—V VELIKA RAZPRODAJA TISKALNIKOV EPSON RAČUNALNIKI Lendavska39b, M. Sobota, tel: 33002 Avstrija Po i., Ml CREDITANSTALT Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana Vranzu Viktor fE T II Tovarna sladkorja Ormož Boj za čim višjo kvoto NIK VE Nizozemci krepijo svojo moč v Evropi - Tovarna s svežim kapitalom ima možnosti za evropsko raven poslovanja g Murska Sobota, 30. januarja 1997, leto XLIX, št. 5, cena 170 SIT Prizma modre kuverte MAJDA HORVAT NIK VESI poti vodijo v od 30 • januarja Če se na svečnico jasno zdani, zima rada še dolgo spi. Henkel V Zlatorog Smrt kosi na Hotizi Silan Smo Obilo hude krvi so med marsikaterimi kmetovalci širšega območja nekdanje velike soboške občine sprožile januarske položnice, s katerimi bi morali plačati kar zajetne zneske za vzdrževanje melioracijskih objektov ■ \ nič lažjega ^JcofiiRon Pismonoša Je terja! podpis, da je izročil kuver-'t0 z žigom sodišča. V njej je na belem papirju napovedana tožba. Pustimo podrobnosti v zvezi z od jeze pordelimi ušesi in povišanim tlakom pa pospešenim bitjem srca, preslišimo tudi bogat besednjak, ki se kar usuje iz grla po tem, ko je pi-sp^o prebrano. Ampak tako je, modra kuverta z telim papirjem in žigom je v imenu pravice, odposlana je bila, ker se je nekaj zgodilo v stečajnem Postopku podjetja, in sploh ni edina, kajti v enem samem stečaju podjetja odroma na številne na-slove stotero takih modrih kuvert. Da, v imenu Pravice, predvsem pa denarja. V stečaju prezadolženega podjetja se format-n° in po zakonu ščiti predvsem pravica upnika, ioda prav ta upnik je potem v postopku lahko kot ^račka v rokah nekoga, ki jo, če se mu zahoče, Zahiča ob steno ali v jezi pomedra ali pa jo ujčka ln s‘Jo postavlja visoko na polico. Upnik je zato 'naJhen, ker je nad njim nekdo, kije velik in kakemu je dano deliti pravico. Upnik se sklicuje na svojo pravico, da se mu izplača njegova terja-te\ toda ostale mu bodo le drobtinice in ostanki, Saj se s kruhom, kolikor ga je še ostalo od Roženega podjetja, najprej nasitijo vsi tisti, ki Jl 1 kar mrgoli okoli stečajnega postopka in ka-terim zakon daje pravico, da pobirajo prvi. Iz številnih stečajev si izberimo tistega, v ka-erem je stečajni upravitelj priznal le polovico Pr‘Javljenih terjatev upnikov, drugim pa je sveto-da ^ahko svojo pravico s pravdanjem »kažejo na sodišču. Pa Jo bodo, če ne vsi, pa vsaj ‘sti, prj katerih gre za večji denar in katerim gre za osebno zadoščenje zaradi storjene jim rtvice. In tako se spet zgane ogromen pravni aParat, odvetniki začno pripravljati vsebino mo-r,h kuvert, eni tožijo, drugi branijo. In čim več RSIL, refil, 2,4 kg EISER RIESE, refil, 3,6 kg SILAN, koncentrat, II = 4 I, sort. PRIL, 500 ml, moder, citro 254,00 SIT PRIL, 500 ml, balzam P0LY KUR, šampon, 250 ml, 4 vonji POLY KUR, regenerator, 250 ml, 2 vonja je odposlanih modrih kuvert, tem več je tistih, ki imajo posel in zaslužek. Služi država, saj sodišče terja sodno takso - čim večji so pravdni zneski, tem več denarja se prelije v državno blagajno. Služijo odvetniki, ki sestavljajo tožbe in ugovore - čim večji je pravdni znesek, tem večji je njihov zaslužek. Služijo kajpak tudi stečajni upravitelj pa še cenilci in drugi, katerim on po svoji volji in izbiri daje zaslužek. Stečajni upravitelj postane ob vodenju stečajnih postopkov »delodajalec«, postane močan, saj ima v rokah ne samo kapital (gospodari z denarjem na računu stečajne mase in z vsem premoženjem stečajnega dolžnika), ampak tudi ljudi, najprej tiste, ki v'podjetju še delajo, in potem te, ki jih vabi k sodelovanju v stečajnem postopku in jim tako daje možnost za zaslužek. Odvetniki delajo za stečajnega upravitelja, seveda samo nekateri, katerim je ta »milost« izkazana. Sicer pa, ali je sploh pomembno, kdo bo v pravdi dobil in kdo izgubil? Morda za upnika, ki toži, ker hoče dobiti. Toda stečajnemu upravitelju takšno vprašanje ne greni življenja, saj se vendar vsi stroški pravdanja plačajo, ne iz njegovega žepa, ampak z denarjem iz stečajne mase. Zato upnik, čeprav je pravica na tvoji strani, plačuješ zanjo, ne samo enkrat, tudi dvakrat', trikrat. Najprej izgubljaš zaradi stečaja samega, potem pa plačaš najprej svojega odvetnika in daš državi, kar ji gre, hkrati pa bo stečajni upravitelj s tvojega oziroma s tistega kupa, za katerega delček se poteguješ, še sam poplačal odvetnika, katerega si je najel zoper tebe. In kaj boš dobil? Na koncu morda le ostanke. 749,00 SIT 819,00 SIT 274,00 SIT 423,70 SIT 421,90 SIT do 15. februarja VSEBINE ... PAKIRANJE Katero kost boš glodal, Artur? bližje volitvam? VREME Vremenoslovci napovedujejo, da se bo do sobote nadaljevalo suho in razmeroma hladno vreme, v nedeljo pa pričakujejo pooblačitve in rahlo sneženje. 31. januar, petek, Vanja 1. februar, sobota, Brigita 2. februar, nedelja, Svečnica 3. februar, ponedeljek, Blaž 4. februar, torek, Andrej 5. februar, sreda, Agata 6. februar, četrtek, Dora Na neobnovljenem odseku magistralne ceste ugasnilo življenje 32-letnika Kmetje se upirajo visokemu plačilu Predno skočiš, dobro premisli! 2 IZktualno okoli nas vestnik, 30. januar 19£ Čemu odstop šefa protokola študentskega gibanja Nebojše Jevtiča? Beograd, Beograd Na pravoslavno staro leto naj bi prišlo do neljubega dogodka za ves srbski protest. Iniciativni odbor študentskega protesta naj bi poskušal preprečiti Vuku Draškoviču pohod na govorniški oder, od koder je hotel prvi zaželeti Beograjčanom srečno novo leto. Pri pohodu skozi množico študentov naj bi padle tudi besede kot: »Idiot, mi smo digli Srbiju na noge, vi sa tim nemate nikakve veze ...« Izrekli naj bi jih člani stranke SOP. Kot ste lahko prebrali v prejšnjem Vestniku, je Draškovič dejal, da je ves dogodek zmontirala policija. Kakorkoli že, v usodnem trenutku res ni primerno, da bi se med sabo sporekli študentje in koalicija Zajedno in »prali perilo« v Naši borbi, t. i. neodvisnem časopisu. Tej teatralizaciji in dramatizaciji dogodka - predvsem v Miloševičevih medijih - je sledil odstop enega od članov iniciativnega odbora študentskega protesta. Kaj pomeni vaš odstop? Ostajam v protestu, vendar kot Nebojša Jevtič, študent filozofije. Zasebno bom vsak dan podpiral demonstracije. V določenem trenutku se je pokazalo, da za to funkcijo (vodja študentskega odbora za pripravo novoletnega praznovanja) nisem bil najprimernejši, saj mi ni uspelo preprečiti stvari, ki so se zgodile na tribuni 13. januarja. To je dogodek, ki v svoji postrazvojni fazi ustvarja problem v celotnem uporu zoper Miloševiča. Ustvarila se je razpoka, za katero zdaj ni prostora. Koalicija Zajedno in študentje smo naravni zavezniki, v tem trenutku je najpomembnejši boj za demokracijo, za priznanje volilnih rezultatov. Kaj je bistvena razlika med koalicijo Zajedno in študenti? Študentje nismo homogena politična organizacija. Smo samonikla grupacija, nekorumpira-na, iskrena, polna idealov, iz katere bo morda izšel najboljši arhitekt, najboljši filozof, najboljši kirurg, najboljši pilot... Zaskrbljeni smo za prihodnost države, samoorganizirali smo se v zelo nevarnem trenutku, kajti nismo hoteli izbirati med diktaturo in državljansko vojno. Koalicija Zajedno je politična formacija, ki ima mnogo več izkušenj, bolj so organizirani itd. Njihovi cilji so skladni z našimi, torej smo naravni zavezniki. Študentje imamo jasno politično stališče, smo ne- VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota in obrtnike 6.500.00 SIT polletno, za naročnike v tujini 100 DEM letno, izvod v kolportaži pa 170,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. strankarski, podpiramo vse ljudi dobre volje in pravilne orientacije. Ko mi rečete demokracija, kaj vse mislite s tem? Zahodna civilizacija je ideal antične demokracije izmaličila. Demokracija brez dvoma pomeni biti sposoben poslušati tuje mišljenje, pomeni torej boj argumentov, pomeni možnost korigi ranja lastnega mišljenja, torej dialektiko družbe, civilizacijske odnose in razvoj družbe. V tem pomenu mora biti univerza kot koncentracija umov svobodna. Koalicija Zajedno si seveda želi oblast. Oni se povsem normalno borijo za oblast. Koalicija Zajedno je politični subjekt, ki se drži pravil igre, pravil politike, v nasprotju z Miloševiče-vim režimom, ki teh pravil nima. Miloševič ni ne desnica ne levica. Komunisti v Srbiji niso na žalost niti levica niti socializem, preprosto so horda lopovov. S koalicijo Zajedno niso na isti ravni, ni jih mogoče primerjati niti jih ni mogoče opisovati v istem jeziku, za Miloševiča je potreben meta jezik. Kaj pravite na Miloševičevo dvomesečno skrivanje? To je njegova stara patologija. To ni nič novega. On je človek, ki se skriva po bun-keijih že šest let. Je mogoče pričakovati demokracijo, dokler je na oblasti Miloševič? Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1996 je 2.100,00 SIT, za pravne osebe Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. Ne. Dokler bo on na oblasti, bo demokracija samo paravan za samovoljo vladajoče oligarhije. Brez Miloševiča je demokracija tej deželi mnogo bližja, vendar bo potrebno precej let, da je ne bodo izrabljali. Kot bi rekel Aristotel: »Ni nove politične ureditve, ni dobra ne republika ne demokracija, odvisno je od ljudi, ki jo izvajajo.« Churchill je leta 1945 rekel, da je demokracija obupna dr-žavnopolitična rešitev, toda da ne pozna boljše. Še dolgo bomo potrebovali, preden bomo imeli na Balkanu pravo demokracijo, in da bodo ljudje doumeli, da se inteligenca ne sešteva in da deset neumnih ne more preglasiti enega pametnega. S tem sem hotel reči, daje bistvo demokracije, sprejeti tuje mišljenje, ne pa gla sovati tako, kot veleva večina. Na žalost ne razlikujemo med svobodnimi in zasužnjenimi umi, razlika obstaja od antike do danes, vendar je Zahod to razlikovanje izbrisal. Misliti, da se vsi rodijo svobodni, je zabloda. Mnogo ljudi je zasužnjenih z lastnimi predsodki, s tradicijo, izobrazbo in niso sposobni samostojno razmišljati. So pa sposobni narediti tisto, kar se jim ukaže. Zdi se mi, da na teh demonstracijah ni delavcev. Delavskega razreda ni, ker je pred vojno, v stari Jugoslaviji in pred sankcijami, o katerih je Miloševič toliko trobil in ki so ga uničile, Srbija imela 3000 podjetij, ki so šla v stečaj, kot pravijo uradni podatki. Firme, ki so konvergirale k ničli ali k stečaju, pa v tem podatku niso zajete. Srbija nima gospodarstva, nima industrije, ima samo še 10 odstotkov delavcev. Vsi drugi so se v zadnjih letih ukvarjali s prodajo bencina, cigaret in ne vem s čim še vse. Mi nimamo delavcev. Delavci so postali razpečevalci, našli jih boste na ulici, vendar jih ti problemi ne zanimajo več, ne zanima jih vprašanje sindikatov, niso delavsko organizirani... Ste pri 23 letih obteženi z minulo vojno? Jaz vojne nisem podpiral. Imel sem mnogo prijateljev v prejšnji Jugoslaviji, zelo mi je žal, ker jih na neki način nimam več in ker je bila komunikacija presekana tako grdo in neciviliza-cijsko. Naša eksdržava je bila slaba, vendar ne nujno slaba. Komunizem je naredil nekatere stvari odvratne. Slovenija je to prva začutila, ni hotela več nositi štafete ... Da bi lahko normalno živeli, smo se morali reorganizirati. Kako Srbija danes živi z vojno? Srbija nikoli ni bila za vojno. Tega vi sploh niste dojeli. 9. marca 1991 je Miloševič nad nas poslal tanke. Med nas je metal solzivec. Takrat je bil ubit 17-letni deček. Tukaj smo se počutili kot živali. Vi pa niste dojeli. Takrat sem bil star 17 let in sem vedel, kaj se bo zgodilo. So bili mediji tako zelo zmanipulirani? Miloševič je imel strašno propagando. Toda, mar ga Zahod ni potreboval? Zdi se, da tak mediokrit, kot je Miloševič, ne bi mogel sam obstajati. On ni genij, če bi to bil, potem bi bil konstruktiven. Ne konstruktiven v nekem splošnem pomenu, temveč bi to, kar hoče, delal dobro. On pa ne dela dobro. Mislim, da tega ni želel, morda globoko v nezavednem. Tukaj se je dogajalo toliko grdih stvari, nepojmljivo, kaj vse. Se lahko ponovi zgodba iz Romunije? Veliki problem je, če stavkajo zaporniki npr. v Angliji. Ljudje ' Iz Zagreba piše Cesarska poslanica Predsednik republike lahko saboru Republike Hrvaške pošilja poslanice, enkrat letno pa posreduje poročilo o razmerah v republiki. Tako piše 103. člen hrvaške ustave, ki so jo sprejeli 22. decembra 1990. Dr. Franjo Tudman, ki je po 94. členu ustave tudi državni poglavar in po 100. členu Vrhovnik oziroma vrhovni poveljnik oboroženih sil, je minulo sredo v hrvaškem parlamentu napovedal, da se bo ravnal v skladu s sporočilom iz parabole Cesarska poslanica Franza Kafke, saj navzlic neozdravljivi bolezni (rak na želodcu) ni napovedal spremembe nesodobnega polpredsednikškega sistema v parlamentarno demokracijo. V primerjavi z ameriškim predsedniškim sistemom, ki zagotavlja, da predsednika do konca njegovega mandata, če umre ali pa je kako drugače oviran (bolezen) za opravljanje dožnosti državnika, zamenja podpredse-nik, je v 97. členu hrvaške ustave nejasno zapisano, da začasno funkcijo predsednika države opravlja predsednik parlamenta, ki pa lahko traja le 60 dni, vendar se o tem odločajo na ustavnem sodišču na predlog vlade, ki pa jo po 98. členu ustave po mili volji postavlja in odstavlja predsednik republike. Potemtakem ima dr. Franjo Tudman ob politični oblasti še zakonodajno (prek svoje HDZ v parlamentu), izvršno in tudi sodno, o čemer zlasti priča najbolj razvpita afera sodno-politične likvidacije predsednika Vrhovnega sodišča Hrvaške dr. Kru-noslava Olujiča, ki je ob imenovanju za vrhovnega sodnika izstopil iz HDZ, s čimer je storil politični samomor. Na nenavadnem procesu so dr. Olujiču z »dokazi« tajne policije skušali naprtiti marsikaj -od zvez s hrvaškim podzemljem do spolne iztirjenosti oz. spolne zlorabe mladoletnikov in mladoletnic. Po Osijeku, kjer je dr. Olujič doma, so iskali pocestnice, vendar nobena v dr. Olujiču ni prepoznala svojega klienta. Navzlic temu je na koncu procesa slavil, poenostavljeno rečeno posodobljeni stalinski tožilec Višinjski, kije na procesu Buharin zalučal v obraz, da je križanec prasca in lisice. No, edina rzalikaje nemara v tem, da so sodobnega Buharina (dr. Olujiča) zaradi »sumljivih moralnih kvalitet« razrešili položaja vrhovnega sodnika Hrvaške, pravi Buharin pa je kot milijoni nedolžnih končal svojo pot v stalinskih čistkah. Bo na »primer dr. Olujič« prišel v zgodovino hrvaški pravosodja in njegovega nevarnega razmerja s P°" tiko, kajti tudi po hrvaški ustavi - že po 1. členu j oblast izhaja in pripada ljudstvu, čeprav je pr aktu' no v rokah enega človeka? »Cesar - tako pravijo - je Tebi, posameznik11’ bednemu podložniku, drobni senci, pobegli pred cesarskim soncem v najbolj'oddaljene daljave, pf^t Tebi je cesar posla! poslanico s smrtne postelj6’ ) Ukazal je slu, naj poklekne ob postelji, in mu v uh6 zašepetal poslanico; tako zelo mu je bila poinernv na, da je od sla zahteval, naj mu jo ponovi V ^.1 Prikimal je, da bi potrdil pravilnost rečenega- >" J pred vsem gledalstvom svoje smrti - vse ovirajoč stene so porušene in na stopnicah, ki se pnej.° v 5 daljavo in višino, stojijo v krogu velikaši vse drža^ - pred vsemi temi je odposlal sla.« Tako piše Fra^ Kajka v Cesarski poslanici in kaže, da si je tak6 , pot izbral tudi dr. Franjo Tudman, ki bo žara6 svoje zahrbtne bolezni imel čedalje manj možnost1’} da počaka na odmev svoje zadnej poslanice Ija6' stvu, kot Kafkin cesar, ki je svojo poslanico zai■ javno po#1 študent*' nato je šel* ličkovic nath gareto in * po 45-minB1-nem iska11^ svoje parne vrnil. Po"’ so jih Pre^ varjali. Človek s pravne fakuK6 ki je namestnik predsednika8, ta, je vstal in povedal, da sram glasovati po direktivi, prav so nas podprli v prve®’ lu, so rektorja podprli na taj1^ glasovanju. In potem govorijo svobodni univerzi!? Precejal nov in njihovih ljudi je, k1 vajajo pritisk, šolski minister P ti profesorjem ... Profesorji, ® z nami, so na listi. Nekateri 8 dentje nimajo občutka ident11 niti moči, mislijo, da bodo izF bili leto, ne vem, kaj vse si® slijo. Težje je na obrobju, kJeU manj obveščeni. Študent)6 tam prihajajo samoiniciahv Nekateri profesorji pa preda1™ že, če imajo pet poslušalcev.5 dentje se na demonstracija^ menjujejo. Eni študirajo, dr®1 Lil Vlij LIJ VJ • JL^lIl O LL1VI1 1 CIJ V, . navzoči itd. Nekateri pač ne 8 do na vse ali nič. A mi, hazaf rji? AMNA POTOCN f fotografč NATAŠA JOHNU vestnik, 30. januar 1 997 Ižktualno doma Katero kost boš glodal, Artur? Smo bližje volitvam? Ko je eden od pomladniških poslancev Drnovšku obljubil, da bodo z vsemi »demokratičnimi« sredstvi onemogočili konstituiranje in delovanje vlade, smo se seveda spraševali, kaj vse si bodo izmislili f„P^tno Je, da je igro sprejela nasprotna stran. Na pobudo -ovske vlade narodne enotno-_ ’ za katero očitno ni bilo nobe-P°trebe, je odgovoril tudi LDS-tal Podobnik je željo po d, 'Slroki vlad' najbrž ponudil, a volivci ne bi mogli očitati, do p”1 dovo^ Pot™dil priti v vla-nn', r,,s®ganje na zvestobo, na ie tat i”' frnjček in poštenost pa izid t °Fak vnapreJ obsodila na niln .sn,° mu priča. Nasprot-odiru3 'gra se Pokazala kot iniidž Clnizem- Očitno za lasten in i;mS° Se po8ajali s pomladniki tem resorje, ki so se Zaknr • Premal° pomembni. V Pogai*^U Se je Drnovšek seveda in tak 1 lSem' sv°j'mi podporniki O/ 0 niinuli petek predsedniku predianezu Podobniku ponudil mest 'h Za zaset|bo ministrskih če n7 a Pa bi se pokazal v luči, snegaPogajalsko uspe-za nr..P ' lka’ ->e Pustil ministrstvi terza kmetijstvo, ni da J ° ln Prehrano nezasede-očjtno -1 S' Pomislili tisti, ki so niesta lZ?Uki.li b°j za ministrska namen- ^e^Bjoči se teden bo tako PrihodmmPredysem razkazovanju odborom ministrov posameznim zanikal govorice ene in'jrnar n’sm° z odločitvijo žjeVm/Uge strani vendarle bli-Pucko']^3.01' 'n kaj si misli zdaj videi b r^e Vedno vztraja, da ni ra hr„°JSe rešitve. kot je podpo-vstonnOVšku? Njegova želja po vladna Pomladniških strank v rej nj Je očitno izjalovila. To-blagrnv V° deianje ni prineslo Kot je nje8°vi prejšnji stranki. Prihajal10 kuloarjih navada, so teden n 6 ° Pttcku tudi prejšnji bi PUck Upljive novice. Tako naj dnikov ° Z?rad' ne vstopa pomla-P°dporVr\ 0 odrekel nadaljno ob d । Drnovšku. To bi seveda skihDne. nem sedenju opozicij-klOpeL lancev v parlamentarnih bližje v POnienilo, da srn° vse naPovedihtVam’ ki naj bi se P° Pred nni h nekaterih zgodile še terim sm^601' ^oda Pucko-s ka-fonu, tak° Se Pogovarjali po telego Vest k° Je novica prispela govOr: n*ka-je odločno zanikal ^Odporn’nak° te’ da je odrekel bi Po 0 Drnovšku, kot tudi, da vstOpo Zoval svojo podporo z koalicn Pomladnikov v vladno v‘J0. Najnovejši Drnovškov predlog za ministrske stolčke LDS Ministrstvo za finance: Mitja Gaspari Ministrstvo za gospodarske dejavnosti: Metod Dragonja Ministrstvo za okolje in prostor: Pavle Gantar Ministrstvo za šolstvo in šport: Slavko Gaber Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Tone Rop Ministrstvo za zunanje zadeve: Zoran Thaler Ministrstvo za kulturo: Jožef Školjč Minister brez resorja, odgovoren za lokalno samoupra^p: Igor Bavčar ZLSD Ministrstvo brez resorja, pristojno za evropska vprašanja: Borut Pahor Ministrstvo za obrambo: Boris Sovič Ministrstvo za znanost in tehnologijo: Lev Kreft Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj: Franci Križanič Ministrstvo za promet in zveze: Janez Kocijančič SNS DeSUS Minister brez Ustnice, pristojen za koordinacijo delovnih teles s področja socialnega varstva: Janko Kušar PROSTO Ministrstvo za pravostodje: ??? Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: ??? Bežen pogled na prihodnje ministre Le zakaj so za ministre predlagani skoraj izključno izvoljeni poslanci? Zato, ker jim je bilo tako obljubljeno? Ministrska mesta zaznamuje pretežno politična funkcija, medtem ko naj bi ostala delovna mesta državne uprave sestavljali pretežno strokovnjaki. V praksi običajno ob ministrovi (strankarsko pogojeni) glavi odleti tudi glava državnega sekretarja, na svojih mestih pa naj bi ostali svetovalci in drugo osebje. Tako naj bi bilo zagotovljeno, da se strokovna dela brez velikih pretresov in zamenjav opravljajo še naprej. In daje izbira nekaterih ministrov samo politično na- Lendava). rvr°mocija Trinada na ORF SŽk'24 • januarja, so se v dfji ^Vs. aa Gradiščanskem v sose-Sednjih J1? ^»li župani iz treh so-Madj raj'n Avstrije, Slovenije Gostitelj Waalter & Prom S Pk sklical zaradi širše-ske teiev-pJ-^kega projekta avstrij-1, .? načrtovanem medna- > ir°ma pra^nskem parku Trinad . esetn,aab' Goričko ■ Orszeg. ^ačiiim ..lnutni fi|m 0 'eP0*ah 'n 6 8e°grafv °')lnejne pokrajine, ki M državn enotna> upravno pa v ' febrim • na sporedu ORF2 ^obn.uri. rdi želje ' ?