali doma nobena folklorna, narodna skupina” (N. d.: 208). V nadaljevanju navaja tudi oblike sodobnega na~ina obla~enja,13 obravnava razlike v sprejemanju obla~ilne mode med mo{kimi in `enskami, mlaj{imi in starej{imi, bogatej{imi in revnej{imi, med vsakdanjim in pra`njim obla~ilnim videzom ipd. O obla~enju v sodobnosti zgovorno govorijo fotografi je od {t. 37 do 42. Pri prvih treh gre za obla~enje t. i. rate{ke no{e, pri slednjih pa za pra`nje obla~enje starej{ih va{~ank. Kot je bilo v opombi omenjeno `e zgoraj, je v drugi polovici osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let Zveza kulturnih organizacij Slovenije pod naslovom Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi izdajala posamezna dela izpod peresa Marije Makarovi~, v katerih je avtorica predvsem za potrebe izdelave kostumov v folklornih skupinah raziskovala obla~enje kme~kega prebivalstva na posameznih o`jih geografskih obmo~jih.14 Dela se v celoti ukvarjajo z obla~enjem kme~kega prebivalstva v 19. in prvi polovici 20. stoletja, peti zvezek, ki obravnava obla~ilno kulturo v Zilji na Koro{kem, pa zaradi specifi~nega razvoja t. i. narodnih no{ v Ziljski dolini kar precej posega tudi v sodobnost. Tu so se namre~ po {egi 19. stoletja krojena obla~ila podobno kot v Rate~ah na Gorenjskem ohranila do dana{njega ~asa in nekateri va{~ani jih vsaj enkrat letno (ob {tehvanju) {e oble~ejo (Makarovi~ 1991: 3).15 11 O vpra{anju razvoja t. i. rate{ke no{e je leta 1970 v Snovanjih spregovorila Anka Novak. Pozornost je sicer prete`no posvetila zgodovinskemu pregledu obla~enja v Rate~ah, ob koncu vendarle podala tudi nekaj pogledov na obla~enje t. i. rate{ke no{e v sodobnosti in ob tem opozorila na bistven element, zaradi katerega prihaja tudi do oblikovnih sprememb – na funkcijo obla~il, ki se s~asoma spreminja (Novak 1970: 18). 12 Pri ohranjanju t. i. rate{ke no{e ima zelo pomembno vlogo `upnik Lavti`ar, ki je v svojem preko petdeset let dolgem slu`bovanju v Rate~ah va{~ane stalno spodbujal, da naj ohranjajo svojo “no{o” in naj jo obla~ijo tudi v sodobnosti. 13 Tako pravi, da se nekateri “za pranganje {e vedno oble~ejo po rate{ko, v vsakodnevnem `ivljenju pa sledijo najsodobnej{im modnim potezam, ki jih ozna~uje mini ali maksi krilo, prile`no krojene hla~e in srajca itn.” (N. d.: 214). 14 Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi od 1–10: Dobrepolje, Slovenska Istra, Kozjansko, Poljanska dolina, Bela krajina, Zilja, Prekmurje, Kostel, Notranjska, Litijsko Posavje. 15 In tudi sicer v uvodu zapi{e, da “[z] na{o obravnavo `elimo predstaviti podobo nekdanje in dana{nje (pod~rtal avtor) no{e ter obla~ilne kulture, ki se je oblikovala pod vplivom razli~nih dejavnikov” (N. d.: 5). Etnolog 16 - 05.indd 85 11/26/06 10:57:25 PM Bojan Knifi c Sodobnosti je povsem namenjena razprava No{a in folklorne skupine, kjer se Marija Makarovi~ ukvarja s kostumsko podobo folklornih skupin in ob tem opozarja na nekatere precej splo{ne in ustaljene zna~ilnosti folklornih kostumov, “v katerih so zajete predstave najrazli~nej{ih poustvarjalcev kme~ke no{e”, poleg tega pa sku{a opredeliti dana{njo funkcijo in pomen folklornih kostumov oziroma pojava, kjer se le-ti pojavljajo (1978a: 86). Gre torej za razpravo, ki se skoraj izklju~no ukvarja z obla~enjem v sodobnosti, pri tem pa je potrebno poudariti, da gre za obravnavo obla~enja za posebne prilo`nosti sorazmerno majhnega kroga ljubiteljev, ki se v svojem prostem ~asu ukvarjajo s poustvarjanjem ljudske plesne dedi{~ine. O pojavu t. i. narodnih no{ je Marija Makarovi~ razpravljala {e v nekaterih svojih objavah in ob tem opozarjala na razse`nosti tega pojava v sodobnosti (npr. 1972: 6). 86 V objavah v ~asopisju je posebno pozornost namenjala pojasnjevanju razlik med t. i. narodno no{o, ki se pojavlja v sodobnosti, in “ljudsko no{o” kot predmetom preteklosti. Ve~ino ~lanka sicer namenja opredelitvi pojma t. i. narodne no{e in njeni razvojni poti, pod naslovom Kdo obla~i narodne no{e danes pa ugotavlja vzroke za obstoj tega pojava v sodobnosti, opredeljuje nosilce tega razvoja, vzroke za preobla~enje in podaja stali{~a “narodopiscev” do tega pojava (Makarovi~ 1971: 5).16 Najnadrobneje in z ustreznim znanstvenim aparatom kategorijo t. i. narodne no{e v sodobnosti opredeljuje v Etnologu iz leta 1972, kjer ugotavlja vzroke za obla~enje t. i. narodne no{e v sodobnosti in ob tem opozarja na novo funkcijo tovrstnih obla~il ter posledi~no na spremenjeno oblikovno podobo17. Ob tem razmi{lja o posledicah, ki jih v tovrstno dejavnost vna{a turizem z zavestnim pospe{evanjem razvoja sodobnega folklorizma (Makarovi~ 1971b: 20; Makarovi~ 1972a: 62–68). Bolj prizanesljiv odnos do obla~enja t. i. narodne no{e v sodobnosti, kot ga je imela Marija Makarovi~, je zastopala Zmaga Kumer, ki je na podlagi ogleda mednarodnega folklornega festivala v Zagrebu (“Smotra folklore”) zapisala, da nastopajo~im prav preobleke omogo~ajo prestop iz sodobnega sveta v preteklost (1978: 73). In kot je bilo `e zapisano, so z aplikacijo na tradiciji temelje~ega obla~ilnega videza mo~no povezane folklorne skupine, ki na odrsko prirejen na~in poustvarjajo prvine na{e duhovne, kar se ti~e kostumov, rekvizitov in glasbil pa tudi materialne dedi{~ine. Vzpostavitvi bolj{ega stanja na podro~ju obla~enja otro{kih in odraslih folklornih skupin so bili namenjeni nekateri ~lanki objavljeni v Folkloristu, npr.: “Nekaj besed o pravilni narodni no{i” (Nekaj … 1981: 80), kjer neznani18 avtor precej stereotipno opisuje obliko obla~il, ki naj bi jih nosili ~lani otro{kih folklornih skupin. 