° v Pogovoru pouda-raZglasit °a b' se aktivnosti za pSaki D ev krajinskega parka v Jeva>e, Samezni državi nada’ '"ožnostj^Ptcr bi imeli tudi več ?a’ biokn,Za razvijanje ekoturiz-t 'tUrnih et0Vanja ter ohranitev obm"1-etno]oških vrednot °čja. Župan občine Grad - Kuzma Ludvik Kočar pa je ponovno posredoval željo ljudi s svojega območja, da bi bil sedež parka v največjem slovenskem gradu in v enem največjih gradov v tem delu Evrope - torej v gradu v kraju Grad (Gornja BBP Opravičilo! Pri našem delu pride včasih zaradi nujnosti in zato prevelike hitrosti pri oddajanju gradiva v tiskarno do nenamernih in neljubih spodrsljajev. To se je žal zgodilo tudi v prejšnji številki Vestnika ob pripravi vesti o smrti seniorja mag. Ludvika Novaka, ko je bila večina gradiva že poslana v tiskarno. Kljub dobrim nameram je pod vest o seniorjevi smrti tehnična služba povsem rutinsko uvrstila obvestilo, ki po uredniški zasnovi sodi na kmetijsko stran. Sam ob tem nisem pregledal končne podobe strani, ker se nam tovrstne napake do sedaj niso dogajale. Žal nam je, da je do tega spodrsljaja prišlo, zato se prizadetim in vsem bral- cem iskreno opravičujemo. ključje, je vidno že, če pogledamo, kdo bo kulturni minister. * Vendar pa je do razpleta še kar nekaj dni in glede na otroško igro, kot je od daleč videti naš politični prostor, je preuranjeno karkoli napovedovati. A. POTOČNIK Zadnji ministri prejšnje vlade Mitja Gaspari Metod Dragonja Pavle Gantar Slavko Gaber Tone Rop Davorin Kračun (LDS) Janez Dular (SKD) Boštjan Kovačič (LDS) Brez listnice: Lojze Janko (SKD) Jelko Kacin (LDS) Andrej Umek (SKD) Janko Deželak (SKD) Igor Umek Ministrstvo za notranje zadeve: Polonca Dobrajc Andrej Šter (SKD) Meta Zupančič (LDS) Jože Osterc (SKD) 16 ministrskih mest, ki naj bi jih zasedli ljudje iz štirih strank, po ključu: 9 LDS, 5 ZLSD, po eno SNS in DESUS. Popravek V prejšnji številki nam je pri članku v spomin na Andreja Hrastelja zagodel tiskarski škrat, saj se nam je pri imenu Andrej nepravilno zapisalo Andraj. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo. Pokopali so mag, Ludvika Novaka »Bog doli zbriše vse skuze« » Vsi ludje morejo mreti, vsako telo je kak cvet, ka žive til, more preiti, če šče meti novi svet« (M Pes. 29,1) S tem stavkom je začel Ludvik Novak poglavje Molitvi v žalosti v svoji knjižici Na poti življenja, ki je izšla leta 1969, ko je bil še hodoški duhovnik. S tem stavkom je tolažil marsikoga, ko je izgubil svoje najbližje in najdražje. V četrtek, 23. januarja, popoldan pa je bila ta misel namenjena prav njegovim najbližjim. Najprej so se v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti od njega poleg -družine poslovili številni duhovniki, evangeličanski in katoliški, občinski predstavniki, pred- J. VOTEK rr V spomin Mag. Ludviku Novaku Človek mineva, vendar njegovo spoznanje in prepričanje in ustvarjanje ni preminutje zaradi odhajanja brez besede, brez kruha in vere, brez knjige spomina, ampak je ohranjanje nepozabne za-pomnitve, saj kreativen posameznik pušča ob svojem odhajanju iz tostranosti zapomnljivo zapuščino, ker je pač živel tako, da ga sočlovek in okolje preprosto ne pozabita, ampak se ga spominjata kot prijatelja in soustvarjalca, kot človeka z roko v roki, ki se ne obrača zgolj k samemu sebi, temveč se izroča iz sebe drugim. In celo razdaja se, zlasti v tistem, čemur pravimo življenje po narodovi zdravi pameti, ki ni modrija zaradi prevzvišenosti, temveč verovanje po jeziku svetega pisanja, saj svoj žitek naravnati po bibliji ni samemu sebi zapovedovanje, marveč iskanje svoje poklicanosti, da se človek odloči in preda poklicu, ki ni samo delo za preživetje, ampak je pastorovanje. Se pravi duhovnikovanje vzgoje in znanja, torej pripravljanje in poučevanje za zemeljski žitek, ki ne da je večen . zaradi človeka, ampak je božji in svet, ker je svetost življenja vero-vana poklicanost, brez katere zagotovo ni niti človeškosti niti božjega v vsej mogoči razsežnosti. Zato se ob trenutku odhajanja vedno znova sprašujemo o ostajanju in pričakovanem prihajanju, vendar o slednjem ne zato, da človek ne bi mineval, ampak zato, da se živečim ohrani spomin na knjige, ki se jih lahko bere, če so spisane v domačem, v edino pravem knjižnem jeziku. V 67. letu starosti je odšel gospod senior, evangeličanski pastor, mag. Ludvik Novak, vendar ne v neznano, ampak po dolgi bolezni prihranjeno in po ustvarjalnem delu in duhovniškem poslanstvu zasluženo spokojstvo, v večni pokoj, kjer se počitek ne meri s prebujenostjo, ampak z budnim spominom tistih, ki ostajajo kot nadaljevalci vsega začetega, ker je vse tisto, od prve slovenske knjige začeto, potrebno nadaljevati, pa najsibo doma ali v cerkvi ali v šoli. Neobhodno je, da vsaj listanje po berilu prave stare krščanske vere ne preneha, ampak naj se izklicuje in spisuje tako za starše kot za deco, zlasti pa za narod. Vendar z držo sprave in z vodilom ekumenizma, saj se krščansko lahko živi le v združevanju in prijateljevanju in soustvarjanju. Ludvik Novak se je rodil 6. junija 1930 v Černelavcih kot drugi otrok kmečkih staršev. Po končani gimnaziji v Murski Soboti je študiral teologijo, najprej sicer na katoliški teološki fakulteti v Ljubljani, nato pa po vojaščini na evangeličanski teološki fakulteti v Gbttingenu in Erlangenu ter na Dunaju, kjer je junija 1958 diplomiral. Še isto leto je bil v Murski Soboti ordiniran in leto pozneje je opravil duhovniški izpit. Od leta 1958 do leta 1977je bil pastor slovensko-madžarske cerkvene občine na Hodošu, od leta 1978pa vse do upokojitve je služboval v murskosoboški cerkveni občini. Leta 1982je opravil magisterij iz protestantske teologije. Za seniorja Evangeličanske cerkve na Slovenskem je bil izvoljen leta 1971, in je to najvišjo in odgovorno funkcijo opravljal do leta 1995, leto dlje pa je urejal Evangeličanski koledar. Ludvik Novak je bil vsestrano delaven in ustvarjalen, poln novih zamisli, in vselej ga je spremljala skrb za napredek tako cerkvene občine kot tudi Evangeličanske cerkve na Slovenskem kot celote. Krščanski povezovalni duh mu je bil pomembno vodilo, hkrati pa je znova in znova govoril, kjer je le mogel, o neprecenljivosti proten-stantizma za slovenski narod, še posebno za Prekmurce, saj so le-ti edini svoje narečje spisovali v knjižnem jeziku. Tudi sam se je čutil poklicanega za pisanje, zato je leta 1995 v prekmurščini izdal molitvenik Na poti življenja. Kot urednik Evangeličanskega koledarja je poskrbel za zelo pestro in vsestrano vsebino, skratka za branje, primerno vsakemu človeku, od najbolj izobraženega pa do najpreprostejšega bralca, za odraščajoče in že odrasle. Vedno je precej strani namenjal znanstveni misli o protestantizmu, teološkemu premišljevanju o veri in sploh življenju samemu. Mag. Ludvik Novak, evangeličanski pastor in dolgoletni senior Evangeličanske cerkve na Slovenskem, je odšel, ampak ostalo je njegovo delo, ki nam bo ostalo v trajnem spominu. Takega človeka niti smrt ne more zbrisati iz življenja. DRAGO KUHAR stavniki slovenske Evangeličanske cerkve in državni predstavniki ob navzočnosti množice vernikov in vseh tistih, ki so se k mag. Novaku radi prihajali le pogovarjat in razpravljat. Veljal je namreč za človeka, ki je veliko vedel o protestantizmu in je imel zelo širok pogled na teološke vede in vprašanja. Bil je Človek, ki je imel utemeljeno stališče, česar pa ni nikoli nikomur vsiljeval. Prav zaradi tega so ga ljudje spoštovali in se pri njem ustavljali tudi tisti, ki niso bili člani Evangeličanske cerkve. In soboška cerkev je bila v četrtek premajhna, da bi sprejela vse, ki so se želeli posloviti od njega. Po cerkvenem obredu pa so se na pokopališču v Veščici od njega poslovili še njegovi najbližji.Vemo, da moramo umreti, vemo tudi, da proti smrti ni zraslo nobeno zdravilno zelišče niti niso iznašli nobenega zdravila. Kljub temu umiranja ne občutimo kot nekaj naravnega. Je tisto dejanje življenja, katerega ne znamo obvladati. To je naša usoda. Toda tudi gospod Novak je učil, da se tega ne smemo bati. Smrt preprosto sodi k življenju. Kljub temu pa je vsako smrt zelo težko sprejeti in se z njo sprijazniti. Zato le še besede iz molitvenika gospoda Novaka: »In vido sem novo nebo in novo zemlo. Ar je ta prva neba in ta prva zemla prejšla in morja je več nej bilo. In Bog doli zbriše vse skuze ž njihovi oči, in smrti več ne bode, niti žalosti, niti kriča, niti boleznosti več ne bode. Ar so ta prva prejšla. Ovo, vsa nova napravlam.« (Jan ozn. 21, 1, 4, 5a) ANR, foto: J. Z. 4 vestnik, 30. januar 199 Po Vranzu Viktor Tovarna sladkoija Ormož V četrtek, v tistem tednu, ko je dva dni pozneje zamenjava šefa v palači na dunajskem Ballhausu postala tudi uradno dejstvo, je bilo izvedeno v avstrijski ekonomski zgodovini največje denarno nakazilo, kar ga je kakšno posamezno avstrijsko podjetje do tedaj sploh opravilo. Bank Austria, največja avstrijska komercialna banka, je državi izstavila nakaznico v višini 17,16 milijarde avstrijskih šilingov - ali natančno 861 šilingov za temeljno delnico - za nakup paketa delnic druge največje avstrijske banke Creditan-stalt. Tako je Bank Austria postala kar 7(Lodstotna lastnica temeljnega kapitala te banke. Dejstvo, da je bila dejanska, to je borzna vrednost delnic tega dne precej nižja - natančno 719 šilingov za temeljno delnico - od tiste, ki jo je plačala Bank Austria, govori o zelo velikem interesu po združevanju in priseganju na racionalizacijo v avstrijskem bančnem sektorju, ki da je v času prostega pretoka kapitala v Evropi edina rešitev za v evropskem merilu finančno sicer relativno šibke avstrijske banke. Toda transakcija je bila tudi politična. Zaradi posrednega lastniškega vpliva, ki ga ima dunajski oddelek avstrijske socialdemokratske stranke na Bank Austrio, so videli predstavniki Ljudske stranke v »transakciji stoletja« predvsem širjenje »rdečega finančnega monopola«. In kot vemo, ima tisti, ki ima v rokah vzvode financ, veliko prednosti potem tudi na političnem področju. Vendar pa se takratni finančni minister in sedanji predsednik avstrijske vlade Viktor Klima ni dal; na njegovi strani je bilo namreč za podobne državne posle običajno določilo, da mora finančni minister ravnati pač v »korist ljudstva« ter posel skleniti s tistim ponudnikom, ki je pripravljen plačati največ. V tem primeru pa je bila to Bank Austria. Takoj po sklenitvi finančnega posla so tudi raziskave javnega mnenja prvič pokazale večjo politično priljubljenost Viktorja in ne več Vranza. Verjetno je bil to tudi trenutek, ko je Franz Vranitzky dokončno sprejel odločitev o svojem predčasnem odstopu in je potem dva dni pozneje to sporočil tudi avstrijskim medijem. Vranzu je bilo deset let kanclerstva dovolj. Po drugi strani so bila »znamenja časa« jasna: nesporna rast priljubljenosti Viktorja Klime, Vranzovi »delni« porazi tako na volitvah v evropski parlament kakor tudi izguba absolutne večine v Dunajskem parlamentu, ki so jo imeli socialdemokrati vse od leta 1918, ter v medijih večkrat komentirana politična naveličanost prvega avstrijskega operativca, ki ni in ni mogel dokončno moralno zmagati v boju s svobodnjaškim vodjem Jorgom Haiderjem. Vse to je kazalo, da je čas zrel za nove obraze. Kaj lahko pričakujemo od kanclerja Viktorja Klime? V nasprotju z »lenim financarjem« Vrapzem predstavlja Klima vse tisto, s čimer Haider tako pogosto opisuje svoje volilce - pridnega, delovnega in s podjetniško žilico zaznamovanega Avstrijca. Za novega kanclerja vse to, vsaj glede na dosedanjo kariero v gospodarstvu, tudi dejansko velja in on naj bi bil sposoben še česa več. Tisto »več« pa bi lahko bilo - na srečo svobodnjakov in grozo socialdemokratov - sklepanje kompromisov s stranko Jorga Haiderja, ki ima na svoji strani navsezadnje več kot 20 odstotkov avstrijskih volivcev in volivk, še večja zaostritev politike do tujcev v Avstriji ter še kakšni prijem iz zakladnice »pragmatičnosti in učinkovitosti« v politiki. Seveda so to zgolj špekulacije in vprašanje je, ali bi lahko Klima tudi znotraj lastne stranke dosegel nekaj, za kar ne bi dobil njene podpore. Pa je res ne bi? Po v bistvu poraznih volitvah za avstrijske poslance v Evropskem parlamentu je Vranitzkyjev odstop najprej zahtevala garnitura nižjih sindikalnih uradnikov, ki jo tudi drugače najbolj boli beg volivcev iz dotedanje socialdemokratske volilne baze, to je delavcev, k Haiderju. In ko je enkrat »baza« za sodelovanje s svobodnjaki, potem že ni več daleč tudi odstop nekaterih socialdemokratskih intelektualcev. Nihče razen seveda Haiderja pred desetimi leti, ko je le-ta prevzel krmilo svobodnjaške stranki, ki seje takrat borila za obstanek v avstrijskem parlamentu, ni verjel, da bo ta nacionalistični politik sploh kdaj dobil več kot 10 odstotkov glasov. Na zadnjih volitvah jih je dobil več kot 24 odstotkov in nihče več si ne upa trditi, da jih na naslednjih ne bo dobil več kot 30 odstotkov. Od uspešnosti gospodarske politike in premagovanja naraščajoče brezposelnosti je odvisen tudi rezultat prihodnjih parlamentarnih volitev, ki se bodo zgodile predvidoma čez dve leti. Ali bo potem še naprej kancler kateri od socialdemokratov ali pa bo prišel čas za katero od variant desne koalicije, se mora sedanja koalicija vprašati že ta hip. In to ob upoštevanju vseh različic. ANDREJ HORVAT Inšpektorji opozarjajo Boj za čim višjo kvoto Nizozemci krepijo svojo moč v Evropi - Tovarna s svežim kapitalom ima možnosti za evropsko raven poslovanja Kar nekaj prahu je dvignil nakup 26-odstotnga lastniškega deleža v Tovarni sladkorja v Ormožu. Kupec je nizozemski Cosum. Ob tem je zanimivo, da se je v tem prodajnem paketu znašel precejšnji delež zadružne lastnine, sedanji lastniški delež kmetov prek zadrug pa znaša le še 33 odstotkov. Ne glede na to spremembo v lastništvu ima tovarna po besedah predsednika uprave inž. Jurija Dogše pred seboj jasno perspektivo, da pokrije slovenske potrebe po sladkorju in se približa evropskim stroškom proizvodnje sladkorja. Lanskoletni rezultati ugodni »Lanskoletna predelava sladkorne pese je trajala 88 dni in smo predelali 296.190 ton domače pese. Storitveno smo predelali 33.615 ton madžarske pese, toda ta sladkor se mora prodati zunaj republike Slovenije. Dosegli smo povprečno 16,26-odstotno sladkorno stopnjo. Proizvedenih je bilo 47.824 ton sladkorja, od tega je 4.424 ton storitvene predelave, drugo je domači sladkor. Nekaj težav je bilo le pri spravilu pese. Organizaciji spravila bomo v prihodnje namenili posebno pozornost, da se ne bo v tovarni ali zunaj nje nabiralo preveč pese, kajti takšna pesa izgublja sladkor in težo,« pravi Jurij Dogša. Kolikšen delež slovenskih potreb po sladkorju vam je uspelo pokriti v lanskem letu in koliko bi jih dejansko lahko pokrivali s svojimi zmogljivostmi? »Slovenija potrebuje med 75 in 80 tisoč tonami sladkorja na leto. Z lanskoletno proizvodnjo sladkorja iz pese pokrivamo 55 odstotkov naših potreb. Z rafini-ranjem surovega sladkorja iz sladkornega trsa smo ga proizvedli 23.160 ton. Skupno smo proizvedli 66.500 ton sladkorja oziroma za 83 odstotkov slovenskih potreb.« zvezi (EZ). Po polnopravnem članstvu velja v državah EZ sistem kvot oziroma dovoljenih količin proizvodnje. Po naših ocenah bi Slovenija morala pridobiti kvoto za proizvodnjo vsaj 75.000 ton sladkorja. Kvota se določa na podlagi povprečne petletne proizvodnje. Pri tem obsegu proizvodnje bi tovarna konkurenčno poslovala v ES. V teh letih si želimo čim večjo proizvo--dnjo, da pridemo do te kvote. Po vstopu v EZ kvote ni mogoče več popravljati. Proizvodna cena sladkorja je odvisna od ekonomije obsega, kajti z doseganjem proizvodnega optimuma se znižuje proizvodna cena. V odnosu do pridelovalca ne bo bistvenih sprememb. Z večjo gospodarnostjo v proizvodnji bo tovarna sposobna pravočasno plačevati pridelek. Cene pese so določene s tržnim redom in pri cenovnih razmerjih moramo priti do evropskih cen pese, katerim se že zdaj zelo pri- bližujemo. Naša strateška usmeritev je proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese.« Že nekaj časa izražate potrebo po svežem kapitalu v vrednosti 26 milijonov mark, zakaj potrebujete ta sredstva? »Tovarna se je ves čas obstoja srečevala s problemom podkapi-taliziranosti oziroma pomanjkanja obratnih sredstev. Nujna je naložba tudi v tehnološko posodobitev, da tovarno pripravimo za vstop v EZ. Proizvodnja je vodena računalniško, tehnološkemu razvoju pa v celoti nismo sledili. V sklepni fazi je naložbeni načrt tehnološke posodobitve tovarne. Ocenjena vrednost naložbe je 27 milijonov mark; od tega bi 10 milijonov mark vložili v obratna sredstva za zmanjšanje stroškov finaciranja, ki so visoki zaradi dragega bančnega kapitala. 17 milijonov je namenjenih tehnološki posodobitvi - v proizvodnji, izboljšanju izkoristkov pri predelavi pese, kakovosti proizvodov no, ki ne prenese dolgih iP športov. Nizozemci so ves izražali zanimanje za dokap^ zacijo tovarne. Kot kaže, K* hov interes, razširiti proizvo® in proizvjati omenjeno kolio1 sladkorja iz pese. Pripraviti pa bi se morali, surovi sladkor dodali h kvoti, gre za specifičnost, ki v Evro? ravno priljubljena. V kvoti sor delavo surovega sladkorja pri®' le Finski in Portugalski. Povez*’' z nekom, ki ima izkušnje v E* in v evropski komisiji dolčenP za doseganje strateških ciM mora biti v intersu države in t ki tu živijo, je lahko koristna, de na interes tujcev po dokapi » zaciji, ko bi plačali za lastništvi' stveno več, kot so sedaj, ni bojazni, dat^ no zaprejo. Vprašanj kaj se bo zgodilo v Ew po letu 2001, do katef veljajo tržni redi- Evropske kvote Zakaj je vaš cilj skorajda 100-odstotno pokrivanje potreb po sladkorju v državi? »Zagotovitev popolne oskrbe domačega trga z domačim sladkorjem je pomembna pred priključevanjem Slovenije Evropski in zmanjšanju porabe energije na enoto proizvoda. Za naložbo imamo pozitivno stališče nadzornega sveta, toda nimamo definiranih virov finaci-ranja. Možni viri so dokapitalizacija ali tuja posojila (banka za razvoj) ali kombinacija domačih in tujih posojil in dokapitalizacije. Z vidika tovarne bi bila najugodnejša dokapitalizacija, kljub spremembni lastniške strukture. Dokapitalizacija obvisela Prve prijave kršilcev! Gnojnico izpustil šest 6 metrov od vodnega zajetja v Črnskih mejah Še posebno pomemben pa je zadnji odstavek 9. člena, ki ga zaradi pomembnosti za zaščito vodnih zajetij navajamo v celoti: Na območju vodnega zajetja ali Vodna zajetja so v teh zimskih mesecih še posebno ogrožena; znano je, da so rezultati analiz pitne vode najslabši prav v mesecih od decembra dalje. Razlog je nezadostna zaščita vodovarstvenih območij, za kar bi morale poskrbeti občine in upravljalci vodovodov s sprejemom ustreznih odlokov. Čeprav teh odlokov še ni sprejetih, pa so vodna zajetja zaščitena z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, ki je bila objavljena v Uradnem listu R Slovenije 29. novembra 1996. V tej uredbi, ki je začela veljati decembra, vendar smo o njej pisali že več kot leto dni, je za zavarovanje pitne vode še posebno pomemben 9. člen. Ta določa, kakšen je režim vnosa dušika v tla v bližini vodnih zajetjih. Kmetijska gospodarstva lahko gnojijo svoja kmetijska zemljišča na območjih varstvenega pasu za zajem vode tako, da niso presežene mejne vrednosti letnega vnosa dušika, ne glede na to pa je prepovedan vnos dušika pri gnojenju z živinskimi in rudnin- Le kakšne opravke imajo s traktorji na zasneženih njivah? Spremenjena bana snega pove vse. Pozabljajo pa, da ni težko ugotoviti lastnika njive! skimi hranili ter kompostom v časovnih obdobjih, ki so natančno določena glede na vrsto zemljišča in vrsto gnojenja v glavnem od spravila posevkov do 15. februarja. na razdalji do 200 metrov od objekta za zajem vode sta vnos dušika in pre-oranje travinja prepovedana. To pomeni, da prepoved velja ne glede na letni čas in ne glede na vrsto odpadne vode - vodna zajetja so zaradi zaščite pitne vode zaščitena vse leto. Zato je tudi razumljivo toliko večja angažiranost inšpektorjev - z izvajanjem uredbe se ukvarjajo komunalni, ekološki in kmetijski inšpektor -, ki želijo preprečiti izpuščanje gnojnice v zimskem času na kmetijske površine, v gozdove, grmičevje ali kar v bližino vodnega zajetja. Vsako izpuščanje gnojnice v tem zimskem času na kmetijske ali druge površine pomeni dodatno nevarnost za onesnaženje pitne vode, še posebno pa obstaja ta nevarnost tam, kjer še nimajo ustrezno urejenih vodovodov. Tako so na primer v zadnjem letu in pol že ustrezno rešili problematiko pitne vode v turniški, odranski, črenšovski in radgonski občini; da vsebuje pitna voda manj škodljivih snovi, dokazujejo tudi analize. Še vedno pa je pitna voda zelo slaba v beltinski občini (razen v Melincih) ter can-kovsko-tišinski občini. Vsebnost dušika v vaških vodovodih se giblje od 26 do 33 miligramov (mgN/1). Vsako dodatno onesnaževanje bo pitno vodo še poslabšalo. In prav v Občini Cankova - Tišina so inšpektorji zasledili največ kršitev, ki so lepo vidne na »črnih« njivah, zaradi česar so že podali predloge za kaznovanje. Neki nevestnež (imena zaradi njegove varnosti raje ne bomo zapisali) je spustil gnojnico v tla le šest metrov od vodnega zajetja v Črnskih mejah. BBP Ali sprememba lastništva lahko vpliva na vaše načrte in kakšno je sedaj lastništvo? »Prejšnja uprava je prvi skup-ščni delničarjev že predlagala dokapitalizacijo, ko tuji vlagatelji niso imeli bistvenega deleža v tovarni, toda zahtevali so naložbeni načrt, medtem pa se je spremenila lastniška struktura s Co-' sumovim nakupom 26 odstotkov delnic, ki je postal največji skupni lastnik, 6 odstotkov imajo zaposleni, 10 individualni delničarji izjavne prodaje, 33 zadruge in 25 odstotkov delnic skladi. Tujcem je bil prodan del zadružnega premoženja in premoženja državnih skladov. V tem trenutku je večinski Cosum upravljalec, močnejše so le zadruge, ki pa kljub podpisanemu delniškem sporazumu ne delujejo enotno. Posledice nakupa je težko napovedati, nekaj optimizma pa je, ker so Nizozemci že pokazali zanimanje za nadaljnje vlaganje.« Ali ni šlo v tem primeru za nakup trga ali prenos rizika na eno zunajih potencialnih članic EZ? »Spraševali smq se, ali ne gre za nakup trga, kot o najbolj črni varianti. Pomembno je, da smo edina tovarna v državi, toda kvoto pridobi država in le-ta se ne more prenašati na lastnika tovarne. Ni bojazni, da bi predelovali tujo sladkorno peso, že zaradi transporta ne, saj gre za poljšči- Dohodkovno stabilna poljščina Kako pa se boste pČ žali polni zaseden^’. ših zmogljivosti’ pogoj za željeno « »Naš cilj je 1^ . j odstototno povec^ površin pridelave s korne pese na leto-in tovarna pa sta P mbni zaradi razvoj* murske in podravs* gije, saj gre za p°ijs • z dokaj stabilno ce dobrim pridelkom111 razmerno majhni® , ziki pri pridelavi- ’ delavo vlagamo velike nap01^ lanskem letu smo ukinili 4, stotne provizije zadrugam-devamo si, da naša speciah21 zadruga združi vse proizvaj, Ali ste kljub vsemu P^pj^ da je bilo takšno lastn^.^ idealno. Ali pri prodaji de^ bilo mogoče najti povezi d mačimi partnerji, npr. »Opozarjali smo na pr°D tovrstnega lastninjenja. Z* h vo, da se doma ni vzpostavi pitalska veriga, ki bi bila Pr vljena na vlaganja. Deln1 bile prodane pod nominal^ dnostjo. Transakcije so se okrog 7 tisoč tolarjev za d® - ■ nominalna vrednost je 1$, । javni prodaji pa okrog 5 tis , larjev.« j Ob tem pa bodo morali d0 J lastniki profilirati svoj od* tovarne. »Nizozemci so na stra^j tiru pri lastninjenu živils^61J strije, saj madžarsko obvla° Avstrijci in Nemci. Ang1^ na Poljskem. Tako tudi ; zemci iščejo svojo moč Z*1 evropskega prostora. Za d®'A talizacijo so se zanimali avstrijska Agrana in posrpf prek nje nemški Siid Zukd’j večinski lastnik Agrane. 1 j meni, da je tovarna za evr trg kljub vsemu zanimiva- Uf misliva negativne nameN-ob spremembi razmer m°g i Kaj pa borzna ponudba f korja po dampinških cen^d »Borzne cene so izred^' ke, zelo nizke, vendar to ® izvodna cena sladkorja-prodaja obsega le 20 ods^ svetovne proizvodnje slad* j To je sladkor iz presežko^M imenovane c-pese, ki jo P tovarne po 30-odstotni d^ vrednosti. Mi uvažamo sly vsa leta za potrebe blago''^ zerv, ki se prodaja po istih kot naš.« J. vestnik, 30. januar 1997 5 VMoraš kih Toplicah bodo gradili nove bazene Dvonadstropni bazen in 150-metrski tobogan Do junija 1998 bodo v zdravilišču Moravske Toplice poleg novega aprtmajskega naselja s sedemsto posteljami dobili tudi največji bazenski kompleks v Sloveniji V sredo, 22. januarja, so v hotelu Ajda Zdravilišča Moravske I oplice Podpisali pogodbo o začetku projektantskih del novega bazenskega kom-Pleksa. Med tremi ponudniki za izdelavo načrtov je bil najugodnejši predlog podjetja MPM iz Ljubljane, ki se lahko pohvali s številnimi referencami in opravljenimi deli skorajda po vsem svetu. Že dejstvo, da je bil direktor MPM Boštjan Čoki do 1985 leta zaposlen v Smeltu Ljubljana ,n daje s sabo odpeljal najboljšo strokovno ekipo, dokazuje, da bodo kos zahtevni nalogi, ustvariti v Moravskih Toplicah največji in najsodobnejši azenski kompleks ne le v Sloveniji, ampak tudi v evropskem prostoru, od načrte se bo podpisal arhitekt Janez Kobe. Ker gre za prekmursko 1 ravilišče v pokrajini s svojimi značilnostmi, bo prav gotovo umestno "ajti primerno ime tudi za ponudbo bazenov, tako kot so našli ime za notel Ajda in apartmajsko naselje Prekmurska vas - ime Termoland je Po mnenju mnogih primerno le za promocijo na tujem. Tž- . Vrednost projektantskih del, za katera so prejšnji teden podpisali Pogodbo, je 590 tisoč mark. Vrednost celotne naložbe bo dosegla najverjetneje 14 milijonov mark, Pogodbo o izvajanju del pa bodo Podpisali predvidoma sredi letošnjega leta. Bazenski kompleks naj bi začeli graditi septembra letos in 8a končali do začetka sezone prihodnje leto, torej do junija 1998. kopalcem skupno skoraj 5 tisoč kvadratnih metrov vodnih površin, je več. Največji je prav gotovo ta, da želijo biti korak pred konkurenco, torej najboljši in najsodobnejši. Drugi razlog so objektivne potrebe po novih in večjih bazenih. Najstarejši bazeni so stari že okrog trideset let, V sezoni je na poletnem kopališču skorajda nenormalna gneča, z zgraditvijo apartmajskega na- Mnogi skeptiki se sprašujejo, kako se v prekmurskem zdravilišču uPaio podati v tako velike naložbe - bazenski kompleks bo stal 14 milijonov mark, druga faza apartmajskega naselja pa 7 milijonov ■Park, torej bo v letu 1997 skupno za 22 milijonov mark naložb. Jihovo samozavest bomo razumeli, če zapišemo, da so že sedaj najbolj iskanimi in cenjenimi zdravilišči v Sloveniji, da so imeli v le’u 1996 455 tisoč kopalcev in 19 milijonov mark letne realizacije. gradni °®ov’ da so se odločili za plekSa° n?vega bazenskega kom-■8 katerim bodo ponudili selja in skoraj 700 novimi posteljami pa je povečanje vodnih površin več kot nujno; Med največje atrak- V Zdravilišču Moravske Toplice gradijo prvo fazo apartmajskega naselja v skladu s terminskim planom, že sedaj pa je odločeno, je povedal direktor Dušan Bencik, da bodo gradili tudi drugo fazo apartmajskega naselja, in sicer v drugi polovici letošnjega leta. cije bosta spadala bazena v dveh nadstropjih - voda se bo iz zgornjega bazena prelivala v spodnjega -, saj bo to prvi takšen bazen v Sloveniji. Največji bo tudi 150-metrski tobogan z dvema krakoma, eden bo speljan v pokriti bazen, drugi v bazen na prostem. Ponudbo pristne termalne vode iz vrtin bodo ohranili v t. i. NATUR BAZENU. Poleg tega bodo zgrajeni še dva termalna bazena in rekreacijski bazen. Posebno popestritev ponudbe za ljudi, ki se želijo rekreirati in sprostiti, bo ponudila MORAVSKA KOPEL z dveurnim progra- mom finskih in turških savn, ročnih in vodnih masaž in drugim. S financiranjem menda ne bi smelo biti težav, saj bodo 14 milijonov mark zbrali z lastnimi (akumulacija in del dobička) in tujimi sredstvi (sovlaganja, dolgoročna posojila). Od skoraj 500 tisoč kopalcev v lanskem letu jih je bila polovica dnevnih. Z novim dostopom in novimi urejenimi parkirišči pred novim bazenskim kompleksom bodo rešili velik problem gneče in srečevanja dnevnih in hotelskih gostov. BERNARDA B. PEČEK Murska Sobota Moderni interieri Kljub zimskemu času gradnja novih prodajnih in skladiščnih prostorov Trgovskega podjetja Moderni interieri ob Bakovski cesti v Murski Soboti uspešno napreduje. To je gotovo zasluga delavcev lendavskega Gidosa, ki so navzlic mrazu v pogodbenem roku izvedli vsa predvidena dela, s katerimi so začeli lanskega oktobra. Zato računajo, da bo že v začetku marcu nova stavba MI, v kateri bo 2.000 kvadratnih metrov prodajnih površin in 500 kvadratnih metrov regatnega skladišča, predana namenu. Ves preostali stari del zgradbe sedanjih prostorov Modemih inte-rierov pa nameravajo prodati ali dati v najem, za kar je že zdaj veliko interesentov. Vrednost nove naložbe znaša 2 milijona DEM, ki so jih zagotovili iz lastnih obratnih sredstev. To bo gotovo ogromna pridobitev, saj ugotavljajo, da je povpraševanje po pohištvu še vedno dokaj veliko. Zato so se v MI odločili, da se usmerijo le v specializirano prodajo pohištva s široko ponudbo, za kar bo na voljo precej razstavnih prostorov. Predvidevajo namreč nadaljnjo širitev sedanjega proizvodnega programa, ki bo zajemal tudi ekskluzivno prodajo sedežnih garnitur in regalov. Že zdaj so si pridobili kupce tudi v sosednji Hrvaški. Kot zani- SODOBN1 PRODAJNO-SKLADIŠČNI PROSTORI - Zaradi velikega zanimanja kupcev za pohištvo so se v murskosoboških Modernih interierih odločili za obsežno naložbo. Foto: Nataša Juhnov mivost pa omenimo, da bodo posebno pozornost namenjali kataloški prodaji pohištvenih izdelkov, zato naj bi vsak drugi mesec gospodinjstvom ponudili svoje kataloge. M. JERŠE Kmetje se upirajo visokemu plačilu * * Pred no skočiš, dobro premisli! Ho hude krvi so med marsikaterimi kmetovalci širšega ftiočja nekdanje velike soboške občine sprožile januarske 0 °žnice, s katerimi bi morali plačati kar zajetne zneske za ■»^^vanje melioracijskih objektov pr*tem Plačilu so izračunali na Upravni enoti Murska ski So ’ °menjene položnice pa je izstavila soboška davčna uprava. Zne-zijajo precei visoki, saj znašajo od 7 do 15 tisoč in celo več, dneh, t13 Za prvo trimesečje letos. Kmetje bi jih morali poravnati v 45 Pa ne(jv pomeni, da lahko pričakujejo letos take položnice še trikrat, to °mno pomeni dokajšnjo finančno obremenjenost kmetovalcev. ^katere površine '^šljene«? 'astn*kov melio->06^^ na vadarskem da med drugim slišali, toliko ohd er' kmetovalec nima Ije, bdelovalnih površin zemljo tud-° mu jih pripisali. To tr-dtočjj ' । et°valci z drugih ob-fpfavljp ast* tam> kjer še niso c>jska dn.a Predvidena meliora-d ..Od prizadetih tudi pPo kljub večmeseč- ^istili Zor'lom niso pravočasno tak0 je ^^ioracijskih jarkov. ra8čeneSe danes lepo opaziti za-^er so marsikje Miorj110.Pozabili na košnjo ^okov^'*1 jark°v in so struge bičevjerJ^ščene z raznim gr-Zadetih L,Je razumljiv gnev pri-S° žnov- Tem se zdi. da Pravije^,0Peharjeni, saj za neo-^ačatj a dela ne nameravajo tiaV’reVisok'h računov. O n° Priča -Zadnie dovolj zgovor-naslovia Ze Več kot 200 pritožb. Uprav0J n’h na soboško davčno Kot' ad, je nas opozorili na tere-no, da se take zadeve dogajajo v času, ko kmetijstvo v odročnih krajih Goričkega že dokaj propada, saj je že precej opuščenih kmetij, ki bi jih lahko nasledili mladi, ki pa se v teh negotovih razmerah raje odločajp za trdnejšo službo drugje. Nič čudnega, če nekateri kmetovalci ne premorejo niti dovolj denarja za razne izdatke. Zato ne bi bilo odveč, če bi v pristojnih strokovnih službah bolj prisluhnili težavam kmetovalcev in se najprej temeljito seznanili z njihovimi problemi. Takrat bi lahko mnogo laže opredelili tudi način drugačnega financiranja vzdrževanja melioracijskih jarkov in drugih objektov. Na lastne oči smo se namreč lahko prepričali, da zlo-žbe kmetijskih zemljišč niso povsod opravljene tako, kot so pričakovali lastniki teh površin. Potemtakem so bili nemalo presenečeni, ko so v roke dobili dokaj zasoljene račune. Za zdaj polovica opravljenih del »Vzdrževanje melioracijskih jarkov se za zdaj ne opravlja v vsaki od katastrskih občin, saj smo konec lanskega leta prevzeli 25 melioracijskih sistemov v 37 katastrskih občinah na območju nekdanje velike soboške občine. Sprva je bila investitor teh del Kmetijska zadruga Panonka, ki pa se je leta 1992 odpovedala temu delu. Tako so leta 1994 opravljanje teh del prevzeli melioracijski odbori v posameznih katastrskih občinah. Z reorganizacijo lokalne samouprave in državne uprave pa so začasno prenesli ta dela na upravne enote. Moram povedati, da v letih 1995 in 1996 Upravna enota Murska Sobota ni zbirala sredstev za opravljanje melioracijskih del, ker preprosto ni bilo zakonskih aktov. Šele z odredbo, kije bila v Uradnem listu objavljena maja 1996, smo lahko pripravili javni razpis, 5. avgusta lani pa smo kot najboljšega izvajalca teh del izbrali VGP Mura iz Murske Sobote. Pozneje se je pojavil tudi problem, ker je kmetijsko ministrstvo terjalo seznam davčnih zavezancev. Ker le-tega nismo imeli, smo morali s pomočjo zemljiškega katastra geodetske službe pripraviti podatke o več kot 5 tisoč hektarjih kmetijskih zemljišč v kar 37 katastskih občinah, kjer je 25 melioracijskih sistemov. Ko je bila 13. novembra 1996 konč- PRIZOR IZ VADAREC - Kmetovalec Slavko Robin kaže zaraščen melioracijski jarek, za vzdrževanje katerega bi moral plačati 7.160 tolarjev. Foto: JURE ZAUNEKER no podpisana pogodba, ki je vsebovala ažuriran seznam zavezancev, smo lahko že naslednji dan začeli z vzdrževalnimi deli na melioracijskih objektih. V tem kratkem času je opravljena manj kot polovica predvidenih del, in sicer približno 1.100 hektarjev v Občini Hodoš - Šalovci, 360 hektarjev v Mestni občini Murska Sobota in nekaj čez 1.000 hektarjev v Občini Moravske Toplice. Po navodilih kmetijskega ministrstva smo januarja letos prek davčne uprave izstavili račune vsem kmetijskim zavezancem,« pravi vodja oddelka za kmetijstvo pri Upravni enoti Murska Sobota Irena Šinko. »Noben kmetovalec ne bo prikrajšan« Od nje tudi zvemo, da bodo vsa melioracijska dela na preo stalih kmetijskih površinah zagotovo opravljena še letošnjo pomlad ali malo kasneje, zato je neupravičena bojazen kmetovalcev, da bi jih pustili na cedilu. In kako komentira visoke račune? »Znesek je izračunan glede na velikost zemljišč, katerih lastniki so kmetovalci. Pri tem se stroški na hektar površine razlikujejo glede na stanje melioracijskih sistemov. Le-ti znašajo od 2.100 tolarjev dalje za hektar zemljišča v katastrski občini Vadarci in od 2.500 do 4.000 SIT na drugih območjih. Program vzdrževalnih del zajema: košnjo melioracijskih jarkov, čiščenje mulja, posek grmičevja, popravilo cevnih prepu-stov, saniranje brežin jarkov in urejanje poljskih poti.« »Napake so mogoče!« Na vprašanje, ali so nekateri kmetovalci, ki trdijo, da nimajo toliko zemljišč, kolikor so jim izračunali, res dobili previsoke račune, pa Irena Šinko odgovarja takole: »Ne izključujem možnosti, da je prišlo do napake pri zapisanih površinah. To se je v veliki naglici pri ažuriranju seznama davčnih zavezancev lahko zgodilo. Vsako tako napako bomo seveda takoj popravili.« Kako pa bo z vzdrževanjem melioracijskih sistemov v prihodnje? »O tem za zdaj ne vem nič določnega, ker nov zakon o kmetijskih zemljiščih njihove lastnike obvezuje, da bo končani melioraciji poskrbijo za redno vzdrževanje melioracijskih jarkov. Finančni načrt bo pripravil prihodnji upravljalec melioracijskih sistemov, ki ga bo določilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, višino obremenitve pa kmetijski minister. Zato v tem prehodnem obdobju ne vemo, kdo bo upravljalec melioracijskih sistemov. Vsekakor pa bomo poskrbeli, da bodo še letos opravljena vsa načrtovana dela na več kot 5.000 hektarjih kmetijskih zemljišč, ki smo jih prevzeli,« zatrjuje sogovornica. Pri vsem tem pa se ne moremo znebiti občutka, da je bilo najnovejše pošiljanje položnic kmetom zaradi pomanjkljivih informacij in še vedno nerazčiščenih vprašanj glede lastništva zemljišč vendarke malce preura-njeno. Navsezadnje bi morali biti vsi prizadeti osebno seznanjeni z vsemi predvidenimi postopki. Tako pa je prišlo do neljubih zapletov, ki mečejo senco na sicer dobro zamišljeno akcijo. MILAN JERŠE »Sociala, šolstvo,zdravstvo vestnik, 30. januar 199? Drugačnost je enakopravnost Človekovi eksistencialni avtonomnosti premalokrat pripozna-mo kakršno koli drugačnost, ki nima samo razlikovalne in ločevalne vsebine in namena, ampak je največkrat polna zbliževalnih in združevalnih klicev, ki že sami po sebi iz svoje človeškosti kličejo po sodelovanju in skupnem kreiranju življenjsko mogočega. Ti klici pa izključujejo bivanjsko nemogoče, saj drugačnost ne vrašča vase nesmisla kot izrazila in vodila tuzemeljskosti, ker tisto nad in pod za človeka ni enakopravno in je predvsem izključujoče in celo negirajoče za vsako osebnost posebej, kajti mejna individualizacija ni civilno družbeno osvobajanje, ampak je hermetično zapiranje oziroma izolacionizem, ker ne pripoznava sočloveškosti kot javne konstruktivne ustvarjalnosti. Drugačnost je povsem samosvoja prirojenost in jo je potrebno gojiti in razvijati, zato je ne sme zaobiti nobena vzgoja; niti družinska niti šolska niti življenje samo. Samosvoj egoizem je v njeni jedrnosti, ki pa ga nikakor ne smemo zatirati ali celo hoteti zatreti in docela izkoreniniti, ampak ga moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi razvijati v neškodljivo držo posameznika, ki se edino s samosvojo individualnostjo lahko predstavlja kot kreator pričakovanega in resničnega, hkrati pa tudi že-Ijenega in lepšega, saj edino povsem svoboden in avtonomen človek lahko spreminja in metamorfozira bivanje samo po sebi in življenje kot celoto. Če uspemo drugačnosti porezati krila pretiravanja in domišljave prevzetnosti ter skorajda nemogoče samovšečnosti, potem opravimo koristno opravilo, saj se bo človek v ogledalu videl s pravim in edinim obrazom, kajti odpovedal se bo svojemu dvojniku in ga celo niti iskal ne bo več, ker ga v realnosti tako ali tako ni, vse tisto, kar sodi v estetsko imaginacijo, pa je itak samo nikoli do konca izpovedani doživljaj. Drugačnost se vsekakor najprej kaže pri detetu, zato jo je potrebno že takoj na začetku prijeti s premišljenimi in prav izbranimi orodji, da ne poškodujemo otrokove osebnosti, ker ona se ravno v prvih letih kreira s pomagali od zunaj. Kajti notrina vsake osebnosti je v otroškosti in mladosti gnetljiva kot prekmurska glina, iz katere je tudi treba izcediti vso odvečnost, da potem lončeni vrč ne pušča na vse strani, ampak natočeno obdrži v sebi vse do izpitja, potem pa se vanj znova natoči nova vsebina. In tako je tudi z detetom in sploh človekom vse do njegovega preminutja v tostranosti. Drugačnost je najbolj zagledljiva prepoznavnost vsakega posameznika, ki skozi vse življenje zlaga nezamenljiv mozaik celega naroda. Namreč vsaka nacija lahko eksistira samo, če je drugačna in samosvoja, vendar tako koreninjena, da na drevesu življenja ne trga in ne meče na tla preostale drugačnosti, ker vse lahko eksistirajo samo, če so povsem enakopravne, kajti bivanje po pravilih samice je zapiranje med štiri stene. To pa je kazen za največji človekov dar - za rojstvo, katerega človek nima pravice onesmisliti, ampak ga mora ohranjati kot priklicani smisel, saj brez njega ni enakopravne drugačnosti. DRAGO KUHAR Poklicne namere osmošolcev pomurske regije v večini primerov niso spodbudne za srednješolske programe naših šol Gimnazijec naj bo? V prvi ponudbi programov Ministrstva za šolstvo in šport pomurskim srednjim šolam nič o elektrotehnikih, tesarjih in zidarjih, mogoče pa se bo le kaj spremenilo, ko bo šlo zares Medtem ko so »juho« za nove študente v šolskem letu 1997/98 že skuhali in jo ponudili za pokušnjo dijakom zadnjih letnikov srednjih šol (kaj vse je notri, smo že pisali), bo kmalu, vsaj upati je tako, če ne bo kaj narobe s slovensko vlado, ki mora dodati zadnjo »začimbo«, kuhana tudi »jed«, ki bo na voljo letošnji generaciji osmošolcev. Saj ste po vsej verjetnosti ugotovili, da mislimo v resnici na izobraževalne programe univerz, visokih strokovnih in srednjih šol, pri katerih pa običajno tudi ne gre brez takšnih ali drugačnih kuhinj. V prvi ponudbi programov Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki je bila »obelodanjena« konec novembra, se srednjim šolam v pomurski regiji v novem šolskem letu ne obeta skoraj nič novega, razen nekaterih spremenjenih številk in pikic. Skupno število mest za vpis v prve letnike srednjih šol v naši pokrajini naj bi bilo v primerjavi z lanskim letom višje za 19, tako da bi bilo za novince na voljo 1559 sedežev v šolskih klopeh tukajšnjih srednjih šol. Če bi upoštevali samo ta podatek, bi bili lahko še kar zadovoljni, saj se je v anketi o poklicnih namerah, ki so jo opravljali po osnovnih šolah v Pomurju sodelavci Republiškega zavoda za zaposlovanje - Območne enote M. Sobota, odločilo za nadaljevanje šolanja na eni od regijskih srednjih šol samo 1017 osmošolcev - od tega se jih namerava največ vpisati v gimnazijske programe v M. Soboti, Ljutomeru in Lendavi (skupaj 305); na Srednjo ekonomsko, trgovsko in upravno-ad-ministrativno šolo M. Sobota računa 248 novincev, na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Ra- Zanimiv projekt učencev 4. d-razreda Dvojezične OŠ I Lendava Od prosenega zrnja do pogače Ves decemer in dobršen del januarja so učenci 4. d-razreda Dvojezične OŠ I Lendava izvajali projektno delo na temo Od prosenega zrnja do pogače. Učiteljica Ga-briella Radonjič si je skupaj s sodelavkami in učenci zastavila cilj, spoznati pomen prosa v zdravi prehrani in tudi »oživiti* jedi iz prosene kaše. \ Kako so se lotili dela? Starši so prejeli na roditeljskem sestanku lično zbirko receptov, ki so jih zbrali učenci v starih kuharicah ali pa so jim jih povedali starejši. Zbirko so popestrili s pregovori o hrani, zlasti proseni kaši. To je bila že tretja zbirka. Najprej je nastala zbirka receptov jedi iz koruzne moke, lani pa iz ajdove kaše. Učenci so pripravili tudi razstavo izdelkov iz domačega platna in pletene izdelke iz naravnih materialov, primerne za pogrinjke in dekoracijo mize. Žal pa so učenci spoznali že znano dejstvo, da proso pridelujejo le še redki. Nekdaj pa so ga sejali skoraj vsi kmetje, saj je imelo pomebno vlogo v prehrani ljudi in živali. Prosena kaša je bila tudi najpomembnejša slovenska obredna jed. Kuhali so jo ob krstu, svatbi, sedmini ter za likofe po