16 Skorajda enako besedilo je bilo objavljeno tudi v Na{ih razgledih (Makarovi~ 1971a: 171–172). 17 Na pojav t. i. narodnih no{ kot kostumov za posebne potrebe je v delu Etnologija na{e svakodnevnice opozorila tudi Dunja Rihtman - Avgu{tin, ki se s svojimi izsledki naslanja na Marijo Makarovi~. Pri tem razmi{lja o pojavu t. i. narodne no{e v sodobni dru`bi kot o pojavu folklorizma, ki ga v sodobnosti zasledimo skupaj s turizmom, televizijo, zabavo ipd. (1988: 112–115). Pojav t. i. narodne no{e lahko {ir{e umestimo v podro~je sodobnega folklorizma, ki ne le da izstopi iz svojega prvotnega okolja, ampak v novem prevzame druge, druga~ne funkcije. Pojavno t. i. narodne no{e sodijo med oblike likovnega folklorizma, manifestirajo pa se na razli~nih podro~jih (Stanonik 1990: 26, 32). 18 ^lanek sicer res ni podpisan, bi pa na podlagi besednih zvez, uporabe nare~nih izrazov ipd. s precej{njo gotovostjo lahko trdili, da je avtorica Ton~ka Marolt. Etnolog 16 - 05.indd 86 11/26/06 10:57:25 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem Aplikativen in v sodobnost naravnan tekst je v zvezi z izdelavo t. i. narodne no{e objavila Ljuba Vrtovec v Slovenskem koledarju. V njem na kratko podaja svoje poglede na izdelovanje in obla~enje t. i. narodnih no{ v sodobnosti, ob tem pa podaja dokaj ob{irne in natan~ne napotke za krojenje in {ivanje t. i. narodnih no{ v dana{njem ~asu. V njenem primeru sicer ne gre za strokovno {tudijo o obla~enju v sodobnosti, vseeno pa je njeno besedilo namenjeno izklju~no poustvarjanju obla~ilnega videza preteklosti v sodobnosti (1986: 45–62). Zamejci v Italiji19 in prebivalci slovenske Istre so do dedi{~ine obla~ilnega videza zaradi obrobnega polo`aja vzpostavili odnos, ki se razlikuje od odnosa do tega podro~ja v Sloveniji. Aktivnosti v zvezi z ohranjanjem starih obla~il in spodbujanje v njihovo obla~enje lahko spremljamo `e od konca 19. stoletja naprej, v zadnjih nekaj desetletjih pa se je, nenazadnje tudi ob vzpodbudi posameznih akcij (npr. “Kra{ke ohceti”, 87 tozadevnih aktivnostih folklorne skupine Stu ledi iz Trsta, prizadevanj Marte Ko{uta, Ljube Vrtovec …), mo~no okrepilo izdelovanje novih obla~il, ki naj bi ponazarjala, kako so se ob pra`njih dneh obla~ili slovenski kmetje v okolici Trsta, v slovenski Istri in vi{je v Kanalski dolini. Pri interpretiranju obla~ilne dedi{~ine na teh obmo~jih je pogosto te`ko razlo~evati med poustvarjanjem sicer{njega pra`njega obla~ilnega videza kme~kega prebivalstva v prvi polovici in sredi 19. stoletja in med poustvarjanjem t. i. narodne no{e, kakr{na se je razvila v 2. polovici 19. stoletja in za~etku 20. stoletja. T. i. narodne no{e so se tu zaradi ogro`enosti slovenskega prebivalstva `e v 19. stoletju razvijale bolj intenzivno kot drugje na Slovenskem, zaradi tega pa se je v sodobnost ohranilo veliko obla~ilnih kosov, ki jim pogosto te`ko dolo~imo ~as nastanka in morda {e te`je njihovo funkcijo. A kljub nekaterim nejasnostim lahko ugotovimo, da zamejski Slovenci v Italiji danes predvsem poustvarjajo t. i. narodno no{o, ki se je v osnovni podobi razvila na podlagi pra`njega obla~ilnega videza 1. polovice 19. stoletja v drugi polovici 19. stoletja in v za~etku 20. stoletja. In razvija se {e danes. Na nerazumevanje razlikovanja med t. i. narodno no{o in sicer{njim (predvsem pra`njim) obla~ilnim videzom ka`e delo Deklica podaj roko iz leta 1985, v katerem je ve~ avtorjev objavilo gradivo o ljudskih plesih, pesmih in drugih prvinah ljudskega izro~ila, ki jih danes poustvarjajo folklorne skupine (Ko{uta idr. 1985: 78). O neustrezni interpretaciji [antlovega dela sem `e pisal,20 tu pa je poleg tega {e razvidno, da avtorji ne razlikujejo t. i. narodne no{e od sicer{njega obla~ilnega videza. Nasploh je pri zamejskih Slovencih v Italiji opaziti nerazumevanje razlike med izrazi, ki se uporabljajo pri opisovanju dolo~enih obla~nih pojavov. Vzrok za to deloma lahko i{~emo v `e omenjenem dejstvu, da se je v drugi polovici 19. stoletja na tem obmo~ju vzporedno s sicer{njo modo bolj intenzivno kot drugje na Slovenskem razvijal poseben slavnostni na~in obla~enja, ki je temeljil na kme~kem obla~ilnem videzu 1. polovice 19. stoletja. Zlasti pri starej{ih ljudeh, ki so se tudi ob vsakdanjih in prazni~nih dneh {e globoko v 2. polovici 19. stoletja in ponekod {e v za~etku 20. stoletja obla~ili v obla~ila starej{ega 19 Z vpra{anjem narodne no{e v tr`a{ki okolici v preteklosti in sedanjosti se je ukvarjala v sedemdesetih letih @iva Gruden v proseminarski nalogi. Prepri~ana je, “da je tudi 'narodna no{a' vredna vse pozornosti s strani etnologa, ker gre pri tej za kulturno prvino, ki se je razvijala v ~asu in prostoru in ima {e danes svoje mesto v na{em `ivljenju” (Gruden bnl: 1). 