košnji, žetvi in mlačvi. Ker ima proso veliko zrn, je bilo nekoč tudi simbol plodnosti, rodovitnosti in blagostanja. Na predstavitvi rezultatov projektnega dela so se učenci in gostje lahko posladkali s pečeno kašo z jabolki, teknila pa jim je tudi enolončnica s proseno kašo in piš-čanjim mesom. Jedi so pripravili učenci s pomočjo sodelavk kmetijske pospeševalne službe iz Lendave in Murske Sobote. Zadovoljni obrazi vseh pa so pričali o tem, da je bil namen projekta dosežen. I. B. Hm, kako je dobro! Precejšnje zanimanje za študijski krožek Odrasli se učijo Na pobudo Ljudske univerze Murska Sobota je tudi v Beltincih začel delovati študijski krožek, to je neformalno izobraževanje odraslih, ki je povezano predvsem z njihovim vsakdanjim življenjem in delom. V krožku naj bi bilo praviloma od pet do dvanajst članov, v Beltincih pa se jih je vključilo celo štirinajst; »ogrele« so jih besede o prijetnem učenju, zanimivih doživetjih ter radostni in ustvarjalni dejavnosti. Srečujejo se enkrat tedensko po najmanj dve šolski uri. Izmenjujejo si izkušnje o zdravi prehrani, bogatijo si znanje o jedeh iz soje, koruznih in kašastih jedeh ter o ribah. Vse to spoznavajo v teroriji in praksi. Sodelovali bodo tudi na naravoslovnem dnevu OŠ Beltinci, da bi se ji tako vsaj skromno oddolžili za koriščenje prostorov za delovanje študijskega krožka. Vodja študijskih krožkov pri LU Marjan Čenar in mentorica krožka v Beltincih Angela Svenšek sta prepričana, da tovrstno izobraževanje veliko pripomore h kakovosti življenja ljudi in jih obenem spodbudi, da postane učenje način njihovega življenja. Zato že načrtujejo nov krožek z novo vsebino. J. G. regij v pomursko pa naj bi znašal le 23 učencev (15 v Gimnazijo Ljutomer, 6 na Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Radenci, 2 pa na SSTŠ M. Sobota). Tudi lani je bilo razmerje podobno, dejanska realizacija glede vpisov pa je bila na koncu dokaj ugod- Če k tistim, ki se nameravajo vpisati v gimanzijske programe v M. Soboti, Ljutomeru in Lendavi (dvojezični), prištejemo še 30 učencev, ki razmišljajo o vpisu v enake programe zunaj regije, lahko ugotovimo, da se je občutno povečalo zanimanje pomurskih osmošolcev za gimnazijo. Je to dobro ali slabo? Odgovor bi terjal daljšo in temeljitejšo strokovno presojo, vseboval pa bi najbrž tako »pluse« kot »minuse«. denci 149, na Srednjo strojno in tekstilno šolo M. Sobota 146 itd. 500 pa jih je izrazilo namen, da se bodo vpisali na to ali ono srednjo šolo v Mariboru, Ljubljani, Celju, na Ptuju idr. Tako imenovani priliv učencev iz drugih nejša za pomurske srednje šole, saj seje vpisalo vanje kar 1540 osmošolcev. In tudi letos lahko pričakujemo nekaj podobnega, kajti skoraj gotovo se bo zgodilo, da marsikateri kandidat iz naše regije ne bo sprejet v srednjo šolo v drugih slovenskih krti® zaradi omejitev vpisa v prog«* ali pa ne bodo dovolj uspešni Pn dodatnih preizkusih (policijska frizerska, računalniška, vrtnar^ idr. šole). Večina jih bo mo^ ob tem spremeniti tudi svojo Pf vo poklicno željo, kajti teh gramov v pomurski regiji ni” sili razmer se bodo torej usp3” bljali za nekaj, kar jih ne bo lilo, vsaj marsikaterega ne. Tol vsekakor za mnoge hud strt' ampak takšna je kruta resnic1 Lani smo napovedovali, o8 bo Srednja strojna in tekstil11 šola Murska Sobota »borila* ’ naprej za pridobitev štriletn6? programa elektrotehnik (Pol!. elektrotehnik elektronik), M lahko izvaja za odrasle, t°“a prvem predlogu Ministrstva šolstvo in šport ni omenjen. ‘r tako nič ne kaže, da bodo na o111 njeni šoli pridobili dislociran delek za šolanje zidarjev in sarjev. Ali pa je to morda mišpU pikica v praznem polju poklic naj bi bila na voljo za VP1S učencev. Bomo videli, ko bo P , dvidoma sredi februarja i?s razpis. JOŽE Soboški gimnazijci so dosegli velik uspeh v mednarodnem projektu Avstrijske zveze učiteljev nemščine 3-krat med prvih deset Avstrijska zveza učiteljev nemščine (ODaF) s sedežem na Dunaju je lani povabila vse, ki se učijo nemščino, k sodelovanju v projektu Tako te vidim, tako te doživljam (S seh’ ich dich, so erleb’ ich dich). Prispevki so morali govoriti zlasti o doživljanju tujega, drugačnega. V projekt so se vključili tudi dijaki Gimnazije M. Sobota in pred kratkim so dobili z Dunaju zelo veselo novico, in sicer da seje med prvih deset z enakovrednimi nagradami uvrstila skupina 15 učencev 2. d-razreda (Boris Kaučič, Robert Križanič, Aleksander Lebar, Rok Pihler, Miran Šinko, Barbara Drvarič, Mojca Ficko, Jana Gorenčič, Mateja Horvat, Leonida Nemet, Ester Povše, Helena Poznič, Ksenija Rojht, Karolina Vereš in Petra Žalodec) pod mentorstvom prof. Marusje Uher-nik, poleg njih pa še Tadeja Bedek in Damjana Debelak iz 3. f-razreda. Organizatorji pa so prejel1’ v oceno kar 260 prispevkov z vsega sveta. : ; 5 Vsi najboljši prispevki bodo razstavljeni na mednarodnem zborovanju učiteljev nemškega jezika ki bo od 4. do 8. avgusta letos v Amsterdam^ Tako bodo na ogled tudi dela soboških gimna-zijcev, in sicer njihova literarna revija v nemščm*’ igrica Kako dobro poznaš svet, album s fotografij3' mi in skulpture, kolaž Zakaj je svet tak in verig3; sestavljena iz 24 barvnih možicev, ki so opremljen z reki na temo Drugačen, tuj. Na zborovanju 00 sodelovalo okrog 1500 udeležencev, povabilo P8 bo prejel tudi eden od nagrajenih dijakov soboš* gimanzije, če bo avstrijskemu društvu nemščin6 uspelo zbrati dovolj denarja. Škoda, saj bi se teg zborovanja radi udeležili vsi nagrajenci. $ j Četrtošolci na OŠ Fokovci so imeli kaj pokazati Ko lahko vsi sodelujejo Najsi gre za projekt v pravem pomenu besede ali pa le za elemente projektnega dela pri pouku, to je nekaj, kar si v zadnjih letih množično utira pot v osnovne šole ter prinaša ustvarjalni nemir med učitelje in učence. In prav je tako! Prejšnji teden so se odločili za predstavitev rezultatov svojega projektnega dela tudi učenci 4. razreda OŠ Fokovci skupaj s svojo učiteljico Marjano Fister in še nekaterimi, ki so ji pri tem pomagali. Ena od večjih učilnic na šoli je bila pretesna za vse, kar so razstavili in prikazali, na ogled pa so povabili vse starše, ki imajo otroke na njihovi šoli. Razstavo so namreč povezali tudi z roditeljskim sestankom. In kakšno je bilo njihovo projektno delo? Za temo so si izbrali Vinogradništvo v domači pokrajini, ki je tudi ena od snovi pri predmetu spoznavanje družbe. Odločili so se, da bodo s pomočjo pisnega gradiva in terenskega dela ugotovili, kakšne so pravzaprav pri njih razmere za vinogradništvo, kako je z zidanicami, vinskimi kletmi ter pripomočki za delo v vinogradu in kletarjenje, kakšen je sploh vinograd, Mogoče za nekatere majhen korak, ki pa lahko prinese veliko z^o’ stva. (Fotografija: J. G.) kateri poklici so v tej dejavnosti, kakšne pesmi so ohranjene, kako je na trgatvi itd. Med drugim so ugotovili, da je bilo- vinogradništvo v njihovem šolskem okolišu precej razvito. Tako so zasledili tudi podatek, da so sadili trto že leta 1630. Večina vinogradov je bila takrat v lasti veleposestnikov, trgovcev in bogatih gostilničarjev. Sicer pa so učenci, ki so bili zelo zaintersirani za takšen način pouka, prinesli v šolo mnog0 diva, slikovnega materiala rih predmetov, ki sojih uporabljali pri vinogradniki Tudi slabši učenci so Pr (stali na začasne dem in’v b' °težile živ,jenJe Hune skrh^G1^ P°vzr°čale neneh-kamen J ln.Probleme. Največji leznič P°tlke v dogovorih z že-kakoi-3^1načrtovalci so vse-nadOmZUnajn*v°jska krizanja in občim eStne pot‘- V petrovski Uspeli ??.Veliko nesoglasij že mnoBin,68?1’ tudi taka’ ki s0 se 'Vce it Zdela nesmiselna‘: za lo-nesrni2araVovarstvenike Je biIa no n ‘ na zahteva, da je potreb-name 80 Seliti fiez potok ‘n v ta strug ■ premočno poseči tako v v blHn-smer Potoka kakor tudi odloči/1 8ozd- Pa pohvalna in Stane^ da bodo v Peskovcih divjad Je.VC'b uredili prehode za odreza’Saj b* bda v nasprotnem ti. 05-na od svojih naravnih po-^kratv"13 Gornji Petrovci za-nadvOz pr' štirih zahtevah: ge in „ V kr'žišču železniške pro-(žaradHte G-Petrovci-Križevci Voztol vnbovj.tega terena je na-tev p|0- 0 Vebja nujnost); uredi-rePubli^1,C0V ’n razsvetljave na trovej ' ce?J' Stanjevci-G. Pesto d0 ?d križišča z lokalno ceno naih- lnice za mleko (Del-cerki tud SO^jOva^ kot sofinan-Ceste)- ' ^ina in Direkcija za svetljav reditev pločnikov in raz-°brata m' G°rnjih Petrovcih od >n na Ure do gostilne Bencik Jajo pa / prot* Križevcem; vztra-nadOrn Ud’ Pri zahtevi zgraditve estnih povezovalnih cest. Kri & zaposlen na o*ki železnici? Ood°š~Šalovci si od SlOv ez.niške povezave med ®ot°VoAk 'n madžarssko prav na Hodo"eta najveb- Ne le' da bo bSU ^.avna mejna postaja, ^šiij 'radi z železniško progo Tačas in, .Pr°hlem brezposelnih. dn ?a Za aj0 Prijavljenih na Zavo-150 brezpo-d°bitj ’ 0"k° od teh bo uspelo bi sku '‘Poslitev na železnici, ki n°vih a ? Ponudila najmanj 100 n'catukaOvn'b atest? Bo želez-delovJ ZaP°shla presežek svo-K^ačin e sde- Za zaposlovanje že moral nekdo skr-"^kvalifnj’ organizirati tečaje, >č priprave ... so Od D ' v goričkih občinah, k^ihi o«?tn'b zahtev so v tej -odoockt a'e.štiri. In od teh ne ^/>0 Se |°P'b’ s° odločeni, kajti n Vedv k ° dogovorili glede ne8a igrjg. selitve nogomet-Ca in umaknitve enega nadvoza, bodo pri teh štirih vztrajali. 30. januarja zaseda občinski svet in ta bo odločil, kako naprej. Zahtevajo pa graditev nadvoza ceste Šalovci-Domanjše-vci; dodatni nakladalni tir v Šalo-vcih; povezovalno cesta v Krpliv-nik; ustrezno velikost čistilne naprave in vodovodnega zajetja. Ker vedo, daje soglasje potrebno zato, da lahko o lokacijski dokumentaciji pravočasno odloča Vlada R Slovenije, bodo dali soglasje s pripombami; če zahteve ne bodo uresničene, ne bodo sprejeli spremembe prostorskih načrtov. Seveda jim iz Ljubljane lahko grozijo z vladnimi uredbami oziroma, kakor je izjavil direktor Urada za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje in prostor Jože Novak na sestanku 8. januarja v Puconcih: Projektanti in izdelovalci načrta naj proučijo pripombe in ugotovijo, ali je mogoča kompromisna rešitev brez povečanja Od^jVMemletrgvJuriju Na seji so tokrat ponovno obravnavali in na koncu dali na glasovanje spremembo imena lokalnega središča ter poimenovanje novih ulic in trga. Določili so tudi, kateri del naselja in katere hišne številke spadajo k določeni ulici in naselju. Glasovanju je nasprotoval le svetnik Vinko Mlinarič. Ta se namreč ni strinjal z načinom glasovannja, saj je bil prepričan, da bi morali o preimenovnju odločati na bolj demokratičen način na refrendumu, ne pa da bi svetniki odločali v imenu tri tisoč občanov. Kot je povedal kasneje, pa se s preimenovanjem strinja. Na koncu so naselje Videm ob Ščavnici preimenovali v lokalno središče Sveti Jurij ob Ščavnici ter na novo določili in poimenovali ulice - po Edvardu Kocbeku, Bratku Kreftu, dr. An- tonu Korošcu ter določili trg Videm. Oglasil se je tudi svetnik Stanko Gregorec, ki je pojasnil, da je o preimenovanju naredil manjšo telefonsko anketo med občani svojega predela. Ugotovil je, da se jih 70 odstotkov strinja s preimenovanjem, 15 odstokov je proti, drugim pa je vseeno, kaj bo. Ugotovil je tudi, da velika večina tistih, ki so nasprotovali preimenovanju, ni rojenih v teh krajih. Hkrati pa je predlagal, da naj se račun za preimenovanje (ta bo znašal od 100 do 200 tisoč tolarjev) pošlje tistim organizacijam in zvezam, ki so leta 1953 kraj preimenovale, to pa so Zveza borcev in druge. Voda bo Pogovor je znova nanesel tudi na vodovod iz vasi Bolehnečici v vasi Žihlava in Slaptinci. Županje razložil, da so se pogovarjali s Komunalnim podjetjem v Ljutomeru, kjer so jim zagotovili, da ima vodovod dovolj kapacitet tudi za pokrivanje celotne Občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Hkrati so jim zagotovili, daje dovolj tudi pitne. Župan je obljubil, da bodo še letos postopno pristopili k temu projektu. stroškov. Občina Puconci naj preveri, kje bi videla kakšno ustrezno rešitev. Vemo, da imamo zakon, da lokacijo lahko reši Državni zbor, česar pa se ne poslužujemo. Ker je gradnja železniške proge državnega in mednarodnega pomena, bodo lahko rešili »lokacijsko dokumentacijo« mimo soglasja občine; ali pa nasprotno: če v sednji vladni in prometni usmeritvi ne bodo več tako zelo ogreti za gradnjo železnice, bo nesoglasje občin lahko izgovor, zakaj z gradnjo niso začeli. Da se ne bi vmešavali nepravi! Puconska občina negira predlagano dvofazno gradnjo; nekateri zahtevajo, da se tovorna postaja seli na sever, postaja za potniški promet pa ostane na sedanji lokaciji; seveda zahtevajo tudi zunajni-vojska križanja, ki jih Slovenske železnice zavračajo, češ da je glede frekvence prometa na cestah potreben le Andrejev križ, vendar pristajajo na avtomatske zapornice; ko bo frekvenca prometa večja, bodo urejena zunajnivojska križanja (iz zapisnika). 26 vlakov je preveč, trdijo v občini, sicer pa vemo, da je cena zapornic in zunaj-nivojskega križanja skoraj enaka; pri ureditvi nadvozov je manj čakanja in nervoze, je pa tudi res, da na pogled niso ravno lepi in da bodo prav mogočni nadvozi najbolj vidni objekti na celotni trasi železniške proge. Toda: varnost je večja. Zadnji sestanek je potekal 16. januarja na ZEU, sklepi pa še vedno niso v celoti usklajeni; še vedno ni odločeno glede odvodnje Mačkovskega potoka nad vasjo, zavrnjena je zahteva po postajališču v Mo-ščancih, prehajanje živine v Mo-ščancih bo urejeno v obliki razširjenega nivojskega križanja, zavrnjena pa je tudi zahteva po podvozu in podhodu v Mačkovcih - o tem so v KS Mačkovci odločeni, da bodo vztrajali, saj so v dopisu 21. Odškodnina za škodo po neurju Poročilo komisije za ocenitev škode po neurju s točo je podal Peter Brumen, ki je razložil, da so na občino končno prispela vsa sredstva (poslali sojih v dveh delih), ki so jih kot odškodnino dobili za odpravo posledic neurja v letu 1996. Skupna prijavljena škoda, ki jo je ocenija občinska komisja, je bila 42,7 milijona tolarjev, dobili pa so 7, 7 milijona tolarjev. To vsoto so razdelili prizadetim gospodnijst-vom, katerim je toča naredila največ škode v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih v Sovjaku, Kutincih, Ga-lušaku, Gabercu, Koklanjščaku, Ženiku in Stari Gori. Svoj časopis? Glede na to, da so bila že na prejšnji seji pripombe in vprašanja, zakaj se občinske seje več ne snemajo in predvajajo na lokalni televiziji, je ta teden padla še pobuda svetnika Gregoreca, da bi izdajali svoj časopis. Ta bi izhajal tri- do štirikrat na leto. V njem pa bi tudi januarja zapisali, da so povprašali pri drugih projektantih, ki so jim zatrdili, da se zahtevani podvoz lahko zgradi /.../ sam projekt tehnično sploh ni zahteven in v finančnem smislu verjetno niti ne bo dražji kot sedanja dogovorjena gradnja podhoda z enojno rampo in stopnicami /.../ želimo tudi, da se oglasite pri nas v Mačkovcih in si na kraju samem ogledate lokacijo spornega podvoza. Tudi puconski vaški odbor je bil kar odločen v svojih zahtevah, njihovi predstavniki pa so nato vendarle pristali na določene kompromise. Tako so po večurni razpravi 16. januarja pristali na to, da bi bil v prvi fazi prehod na severu prav tako nivojski (pri Janži), pred njim (na zunanji strani proge gledano od naselja) pa bi se od lokalne ceste Šala-menci-Puconci odcepljala »zahodna« obvoznica vzdolže proge ter se navezala na obstoječo povezavo, ki prek sedanjega tira poteka iz središča naselja zahodno od tira proti južni cestni povezavi Puconci-Gorica, pri odcepu proti pokopališču. Ta obvoznica se prek zunajnivojskega nadvoza, narejenega že v prvi fazi, naveže na cesto M.Sobota-Pu-conci; v prvi fazi bi se naredil tudi podhod za pešce na mestu sedanjega križanja proge v središču naselja, na katerega bo vezano tudi potniško postajališče neposredno južno od njega; nak-ladišče bo ostalo na obstoječem mestu. Kako se načrtujejo železniške proge in železniške postaje v Prekmurju, žal ne vemo, ker se še nihče ni »spomnil«, da bi načrte javno predstavil. Sta pomembna-le varčevanje in čim lažja funkcionalna izpeljava ali pa sta pomembna tudi varnost ljudi in nadaljnji razvoj kraja? Kakorkoli: postaje in železniške proge lahko razvoj nekega kraja pospešijo, mu dajo lepšo podobo ali pa ga povsem onemogočijo! Načrtovalci imajo resda urejeno in izpeljano vse po predpisih: javne razprave z vaščani, domači strokovni sodelavci, občinska in druga potrebna soglasja ... samo da se ne bi še kdo drug (ki bi mogoče lahko kaj rekel) preveč vpletal v načrtovanje proge. BERNARDA B. PEČEK izdajali vse svoje odloke, s čimer bi privarčevali precej denarja. Svetniki in župan so se s tem strinjali. Župan je namreč že na prejšnji seji pojasnil, da sej ne snemajo več, ker je premalo gospodinjstev (devetdeset od 800) vključenih na kabelsko omrežje, ter da bi jih predvajali, če bi bilo vključenih več gospodinjstev. Kriteriji prejšnje občine? Na občino je prispel tudi dopis Novi žulji ljutomerskih svetnikov Toliko vprašanj, pobud in predlogov, kot jih lahko slišimo iz ust svetnikov Občinskega sveta Občine Ljutomer - kadar imajo svojo sejo je najbrž izrečenih redko kje, zato tudi običajno dolgo presedijo v klopeh občinske stavbe - In kaj jih je »motilo« minuli torek? - Zakaj Občina Ljutomer ni uspela dobiti več sredstev za odpravo posledic po toči v letu 1996? Morda pa sploh ni bila poslana uradna zahteva. (Jelka Jelen) - Po kakšnih kriterijih je narejen izračun za plačilo nadomestil za stavbna zemljišča? Ali se je Občina Ljutomer prijavila na natečaj za ekološko čistejše ogrevanje? (Oto Smolkovič) - Zakaj se sredstva iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča ne vračajo v krajevne skupnosti? ( Jožko Slavič) - Župan je obljubil, da bo do jeseni predlagal novega občinskega tajnika, tajnika pa še ni. Zato na občini ni pravega sogovornika za občane in tudi ne delovnega elana kot bi bilo potrebno. Že julija lani je bil sprejet tudi sklep, da je potrebno ustrezno zavarovati podirajočo se stanovanjsko stavbo v Prešernovi ulici v Ljutomeru in v dveh mesecih pripraviti predlog za rešitev tega problema. Zadeve pa še vedno stojijo. Zakaj? (Tomi Nemec) - Kako krajevne skupnosti poravnavajo svoje obveznosti pri sofinanciranju določenih naložb, za katere so se obvezale? (Jelka Rostaher) - Še vedno ni jasno, ali je kdo iz Občine Ljutomer sodeloval v dogovarjanju z republiko, da bi prišla v program tudi zgraditev doma za ostarele občane v Ljutomeru. In zakaj ni prišlo do realizacije sklepa DeSUS-a, da se za predsednika odbora za zgraditev doma imenuje župan? (Franjo Štebih) Vsi ti zakaji terjajo seveda odgovore, pri tem pa se žal večkrat zatakne. Zakaj? Najbrž zato, ker občina nima tajnika, ker župan ni poklicno zaposlen na občini ... in prav gotovo tudi zato, ker so nekatera vprašanja takšna, da bi kazalo poiskati odgovore nanje kje drugje. J. G. Občina Beltinci in Farma Nemščak Američani so najboljši! Od vseh dosedanjih ponudb za gradnjo čistilne naprave pri farmi je najboljša zadnja - ponudba ameriške firme Lemna - Pa ne zato, ker sta jih obiskala župan Kavaš in direktor Smodič! Minuli četrtek, 23. januarja, sta se z nekajdnevnega obiska na vzhodni obali Amerike vrnila župan občine Beltinci Jožef Kavaš in direktor Farme Nemščak Albert Smodič. Za marsikoga je bilo njuno potovanje svojevrstno presenečenje, pojavljati so se začela vprašanja, ali sta občina in podjetje res tako bogata, da zmoreta plačevanje izletov v Ameriko. Vendar pa njuno potovanje ni bilo niti malo podobno izletu. Pravzaprav je škoda tako dolge poti za tako malo časa za ogled velike celine, saj sta več kot polovico vsega časa preživela na letalu. Kljub temu pa sta se oba vrnila nadvse zadovoljna in vesela, da sta se odločila za dolgo in naporno pot. Razlog za potovanje je bilo povabilo ameriške korporacije Lemna, s katero so navezali stik prek rogaškega podjetja Iping. Le-ta se je namreč poleg Sepinga, VGP Mure in VGP Maribor prijavil na razpis beltinske občine za gradnjo kanalizacijskega sistema, kjer je bil najugodnejši ponudnik , saj je edini zagotavljal tudi ustrezno tehnologijo. Pri tem sodeluje z mag. Edvardom Šefeijem, ki pa pri čiščenju voda že dolga leta sodeluje z Lemno. Lemna je svoje prihodnje potencialne partnerje povabila v Ameriko; vabilu so se odzvali župan Rogaške Slatine, direktor in dva projektanta iz Ipinga, direktor Komunale Rogaška Slatina, direktor Komunale Novo mesto ter seveda direktor Farme Nemščak in župan Občine Beltinci. Lemna ima zaščitenih kar 25 patentov. Njena tehnologija se pojavlja dobesedno po vsem svetu. Na primer na Kitajskem je naložba vredna 120 milijonov dolarjev, v Sibiriji 55 milijonov, za čiščenje pitne vode v Grčiji bo EU namenila 575 milijonov dolarjev, projekt čiščenja proizvodnje aluminija v Ukrajini je vreden 70 milijonov dolarjev ipd. Kako, da so zainteresirani za tako »majhen« projekt, kot je gradnja čistilne naprave za občino in farmo? To ni edini tako majhen projekt; ne zavržejo nobene priložnosti, predvsem pa si prizadevajo priti v vse države. In Slovenije je ena od takih evropskih držav, saj so doslej uspeli s svojimi projekti že na