20 Glej: Knifi c 2003: 450. Etnolog 16 - 05.indd 87 11/26/06 10:57:25 PM Bojan Knifi c tipa, je v~asih tudi strokovnjaku te`ko dolo~iti, ali je bil neki obla~ilni kos v funkciji sicer{njega obla~enja ali pa v funkciji obla~enja za posebne potrebe (torej (pre)obla~enja z namenom izpostavljanja etni~ne identitete).21 Da ima t. i. narodna no{a za Slovence, ki `ivijo na italijanski strani meje, specifi ~en pomen, je opozorila Janja @agar v predgovoru h knjigi Marte Ko{uta Tr`a{ka no{a in njena vezenina. Terminolo{ka problematika in nedoslednost v uporabi izraza “ljudska no{a” ali “narodna no{a” je opazna tudi v tem delu,22 pa tudi drugje (^arobna nit 2002: 9). In pravzaprav na tem mestu lahko zapi{emo, da so bile {tudije scenskega folklorizma, kamor uvr{~amo tudi obla~enje t. i. narodnih no{, od vseh obravnav obla~enja v sodobnosti najbolj analiti~ne (in pogosto tudi kriti~ne). V njih se prepletata 88 preteklost in sodobnost, avtorji pa seveda glede na svojo sicer{njo orientacijo bolj ali manj izpostavljajo pomene, ki jih pojav sam ima. Razstave Slovenskega etnografskega muzeja Prva pomembnej{a povojna razstava Slovenskega etnografskega muzeja o obla~ilnem videzu slovenskega kme~kega prebivalstva leta 1966 je, kot se je izrazil takratni ravnatelj muzeja Boris Kuhar, terjala od raziskovalcev obilo truda in “[t]ako lahko sedaj, prvi~ v zgodovini na{ega naroda na tak na~in in tako popolno prika`emo no{o enega na{ih stanov, no{o kmetov”23 (v Makarovi~ 1966a: 1). Makarovi~eva pomen sedanjosti poudari v uvodu knji`ice, ki je iz{la ob odprtju razstave, sicer pa sodobnosti ne namenja obse`nej{ega prostora (1966: 3). Leto 1971 je v Slovenskem etnografskem muzeju zaznamovala razstava Ki~ avtorja Gorazda Makarovi~a, ki se je v njej ukvarjal s preteklostjo in sodobnostjo. Razstava je do`ivela odli~ne odzive tako doma kot tudi v tujini in se je vsaj deloma dotikala tudi problematike interpretacij obla~ilnega videza, saj se razli~ni motivi t. i. narodnih no{ pogosto pojavljajo na predmetih, ki jih Makarovi~ ozna~uje kot ki~. V uvodu v vodnik, ki je iz{el ob odprtju razstave, je Boris Kuhar poudaril, da je raziskovanje ki~a etnolo{ka tema, ki je del prizadevanja za uresni~itev na~rtov prou~evanja in prikaza kulture 21 V delu z naslovom Ma~koljanska ljudska no{a (poudaril avtor) je opisana t. i. narodna no{a, nerazumevanje pojmov pa jasno ka`ejo `e uvodni stavki: “Ljudska no{a je predvsem dokaz na{e narodne identitete, na{e prisotnosti na tem ozemlju. Obenem je tudi simbol boja na{ih prednikov, boja za samobitnost in uveljavitev. No{o so oblekli ob vsaki pomembnej{i prilo`nosti.” (Smotlak Tul 1996: 9) Podobno v delu Kri` od no{e do no{e ni povsem jasna razlika med t. i. narodno no{o in sicer{njim obla~ilnim videzom preteklih obdobji. ^as, v katerega sodijo dolo~eni obla~ilni kosi, je zelo zabrisan, prav tako funkcija. Pomembno je zlasti poudarjanje lepote, starosti ipd.: “… ljubezen do narodne no{e …” (Ko{uta 2003: 5), “… mamino ljubezen do vsega pristno na{ega … tradicionalno obla~ilo na{ih prednikov …” (isti: 7), “… izvirnost v obla~enju, saj so bile no{e Kri`ank bolj `ive, bolj pisane kot drugod” (isti: 8). 22 Marta Ko{uta pravi, da se je kljub poznanim opredelitvam Marije Makarovi~ za “ljudsko no{o” zavestno odlo~ila za uporabo izraza “narodna no{a”: “In ~eprav se zavedamo, da strokovno izraz ni najbolj ustrezen, se zavestno opredeljujemo zanj.” (Ko{uta 2003: 8) Marta Ko{uta torej uporablja izraz “narodna no{a” kot sinonim za “ljudsko no{o”, torej za sicer{nji pra`nji ali vsakdanji obla~ilni videz, iz dela pa je jasno razvidno, da je v njem ve~ino prostora posve~enega t. i. narodni no{i kot osnovi nacionalnega kostumiranja. 23 Namen razstave je bil pomagati “raz~istiti nejasnosti, ki so pri nas {e vedno okrog 'narodne' no{e, ki je {e danes pri nas najve~krat le neka ~udna zvrst 'stare narodne paradne uniforme'”; in razstava naj bi bila “pomembni ~len v preu~evanju in prikazovanju o no{i Slovencev neko~ in danes (pod~rtal avtor)” (v Makarovi~ 1966 a: 1). Etnolog 16 - 05.indd 88 11/26/06 10:57:26 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem dana{njega Slovenca. Z razstavo naj bi ljudi seznanili z nevarnostmi ki~a, saj ki~ vidi kot negativni pojav v takratni socialisti~ni dru`bi in “[z]ato je potreben boj proti ki~u in smiselni del tega boja predstavlja razstava” (v Makarovi~ G. 1971: 1). V Slovenskem etnografskem muzeju je bila leta 1974 postavljena razstava, ob kateri je iz{el tudi vodnik po razstavi z naslovom Slovenska kme~ka no{a od konca 19. stoletja do danes, kjer je v uvodu (ponovno) Boris Kuhar poudaril, da se z razstavo muzej pridru`uje prizadevanjem sodobne slovenske etnologije, saj vanjo vklju~uje na~in `ivljenja slovenskega kmeta “prav do dana{njih (poudaril avtor) dni” (v Makarovi~ 1974: 3). V vodniku po razstavi je prete`no opisana obla~ilna kultura konca 19. in za~etka 20. stoletja, kar precej pozornosti pa avtorica namenja tudi obla~enju kme~kega ~loveka v sodobnosti. Pri tem gre predvsem za primerjave med obla~enjem starej{ih in mlaj{ih ljudi, za posebnosti, ki ostajajo pri obla~enju ljudi v odro~nej{ih predelih, 89 razlike med mo{kimi in `enskami ipd. ter za obla~enje t. i. narodne no{e. Torej to, kar je tudi sicer razvidno iz drugih del Marije Makarovi~. V delu je nekaj slikovnega gradiva iz sodobnosti (slike od 11–16), zopet pa so v ospredju starej{i ljudje (N. d.: 38–39). Od 6. februarja 1981 do 31. maja 1981 je bila v tedanjih prostorih Slovenskega etnografskega muzeja postavljena razstava Govorica slovenske kme~ke no{e, ponovno avtorice Marije Makarovi~, ki se je tokrat z razstavo obla~il prvi~ posvetila prikazu razli~nih funkcij, ki jih ima obleka v `ivljenju ljudi. Ob tem je Boris Kuhar v uvodu (ponovno) zapisal, da so na razstavi pokazani poglavitni znaki, s katerimi se izra`a “na{a kme~ka no{a od sredine 19. stoletja pa do dana{njih dni (poudatil avtor)” (v Makarovi~ 1981: 4). Besedilo v vodniku prete`no obravnava funkcijo obla~il v 19. in prvi polovici 20. stoletja, primerjalno pa se (le) ponekod opira tudi na sodobni ~as.24 Leta 1982 je Slovenski etnografski muzej ob odprtju razstave No{a narodov in narodnosti Jugoslavije izdal vodnik, iz katerega je razvidno, da so bila prikazana predvsem obla~ila preteklosti, ki so odgovarjala bolj estetskim merilom, funkcija pa je bila postavljena v ozadje. V katalogu je opisano sicer obla~enje kme~kega prebivalstva v posameznih predelih biv{e Jugoslavije, iz vsebine besedil in slikovnih prilog pa je razvidno, da gre v ve~ini primerov za opisovanje obla~il, ki so se v okviru razvoja t. i. narodnih no{ ohranila do danes. Besedila z opisi posameznih obmo~ij so pripravili etnologi takratnih republi{kih in pokrajinskih muzejev, v njih pa – z izjemo slovenskega, ki ga je napisala Marija Makarovi~, in deloma srbskega – ni mo~ zaslediti razumevanja razlike med t. i. narodno no{o in sicer{njim na~inom obla~enja.25 Fotografije v vodniku nam razen redkih izjem ne dajejo jasne podobe o ~asu, ko so se obla~ila na fotografi jah dejansko nosila, saj iz opredelitve, da gre npr. za 20. stoletje, ni mo~ razbrati, ali gre za za~etek 20. stoletja ali pa morda za sredo ali celo sedemdeseta leta 20. stoletja (npr. pripis k fotografiji, kjer Du{anka Oglar opisuje ~rnogorsko ljudsko no{o: “Novej{a mo{ka in `enska ^rnogorska no{a, 20. stoletja”26). 24 Glej: Makarovi~ 1981; str. 21, 33. 25 Za zgled naj navedem primer Anice Petru{eve, ki pri opisu makedonske ljudske no{e zaklju~i z mislijo: “Bogate okra{ene ljudske no{e so zamenjala mestna obla~ila; no{e so v rabi samo {e za posamezne obredne in prazni~ne prilo`nosti.” (Kuhar, ur. 1982: 9) 26 Kot je razvidno s slike, je par oble~en v kostum, izdelan pod vplivi `elja po izpostavljanju etni~ne, morda lokalne identitete. Etnolog 16 - 05.indd 89 11/26/06 10:57:26 PM Bojan Knifi c Razstava Pasovi in sklepanci avtorice Janje @agar leta 1993 je bila ob prikazu razli~nih pojavnih oblik pasov in sklepancev v preteklosti v enem segmentu popolnoma posve~ena sodobnosti. Na njej so bili predstavljeni dana{nji pasovi (npr. pasovi hipijev), sodobne torbice na pasovih ipd. Ob razstavi je iz{lo tudi delo Pasovi in sklepanci, ki prina{a tipologijo, besedne opise zbirke pasov in sklepancev v Slovenskem etnografskem muzeju ter fotografije preko 230 sklepancev iz omenjene zbirke (@agar 1993). Delo je zasnovano kot prikaz zbirke muzeja in v tem pogledu povsem upravi~uje svojo izdajo, `al pa ne prina{a pogleda na sodobnost, primerjave med dana{njimi in nekdanjimi oblikami ter opredelitev sprememb v funkciji tovrstnih dodatkov k obleki. Po sledeh vsakdana je bil naslov razstave, ki je leta 1995 z muzejsko govorico obele`ila spomin na stoletnico prvega narodopisnega programa Matije Murka in 90 stoletnico za~etka izdajanja Slovenskih narodnih pesmi Karla [treklja ter opozorila na razvoj vede od takrat do dana{njih dni. S predmeti obla~ilne porabe – obuvali, ki so se v razstavnem prostoru od vrha stopnic navzdol iz “preteklosti” bli`ala “sedanjosti”, je simbolno pokazala premik izhodi{~ etnologije od zanimanja za kme~ko pode`elje do usmerjenosti v vsakdanje `ivljenje dana{njega ~loveka (@agar 1996: 435). Sodobnost je v razstavo Slovenskega etnografskega muzeja Modrotisk leta 2000 vklju~il Andrej Dular. Na razstavi je bil prikazan film o dana{njem na~inu tiskanja blaga v tovarni v Preboldu, v okviru razstave pa je bila pripravljena tudi vitrina – oblikovana kot trgovinska izlo`ba, kjer so bili razstavljeni sodobni obla~ilni kosi, ki jim lahko i{~emo vzporednice v modrotisku. Odprtje razstave je spremljala modna revija {tudentk Naravoslovno-tehni{ke fakultete, oddelka za tekstilstvo, ki so modrotisk vzele kot inspiracijo za nove modne stvaritve. Tekstilna tovarna v Preboldu je potem na podlagi starih vzorcev iz muzeja natisnila novo blago in iz njega izdelala sodobne uporabne tekstilije. V okviru Knji`nice slovenskega etnografskega muzeja je ob tej prilo`nosti iz{lo delo Modeli za modrotisk avtorja Andreja Dularja, kjer je skromen razdelek posve~en tudi aplikaciji modrotiska v sodobnosti (Dular 2000: 43). Obse`no delo Janje @agar Pokrivala (2004), ki za razliko od prej{njih tovrstnih knji`nih objav zbirk Slovenskega etnografskega muzeja ni nastalo skupaj z razstavo obravnavanih predmetov, sledi uveljavljeni shemi in – poleg zajetne uvodne {tudije – v katalo{kem delu prina{a fotografije in natan~ne opise pokrival (razen pe~ in rut) in predmetov, ki so slu`ili naglavnemu okrasju. Pri pokrivalih, ki so sodili k obla~ilnemu videzu v predindustrijski dru`bi, se