Poljskem, Belgiji, Grčiji in Madžarski. Tudi gostje iz Slovenije so imeli občutek, da se jim gostitelji v celoti posvečajo; ni bilo problemov z gradivom v slovenskem jeziku niti z izdelavo skic na osnovi načrtov obstoječega stanja čistilne naprave na farmi, ki so bile končane v nekaj urah. Kakorkoli: ponudba Američanov je tudi po ocenah strokovnjakov ponudba najbolj ekološke čistilne naprave doslej, za katero je potreben najnižji vložek in katere vzdrževanje je najcenejše. To je pač moč multinacionalk, podjetij, ki so finančno tako močna, da si lahko privoščijo tudi ugodnejše pogoje. Tako so tudi slovenskim investitorjem obljubili možnost ugodnega kreditiranja. Seveda pa bo prav sklenitev finančne konstrukcije tisti najtrši oreh, ki ga bodo morali premagati tako v občini kot farmi. Na farmi se sicer tolažijo, da imajo del potrebne tehnologije že pripravljen - po ocenah ameriških inženirjev je sedanji mehanski del čiščenja odpadne gnojnice na dokaj visoki ravni. Koliko bodo zaradi tega lahko odšteli od potrebnih 2,2 milijona dolarjev, je še vprašanje. Prav tako bo občina napregla vse sile, da bo na osnovi predračuna (za predvidenih 15 tisoč enot naj bi jim ga poslali iz Lemne v prihodnjih tednih) poskušala zbrati potrebnih 3,3 milijone dolarjev pri vseh mogočih virih. Najbolj računajo na obljubljena nepovratna sredstva ministrstva za okolje v višini 30 do 40 odstotkov naložbe. Za pokritje skupno 8,2 milijona mark vredno naložbo bodo poskušali dobiti tudi ustrezna posojila domačih bank in morebiti posojilo Lemne. In kaj je - poleg nižje cene od vseh evropskih - tako edinstvenega pri tej ponudbi čistilne naprave? To je prav gotovo nemoteče (nesmrdljivo) podvodno dovajanje kisika in posebna biomasa na lagunah, drobne rastlinice, ki jih s posebnim strojem trikrat ali štirikrat letno zlahka žanjejo in zeleno maso uporabijo kot krmilo prašičem. Preproga rastlinic »lemnacea« preprečuje prodor svetlobe v vodo in s tem ustavlja rast alg, hkrati pa preprečuje pobeg smradu, tako da vzdržuje na površini med vodo in atmosfero sloj kisika. Sicer pa, če bo vse po sreči, bomo o tehnologiji še veliko pisali. BERNARDA B. PEČEK Glasbene šole Gornja Radgona, ki prosi manjkajoča sredstva za svoje delovanje. Po izračunih ravnatalja in glede na delitveno bilanco naj bi bilo to 92 tisoč tolarjev, kar je 13,91 odstotka. Svetniki plačilu niso nasprotovali, zavzeli pa so se za to, da bodo prispevali glede na število učencev iz te občine, ki se učijo na glasbeni šoli v Gornji Radgoni. Na šoli naj bi bilo 240 učencev, iz občine Sveti jurij ob Ščavnici pa okoli dvanajst, trinjast. K razpravi seje prijavil tudi Jožef Kocuvan, član komisije za delitveno bilanco nekdanje gomjeradgonske občine, ki je poudaril, da jemljejo odstotke, kot jim ustreza. In sicer tako, da ko si kaj delijo, računajo za občino Sveti Jurij 12 odstotkov, ko pa mora plačevati, pa jim zaračunavajo skoraj 14 odstotkov. Zanimivost Občine Sveti Jurij, kot smo lahko slišali na seji, pa je, da bodo prav kmalu vse vasi v ob-čini dobile svoje grbe, ki jih bodo pritrdili na krajevne table. ANR Popravek V prejšnji številki Vestnika smo v prispevku Ni sporen občinski praznik, ampak grbi zapisali, da so se v Beltincih odločili za 18. avgust kot občinski praznik. Pravilni datum je 17. avgust, saj je bilo tega dne leta 1919 v Beltincih veliko zborovanje, ko so vojaško oblast predali civilni oblasti. Za napako se opravičujemo. O tem in onem vestnik, 30. januar 1991 Dogajanje na ljubljanski borzi Evforija je najbrž edina prava beseda za tokratno borzno dogajanje. Borzno kolo je tokrat dotolklo tudi najboljše čase izpred treh let. Lov na delnice je bil tako surov, da je mnogih že nekaj minut po začetku trgovanje kratko malo zmanjkalo. Pri kar lepem številu delnic so tečaji dosegali več kot 30-odstotno zvišanje, tako da so morali posredovati sami izdajatelji tudi uradne objave o pomembnih poslovnih dogodkih. Že sam ponedeljkov promet je lahko priča pestrosti trgovanja, saj je znašal dobro milijardo in pol tolarjev. Nekoliko več napetosti je bilo na trgu čutiti v torek, ko so nekateri začeli vnovčevati svoje dobičke. Kljub temu pa zaradi zelo velike likvidnosti ni prišlo do vidnejših padcev tečajev. Med borznimi posredniki je še vedno splošni optimizem, kar bi lahko pomenilo, da »rajanja« še ni konec. Borzni trg Skoraj vse delnice, z izjemo dveh, so vlagatelje zelo osrečevale, saj so se njihovi tečaji iz dneva v dan strmo vzpenjali. Črni ovci sta bili delnici Dadasa in Primofina, ki sta si v primerjavi z drugimi privoščili pocenitev. Tolažba za imetnike je vsaj v tem, da ne bodo imeli kapitalskih dobičkov in jim ne bo treba plačati davka! Dolenjska banka - čeprav takoj na začetku ni zbujala prav velike pozornosti, se je njen tečaj povzpel s slabih 13.000 SIT na 17.000 SIT. Za tako rast tečaja je bilo najverjetneje krivo pomanjkanje drugih delnic. Ker pa je bilo denarja na pretek, je zašel tudi k tej delnici. Pomembno pa je tudi pripomniti, da se imetnikom ni treba nič kaj sramovati, saj ima ta delnica precej višjo knjigovodsko vrednost, zelo uspešno pa je tudi poslovanje banke. V torek, ko je šlo na splošno za vnovčevanje dobičkov, je tečaj doživel rahlo korekcijo navzdol, upadel je na dobrih 16.000 tolarjev. Probanka - kar precej časa se delnica ni odzivala na splošno rast tečajev. Med borznimi posredniki je veljalo prepričanje, da gre za zelo dobro delnico, vendar se je na trgu pokazalo, da ostaja vse zgolj pri takšnem stališču. Za delnico namreč ni bilo posebnega zanimanja, zato je tudi njen tečaj stagniral. Povsem drugače je bilo tokrat. Ena od tujih naložb je opravila neke vrste revizijo, na osnovi katere je lahko dala mnenje tujim vlagateljem o morebitni naložbi. Ker je šlo za dokaj ugledno inštitucijo, mnenje pa je bilo zelo pozitivno, je na borzi zaropotalo po delnici kot že dolgo ne. V petek in ponedeljek je delnic kratko malo zmanjkalo, nihče jih ni bil pripravljen prodajati, četudi je tečaj vsak dan porasel za 10 odstotkov. Kratko malo vsi so verjeli, da je delnica vredna več kot takratnih že zavidljivih 24.000 SIT. V torek je morala borza zaradi velikega tržnega neravnovesja (prodajalcev ta dan sploh ni bilo) odpravili 10-odstotno omejitev gibanja tečaja. Takoj po tej sprostitvi je tačaj porasel za 18 odstotkov, na skoraj 29.000 SIT. Pri tem tečaju je bilo videti med vlagatelji kar precej nervoze, posledica pa je bila, da so začeli množično izstopati. To izstopanje (vnovčevanje dobičkov) je potisnilo tečaj navzdol vse do 24.000 SIT. Kolinska - že dnevna likvidnost več kot sto mio SIT pove, da je zanimanje med vlagatelji za delnico zelo veliko. Velikemu zanimanju se je moral »prilagoditi« tudi tečaj. Le-ta se je v torek približal meji 2.800 SIT, kar je bila tudi najvišja vrednost, odkar delnica kotira na borzi. SKB banka - nakupovalna mrzlica ob nakupu te delnice traja že dober mesec in ji še ni videti konca. Tudi tokrat seje tečaj vzpenjal v višave. Zaradi 30-odstotne rasti enotnega tečaja od zadnje uradne objave banke za javnost je bilo trgovanje ustavljeno štiri dni. V torek, ko se je trgovanje ponovno sprostilo, pa je bil parvi bum. Tudi tukaj je morala borza odpraviti 10-odstotno omejitev gibanja tečaja. Po tej sprostitvi se je tečaj v hipu dvignil za 20 odstotkov na vrednost 60.000 SIT. Čez dan je sicer doživel rahlo korekcijo navzdol, toda za manj kot 58.000 SIT delnice ni bilo mogoče kupiti. Salus - veliko olajšanje za imetnike in pa željo po nakupih je povzročila informacija o upoštevanju pritožbe podjetja glede ponovne vzpostavitve družbenega kapitala v njem. Ker je šlo za zelo pomembno informacijo, se je temu primerno odzval tudi borzni trg, ki je ceno s 13.000 SIT v trenutku povišal na 17.000 SIT. Lek - ni malo borznih posrednikov, ki priznavajo, da so lahko le v sanjah upali, da bo ta delnica tako kmalu dosegla in presegla 30.000 SIT. Na ravni nad 30.000 SIT se je gibala ves teden, rekord pa je dosegla v torek, ko je bil dosežen najvišji tečaj do sedaj, in sicer 35.500 tolarjev za delnico. Takoj zatem pa je sledilo tudi verižno vnovčevanje dobičkov, kar je tečaj zbilo na 32.000 SIT. Ta meja se je pojavila kot nekakšna psihološka meja, saj se je tukaj spet nagnetlo kar lepo število kupcev. Kovinotehna - relativno gledano se je ta delnica najbolj podražila. Tečaj je drvel navzgor s »konstatno dnevno hitrostjo +10 odstotkov«. V četretek, petek in ponedeljek so kupci na trgu ponujeno količino pobrali v nekaj minutah. Seveda ni šlo za zanemarljive količine, saj je lastnika na dan zamenjalo tudi do 50.000 delnic. Tečaj se trenutno giblje na ravni okrog 650 SIT za delnico, kar je še vedno zelo pod knjigovodsko vrednostjo. Podobno kot z zgoraj navedenimi delnicami se je dogajalo tudi z delnicami Term Čatež, Droge in tudi Blagovno trgovinskega centra. Delnica Term je dosegla raven 17.000 SIT, to pomeni, daje tečaj že nekoliko višji od knjigovodske vrednosti. Podobno velja za delnico Droge, njen tečaj se je ustavil pri nekaj več kot 28.000 SIT. Zunajborzni trg Prava zmeda je bila tudi na tem trgu, s to razliko, da se je spet vse dogajanje vrtelo okrog delnice Poslovnega sistema Mercator in Heliosa. Z delnico Mercatorja seje dosegal dnevni promet tudi čez 300 mio SIT. Evforija je zavladala v ponedeljek, ko je tečaj v hipu poskočil za dobrih 17 odstotkov ter presegel mejo 6.000 SIT. V torek je bilo pričakovati rahlo znižanje, ki se je tudi zgodilo. Tako je bilo mogoče z malo sreče delnico kupiti tudi za manj kot 5.700 SIT. Naslednja delnica, ki je bila v ospredju, je bila delnica Heliosa. Tečaj te delnice je dosegel za nekatere neverjetnih 27.000 SIT. Ceno opravičujejo govorice, po katerih naj bi družba v preteklem letu poslovala več kot odlično. Večje premike je bilo zaznati tudi pri redni delnici Rogaške. Le-ta je v ponedeljek in torek porasla skupno za več kot 20 odstotkov. Še o certifikatih Javna prodaja delnic za lastninske certifikate poteka trenutno v podjetju Gorenjski sejem Kranj. Certifikate je mogoče vložiti tudi še v nekatere investicijske sklade. Slavko ROGAN, dipl. oec. PEC sprejel statut in program dela Zaton in Ledavsko jezero Na prvi seji zavoda Pomurskega ekološkega centra (PEC) sprejeli statut, upravni organ in organe zavoda Pomurski ekološki center je konec leta 1996 že povsem uradno registriran zavod z vsemi potrebnimi akti in organi. Je neprofitna, nestrankarska in nevladna organizacija, zato tudi nima vnaprej zagotovljenih virov financiranja. Deloval bo s pomočjo in za uresničevanje raznih projektov, ki bodo del večjega načrta ustanovitve krajinskih parkov in uveljavitve domačih (goričkih, prekmurskih, prleških) pridelkov, izdelkov in storitev pod enotnimi blagovnimi znamkami. Na prvi seji upravnega odbora Pomurskega ekološkega centra, ki je bil v četrtek, 23. januarja, v prostorih Osnovne šole Bakovci, so člani sprejeli predlog statuta ter potrdili člane potrebnih organov. Člani upravnega odbora, ki upravlja delovanje PEC-a, so Karel Lipič (predsednik), dr. Branka Berce-Bratko, Janko Rožman, Bernarda Novak, Ivan Lukič, Drago Flisar, Karel Andrejč, Janko Halb, Ivan Marič, Branko Škafar in Evgen Titan. Člani nadzornega odbora pa so: Dušan Božičnih, Franc Peterka in Ivanka Bagola. Kot direktor zavoda je potrjen Milan Bogataj, kot dejavnosti zavoda pa so v statutu opredeljene: oblikovanje raziskovalnega promocijskega centra, definiranje, zaščita in komercializacija storitvene znamke Gorička krajina, formiranje statusa nadzorne postaje za ekološko kmetovanje, izvajanje programa Zelene univerze na različnih lokacijah, športnorekreacijska dejavnost, skupna promocija in marketing, oblikovanje Sklada za ekologijo, prizadevanje za krajinski park Goričko in krajinski park ob Muri, ekoturizem, mladinski turizem, zdravilna zelišča in drugo. Zveza potrošnikov svetuje Saj ni res... pa je! Stranki, ki se je oglasila pri nas in prosila za pomoč, se je zgodilo nekaj skoraj neverjetnega -dobila je račun za nekaj, česar ni niti naročila niti prejela. Iz podjetja Ben-Speedy iz Kopra so stranki poslali opomin pred tožbo. Po njihovih podatkih naj bi pri njih naročila blago v vrednosti 900 DEM, dolg pa naj bi znašal 500 DEM. Ker stranka o kakršnem koli nakupu pri omenjenem podjetju ni vedela nič, jih je zaprosila, naj ji pošljejo ustrezno dokumentacijo o nakupu. Ko jo je dobila, je zlahka ugotovila, da gre za ponaredek - naslov, ki je bil zapisan, je bil napačen, EMŠO neznan, podpis pa diletantski ponaredek. Ko so iskali krivca, je sled pripeljala do nekoga, ki je bil včasih zaposlen v podjetju in je bil predstavnik podjetja v Murski Soboti. Podjetje Ben-Speedy seje stranki za napako opravičilo, nevšečnosti in nepotrebne skrbi pa so bile vendarle povzročene. Območna pisarna Zveze potrošnikov M. Sobota je odprta v ponedeljek in sredo od 9.00 do 12.00 in 15.00 do 17.00, tel. (069) 27 300. Andrej Čimer Zavarovalnica Triglav v Šalovcih V novih prostorih trgovsko-po-slovne zgradbe v Šalovcih so konec tedna odprli predstavništvo Območne enote Zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote. Gre za 40 kvadratnih metrov površin, skupaj z opremo vrednih okrog 8 milijonov tolarjev, ki jih je v celoti prispevala zavarovalnica. Prostori, ki bodo strankam na voljo trikrat tedensko, so na prvi pogled sicer majhni, toda nič manj pomembni za številne ljudi iz Občine Hodoš - Šalovci. S pomočjo terenskega zastopnika Zavarovalnice Triglav bodo namreč poslej lahko mnogo laže sklepali razne zavarovalniške posle. Le-ti bodo sedaj bliže strankam, ki jim bodo na ta način olajšali pot pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov, zlasti pri morebitni toči ali drugih naravnih nesrečah. Ob tem velja poudariti tudi zgleden odnos med Zavarovalnico Triglav in Občino Hodoš - Šalovci, ki je za to naložbo pokazala veliko zanimanje, ki bo nedvomno v korist njihovim občanov. M. JERSE Do maja letos naj bi odprli informativno pisarno PEC-a s sedežem v poslovni stavbi Zvezde, do junija pa naj bi se tudi dogovorili s Servisom skupnih služb Nafta Lendava Pogodbe za delavke družbene prehrane Prvega februarja bodo delavke slitveni zavod, kjer bosta pridobili v lendavski družbeni prehrani spet pravico do upokojitve. Ko je Naf-začele kuhati malico za zaposlene ta predajala nekatere storitve in v Nafti in seveda druge, s katerimi bo njihov novi delodajalec sklenil pogodbo o tem. Kuharice, ki so pred dvema letoma od Nafte po pogodbi prešle skupaj z dejavnostjo na družbo Ing Gra in potem zaradi neizplačanih plač in regresa stavkale, so sedaj prevzele Terme Lendava. Devet jih torej prevzema Lipa, ena se bo zaposlila pri mariborskem podjetji ISS, ki ima pogodbo z Nafto za notranje čiščenje in vzdrževanje, ena se bo upokojila, dve pa z odločbo, da sta tehnološki presežek, odhajata na zapo- Posel je šel mimo Politika je k...., jo definirajo nekateri Je pa tudi posel, ki svoj obraz le redko jasno postavi pred ogledalo. Vse preveč je dogajanja v zakulisju in v zadnjem času tudi ponoči. Tako nas ne bo presenetilo, če se kdo spomni in ponovno zapiše kaj o noči dolgih nožev. Hudič pa je, ko se zgodi politika politikom, kot se je zgodila pred kratkim. Ne glede na polarizacijo in izrekanje teh ali onih stereotipov na račun dogodka in na račun osebe, konkretno Pucka. Navsezadnje je dogodek končan in medijsko na ravni, kot se je zgodil, ni več zanimiv. Medijsko je zanimiv le z vidika analize dogajanja politike in uresničevanja sporazuma za »odrešitev naroda«, kajti le skozi posamezne manifestne politične poteze na vladni ali parlamentarni ravni bo mogoče ugotoviti, kaj je bil predmet politične »kupčije«. Ob tem pa se povsem na robu odpira še eno vprašanje, namreč, kdo je kriv in kdo je pripomogel (poleg »kupčevanja« seveda), da seje to zgodilo. Ko pridemo na kot lastnikom opuščenih stražnic, da bi v Trdkovi uredili izpostavo regijskega ekološkega centra kot mednarodni učni center. Za leto 1997 so si zastavili kar nekaj projektnih nalog: naravovarstveni koncept in celostno urejanje Ledavskega jezera in celostna ureditev mrtvice Zaton pri Petanjcih (predlog za občino bo pripravljen do konca januarja), postopek definiranja zaščite sto- Gradbenik bo prevzel gradbince GG Tura Podjetje GG Tur, eno od Sa-kačevih družinskih podjetij, išče možnost za predajo trinajstih delavcev in dejavnost gradbene opera-tive. O možnosti prevzema so se že pogovarjali z vodstvom Gradbenika, ki je za dogovore, sicer pa to raven, zlahka ugotovimo, da gre za frustracije, ki jih nekater-niki preprosto ne morejo obvladovati. Ob svojem prepričanju so prepričani le v svojo pravovernost in ob tem puščajo ob strani vse drugo. Da bi oprali svoje travme, si najdejo dežurnega krivca in že vnaprej obsodijo in razglasijo krivca za »izdajo« - medije ali medij. To seje zgodilo, ko je eminentna lokalna trojka Puckove stranke, ne da bi se prepričala, kaj je zapisal in kako se je opredelil do prebega, z vso vehemenco okrivila pričujoči medij v nekem drugem po njenem prepričanju pravovernem mediju. Navsezadnje niti ni pomembno, kdo je in kdo ni pravoveren in s kakšnim tonom razpolaga, kajti časi so se kljub vsemu vsaj malo spremenili in eksperti za ocenjevanje tona so se umaknili v zatišje. Ne glede na to, kako je medij reagiral na dogodek, bi se morali gospodje, ki so iskali potešitev za svoje razočaranje nad omenjeno poslansko potezo, zamisliti nad ritvene znamke Gorička krajih (do konca marca), analiza stanji ter predlog rabe prostora in P prava prostorske dokumentacij-(zonacija), do oktobra pa bod« izvedli projekt z naslovom janje in trasiranje pešpoti in k* sarskih stez, postavitev infotmaJ vnih tabel na vseh najpom«®-nejših lokalitetah z opisi le-t* izdelava opazovalnic ter izdela'1 ustreznega promocijskega n®lf riala. Zanimivi pa so tudi Pr8W in projekti za renaturacijo K0’1 Ijanskega potoka, sonaravni P® jekt na 5-hektarski opuščeni M tiji v Šalovcih, Smetko (v so^’ vanju z osnovnimi šolami)-01 kovanje turističnih območij M’ ska Sobota, Turnišče in GoricK" ter drugo. . delavce drugim firmam, tud1 poslene v družbeni prehrani bilo zanje izgovorjeno, da nji01 plača ne bo manjša, kot so jo li v Nafti. V sedaj skleneni P°8 bi med Nafto in Termami pa^ do delavke pri novem delodaja prejemale plačo po kolektivni P godbi za gostinstvo, ena dela* ki se bo zaposlila pri ISS, Paf podjetniški Nafte. ,ii pogodba oziroma podrobnost' P vzema še niso dorečene. . Če se bodo v Gradbenik11 ločili za prevzem delavcev m vnosti gradbene operativ® Tura, si bodo morali, preden do delavce lahko zaposlili. P( biti delovno dovoljenje za sc K zaposlenih z delovnimi dovom Gradbenik vloge za prido^1! delovnih dovoljenj na zavod zaposlovanje še ni oddal, ' gre predvsem za zidarje O®1 poklice, ki jih pri nas ni 01°% zaposlenimi, jih bo najverj®1^ tudi pridobil. ■ NEGOVA - Stavba, v je imela svojčas prodal jf KZ Gornja Radgona, je dolS0^ mevala: pred kratkim paj0-^ djetnik Močnik iz Očesalavc0^ v najem ter v njej uredil spe®1 $ rano prodajalno gradbenega riala in betonskih izdelkov izs delavnice. (J. J.) sabo in nad organizacijo ®' hočete, stranko, v kateri de da se jim lahko zgodi »Prejii Namesto da bi priznali, da načrti njihove stranke n® drugačni, če bi bili volil111 J ugodnjejši, in bi ponovno dva stola, jih niti ne bi P* J motilo. Da so bile kalkulacij® pravljene in določeni Pa^lJ lenjeni, seje ponovno P0^^ ravno v Prekmurju. Če pa111J tako, bi gospod Magdič 111J reagirati že takrat. razpad stare koalicijske P3 se je zgodil že neposred11 j volitvah ob imenovanju 0 j torja bolnišnice. Ne glede akcijo je dejstvo, da je šlo 1 p litični »dil«, ki je bil vsak®111 ji likor toliko resnemu anali11 posebno strankarskemu, kako je profilirana nova ob'3 naveza. Če pa ni bilo tako, je potem do »dila« sploh P Zato so vsa natolcevanja kvalikacija pričujočega 111 / kot enega od pravoverne? J govornikov prestopa p°s jif odveč. Še posebno, če s° izrečene »na pamet«. $ J. yestnik, 30. januar 1 997 panorama 9 Slovenska podeželska mladina Mladi in kmetijstvo Letošnje državno tekmovanje bo pri Svetem Juriju ob Ščavnici Kmetijski svetovalec inženir agronomije Anton Slana iz Bolehnečic je pri Živinorejsko- veterinarskem zavodu Murska Sobota, kjer je v delovnem raz-merju, med drugim neke vrste mentor pomurskih društev podeželske mladine. Čire za nepolitična društva mladih, katerih poslanstvo so: izobraževanje, ne-govanje kulturne dediščine, udejstvovanje na športnih in drugih prireditvah ... in druženje. Ena od prireditev, ki se je dobro »prijela«, je kviz tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Lani, denimo, so tekmovalci od Svetega Jurija ob Ščavnici sodelovali na sklepnem tekmovanju v Slovenj Gradcu in - zmagali, zato je Občina Sveti Jurij ob Ščavnici gostitelj letošnjega državnega tekmovanja, ki bo v četrtek, 20. marca, v dvorani OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici. Tekmovanje sta že januarja razpisali Uprava R Slovenije za pospeševanje kmetijstva in veza slovenske podeželske mladine. Začetek: zmagale na pravkar omenjenih ob- po upravnih enotah Najprej bodo tekmovanja na območjih posameznih pomurskih upravnih enot. UE Murska Sobota: v petek, 7. marca, ob 18. uri na turistični kmetiji Černjavič v Gradišču pri Murski Soboti; UE Ljuto-mer:y sobotos 8. marca, ob 19. uri "a OŠ v Mali Nedelji; UE Lendava: v sredo, 12. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Dobro-vniku; UE Gornja Radgona, v četr-tek, 13. marca, na tursitični kmetiji Marko v Nasovi. Ekipe, ki bodo močnih tekmovanjih, se bodo preizkusile na regijskem tekmovanju, ki bo v soboto, 15. marca, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Turnišču. Najboljše ekipe iz vseh slovenskih regijskih tekmovanj pa bodo potem sodelovale še na državnem tekmovanju pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Prijavite se in tekmujte! Zazdaj imamo v Pomurju menda le nekaj društev podeželske mla- dine: pri Svetem Juriju, v Ljutomeru, Mačkovcih ... Inženir agronomije Anton Slana nam je povedal, da formalna organiziranost ni pogoj za sodelovanje na območnih kvizih in seveda tudi ne na regijskem in državnem (seveda, če do tja prideš); celo svetuje, naj 3-član-ske skupine mladih prijavijo za sodelovanje, četudi nimajo v tistem kraju »mladinskega društva«, in sodelujejo na kvizu. Edino merilo (za uspeh) pa bo seveda znanje. Vprašanja bodo iz štirih tematskih sklopov: 1. Organiziranost in delovanje združenj za medsosedsko pomoč. Pre-šudirati bo treba interno gradivo o strojnih krožkih v Sloveniji, ki ga je napisal mag. Marjan Do-lenšek, izdalo pa Združenje za medsebojno pomoč. 2. Stročnice. O njih piše v istoimenski brošuri, ki jo je izdalo ČZP Kmečki glas. 3. Drobnica. Da ekipa na tekmovanju ne bi »pogorela«, bo dobro, če pokuka, kaj piše o drob- nici (ovce, koze ...) v knjižici Drobnica, ki je izšla v letošnjem letu pri ČZP Kmečki glas. 4. O kozice do pečice. Taka sta naslova četrtega sklopa vprašanj iz kviza in knjižice, izdane v lanskem lettu pri ČZP Kmečki glas. Zainteresirani tekmovalci lahko dobe literaturo pri kmetijski svetovalni službi oziroma na ŽVZ ter seveda v svojih kmetijskih zadrugah. Kaj pa nagrade? Pravimo sicer, da je pomembno sodelovati, zmagati pa je »postranska« stvar, pa vendarle: ni tekmovanja, kjer zmagovalcem ne bi podarili nagrad. Tako bo tudi na območnih tekmovanjih, na regijskem in seveda državnem. Zmagovalci torej lahko računajo na pokale, praktične in denarne nagrade ... Pa še nekaj, na kar kaže opozoriti: noben kviz ne bolj zgolj tekmovanje oziroma odgovarjanje na vprašanja, razglasitev najboljših .... ampak bodo povsod tudi »spremljajoči« programi. Na državnem tekmovanju pri Svetem Juriju ob Ščavnici bo tudi bogat kulturni program, tekmovalcem, ki bodo prišli iz več slovenskih regij, bodo tudi razkazali Občino Sveti Jurij ob Ščavnici in jih popeljati tudi čez občinske meje na ogled kulturnih, turističnih, etnoloških ... znamenitosti. Š. S. Organizacija umetnega osemenjevanja svinj Subvencije bodo enotne žavni svetnik Evgen Sapač povedal, da so na nedavnih pogovorih z veterinarji m predstavniki Pomurskih mlekarn predlagali, da zdra- Umetno osemenjevanje svinj se je v Evropi začelo po letu 1959 in tudi v Sloveniji se hitro širi. Glavni razlogi v korist umetnega osemenjevanja so: preprečevanje širjenja kužnih bolezni, daljša doba uporabe plemenskega merjasca (tudi do starosti 8 let), možnost za uspešnejšo selekcijo in, kar je za rejca tudi zelo pomembno, nižji stroški razmnoževanja svinj. V nekaterih evropskih državah se danes z umetnim osemenjevanjem oplodi že 70 odstotkov svinj (npr. Nizozemska). Izkazalo seje, daje umetno osemenjevanje svinj najuspešnejše takrat, ko ga kombiniramo z naravnim pripustom oziroma navzočnostjo merjasca, ker: - merjasec v reji pozitivno vpliva na spolni razvoj mladic, hkrati pa najučinkoviteje odkriva bukanje pri svinjah; - je plemenski merjasec pri osemenitvi svinje še vedno uspešnejši od umetne osemenitve (manj pregonitev). Kot zgled organizacije osemenjevanja svinj v Evropi bom opisal možnosti, ki jih imajo nemški rejci svinj in jih večinoma med seboj kombinirajo. A) Uporaba plemenskega merjasca Merjasec povprečne plemenske vrednosti stane približno 1600 DEM. merjasci visoke plemenske vrednosti pa 2700 DEM (vir: Fruchtbarkeit in Sauenstall). Za naravni pripust jih uporabljajo povprečno dve leti in pol, potem pa jih zaradi prevelike telesne teže pošljejo v klavnico. B) Umetno osemenjevanje, ki ga opravlja strokovna služba Večina rejcev (80 odstotkov) se odloči za dvojno osemenitev, kar pri nas imenujemo »dupliranje«. Teoretična dognanja in praktične izkušnje namreč kažejo, da je takrat manj pregonitev, hkrati pa imajo plemenice večja gnezda. Na leto se povprečno porabi 4,3 doze semena na svinjo. Organizacije, ki izvajajo osemenjevanje, zagotavljajo tudi preglede brejosti. C) Lastno umetno osemenjevanje s kupljenim merjaščevim semenom Rejec najprej opravi tečaj za umetno osemenjevanje svinj, nato pa sam semeni svinje v svoji reji. Najpogosteje semenijo rejci s semenom pietrena (pribl. 55 odstotkov), sledi seme merjascev pasme nemška landrace, HAxPi... D) Lastno umetno osemenjevanje s semenom lastnih merjascev Rejec z večjim številom svinj (100 in več) in visoko kakovostnimi plemenskimi merjasci lahko svojim merjascem sam jemlje seme, ga pripravi za osemenitev in z njim semeni svinje v svoji reji. Pogoj za to so: primeren prostor, primerna oprema (mikroskop, sterilizator, vodno kopel,...) in uspešno opravljen tečaj. Ptedsed^u na S*U^')a za Kmetijstvo pri ŽVZ-ju za Pomurje je na pobudo pod-sedežu ni?* ^ovensKe kmečke zveze in svetnika Evgena Sapača sklicala na neme Puconci za kmetijstvo odgovorne predstavnike devetih občin. dščeni^^jk" so Pregledali ko-bvencio sre"stev, namenjenih su-dnJe v "lrani" kmetijske proizvo- Varjali 7a'nul.ern letu’ in se d°g°’ kmetii«v na^m subvencioniranja letu ko 6 P.ro'zvodnje v letošnjem P°nioč "n- b' "skladih finančno dnjj. °"čin kmetijski proizvo- losov, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izobraževanje in ’boj’ proti mastitisu. O slednjem je dr- vljenje mastitisa sofinancirajo mlekarne, država in rejci obolelih krav. B. HEGEDUŠ Organizacija osemenjevanja svinj v Pomurju ^°dja pospeševalne službe za Pomurje dipl. inž. Janko Slavič je "Pozoril, da se subvencije preveč robijo in imajo socialno vlogo, ^vencije bi morale pospeševati usmeritve in zagotavljati kon-Utenco na evropskih tržiščih. Svo-0 ^ditev je utemeljil s tem, da se e 'ko sredstev namenja pospešeni" vinogradništva, čeprav je 'na v Evropi v izobilju. Sadjar-kXU’ b’ omogočilo pridelavo kovostnega sadja in po katerem )e na tržiščih EU še vedno dovolj "vPraševanja, pa se namenja pre-pozornosti. V Pomurju je le imetij, ki letno prodajo več A000 litrov mleka. Pred vsto-šaiv V se zato postavlja vpra-je, ali je je smiselno subvencio-J^tejce z eno kravico in vino-"ike z 10 ari vinograda. V P°’ štJa ačas redijo 18.000 krav, '0 rejcev in krav pa upada ena- ko kot v vsej Evropi, v kateri je dana pozornost kakovosti in cenejši proizvodnji. Pospeševalci so zato občinam predlagali, da subvencionirajo analize zemlje, krme, semen ter strniščnih in krmnih posevkov, ki ohranjajo rodovitnost in razplevljajo njive. Po sprejetem dogovoru bodo subvencionirali tudi testiranje škropilnic, nakup sodobnih 'pasovnih' strojev, strojev v strojnih krožkih, nakup plemenskih telic, nakup brejih in ne-brejih prašičjih mladic, testiranih merjascev ter vso rastlinsko in zelenjadarsko proizvodnjo ter pridelavo jagodičevja. Predstavniki občin so se uskladili tudi pri subvencioniranju trsnih cepljenk, ki je limitirano z nakupom najmanj tristo cepljenk, in sadnih sadik, ki bodo subvencionirane ob nakupu najmanj sto sadik. Subvencionirali bodo tudi revitalizacijo starih sadovnjakov, ki kazijo videz krajine in v katerih se je nevarno razširila omela. Občine v Prekmurju bodo subvencionirale tudi ureditev pašnikov, nakup priročnih hladilnih naprav za mleko, ohranjanje čebelarstva, gradnjo sf- Na sestanku odgovornih za kmetijstvo v novonastalih občinah na območju nekdanje Občine Murska Sobota so se povsem poenotili glede višine subvencioniranja pšenice in vseh drugih krušnih žit. Nakup kilograma semena žit bodo subvencionirali z 10 tolarji. Za nakup plemenskih telic naj bi občine primaknile 40, za privez doma vzrejenih pa 20 tisoč tolarjev. Predlog veterinarjev, da bi občine financirale zdravljenje mastitisa v pavšalnem znesku 6.000 tolarjev za kravo, torej da bi zdrave krave prispevale za zdravljenje bolnih, ni sprejemljiv, saj bi samo puconska občina za zdravljenje mastitisa tako porabila skoraj cel kmetijstvu namenjen del proračunskih sredstev oziroma 10 milijonov tolarjev. Občine naj bi za zdravljenje primaknile 5.000 tolarjev, in to le za zdravljene krave. Drago analizo krme bodo subvencionirali tudi do 70 odstotkov, saj slednja stane od 6.450 do 16.940 tolarjev. Nakup brejih prašičjih mladic bodo subvencionirali do višine 10 tisoč tolarjev, testiranih merjascev pa do 15 tisoč SIT. Za testiranje škropilnic bo občina primaknila 50 odstotkov stroškov, čebelarjem pa za roj od 600 do 1.000 tolarjev. Na hribovitem Goričkem bodo subvencionirali tudi nakup plemenske drobnice. Seveda je naštevanje višine vseh subvencij preobširno. Leta 1996 smo v Pomurju v zasebnih rejah pozitivno licencirali 260 plemenskih merjascev. Vsi so zdravstveno pregledani (klinični pregled, serološke preiskave in tuberkulinizacija) in imajo plemensko vrednost. Uporabljajo se za naravni pripust v lastnih rejah, redkeje pa za pripust plemenskih svinj iz drugih rej (pripustne postaje). Svinje umetno osemenjujejo: - Veterinarski zavod M. Sobota, enota Lendava, - Veterinarski zavod M. Sobota, Oddelek za reprodukcijo domačih živali, - Veterinarski zavod M. Sobota, enota G. Radgona, - Veterinarska postaja Ljutomer. Te veterinarske organizacije zagotavljajo rejcem, ki umetno semenijo svinje v lastni reji, merjaščevo seme in pribor, potreben za osemenitve. Merjaščevo seme lahko rejci kupijo na sedežu veterinarskih organizacij ali pa jim ga pripeljejo domov (v tem primeru morajo plačati še pre- vozne stroške). Lani smo v okviru sodelovanja med Veterinarskim zavodom Slovenije - Oddelkom reprodukcija, selekcijsko Umetne osemenitve svinj v Pomurju v letu 1996 - veterinarske organizacije 6804 10000 8000 • 6000 ■ 4000 - 2000 ■ o + □ vse osemenitve ■ prve osemenitve službo za prašiče ZVZ-ja za Pomurje, terensko veterinarsko službo in Veterinarsko fakulteto izobrazili za umetno osemenjevanje svinj 150 rejcev. Sedanja zakonodaja zahteva od rejca, ki želi umetno semeniti svinje v lastni reji, naslednje: - uspešno opravljen tečaj za umetno osemenjevanje svinj, - več kot 10 plemenskih svinj v reji, - odločba upravnega organa. Načrtujemo, da bomo tudi letos pripravili rejcem tečaje za umetno osemenjevanje svinj; hkrati bodo organizirana predavanja o kužnih boleznih za vse tiste rejce, ki so ta tečaj že opravili. Dejan Židan, dr. vet. med., Veterinarski zavod Slovenije, OE M.Sobota, Oddelek REPRODUKCIJA Turnišče -cene pujskov Na četrtkovem sejmu Paskov v Turnišču so reiei ponujali 23 pujskov, ^arih od 8 do 10 tednov težkih do 24 kilogra- Za par je bilo pO" irebno odšteti od 13.000 14.000 tolarjev, proda- 11 Pa so 13 živali. Pitanje prašičev odvisno od velikosti skupine V zadnjih petih letih se je kar nekaj kmetij usmerilo v rejo prašičev. Prav tako so se nekatere govedorejske kmetije preusmerile v rejo plemenskihh svinj in prašičev pitancev. Pri preureditvah govejih hlevov v hleve za prašiče je sicer prednost zaradi višine objekta, nikakor pa ne smemo naseliti v boks preveč prašičev. Pri tem moramo upoštevati tehnologijo reje, priporočljivo ležalno površino in ustrezen prostor pri koritu. Pri tehnologiji reje na delno rešetkastih tleh je priporočljiva ležalna površina 0.5- 0.75 m2, prostor pri koritu pa 33 cm za 80 do 110 kg težkega prašiča. Pri preureditvah se pogosto dogaja, da imamo ležalnega prostora preveč, prostora pri koritu pa zmanjkuje. S povečevanjem števila pitanih prašičev v boksu se zmanjšuje prireja. Po raziskavah na področju pomembnejših metod pitanja prašičev se je pokazala izrazito negativna korelacija med ve- lu 8 PC I Izobraževanje kmetovalcev MANILA ..NE(5 VDELAŠ, Uk SLh3ŠEDSif \jec G-NEbi TtTAšI aIA TorkF^o So MA DELtJo PKoDkLi ■ ŽETVIJO « MARočvi/A SLOGAM JE 12 MCT- likostjo skupine v pitanju in dnevnimi prirastki. Ta zakonitost pride še posebno do izraza pri restriktivnem pitanju. Pri krmljenju po volji (ad libidum) pa se konverzija nekoliko poslabša. Iz preglednice so razvidne precejšnje razlike dnevnih prirastkov med velikostjo skupin v pitanju; prav tako se pojavljajo razlike pri različnih virih energije (krompir: žito). Glavne razlage vpliva velikosti skupine na dnevne prirastke so: 1. Število živali in velikost boksa pogosto nista usklajena. Vsaka žival nima svojega prostora pri koritu, zato pri racionalnem krmljenju močnejše živali odrivajo slabše. 2. Preveč živali v boksu zmanjšuje hlevsko površino na žival. Pregosta naselitev bistveno poslabša hlevsko razpoloženje in povzroča večji nemir. Zato je priporočljivo uhlevljati v en boks le deset pitancev, da jim zagotovimo pri koritu minimalno 30 cm prostora (delno rešetkasta tla). S tem se izognemo nepotrebnemu prerivanju in neizenačeni rasti pitancev. Le lepo rejeni prašiči so namreč v ponos vsakemu rejcu. Prevedel in priredil Janez Lebar, dipl. inž. kmet. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ŽVZ za Pomurje MURSKA SOBOTA PREGLEDNICA 1 : VELIKOST SKUPINE V PITANJU IN DNEVNI PRIRASTKI PRAŠIČEV: ŠTEVILO PRAŠIČEV VDNEVNI PRIRASTEK V (G) SKUPINI PITANJE S KROMPIRJEM PITANJE Z ŽITI do 5 680 672 6-10 660 626 11-15 645 638 16 in več 625 598 Vir: Manfred Kirchgebner, Tierernahrung, DLG - Verlag, Frankfurt am Main 10 vestnik, 30. januar 1997 Intervju z Borutom Jersetom, direktorjem Ljubljanskega sejma Ljubljanski (vele)sejem zapira krog Ljubljanski sejem je - kakorkoli že - največje slovensko sejemsko podjetje z najdaljšo tradicijo; Ljubljanski velesejem je bil namreč ustanovljen že 1921. leta in je eden ustanoviteljev mednarodne sejemske zveze UFI. Po medvojnem mrtvilu (in premoči drugih jugoslovanskih centrov) je bil Ljubljanski velesejem ponovno ustanovljen 1953. leta, ko je organiziral predhodno razstavo sodobne elektronike: prvo mednarodno razstavo radia in telekomunikacij v Ljubljani. Leto kasneje je Trgovska zbornica izdala odločbo, s katero je ustanovila Gospodarsko razstavišče, podjetje, kije do konca 1989. leta pripravilo 335 sejemskih prireditev. Sredi 70. let so Gospodarskemu razstavišču priključili tudi sejmišče v Gornji Radgoni. 1991. se je ponovno pojavilo ime Ljubljanski sejem, saj so zaposleni ustanovili svojo delniško družbo. Zaradi suma oškodovanja družbenega premoženja je SDK opravila revizijo; zaradi njenih rezultatov se je celotno lastninjenje ustavilo. Tožbo proti SDK je Ljubljanski sejem pred kratkim dobil, torej so oprani krivde, da so oškodovali družbeno premoženje in ravnali v nasprotju z zakonom, toda Sklad za razvoj je še vedno lastnik vseh nepremičnin - premoženja, ki je po ustanovitvi Ljubljanskega sejma ostalo v javnem podjetju Gospodarsko razstavišče. Dokler pa ni opravljenega dokončnega lastninjenja, so onemogočeni v nadaljnjem razvoju. V minulo petletno obdobje spada tudi ustanovitev hčerinskega podjetja Pomurski sejem, saj je 80-odstotni lastnik tega podjetja v Gornji Radgoni Ljubljanski sejem, 20-odstotni lastnik pa so tukaj zaposleni. V lanskem letu so sodelavci Ljubljanskega sejma organizirali 19 sejemskih prireditev, ki si jih je ogledalo skoraj 600 tisoč obiskovalcev. V prihodnje bodo sejmi Medilab, Lesma, Kontri in Gospodarska vozila bienalni, vsi drugi pa bodo ostali. Pravazprav je njihova največja novost večje povezovanje s podobnimi sejemskimi hišami v sosednjih državah na razdalji 500 kilometrov, strpnejšega dialoga pa si želijo tudi z »novimi slovenskimi sejmarji« . In prav o tem - sodelovanju sejmarjev znotraj Slovenije smo se pogovarjali z direktorjem Ljubljanskega sejma, d. d., Borutom Jeršetom. Združenje: servis ali obveza sejmarjev? Vaši kolegi iz drugih sejmov trdijo, da vi niste zainteresirani za sodelovanje v združenju, da samo obljubljate in zavlačujete? Mi smo zelo zainteresirani za sodelovanje in smo jim to tudi povedali pred časom, ko smo imeli sestanek v Kranju. Enkrat smo tudi podpisali nekakšno skupno izjavo, da smo zainteresirani za sodelovanje. Zalomilo seje pri obliki, ker mi menimo, da GIZ ni oblika za sodelovanje. Povedal vam bom tudi, zakaj! Kaže, da to ugotavljajo sedaj tudi Kranjčani. Pri GIZ namreč ti s celim svojim premoženjem jamčiš in delaš nekaj novega; tu je potrebno ustvariti celotno nadgradnjo, ta GIZ naj bi imel po Vitrina, podjetje za proizvodnjo hladilne opreme Z novim izdelkom Vitrina, ljutomersko podjetje v večinski lasti Franca Lovrenčiča, je poslovnim partnerjem pa tudi novinarjem in drugim predstavila nov izdelek Hladilna vitrina, ki so jo ob sodelovanju domačih kooperantov, Slavka Čeha iz Ljutomera, Štefana Pavlinjeka iz Černelavec in Franca Maučeca iz Beltinec ter drugih, izdelali v proizvodnih prostorih Vitrine, je tehnično izpopolnjena, sodobno oblikovana, glede uporabljenega plina pa ustreza tudi evropskim ekološkim standardom. V primerjavi z italijanskimi vitrinami, po katerih se zgledujejo in katere so osvojile naše tržišče, je tudi cenovno konkurenčna. »Zadovoljen sem, saj je to zelo velik preobrat v poslovanju in delovanju Vitrine. Slediti je treba konkurenci in biti pred njo,« je povedal večinski lastnik podjetja in direktor Franc Lovrenčič. Če bi mesečno prodali od dvajset do trideset vitrin iz serijske proizvo- dva ali tri zaposlene, mora imeti prostore, potem pride revizija, moraš imeti urejeno finančno poslovanje in tako naprej. To je eno. Po drugi strani pa se ne strinjamo, da bi se sprejemale odločitve z enostavnim preglasovanjem. In to odločitve s področja poslovne politike, za katere menimo, da so popolnoma avtonomne oziroma v pristojnosti posamezne hiše. Mi se enostavno ne moremo pogovarjati o cenah, o tem, kje bo sejem to leto, kje drugo leto, s preglasovanjem. To ne gre. Potrebno seje usesti, se pogovarjati in poiskati skupne rešitve. Kakšen pa je vaš predlog, kako naj bi se organizirali slovenski sejmarji? Mi smo dali predlog, da se podpiše protokol o sodelovanju, kjer se določijo pravila, vendar da je to vse s konsenzom in na neobvezni osnovi. Se pravi tako, da nas vseh sedem podpiše, da imamo interes, določimo, kaj se bomo pogovarjali, enkrat se lahko sestanemo v Ljubljani, enkrat v Radgoni, enkrat v Celju. Za to ni potrebno, da imamo svoje posebne prostore. In da se začnemo pogovarjati o temah, na primer o delitvi dela med Mariborom in Ljubljano na tem in tem področju - in to tudi potem podpišemo. Vendar se je tega treba potem držati! Bi naj bilo to v okviru gospodarske zbornice... Lahko tudi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, ven- dnje, bi jim to prineslo od 70 do 80 tisoč mark na mesec, in če bi ob tem uspeli iztržiti še 100 do 150 tisoč mark z izdelki, narejenimi posebej po naročilu, potem bi bile njihove zmogljivosti polno zasedene. Ob uspešni prodaji predvsem novega izdelka bi ... in se ne strinjamo, da bi neki uradnik diktiral, vi boste dobili koncesijo za to, vi za to in to ... Po drugi strani pa se ne strinjamo s tem, da bi se sprejemale odločitve z enostavnim preglasovanjem. In to odločitve o poslovni politiki, za katere menimo, da so popolnoma avtonomne oziroma v pristojnosti posamezne hiše. dar je tudi zbornica dala neko pobudo, ki pa je spet nesprejemljiva iz drugega vidika, ker so se tudi oni postavili v vlogo, da bi radi diktirali, kaj naj bi delali. Zaradi tega se je uprl tudi kranjski sejem pa tudi mi stojimo za tem pismom kranjskega sejma in se ne strinjamo, da bi neki uradnik diktiral, vi boste dobili koncesijo za to, vi za to in to. Zbornica naj bi nas združevala, ona je naš servis, ne pa da bi diktirala. To bo uspelo samo tam, kjer so brez fige v žepu ugotovili, da res potrebujerfio takšno združenje, in se bomo potem usedli. Ampak to je mučen proces. Če se ne boste mogli dogovoriti, bosta v Sloveniji dve sejemski združenji? Bomo se dogovorili! Jaz mislim, da nas bo kar gospodarstvo prisililo, da se bomo pogovarjali, ker mi smo njihov servis. Če bo katero od gospodarskih združenj reklo, da nas več ne potrebuje, se potem mi lahko dogovarjamo s komerkoli, pa ne bomo njihov servis. To se dogaja, kajti poglejte, kjer se sejem ni uspel dogovoriti z gospodarskim združenjem pri organizaciji razstav, so problemi. Mi smo se do sedaj tri leta dogovarjali z združenjem lesarjev in smo se dogovorili, postavili so nam določene zahteve, mi smo jih izpolnili in sedaj delamo z roko v roki pohištveni sejem. Če se tukaj ne bi dogovorili, bi lahko organizirali pohištveni sejem in bi šel še enkrat v Beograd - karikirano. Dokler se nismo uspeli dogovoriti z združenjem tekstilne industrije - pa spet z velikim potrpljenjem -, ni šlo s sejmom mode; vendar pa so bili ves čas dogovarjanja korektni lahko zaposlili tudi nove delavce. Sedaj jih na programu hladilne opreme dela petnajst. Svoje izdelke že uspešno prodajajo doma, ozirajo pa se tudi na tuje. Kupce so našli na Hrvaškem, kamor izvozijo petino narejenega, za poslovno sodelovanje pa se pogovarjajo s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije, svojo ponudbo pa so že tudi predstavili madžarskemu partnerju. »Priznati moram, da so nas stare obveznosti pri naših načrtih in nismo pljuvali drug po drugem, pogovarjali smo se. Še ko je bil velik medijski pomp, da sejma mode ne bo več, da se vse podira, sva se midva s Kuharičem pogovarjala pri njem v pisarni, kaj je treba še narediti, da bomo sejem mode spravili k sebi. Pa je prišla Mura nazaj. Tudi z računalnikarji smo se dogovorili. In tako kot se moramo mi truditi, da lahko rečemo, da smo servis združenjem, tako se bomo morali sejmarji med sabo dogovoriti in imeti svoje združenje, priti do nekega koncepta. Poglejte, zdajle imamo dogovorjeno z Radgono, da se sestanemo ope Borut Jerše, direktor Ljubljanskega sejma, ki je 80-odstotni lastnik Pomurskega sejma. rativci, ki delamo na posameznih sejmih, da vidimo, kako naprej. Se da, ne? Kaj se je zgodilo s sejemskim združenjem Alpe - Adria? To sejemsko združenje je ugasnilo iz enostavnega razloga: ni nobenih formalnih sklepov. Zadnje srečanje je bilo pred dvema ali tremi leti v Trstu ali Celovcu, kjer smo se srečali trije direktorji,' ki naj bi bili koordinatorji - Celovec, Trst in Ljubljana. Dogovorili in ambicijah zelo ovirale, upam pa, da jih bomo v naslednjih mesecih rešili, da bi lahko bili s tekočim poslovanjem, ki pa je že pozitivno, na trgu konkurenčni,« je povedal sogovornik. Z najetjem posojila na tujem bo večinski lastnik Vitrine plačal stare obveznosti do upnikov nekdanje Vitrine, ki jo je maja ’93 kupil od Sklada za razvoj, kateremu bo v aprilu nakazal 60 tisoč mark, še zadnji obrok kupnine. Podjetje je takrat kupil s nekaj več kot 40 milijoni dolga, toda izkazalo se je, da je bilo obveznosti za več kot dvakrat toliko. V teh letih jih je odplačeval tudi s prelivanjem kapitala od pestre trgovinske dejavnosti v prostorih nekdanjega podjetja. »Na to mesto pa moramo dobiti še nekaj novih programov. Težko jih je najti, vendar smo na dobri poti, da še to leto nekaj realiziramo?