avtorica ne omejuje zgolj na preteklost, ampak v primerih, ko se predmeti nekdanje obi~ajne vsakdanje ali prazni~ne rabe pojavljajo v sodobnosti, upo{teva njihovo spreminjajo~o se funkcijo. Na ve~ mestih opozarja na pokrivala, katerih oblika se je potencirala in stilizirala do nespoznavnega, uporaba pa se je vsaj ob~asno (bolj pri enih oblikah kot pri drugih) me{ala z obla~enjem t. i. narodnih no{ ter s tem dobila nov – poudarjen identifikacijski pomen. Delo sicer res obravnava predvsem pokrivanje in okra{evanje glav v preteklosti, vsaj deloma pa se nana{a tudi na sodobnost, in sicer skladno s tekstilno zbirko, ki se v zadnjih letih ne {iri le po {tevilu predmetov, ampak pridobiva tudi novo strukturo. Ne pogojuje je ve~ zgolj zanimanje za “ekskluzivne” predmete, ki naj pri~ajo o “dobrih starih ~asih”, ampak jo po zaslugi Etnolog 16 - 05.indd 90 11/26/06 10:57:26 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem avtorice narekuje sodobnost in z njo povezano razumevanje produktov mno`i~ne kulture (v zbirki pokrival o tem pri~ajo npr. kape s {~itniki) in z njimi povezanih pojavov. Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja sestavlja tudi v mesecu marcu leta 2006 odprto stalno razstavo Slovenskega etnografskega muzeja, kjer so razstavljeni razli~ni predmeti, ki sooblikujejo pra`nji ali vsakdanji obla~ilni videz. In to ne le obla~ilni videz kme~kega prebivalstva 19. in za~etka 20. stoletja, temve~ s predmeti, zbranimi predvsem v zadnjih letih, nazorno izpostavlja tudi posebnosti (in obi~ajnosti) v na~inih obla~enja ljudi na Slovenskem v sodobnosti. Pri tem so pomembna dana{nja prizadevanja kustodinje Janje @agar (v muzeju od leta 1985), ki skrbi za na~rtno dopolnjevanje obstoje~e zbirke in ob tem uveljavlja nova, razvoju znanstvene misli v etnologiji podrejajo~a se na~ela zbiranja, ki pomemben poudarek namenjajo sodobnosti. V prispevku o tekstilni zbirki, objavljenem ob osemdesetletnici obstoja Slovenskega 91 etnografskega muzeja, s podnaslovom Kaj je, kaj ni in kaj naj bi (p)ostala (@agar 2003: 165–179) izpostavlja potrebo po izdelavi jasne vizije, kaj z zbirko v prihodnje in kako vanjo vklju~iti sodobnost. Sklep Predstave prve generacije etnologov muzealcev glede vpra{anja, kaj naj v muzeju zbirajo, so bile dokaj jasne: zbirali so predmete iz “izginjajo~ega kme~kega sveta”; predmete sprotne serijske in industrijske proizvodnje in od splo{nega odstopajo~e predmete sodobnega sveta pa so pu{~ali ob strani. V obdobju po osamosvojitvi Slovenije so se te`av (i)zbiranja vse bolj zavedali, to pa je privedlo do aktivnej{ih razmi{ljanj, kako se lotiti sistemati~nega zbiranja predmetov industrijske dru`be (Ker{i~ idr. 2001: 88). ^e naj bo etnologija veda, ki se ukvarja z na~inom `ivljenja v vseh zgodovinskih obdobjih vklju~no z dana{njostjo (in ni razloga, da bi mislili druga~e), in muzeji pripovedovalci zgodb o teh na~inih `ivljenja, potem je seveda prav, da slednji poskrbijo, da bodo materialna pri~evanja tem nazorom ustrezala. ^eprav so predmeti industrijske proizvodnje po videzu med seboj lahko popolnoma enaki, ima vsak predmet druga~en kontekst – kontekst, ki je pomemben enako ali bolj kot on sam in ga je zaradi povednosti potrebno natan~no opisati. Povod za odlo~itev, da predmet iztrgamo iz `ivljenjskega cikla in ga prestavimo v muzej (v nov kontekst), mora biti njegova informacijska struktura. Ta sloni na reprezentativnosti izbranega predmeta, ki jo ima glede na niz istovrstnih predmetov in glede na pri~evalnost o dolo~enih procesih in pojavih, s katerimi je povezan (Ker{i~ idr. 2001: 88). Sodobna zbiralna politika pozornost usmerja torej na zbiranje predmetov iz vsakdanjega `ivljenja “obi~ajnih” ljudi, ker naj bi tudi muzej predstavljal vsakdanji utrip `ivljenja. V teh nazorih se ka`ejo usmeritve v raziskovanje in dokumentiranje na~inov, kako ljudje standardne izdelke industrijske proizvodnje prilagajajo osebnim in socialnim merilom (zgovoren je primer odslu`ene garderobe najstnice, ki jo je darovala Slovenskemu etnografskemu muzeju; glej @agar 1998: 477–480). Govorimo lahko o “personalizaciji” standardnih izdelkov, le-ti pa etnologom muzealcem nalagajo {tudij tehni~nih spretnosti, odpirajo vpra{anja estetike, “kulturne izbire”, socialne pripadnosti in identitete (Schippers 2002: 131). Etnolog 16 - 05.indd 91 11/26/06 10:57:27 PM Bojan Knifi c Odsev bolj ali manj partikularnih strokovnih in znanstvenih prizadevanj etnologije na Slovenskem v zadnjih desetletjih je mogo~e zaslediti v Slovenskem etnolo{kem leksikonu, v katerem je s podro~ja obla~ilne kulture, tekstilij ipd. obravnavanih nekaj sto gesel. Med njimi skoraj zaman i{~emo taka, katerih osrednji cilj bi bil pojasnjevanje oziroma opisovanje sodobnih pojavov (npr. pojav mini krila, kavbojk), najdemo pa gesla, ki se sodobnosti dotikajo v zadnjih stavkih (npr. geslo lepoti~enje, lasulja). Tudi fotografsko gradivo dokumentira predvsem preteklost, o obla~ilnem videzu v sodobnosti pa pri~ajo fotografije, ki so v Slovenski etnolo{ki leksikon vklju~ene zaradi drugih namenov (Ba{, ur. 2004).27 Vpra{anjem sodobnosti se pri prou~evanju obla~ilne kulture ne smemo izogibati, ne v muzejih in ne drugje. Odgovori nanje nam prina{ajo spoznanja o ~asu, ki ga 92 `ivimo, pa tudi o preteklih `ivljenjskih na~inih, kajti kulturni vzorci se spreminjajo po~asneje, kot bi se komu na prvi pogled zazdelo. S preteklostjo se ukvarjamo zato, da bi bolje razumeli sodobnost in da bi si vsaj deloma upali predvidevati prihodnost. In s sodobnostjo zato, da bi z njeno pomo~jo spoznali preteklost. V slovenski etnologiji je {e mnogo raziskav, ki se ukvarjajo z obla~ilno kulturo na Slovenskem, pa v besedilu niso omenjene. Nekatere so izpu{~ene nenamenoma, druge z razlogom, ker gre pri njih za izklju~no histori~ni vidik28 in si za cilj raziskave ne postavljajo odkrivanja kulturnih sestavin in vzorcev sedanjosti. Ob tem pa je potrebno vseeno poudariti, da tudi te izrazito histori~no naravnane raziskave vplivajo na sodobnost. Iz njih namre~ ~rpajo gradivo razni ljubiteljski in tudi profesionalni ustvarjalci, ki `elijo elemente obla~ilne dedi{~ine prenesti v sedanji ~as. S tako interpretacijo dedi{~ine se danes ukvarjajo gledali{ke in folklorne skupine, skupine pevcev in godcev, renesan~ne plesne skupine, izdelovalci spominkov ter drugi posamezniki in skupine. Etnologi smo tako hote ali nehote vklju~eni v proces aktualizacije in posodabljanja dedi{~ine. ^e se tega zavedamo, lahko z aplikativnimi vsebinami na podlagi podrobnih raziskav in kriti~nih razmi{ljanj vplivamo na razvoj posameznih podro~ij, v nasprotnem primeru pa si ljudje znanstvena spoznanja interpretirajo sami. Dejstvo ostaja enako: etnologi s svojimi spoznanji vplivamo na nadaljnji razvoj vsebin, ki jih prou~ujemo. LITERATURA IN VIRI BALKOVEC, Marjetka 1994 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Metlika. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. BA[, Angelos 1962 Ljudska no{a na Gorenjskem. Na{i razgledi 11, {t. 16, str. 308–309. BA[, Angelos (ur. ) 2004 Slovenski etnolo{ki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. BOGATAJ, Janez 1992 Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem. Ljubljana: Pre{ernova dru`ba. 1999 Mojstrovine Slovenije : sre~anja s sodobnimi rokodelci. Ljubljana: Rokus. 27 Naj navedem le nekaj zgledov: [ranga (leto 1985); [koromati iz Podgrada (1999); Stri`enje ovac (1990); Ribni{ki sejem (2003); Romanje (2002); Prena{anje osebne prtljage pastirjev … (1995) (Ba{, ur. 2004: 612, 608, 586, 507, 367). 28 Npr. razprave Angelosa Ba{a, Sergeja Vri{erja, Andreje Vri{er idr. Etnolog 16 - 05.indd 92 11/26/06 10:57:27 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem 2000 Aplikativna etnologija v Sloveniji V: Kolesar s filozofske : zbornik v po~astitev 90-letnice prof. dr. Vilka Novaka. Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Str. 203–215. CEVC, Anton 1972 Velika planina : `ivljenje, delo in izro~ilo pastirjev. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. ^AROBNA nit 2002 ^arobna nit : ljudska no{a Slovencev od Trsta do Kanalske doline. Trst : TFS GFT Stu ledi. ^EPLAK, Ralf 1990 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Cerknica. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. DULAR, Andrej 2000 Modeli za modrotisk : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. FISTER, Majda 1985 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ro`. Ljubljana: Znanstveni in{titut 93 Filozofske fakultete. GRUDEN, @iva [1980] “Narodna no{a” v Tr`a{ki okolici : proseminarska naloga. Ljubljana : Oddelek za etnologijo. KER[I^, Irena et. al. 2001 Izbiranje, zbiranje in interpretiranje : o kriterijih in strategijah zbiranja materialne kulturne dedi{~ine in njenih etnolo{kih interpretacijah. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 41, {t. 1–2, str. 88–92. KNIFIC, Bojan 2003 Vpra{anje narodne no{e na Slovenskem : njen razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne. Etnolog 13, str. 435–468. KO[UTA, Marta 2003 Kri` od no{e do no{e. Kri` pri Trstu : Slovensko kulturno dru{tvo Vesna. KO[UTA, Milan 1985 Deklica, podaj roko: ljudski plesi, pesmi in no{a Slovencev v Italiji. Trst : Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska, Ljubljana : Adit. KREMEN[EK, Slavko 1978 Dru`beni temelji razvoja slovenske etnolo{ke misli. V: Pogledi na etnologijo. Ljubljana : Partizanska knjiga. Str. 9–65. KUHAR, Boris 1972 Odmirajo~i stari svet vasi. Ljubljana : Pre{ernova dru`ba. 1982 No{a narodov in narodnosti Jugoslavije : vodnik po razstavi. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. KUMER, Zmaga 1978 Nekaj misli ob Me|unarodni smotri folklora v Zagrebu. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 18, {t. 4, str. 7–73. LO@AR, Marta 1952 Slovenska ljudska no{a. V: Narodopisje Slovencev. Del 2. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. Str. 166–238. LO@AR, Rajko 1944 Narodopisje, njegovo bistvo, naloge in pomen. V: Narodopisje Slovencev. Del 1. Ljubljana: Klas. Str. 7–20. MAKAROVI^, Gorazd 1971 Ki~ : vodnik po razstavi. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. MAKAROVI^, Marija 1962 Nujno potrebujemo mapo slovenskih ljudskih no{. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 4, {t. 2, str. 7. 1964 Slovenska kme~ka no{a od srede 19. stoletja do danes : inavguralna disertacija. Ljubljana : Oddelek za etnologijo. 