« je napovedal sogovornik Franc Lovrenčič. MAJDA HORVAT smo se, da tega ne bomo več na silo gnali naprej, da pa bomo pustili možnost dvostranskega sodelovanja kot npr. z Vidmom. To sodelovanje je enostavno odmrlo. Z nekom, s komer nimaš poslovnih interesov, je nesmiselno sodelovati. S tistimi, s katerimi imate inters, pa sodelujete. Saj vidite, da tudi druge oblike sodelovanja Alpe - Adria počasi izumirajo. Vinski sejem -akademija Veritas Ali je Branko Vodušek s svojim delovanjem na področju vinarstva konkurenca vašemu vinskemu sejmu? Takole bom rekel: kar se tiče Veritasa in Voduška, bom rekel, da je to zelo pozitivna pobuda, da smo mi prišli do slovenske vinske akademije. To delovanje stalno spremljam, bil sem v Portorožu in sem v stalnih stikih z Voduškom, čeprav se z vsemi stvarmi tudi ne strinjamo. Ampak ideja o akademiji je zelo dobra. Potrebujemo jo. Tudi tega kongresa verjetno nikoli ne bi bilo, če ne bi bilo Voduška in njegove upornosti. Nazadnje so bili vsi vinarji enotnega mnenja, da to potrebujemo. Kar se pa tiče same aktivnosti v Mariboru, pa vam lahko povem samo svoje mnenje o teh programih: jaz dam kapo dol pred nekaierimi programi, s katerimi so začeli, ker so pokazali, kako je treba v Sloveniji iskati niše, na primer vzdrževanje, energetika. Mariborčani pa so se spustili tudi na področje prehrane, gostinstva, mleka ... ali ni Slovenija premajhen trg za tako specializirane sejme? To je podvajanje. Jaz nisem prepričan, da bo sta preživela dva sejma prehrane v Sloveniji. S tem programom so dejansko.šli v naš program Alpe Adria prehrana, ki jo imamo mi, s tem da so oni šli malce širše, dali so zraven še turizem. Strinjam se, daje tema »mleko« premalo za samostojni sejem. Tako kot tudi »sadje«. Zelo težko bo to oživiti. Največ možnosti bi imeli seveda v okviru nekega projekta Gost-Tura. Vendar nameravajo zdaj graditi nove sejemske prostore... Enoje imeti verbalno podporo župana in vseh, drugo pa je, če bodo to tudi plačali. Jaz vam lahko povem, da imamo tudi mi projekt za 30 tisoč kvadratnih metrov razstavne površine, vendar nam ob dejavnosti 20 sejmov letno ne gre, ni rentabilno, ne pokrije niti najosnovnejše gradnje. Šlo bi edino, če bi bilo mesto toliko pametno, da bi to zgradilo. Pa ne na ta način, da bi tisti, ki delajo na sejmu, ne mogli več dihati in delati. Vsi bi se morali zavedati, da poleg enega tolarja, ki se ustvari s sejmov, najmanj osem dobita še mesto in republika. Pri munchenskem sejmu je razmerje 1 : 9 . In tu bi mesto moralo iskati svoj interes. Vendar se z njimi o tem ne da pogovarjati, župan pravi: saj imate denar, pa si sezidajte. Prostora pa je za vse še dovolj, tudi za nove stvari. VESTNIK V Radgoni gradbeništvo in kmetijstvo? Kakšni načrti so za Gornjo Rd gono in delovanje hčerinski podjetja Pomurski sejem? Z Radgono je tako: je v f°!l iskanja, kije popolnoma razu®' Ijivo, ker oni imajo tako majhe11 obrat, da karkoli se bo sedaj zg0' dilo, ne bodo mogli preživeti. N to kljub temu, da imajo izvrsten kmetijski sejem. Obračati tako veliko infratsrukturo samo e® krat ali dvakrat letno, je prema!® Prej ali slej se bo pojavilo vp^ šanje, da kdorkoli bo lastnik d stih hal - bo to država ali kdork® li -, bo hotel imeti iz tega več. >a sedanji program pa tega ne0 prenesel. Iskanja v tej smeri P° tekajo, saj se skupaj pogovarja mo, jim pomagamo, saj je ta naš interes, da dobro delajo. Dogovarjajo se tudi z občil1111 vendar ni nič dokončnega . En jesenski program bi še naf brž šel, vendar bo v Radgoni z« težko še kaj delati. Mi smo ta^ pred leti skupaj sprejeli to odloči tev za sejem o embalaži, pa sllJa vsi vedeli, da ni prava, da se sejem v Gornji Radgoni ne 0 mogel razviti, ker je to tip'0^ program, ki se mora razvijat' centrih. Pa še tam je težko! Tak kot je kmetijstvo program, k'11 Vsi bi se morali zavedati da poleg enega tolarja, ki se ustvari s sejmi, naj' manj osem dobita še inv sto in republika. bi nikoli živel v Ljubljani, amP mora živeti na kmetijskem močju. In to se je tudi potrdi ■ Poglejte, za zelo velik uspel1 štejemo, da se je tako zelo raz lo gradbeništvo, čeprav so gata organizirali z veliko večjim' ■. pori kot bi ga v Mariboru, ali Ljubljani. Veliki problemi80 transportom, gradbeništvo P®.L takšna dejavnost, kjer so vel stroji, kjer so dobre transporl komunikacije potrebne. KaP dol. tu so uspeli. Za embala sem pa skeptičen, to pa mof priznati. Je prihodnost sejma embalaž Gornji Radgoni tvegana? j Tega ne bi rekel. Ne bi jihr prizadel, ker se res trudijo. Kaj pa prihodnost tega jesenskega sejma v Gornji k Roni? vnČ Tu pa je isti problem Mariboru glede sadja in im6 To je posebno ozka special' cija. Še vinski sejem ne gre P°s no, pa ne zato, da bi imeli k teci. Pretekli petek so učen-1 ra^ svoje prispevke na javni pri-Uvi v dvorani Glasbene šole Sla-a Osterca Ljutomer, kar je bilo Priznanje. Dobili so tudi ^^ne nagrade. Lahko bi rekli, i,ileBhje večina res zelo dobro Trije najboljši pa bodo e 1 Priložnost nastopiti še na ^nkice so za letos »razprodane< inrSlP Nastopili tudi v Deželi igrač v plesu, to je zabava ci folklorna skupina Jankice iz otroškega vrtca na . sli V decembru sodelovala v Deželi igrač, ki so si jo za konec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. v . y --—- a mjKr w rnem Programu smo naših b 'J 'Sre, plese in pesmi 1,1 kreac IC'Splet Je bil raznolik izv*rne od rajalnih tafn k ‘i. pri^a s kolodvora, ^aričkn ° ^nega cigana ... do Sern ^va pr‘di sem’ Dva koraka striške . ■ oraka tja ... do naše bi-ba»li So i”]!16 Bistrica je duga. Z n '''urn ' * tUd' odrasli plesalci G°dine e skupine kuda Freda Sedbi' h n naš domači trio v za-^Poso /^oPika, klarinet in bas. »ra? 2ap*sati, da smo v letu % v >Jprodani«. Čaka nas na-7?uu^?ravskih Toplicah, v nem •, °jencev v Lendavi, na C'n 0dr„ °ru upokojencev ob-Plesni S"1’ Crenšovci... pa na š 7J1 v Rogaški Slatini. Pr' Plesu prostovoljno, varjalci zakonov o knjižničarstvu. Z boljšo knjžničarsko dejavnostjo pa bi največ pridobili pre dvsem bralci in uporabniki knjižnic. Udeležili pa se bodo tudi knjižnih sejmov, kot so tisti v Bologni in Frankfurtu. V okviru Bibliotekarskega združenja Slovenije, v katerega je včlanjenih Kulturno društvo Hotiza znova deluje v zadnjih treh letih. Če bodo člani še tako zagnani, kot so bili ta leta, potem se bodo uspehi vrstili tudi v prihodnje. Letos bodo pripravili ustrezen program ob slovenskem kulturnem prazniku, materinskem dnevu, sodelovali bodo na folklornih in pevskih srečanjih, spet bo prvomajsko kresovanje, gostili bodo mlade folkloriste iz Kanade, načrtujejo hotiško ribiško noč, sodelovali bodo na lendavski trgatvi... V društvu imajo dve folklorni sekciji (mladinsko in sekcijo odraslih), ritmično-plesno, pevsko in igralsko. V nedeljo, ko so imeli letni občni zbor društva, ki mu predseduje Elizabeta Tibaut, so nastopili folkloristi in godca, mladi plesalci.... ognjeni krst pa je imela igralska skupina, ki seje predstavila s šaljivim delom iz življenja na kmetih v zimskem času. Tej so se na koncu pridružili še pevci z nekaj ljudskimi pesmimi. Oboji so na temle posnetku. Na občnem zboru so sprejeli v društvo častnega člana Martina Horvata. - Fotografija: Š. S. nika, ki bo 5. februarja. Vsi, ki smo bili na omenjeni prireditvi, pa smo lahko občudovali tudi nastop nekaterih učencev ljutomerske glasbene šole in prisluhnili zanimivemu pri- Mladi literati so s ponosom (nekaterim se je sicer poznala tudi trema) prebrali svoja dela. (Foto: J. G.) osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praz- povedovanju pisateljice Karoline Kolmanič. J. G. dokler zadovoljuje neke svoje potrebe, zato ni »šans«, da bi prišlo pri njem do drila oziroma do brezdušnega učenja in urjenja. Uživajmo v plesu, to je zabava. Vodja skupine:ANKA VIRAG Ljubljani. Jankice iz Bistrice so decembra nastopile v Deželi igrač v Ljubljani. enajst področnih društev, potujejo tudi na ekskurzije po svetu bili so že v Skandinaviji, Ameriki Japonski in drugje. Vsako leto pa pripravijo tudi nekajdnevno zborovanje bibliotekarjev na katerem se zbere okoli štiristo ljudi. Ze v prihodnjem letu bo na vrsti tudi Pomurje. ANR ZKO Gornja Radgona dobi nagrado Narodna Galerija v Ljubljani bo ob slovenskem kulturnem prazniku podelila posebno priznanje ZKO Gornja Radgona za dolgoletno organizacijo obiska te galerije. ZKO vsako leto organizira obisk koncerta v Cankarjevem domu, hkrati pa obiščejo še Naro-no galerijo. Tako je to ustanovo obiskalo veliko generacij 8. razredov OS vseh treh občin. Gornje Radgone, Radencev in Svetega Jurija ob Ščavnici. Podelitev nagrade bo 3. februarja v Ljubljani, knjižne nagrade pa bodo prejele tudi vse osnovne šole oziroma predstavniki učencev. Kulturno-turistično društvo »Betlehem« Selo V vasi Selo so se že dlje časa pojavljale pobude za oživljanje kulturne in turistične dejavnosti m pred nedavnim so svojo željo tudi uresničili. Tako je nastalo kulturno turistično društvo »Bet-ehem« Selo. Za to ime so se odločili, ker se eden od zaselkov v Selu imenuje Betlehem. Zavedajo se, da je Selo vas, ki ima bogato zgodovino in kjer leži pravi biser - romanska rotunda iz 13. stoletja, kije preslabo promovirana. Njihov program je zelo široko zastavljen in tudi v letošnjem letu želijo izpeljati kar nekaj zanimivih prireditev. Večina občanov ni vključenih v dejavnosti na območu vasi. Pripravljeni pa so delovati na področju kulturne in turistične deja-vn°sti: V društvo pa želijo pritegniti čimveč občanov, predvsem mladih. Člani pa lahko postaneju tudi drugi občani zunaj kraja belo, ki želijo sodelovati pri raznih aktivnostih. Z društvom tudi želijo prispevati h kulturnemu oživljanju in turistični promociji kraja m s tem posredno k njegovemu razvoju. j § Nagrajena fotografija Jožeta Pojbiča Fotografija novinarja in fotografa Dela Jožeta Pojbiča je dobila prvo nagrado v eni od večjih revij za fotografijo Foto Creativ. V mednarodni konkurenci je zmagal na natečaju barvnih fotografij Klein, aber oho ali po slovensko Majhno, a vendar veliko, ki ga je razpisalo podjetje Škoda Felicia. Na razpis je prispelo triinštirideset fotografij, Pojbičeva pa je najbolj zadela bistvo natečaja, da s fotografijo pokaže, da je to proizvajalec, majhen, ki pa poskuša enakomerno konkurirati z večjimi podjetji. Nagrajena fotografija Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki marketinga omenjenga podjetja in strokovnjaki za fotografijo, so si bili pri ocenjevanju takoj enotni, da je Pojbičeva fotografija najboljša. Pojbič je ob tem povedal, daje bil dvojno presenečen, prvič zato, ker njegova fotografija v prvem krogu ni prišla med deset najboljših. Drugič pa tudi zato, ker se je za natečaj odločil šele po podaljšanju roka, in to en teden pred koncem. Fotografija, na kateri sta Pojbičeva hčerka in oče, je nastala na Kraščih, avtor pa nam je zaupal tudi to, da je večja riba (krap) kar iz ribarnice. Sicer pa, ideja in realizacija sta pomembni. Jože Pojbič je tudi po duši še najbolj fotograf, saj so njegove fotografije objavljene v skoraj vseh pomembnejših monografijah, ki so v zadnjem času izšle o Murski Soboti, Prekmurju in Pomurju, poleg tega pa je avtor številnih lepih razglednic, ki pa se na prodjanih policah le težko najdejo. Povedal je tudi, da je doslej že prejel nekaj nagrad za svoje delo, ta pa je za fotografijo največja doslej. Avtor fotografije svoje nagrade - avtomobila Škoda Felicia Combie - še nima, zato se še vedno vozi s katrco. . ANr Murska Sobota Ekumensko srečanje Že vrsto let je med 18. in 25. januarjem teden krščanske edinosti, v katerem - kot je zapisal mariborski škof dr. Franc Kramberger - »premišljujemo, delamo in molimo za medsebojno edinost »ločenih« krščanskih cerkva« (katoliška, binkoštna, evangeličanska, anglikanska, pravoslavna ...). Osrednja misel letošnjega tedna je bilo naročilo apostola Pavla: »V Kristusovem imenu vas prosimo, spravite se z Bogom!« V med- sebojni spravi naj bi se zacelile rane večstoletne razdeljenosti in naj bi prišlo do sodelovanja na področjih, ki so skupna vsem krščanskim cerkvam. Ekumenizem oziroma približevanje krščanskih verskih skupnostih pomurskim vernikom ni tuje, saj je vse več »mešanih« zakonskih zvez, porok itd., dobro pa sodelujejo tudi katoliške župnije in evangeličanske cerkvene občine. V Murski Soboti pa je že utečeno in zato tradicionalno ekumensko srečanje, ki je eno leto v katoliški, drugo leto pa spet v evangeličanski cerkvi. Letos, v nedeljo, 26. januarja, je bila gostiteljica ekumenskega srečanja katoliška župnija oziroma cerkev sv. Nikolaja. Navzoče je pozdravil župnik Martin Horvat, bogoslužje je vodil soboški kaplan Alojz Benko, vernike (tako evangeličane kot katoličane) pa je nagovoril soboški evangeličanski duhovnik Leon Novak. V verskem obredu je sodeloval tudi evangeličanski mladinski pevski zbor. Po obredu so sešli na družabnem srečanju. Š. S. kulturni koledar GLEDALIŠČE LJUTOMER: V četrtek, 30. januarja, bo ob 19. 30 v Domu Kulture v Ljutomeru kmečka burka v treh dejanjih Trije vaški svetniki. Gostuje Dramska sekcija KUD-a Bubla iz Radencev. ZA OTROKE MURSKA SOBOTA: Vsako sredo ob 1 6.30 lahko otroci v grajski knjižnici prisluhnejo pravljicam, ki jih pripovedujeta Vesna Racman in Metka Sraka. Po pravljici otroci skupaj rišejo ali kako drugače ustvarjajo. LJUTOMER: Vsak ponedeljek se v otroškem oddelku knjižnice ob 16. uri začne pravljična ura, ki jo vodi Branka Jasna Stoman. OTVORITVE MURSKA SOBOTA: V četrtek, 30. januarja, ob 19. uri bo v gradu v Murski Soboti otvoritev razstave fotografij Vestnikove fotografinje Nataše Juhnov Dogodio se narod. LJUBLJANA: V ponedeljek, 3. februarja, bo ob 19. uri v Mestni galeriji otvoritev pregledne razstave slik in risb Marjana Gumilarja. V Moderni galeriji pa so v torek predstavili njegovo najnovejšo sliko z naslovom Skušnjava (Evropske divje mačke). RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji si boste lahko v mesecu kulture ogledali 5. razstavo del članov Društva likovnih umentikov Prekmurja in Prlekije. Otvoritev bo 6. februarja ob 18. uri. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske so odprli razstavo kiparja Mirka Bratuše. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnih prostorih galerije v Ajdi si lahko ogledate razstavo Cecilije Bernjak Via glasbeni sceni vestnik, 30. januar 199? Stara in nova Sedmina V februarju, točneje v ponedeljek, 17. 2. 1997, se v Cankarjevem domu obeta prvovrstna predstava tako imenovane ameriške kozmične glasbe. Nastopil bo namreč izvrstni kitarist in izvajalec belega bluesa Steve Earl, ki po nedavni smrti velikega vzornika Townesa Van Zanta nedvomno zaseda njegovo mesto. Njegova glasba je pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih z albumov Younga, Dylana in Springsteena pa tudi s pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev bluegrassa in bluesa. Z njim bosta nastopila njegova prijatelja Bob Delevan-te, ki igra kitaro orglice in poje, ter Mike Delevante s kitaro in glasom. V nedeljo, 2. marca 1997, pa se obeta večer jazza s svetovno znanim alt saksofonistom Bobbyem Watsonom, ki tokrat prihaja k nam s svojo novo električno zasedbo, ki se imenuje Urbanrenewal, kakor tudi njegov pred kratkim izdani album, ki je ponovno požel izredne pohvale tako pri poslušalcih kot kritikih. Zasedbo poleg Bobbya sestavljajo kitarist Greg Skaff, basist John Benitez, klaviaturist Bruce Flowers in bobnar Will Calhoun. Vsekakor se obeta vroč večer jazza, kar je Bobby Watson dokazal že nekajkrat tudi pri nas. Slovenski skupini Sedmina, kjer deluje skladatelj in pesnik Veno Dolenc, je italijanska glasbena založba Melltron iz Milana pred kratkim ponatisnila obe LP-plošči, ki sta tako izšli na kompaktni plošči. Vena Dolenca pozna zelo širok krog glasbenikov, saj se je v svoji karieri ukvarjal z zelo različno glasbo, predvsem pa je tudi velik zbiratelj ljudske glasbe iz različnih dežel. Tako so jih opazili tudi v Italiji. Italijanski kritik je ob izdaji te plošče zapisal, daje Sedmina odlična slovenska skupina, sestavljena iz izvrstnih glasbenikov, ki se odlikuje po likovni opremi albumov, po izvirni ljubezni do kompzicij in prav tako po celotni podobi izjemno čistega zvoka, ki ga ustvarjajo tradicionalna akustična glasbila; le-ta se gibljejo na področju progresivnega folka in hkrati poglobljeno raziskujejo ljudsko glasbo. Poleg omenjenih CD-plošč bo kmalu mogoče poslušati tudi povsem nove skladbe nove Sedmine, ki bodo izšle spomladi. Veno Dolenc je zadnjih šest let skupaj s pevko Klariso M. Jovanovič nastopal pod imenom Duma. Pred dobrim letom smo ta duet videli tudi v Murski Sooboti, ko sta se predstavila z židovskimi skladbami. Sedaj pa se je odločil, da bo znova nastopal pod imenom Sedmina. Stare in nove pesmi bo s pevko Klariso in glasbe- Novice od tu Trikratni grammyjev nagrajenec (Lush Live, So Near, So Far-Musings For Miles in Double Rainbow-The Musič Of Antonio Carlos Jobim), legendarni tenor saksofonist Joe Hender-son je ponovno v središču pozornosti med jazzovsko srenjo. Ustvaril je svoj sen, ki seje vlekel že iz leta 1966, ko je Joe postal mednarodna jazzovska zvezda. Ta njegova želja je bila, imeti svoj big band, ki bo igral njegove lastne skladbe z njegovimi lastnimi aranžmaji. Album z enostavnim naslovom Joe Hendarson Big Band dokazuje, daje Joe v svoji najboljši formi, kljub njegovim nesporno dobrim albumom iz preteklosti. Vsi, ki so sodelovali pri nastajanju albuma, kakor tudi kritiki v marsikateri glasbeni reviji so si enotni, da je Joe ustvaril ploščo, s katero bo korenito zasedel zgodovinsko mesto v jazzu. Pri nastajanju tega projekta so mu pomagali številni prijatelji, saksofonisti Oatts, Steve Wilson, Tim Ries, Charlie Pillow in Gary Smulyan, trobentači Joe Faddis, Stripling, Tony Kadlek, Ray Vega in Mike Mossman, pozavnisti Herwig, Larry Farrall, Keith O’Quinn in Dave Taylor. Ritemsko sekcijo pa sestavlja zelo izkušena trojica pianist Chickl Corea, basist Christian Mc-Bride in bobnar Lewis Nash. Pri aranžmajih je z Joem sodeloval zelo uspešen in cenjen aranžer Bob Belden. Album je posnet za založbo Verve in bo vsekakor predstavljal enega najboljših albumov tega leta na področju jazza. The Grand Encoutner je naslov novega albuma izredne pevke z imenom Dianne Reeves, ki je izšel pri založbi Blue Note. Vsekakor ponovno izredni izdelek te vrhunske pevke, katere repertoarja ne sestavljajo zgolj jazzovske skladbe, ampak se odlično znajde tudi v drugih glasbenih zvrsteh. Tokrat se je odločila, da na ploščo uvrsti same jazzovske klasike iz obdobja 40., 50., 60. let. Izredna-zasedba, ki z njo sodeluje na novi plošči, je še en dokaz, da gre-za izreden izdelek te pevke. Trobentača sta Clark Terry in Harry »Sweets« Edison, pozavnist je Al Grey, saksofone igrajo Phil Woods, James Moody in Bobby Watson, orgličar Toots Thielemans