1966 Mo{ke srajce slovenske kme~ke no{e. Slovenski etnograf 18–19, str. 37–54. 1966a Slovenska kme~ka no{a. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. 1967 “ Narodna no{a”. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 8, {t. 4, str. 1. 1968 Nekaj misli ob folklornih prireditvah. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 9, {t. 3, str. 3. 1970 Hla~e kme~ke no{e na Slovenskem. Slovenski etnograf 21–22, str. 46–70. Etnolog 16 - 05.indd 93 11/26/06 10:57:27 PM Bojan Knifi c 1971 Uniforma za slovesne prilo`nosti. Tedenska tribuna 19, {t. 22 (29.5.1971), str. 5. 1971a Narodna no{a. Na{i razgledi 20, {t. 6 (23.6.1971), str. 170–171. 1971b Slovenska ljudska no{a. Ljubljana : Centralni zavod za napredek gospodinjstva : Slovenski etnografski muzej. 1972 Kme~ka (ljudska) in narodna no{a : nekaj misli ob razstavi No{a na Gorenjskem v Gorenjskem muzeju v Kranju. Gorenjski glas 25, {t. 80 (14.10.1972), str. 6. 1972a Narodna no{a. Slovenski etnograf 23–24, str. 51–68. 1974 Slovenska kme~ka no{a od konca 19. stoletja do danes : vodnik po razstavi. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. 1976 No{a. V: Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : vpra{alnice. Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov. Str. 111–129. 1978 Govorica no{e v primeru Rate~ v Zgornji savski dolini. V: Pogledi na etnologijo. Ljubljana : Partizanska knjiga. Str. 197–235. 1978a No{a in folklorne skupine. V: Etnologija in sodobna slovenska dru`ba. Bre`ice : Posavski muzej, Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. Str. 86–88. 94 1981 1982 Govorica slovenske kme~ke no{e : vodnik po razstavi. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. Strojna in Strojanci. Ljubljana : Mladinska knjiga. 1988 Narodna no{nja Gorenjsko – Rate~e : priru~nik za rekonstrukciju no{nje. Zagreb : Kulturno prosvjetni sabor Hrvatske. 1989 Govorica no{e na primeru Predgrada v Poljanski dolini v Kolpi. Traditiones 5–6, str. 265–276. 1991 Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi. Zv. 5, Zilja. Ljubljana : Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 2000 Obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva v Zgornji Vipavski dolini in na Gori. Ajdov{~ina : Zavod za kulturo, izobra`evanje in {port. MAKAROVI^, Marija; BA[, Angelos, 1980 No{a. V: Slovensko ljudsko izro~ilo. Ljubljana : Cankarjeva zalo`ba : In{titut za slovensko narodopisje pri SAZU. Str.121–131. MIKLAV^I^ - Brezigar, Inga 1996 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Tolmin. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. NEKAJ 1981 Nekaj besed o pravilni narodni no{i. Folklorist 4, {t. 4, str. 80. NOVAK, Vilko 1960 Slovenska ljudska kultura : oris. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. NOVAK, Anka 1962 Ljudska no{a na Gorenjskem : ob razstavi v Mestnem muzeju. Gorenjski glas 15, {t. 91, str. 5. 1970 Kme~ka no{a v Rate~ah v 19. in v za~etku 20. stoletja. Snovanja 4 (24.6.1970), str. 17–18. ODER, Karla 1992 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja: 20. stoletje.Ob~ina Ravne na Koro{kem. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. OREL, Boris 1949 Slovenska ljudska no{a. Slovenski etnograf 2, str. 5–10. PAJSAR, Breda; @IDOV, Nena 1991 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje.Ob~ina Ljubljana Be`igrad. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. R(avnikar), B(runo) 1962 Ljudske no{e na znamkah. Glasnik Slovenskega etnografskega dru{tva 4, {t.1, str. 6. RIHTMAN - Augu{tin, Dunja 1988 Etnologija na{e svakodnevnice. Zagreb: [kolska knjiga. SCHIPPERS, Thomas K. 2002 Od predmetov do simbolov : spreminjajo~e se perspektive pri prou~evanju materialne kulture v Evropi. Etnolog 12, str. 125–36. SMOTLAK Tul, Romilda 1996 Ma~koljanska ljudska no{a. Trst : Svet slovenskih organizacij. SLAVEC Gradi{nik, Ingrid 2000 Etnologija na Slovenskem : med ~ermi narodopisja in antropologije. Ljubljana : Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Etnolog 16 - 05.indd 94 11/26/06 10:57:27 PM “Sedanjost” v povojnih raziskavah obla~ilne kulture na Slovenskem STANONIK, Marija 1990 O folklorizmu na splo{no. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 30, {t. 1–4, str. 20–41. [ARF, Fan~i 1981 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Ljutomer. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 1982 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Gornja Radgona. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. TER^ELJ, Mojca 1989 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Sevnica. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. TOME MARINAC, Bogdana 1993 Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja : 20. stoletje. Ob~ina Izola. Ljubljana : Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. VALVASOR, Janez Vajkad 1984 Slava Vojvodine Kranjske : izbrana poglavja. Ljubljana : Mladinska knjiga. 95 VRTOVEC, Ljuba 1986 Bi radi imeli “narodno” no{o? Slovenski koledar 87 34, str. 45–62. @AGAR, Janja 1993 Pasovi in sklepanci : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. 1996 Po sledeh vsakdana : etnologovo delo neko~ in danes, od [treklja in Murka do sodobnih etnolo{kih prizadevanj. Etnolog 6, str. 433–436. 1998 O “anarhiji” tudi tako. Etnolog 8, str. 477–480. 2003 Tekstilna zbirka Slovenskega etnografskega muzeja : kaj je, kaj ni in kaj naj bi (p)ostala. Etnolog 13, str. 165–179. 2004 Pokrivala : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. BESEDA O AVTORJU Bojan Knific, diplomirani etnolog in kulturni antropolog. Zaposlen je kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, kjer folklornim skupinam in drugim interesentom svetuje, kako poustvarjati pevsko, plesno in glasbeno izro~ilo, kako na odru interpretirati prvine {eg in navad in kako se ob vsem tem ustrezno kostumirati. Njegovo raziskovalno zanimanje je usmerjeno v prou~evanje posameznih prvin obla~ilne kulture, predvsem vpra{anjem razvoja t. i. narodnih no{, folklornih kostumov in drugih na~inov obla~enja, ki se zgledujejo v preteklosti. Je tudi urednik Folklornika. ABOUT THE AUTHOR Bojan Knifi c has a degree in ethnology and cultural anthropology and is employed as an independent professional adviser on folklore activities with the Public Foundation of the Republic of Slovenia for Cultural Activities. He advises folklore groups and other interested parties, how to perform traditional songs, dances, and music, how to interpret elements of customs and traditions on the stage, and how to dress in costumes appropriate for these activities. His research activities focus on the study of individual elements of clothing culture customs, in particular on the development of “national costumes”, folklore costumes, and other ways of dressing that are inspired by the past. Mr. Knific is also the editor of the publication Folklornik. Etnolog 16 - 05.indd 95 11/26/06 10:57:28 PM Bojan Knifi c SUMMARY THE “PRESENT” IN POST-WAR RESEARCH OF CLOTHING CULTURE IN SLOVENIA Our review of older sources on clothing culture in Slovenia shows that the authors dealt intensively with material from the “then present” and that descriptions of life as it was actually lived and observed were quite ordinary. This was commonly practised throughout the 19th century in spite of increasingly frequent warnings that the “national treasures are vanishing”, suggesting a need to look back into the past, and this development strengthened in the 20th century, when there is hardly any comprehensive research of the present. Marija Makarovi~, the author of the most extensive bibliography in the fi eld of Slovenia’s clothing culture, addressed the attitude of people to dressing in the present, but mostly when drawing comparisons between the past and present conditions, or related to the phenomenon of 96Eusing fashion items based on tradition in the present. Her informants, who are an important link in her research work, are most elderly people, and this is reflected in her works (in the passages dealing with the present) as the attitude of the older population to dressing in the present. The younger generation is largely absent from her researches. The present is however much more present in the research of the “national costumes” than in that of general dressing customs. Attention is devoted to explaining the differences between “national costumes” and “folk costumes”, establishing the reasons for the phenomenon’s existence in the present, determination of the bearers of this development, the reasons for this kind of dressing up, and the changing functions of the “national costumes”. Of all treatments of dressing in the present, the most analytical (and often critical) approach is found in studies of performance folklorism, which includes dressing up in “national costumes”. These combine the past and present, and depending on their general orientation the authors more or less emphasise the meanings the phenomenon has. At the first major post-war exhibition of the Slovene Ethnographic Museum on the clothing image of the Slovene peasant population in 1966, the present was not mentioned. Another exhibition, opened in 1974, emphasised in the introduction that in including a presentation of the way of living of the Slovene peasants “to the present day”, the museum joined the endeavours of contemporary Slovene ethnology. This mainly involved comparisons between the dressing fashion of older and younger people, specifi c items surviving in the dress customs of people in remote areas, differences between men and women and the like, as well as dressing up in “national costumes”. A major shift occurred in the exhibition Belts and sklepanci in 1993, when the presentation of different forms of belts and sklepanci in the past was accompanied by a comparison with the belts of the contemporary teenage generation; similarly, much more attention was dedicated to the present in the exhibition Blue-printing blocks in 2000. In recent years, Janja @agar has devoted more attention to the present. Beside trying to fill the gaps in the historical collection of clothes and clothing accessories of the Slovene Ethnographic Museum, she endeavours to complement the collection with items from the present consumer society. This is in part evident from her book Pokrivala –Headwear, published in 2004, as well as from the present permanent exhibition in the museum. Etnolog 16 - 05.indd 96 11/26/06 10:57:28 PM