in pianist Kenny Baron. Kot gostujoča pevca se ob Dianni Reeves predstavljata še le- gendarni Joe Williams in Germaine Bazzle. IZTOK R. Viktorji ’96 Letos se bo tudi naš časopis Vestnik vključil v vseslovensko akcijo izbire najbolj priljubljenih in največjih medijskih osebnosti na Slovenskem, ki jo petnajst let pripravlja revija Stop. Od te številke pa do konca akcije v začetku marca boste tudi vi, naši bralci, lahko glasovali za ljudi, ki so vas v preteklem letu najbolj pozitivno presenetili in navdušili. izpolnili, izrezali in prilepili na dopisnice. Vsi, ki se boste vključili, pa morate pripisati tudi svoj naslov. Naš naslov pa že poznate: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: za Viktorje ’96! Viktoiji '96 Kakšna so pravila igre? Vsak bralec lahko vsak teden glasuje le enkrat in izpolni tri glasovnice. Pozorni bomo tudi na pisavo. V vsaki številki Vestnika bomo tako objavili tri nove glasovnice s kupončki, ki jih boste GLASBA niki, ki jih je za to priložnost p» sebej povabil k sodelovanju -I* vko Melito Osojnik, violiniste® Božidarjem Ogorevcem in mulfr inštrumentalistom Ladom Jak® -, predstavil po vsej Sloveniji Pevka Melita Osojnik pa bo p# dstavila še nekaj skladb s svojega avtorskega projekta On je bil * ter. Sodelovali pa bodo tudi o1 izboru za Evrosong, kjer bodo nastopili s skladbo Kajetana viča Daljave. Jan Plastenjak je znova začel glasbeno eksperimentirati. Potem ko se je udeležil glasbenega festivala v Bolgariji, se je preusmeril • v latinoritme. Takšne so njegove najnovejše skladbe, napoveduje pa tudi, da bo tudi naslednji album v znamenju vročih krajev. Po nežnih in melanholičnih popevkah bo torej končno prinesel v svojo glasbo nekaj življenja. „ r ► S štajerskega konca prihaja nova fusion funk atrakcija Maska, ki jo sestavljajo sami akademsko izobraženi glasbeniki. Povedali so, da igrajo zelo raznovrstno glasbo, mešanico funka, svobodne improvizacije, eletro-nike, etno vzorcev in še kaj vključijo v svoje igranje. in tam Kevin Richardson ima vse več Gamsi: Življenje je en velik hec (Helidon) Skupina Gamsi je nastala pred štirimi leti, ustanovili pa so jo trije bratje Umahna -Janko (28), Marko (26) in Tone (23). Ti so igrali in prepevali skupaj že pred ustanovitvijo te skupine, v lanskem letu pa se jim je pridružil še Tomaž Palčič. Specializirali so se za zabave, veselice, diskoteke, skratka za vse, kamor jih pokličejo in želijo, da fantje prinesejo s sabo veliko zabave in veselja. Fantje so svojo prvo ploščo posneli leta 1993 z naslovom Od rock’n’rolla do Slaka, ki je bila nepričakovano velika uspešnica. Leta 1995 je izšla njihova druga velika pološča Jodl avtomat, ki je prav tako požela veliko uspeha, konec lanskega leta pa so izdali ploščo Življenje je en velik hec, ki se že vzpenja po lestvicah. Na kaseti je deset skladb, na kompaktni plošči, ki bo kmalu izšla, pa jih bo še več, največ pa stavijo na skladbo Ne gremo spat. Širšemu krogu občinstva bodo zanimive tudi druge skladbe. Njihovi poslušalci so namreč stari in mladi, predvsem pa tisti, ki radi prisluhnejo narodnozabavni in tudi zabavni glasbi. MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo E2 RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.30 do 22.15 nagradno vprašanje. Tokratno se glasi: Kako se je v času rimskega imperija imenovalo hrvaško turistično mesto POREČ? ODGOVOR: Odgovore pošljite najkasneje do 5. februarja 1997 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. NAGRADA: prvomajski konectedenski paket v prvomajskem RELAXOVEM KLUBU v Novigradu. \ KUPON ŠT. 1! Narodnozabavna uganka Najbolj so vam všeč Avseniki, Slaki, Štirje kovači, Gašparji, ansambel Nika Zajca, Alpski kvintet in še koga bi lahko našteli. Med tistimi, ki so odgovorili, pa smo izžrebali dopisnico Antona Šrola, Bodislavci 36, 924LfJdala Nedelja. Čestitamo! Kaseto z narodnozabavno glasbo vam bomo poslali po pošti. Vse ljubitelje te glasbene zvrsti pa vabimo k reševanju nove glasbene uganke. . Ali je skupina Gamsi na glasbeni sceni že več kot 15 let? | Odgovor: ■ VIKTORJI ’96 Kupon št. 4 RA! Odgovore pošljite do petka, 7. februarja, na naš naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. S pripisom »za narodnozabavno glasbeno uganko«. HZ VIKTORJI ’96 Viktor Ime in priimek: Viktor Moj naslov: Moj naslov: Ime in priimek: Oddaja: u M a« 5 H S w c« 05 težav s svojimi oboževalkami^ mu ne dajo več niti dihati, bi šele spati. In da bi lahko kolib1 toliko normalo zahajal v trga’1' ne, lokale in na koncerte, stJe omislil gorilo, ki sliši na ime Alex. ■ Big Alex je dva metra in* centimetrov visok velikan in i®1 okrog sto trideset kilogramom Dekleta, ni vse v fizični prem°c1. Bon Jovi prav uživa v svoji n01’ vlogi filmske zvezde, igral je vf mu Leading man. O tem, ali0,0 film v prihodnje zamenjal zač® sbo, pa se še ni odločil. Njegovi najbližji sodelavci d’0, mijo, da bi se posvetil samo filn1^ saj ima s svojo skupino v svoji Z® I ladnici že dvajset novih skladb, K bodo kaj kmalu izšle na nove® * bumu. Na pokritih teniških igriščih v Veržeju bo v soboto, L februarja, pop rock koncert skupin Parni valjak in Beath°" ven. Začne se ob 20. uri. NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV 1. WORDS - Boyzone 2. H0W BIZARRE - OMC 3. DREAM A LITTLE DREAM - Terry Hall 4. DAYS - Kirsty MacColl 5. THE LOVE WE MAKE - Symbol 6. BEAUTIFUL ONES - Suede 7. WE NEED JEALOUSY - Marc Almond PREDLOGI: SE A VIDA E - Pet Shop Boys BROKEN ANGEL - Hanne Boel C MON N’RIDE IT - Quad City DJ’s LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. RDEČI ŠAL - Avla band 2. SLEDI SIVIH CEST - Gimme 5 3. BODI MOJA - Napoleon 4. V TVOJEM OBJEMU - Natalija 5. CIGANKA - Šarm 6. MR. BASSMAN - New Swing Ouartet 7. Tl Sl EDINI ZA ME - Majda Petan PREDLOGI: MARKO SKAČE - Drago Jošar VSE NAJBOLJŠE - Maksim in Bogdan TIH, DEŽEVEN DAN - Gimme 5 in Cole Moretti LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOf 1. SONCE MOJIH DNI - Slapovi in Simona Weiss 2. POROČNA - Stoparji 3. VOŠČILO STARŠEMA - Štirje kovači 4. DECEMBRSKI DAN - Primorski fantje 5. LETO JE OKROG - Ans. Nika Zajca 6. PRED MOJO KAJŽO - Ans. Braneta Klavžarja 7. BELE STRMINE - Rom pom pom PREDLOGI: ZIMSKO VESELJE - Trs NAJLEPŠI DAN - Bobri ŽIVLJENJE JE VESELO - Ans. Maksa Kumra Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 6. februarja 1997, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. - Kupon št. 5----------------------------------------------------- Glasujem za skladbo: ‘tuja: _______________________________________________________ ‘domača:_______________________________________________________ ‘narodnozabavna:_____________________________________________ Ime in priimek ter naslov:_____________________________________ ŠT. 2 AUDIO - video - flflSHOf 69000 Murska Sobot* Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS (069) 37 333 vestnik, 30. januar 1997 č?dsevi mladosti Jaz pa mislim Kadar začno padati prve snežinke, je to vsekakor nekaj, kar prinese v otroške oči iskre veselja in radoživosti. Mnogi komaj čakajo, da lahko vsaj za silo poženejo sanke, se smučajo, kepajo in delajo snežene može. Tisti prvi sneg je res množično zaželjen. Nekateri pa imajo zimo ves čas zelo radi. In kaj smo zvedeli mi? MATEJ ŽLEBIČ, 3. raz. Podružnične OŠ Dolenci: »Pozimi je zame najlepše, četudi imam do šole več kot tri kilometre. No, tja me običajno pelje ata, tako da Pešačim le domov, če ni slabo vreme. Toda po poti se lahko zgodi marsikaj zanimivega in Prijetnega. Ko pa sem doma, me skoraj nič ne zadrži, da se ne bi sankal. Včasih se mi pridruži tadi mlajša sestra Danijela, ki rada dela snežene može. Jaz pa rajši pomagam pri delu z živino. In kako lepo je, ko nas, otroke, obiščeta Miklavž pa dedek Mraz al' Božiček!« TINA MLINARIČ, 8. raz. OŠ bana Cankarja Ljutomer: »Zimo 'mam precej rada, ker me zelo Veseli smučanje. Še najbolj sem Vesela, če gremo na Pohorje. Za-^ jc precejšen užitek tudi ke- Panje. To, da je včasih mrzlo, pa sploh ne moti, ker se pač bo-oblečem. Moti pa me, ko niso ^'ščeni pločniki, po katerih ho-'(no v šolo, tako da smo potem Prisiljeni uporabljati cesto. Tam Pa nas »špricajo« in ogrožajo pobili.« denis furek, 4. raz. os ^kovci; »Mislim, da nam zima Mogoča res veliko razvedrila. prleške doline... k tihe prleške doline, prelepe naše pokrajine, Vam rada bi pozdrav poslala ‘n mm jo opisala. Naša polja in dobrine P^°s so le pokrajine. Se' kar tukaj obrodi. vsem trebuščke zadovolji-Dobrina je tudi vinograd, ktje pravi naš zaklad, SaJ se naša dobra vina Vsem ljudem zdijo prav fina-Naši konji pravi so tekači, saj so vedno prvi med kasarn D°bri pa so zat0, w našo zdravo hrano jedo-^udi sir spada med dobrine ljutomerske pokrajine. faradi dobrih teh stvari srno daleč naokoli znani mi TINA HOJNIK, K b OŠ Križevci (o zimi) Jaz komaj čakam, da lahko sedem na sani in se spustim po hribu navzdol za našo hišo. To je res velik užitek. Paziti moram le, da se ne zaletim v kakšno drevo, kot se je to sestri že zgodilo. Rad gledam tudi zimske športe po televiziji. Še posebno me navdušuje skakalec Peterka. Tudi jaz sem ga skušal posnemati, pa sem si polomil smuči, tako da se zdaj sploh ne morem več smučati.« ANDREJA GOLENKO, 7. raz. OŠ Stročja vas: »Letošnja Nepozabni trenutki Nekega dne, bilje siv in dolgočasen, nam je učiteljica sporočila veselo novico, da se bomo za celih pet dni rešili šole. Nisem veliko pričakovala od teh naravoslovnih dni. Ko pa smo se pripeljali v dom Štrk pri Ptuju, smo zagledali lepo, sodobno opremljeno stavbo. V njem smo preživeli pet čudovitih dni. Najprej smo se učili o življenju v naravi, o astronomiji, živalih in rastlinah, umetnosti in ekologiji; učili smo se brati zemljevide in se tako orientirati v neznanem prostoru. Spoznali smo tudi osnovne prve pomoči. Vse naše nove učitelje smo hitro prekrstili v Crgo, Mad Maxa, Astronavta, Maximarket itd. V glavnem so bili naši dnevi blatni, še posebno dan, ko smo šli na izlet k jezeru, kjer smo lovili vodne živali, jih poimenovali in spoznavali njihove lastnosti. Z izleta pa smo prinesli le blatne čevlje in hlače; živali smo namreč spustili nazaj v njihovo naravno okolje. Zmešnjava Mama dobre žganke kuha In gleda kje je muha Hanzi se plazi okoli Ata pa rad v cerkvi moli Za polento sem ta pravi Ana pa raje uživa v lavi Nikola se gre solit Janez pa v gostilno pit Koza naša rada je Ona vse dobro ve Vanja rada v sobi kuha Iva pa grize buha Če bo to dobra juha MIHA ZANJKOyiČ, 4. raz. OŠ Razkrižje Česa se učenci bojijo? V sedmem razredu neradi priznamo, da se bojimo. Kljub vsemu sem vprašala vrstnike o njihovi največji bojazni. - Tamara se najbolj boji smrti in staranja. - David se boji, da bo zaostal v šoli. - Marko se najbolj boji smrti, Andreja pa nesreče, ki jo je pred kratkim doživela, in nenapovedane kontrolne naloge. - Nuša se najbolj boji potresa. - Boštjan se boji zdravnika. - Mirjana se najbolj boji vojne. - Samote in neuspeha se najbolj boji Petra. - Polonca pa ne bi rada šla v bolnišnico. SANDRA KOSI, 7. raz. Novinarski krožek OŠ Ivana Cankarja Ljutomer zima je prinesla res dosti snega in celo ledeni dežje padal. Večina mladih se je tega najbrž veselila. Jaz pa, če povem iskreno, nimam rada tega letnega časa, ker me moti, ko me fantje preveč šupajo (kepajo), po poti pa špri-cajo avtomobili, kadar je brozga. Do šole imam kar tri kilometre hoje v eno smer. Ne smučam se rada pa tudi za sankanje mi ni. Dosti rajši imam poletje, ko se lahko hodim kopat in na sprehode k bližnjemu potoku.« Pripoved drobne snežinke Sem majhna snežinka. Moja pot do Zemlje je dolga in zanimiva. Ko takole padam, srečam oziroma vidim zelo veliko zanimivih stvari. Najprej potujem k Luni. Me sprašujete, kakšna je? Povem na kratko, da je to velika svetleča žoga. Pri njej sem na obisku skoraj štiri ure. Nato se napotim proti Soncu. Zadnje čase je vso mozoljasto, iz njegovih oči pa ne prihaja več toliko smeha kot nekoč. Ko končam ta obisk, se podam k osmim planetom. Najbolj Kako je bilo v Libeličah na Koroškem Pred nedavnim smo se učenci 7. a- in 7. c-razreda preselili v dom Ajda v Libeličah na Koroškem. Tam smo imeli naravoslovni teden. Ob večerih smo imeli različne programe, npr. gledali smo poučen film o drogah. Nekega večera, ko smo se predolgo v noč hihitali in poslušali radio, nam je učitelj Astronavt zagrozil, da nam bo pregriznil radijsko žico, če takoj ne utihnemo. Preživeli smo veliko nepozabnih trenutkov. Zadnji dan nam je bilo kar težko zapustiti Spuhljo, saj smo se komaj navadili drug drugega in novega okolja. Vendar nas je misel na dom razveseljevala. Tako se jaz spominjam naravoslovnih dni v Spuhlji. NINA ŠVENDA, 7. b OŠ III M. Sobota Skrb za ptičke Pred učilnico je hišnik obesil ptičjo krmilnico. Učenci pa skrbimo za ptičke. V krmilnico smo natrosili mešano zrnje. Naredili smo tudi lojno pogačo. Loj smo razstopili, ga vlili v jogurtni kozarec, obenem pa smo natrosili ■ Mojca in Kaličopko V sredo sta nas obiskala Mojca in Kaličopko. Bilo je veselo in zabavno. Skupaj smo peli pesmi Indijančki, Vlak in Kaličopko. Kaličopko je imel na glavi Mojčin klobuk. Vsega, kar ga je vprašala, ni znal odgovoriti. Na koncu je sošolka Tamara dala Kaličopku kemični svinčnik in radirko. DAVOR PREDAN, 2. c : OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Bravo, avtorji Hrastovega palčka! »Vem, da je slikanico skoraj nemogoče objaviti...« nam je v spremenem dopisu k poslanim prispevkom med drugim napisala mentorica mladih dopisnikov na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci. Gre za pravljično igro za otroke z naslovom Hrastov palček, katere avtorice so: Nataša Zakojč, učenka 6. a-razreda (napisala je besedilo), Andreja Sever, srednješolka in nekdanja učenka črenšovske osemletke (besedilo všeč mi je Pluton, s katerim sva postala prava prijatelja. Potem padam proti Zemlji. Ko letim mimo nebes, srečam veliko vernih duš, ki se vozijo z motorji Harley Davidson. Nato se peljem mimo pekla in opazim hudiča, ki svoje delo opravlja s strojem. Leta kar meče grešne duše v pekel. Ko prispem na Zemljo, padem na sneženega moža. On pa mi prijazno pove zgodbo o strahovih. BLAŽ ČERNELA, 6. a OŠ Bogojina Takoj ob prihodu smo se srečali z učiteljico gozdarstva Metko, ki nas je vodila po gozdu do doma. Kmalu nato smo spoznali še druge: prijazno Melito, simpatičnega Dušana pa še Marjano, Rajka in našega nočnega stražarja Sandija. Z Dušanom in Melito smo se srečevali pri urah prve pomoči, Rajko nas je učil streljati z lokom, pri Marjani pa smo imeli največ praktičnega pouka iz prve pomoči. Sandi nas je podil spat že ob 23. uri, a ker nismo mogli zaspati, je bil zelo jezen. Govoril nam je, da smo kot Prleki. Pri ocenjevanju »nočne pridnosti« smo dobili zmeraj nizko oceno. Naučili smo se marsikaj koristnega in zanimivega. Zoprno pa je bilo pisanje dnevnikov vsak dan sproti, vtise pa smo morali potem v jedilnici prebrati. Vsem nam bo gotovo ostal najbolj v spominu četrtkov ples, ki smo ga poimenovali pižama party. Čeprav to v resnici ni bil ples v pižamah, smo se lepo za-bavali. Domov smo prišli polni novega znanja in doživetij. BRANKA TOPLAK, 7. a OŠ III M. Sobota vanj semena. Nato smo vse skupaj postavili na hladno. Drugi dan smo lahko to pogačo obesili na ptičjo krmilnico. Ptičke jo že veselo zobajo, mi pa smo veseli, da smo jim pomagali v stiski. TADEJA BENCAK, 2. a OŠ Bakovci Joj, kako boli! Lahko boli te glava, ker škoduje ti kava, al'pa zbada te trebuh, to nikakor ni od muh. Lahko boli te noga, ki te tudi ne uboga. Naj hujše pa je, če boli te srce. MAJA SKALAR, 6. a OŠ III M. Sobota je predelala v igrico), in Urška Frančič, učenka 3. a-razreda (poskrbela je za ilustracije). In pri nas je »skoraj nemogoče« celo mogoče uresničiti. Odločili smo se torej, da pravljico v nekaj nadaljevanjih objavimo, kajti vse je dokaj zanimivo. Bravo! 1. del s Nastopajo: Hrastov palček, Lisica, Vrana, Miška, kuža Piki Prizorišče: gozdna jasa z grmovjem in štori Nataša Zakojč Andreja Sever HRASTOV PALČEK pravljična igra za otroke ■Čč-Čč--, Prva slika Hrastov palček hodi zamišljen po gozdu, pobira odlomljene veje, Je žalosten, strmi v tla. Hrastov palček: Oh, kako sem žalosten! Nikogar ni^s komer bi se lahko igral! Ali naj se zopet igram sam?! Tega sem se že naveličal! Vedno se moram igrati sam! Tako mi je dolgčas! (Začne se igrati igro Hrastov palček.) Na oder pritečejo Lisica, Vrana in Miška. Kričijo na ves glas. Miška: Ti loviš! Lisica: To sploh ni res! Saj se me nisi dotaknila! Vrana lovi! Vrana: Kaj? Ti jaz že dam, lažnivka lažniva! Ali ne veš, da lovi Miška?! Miška: Ni res! Lisica lovi! Lisica: Kje pa! Nisi me ujela, zato loviš ti/ (Lisica, Miška in Vrana se kregajo.) Hrastov palček: Živijo, prijateljice! Zakaj se prepirate? Lisica (važno, zaničevalno): Kdo se pa to oglaša?! Kakšne prijateljice neki! Saj te niti ne poznamo! Hrastov palček: Jaz sem Hrastov palček. Nočem se prepirati z vami. Dolgčas mi je in bi si rad poiskal prijatelje, s katerimi bi se lahko igral! Lisica: Ha! Kakšno smešno ime! Sta slišali? Hrastov palček mu je ime! Ta zagotovo ne bo naš prijatelj! Vrana: Me že nimamo časa 2a prijatelje. Je tako? Miška: Res je! Lisica, Miška, Vrana se prepirajo, lovijo. Lisica pride v ospredje odra. K sebi pokliče Miško in Vrano. Palček ostane v ozadju in poskuša od daleč prisluškovati pogovoru. Lisica (prilizuje se): Pomislita, dragi moji sestrici! Kdo mora vsako jutro postiljati postelje, likati in kuhati? Miška: Jaz! Lisica: Tako je. Kdo šiva naše razcefrane obleke in pomiva posodo? Vrana: Jaz! Lisica: Res je. Jaz pa moram pomiti tla in zakuriti v peči. Vrana (neumno): No, in kaj bi ti zdaj rada povedala? Lisica: Tole sem imela v mislih: če bi imele prijatelja, ki bi namesto nas vsak dan pomil tla in posodo, skuhal okusno kosilo, zakuril v peči, da bi nam bilo toplo, postiljal postelje, šival in likal, nam nikoli več ne bi bilo potrebno delati! 14 ILj naših krajev vestnik, 30. januar 199? ZLATOPOROČENCA BANFI IZ VEŠČICE - Zoltan Banfi, rojen 1923. leta v Veščici, in Marija, dekliško Perkič, rojena 1928. leta v Murskih Črncih, sta na matičnem uradu v Murski Soboti praznovala 50 let skupnega zakonskega življenja. Poklicno sta se ukvarjala s kmetovanjem. Zoltan je ustanovitelj glasbene skupine pri upokojencih, s katero še danes igra na raznih srečanjih, vodi pa tudi pevce v evangeličanski cerkvi v Murski Soboti. (D. G.) V Murski Soboti še precej neurejenih pločnikov Iz predloga programa prejšnjih krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota v letih 1991/96 je možno razbrati, daje še precej načrtovanih naložb neuresničenih. Gre za programe del iz prejšnjih referendumskih programov in neuspelega krajevnega samoprispevka, predvidenega za obdobje 1991-1995. Skoraj povsod je v ospredju urejanje pločnikov. Vozniki tavajo Nerodnost v Gornji Radgoni Vozniki osebnih in drugih motornih vozil in drugi, ki še ne vedo za novo lokacijo Petrolovega bencinskega servisa, ki se je preselil iz Gornje Radgone na Mele, iščejo in tavajo po Gornji Radgoni. Menim, da bi moral Petrol postaviti na starem mestu večji pano, s katerega bi lahko razbrali, kod je treba peljati, da prideš na novo bencinsko črpalko. J. Ka. Tako je v zdajšnji Mestni četrti Ledava v Ulici ob progi narejena le protiprašna prevleka, saj bi morali urediti tudi kanalizacijo, vodovod in javno razsvetljavo. V letošnjem programu je tudi ureditev cestišča in kanalizacije v Ledavskem naselju in v ulici Plese, kjer načrtujejo še javno razsvetljavo. Poleg tega je zapisana ureditev križišča med Lendavsko, Gregorčičevo in Partizansko ulico ter enostranske kolesarske steze od Ledavskega mostu do križišča z Markišavsko cesto. V Mestni četrti Park najbolj pogrešajo ureditev križišča ulic Štefana Kovača in Severjeve ter enostranskih pločnikov v Prežihovi, Vra- zovi, Temlinovi, Razlagovi in Kopitarjevi ulici. Za celovito ureditev pločnika pa so ob Miklošičevi, Prešernovi in Ulici ob kanalu (pri zadnjih dveh naj bi zasadili tudi drevesa). V Mestni četrti Partizan so uredili enostranski pločnik v Mladinski ulici od križišča Cankarjeve do trgovine Kegl, urediti je potrebno še cestišče z dovozno potjo v ulici Juša Kramarja in v Kuharjevi. Pločnik in drevesa naj bi dobili v ulici Ivana Regenta, medtem ko je kanalizacija in javna razsvetljava predvidena v Južni ulici. Poleg tega načrtujejo ureditev pločnika ob Bakovski cesti, v dogovoru s Krajevno skupno- stjo Rakičan pa ureditev kanalizacije, javne razsvetljave in razširitev telefonije v Miizgah. Tudi v Mestni četrti Turopolje je v ospredju ureditev pločnikov, in sicer od dijaškega doma do Trstenjakove ter ob ulici Zorana Velnarja. Hkrati naj bi uredili cestišče med Tomšičevo in Kajuhovo ulico (slednjo bi tudi preplastili). Predlog programa, ki velja za Mestno četrt Center, v prvi vrsti omenja ureditev pločnika ob ulici Staneta Rozmana od križišča z Gregorčičevo do konca omenjene ulice. Prav tako naj bi uredili drugo stran pločnika v Cvetkovi ulici, kjer so že zasajena drevesa. V Zvezni in Sodni ulici načrtujejo enostransko ureditev pločnika, v ulici Jožeta Kerenčiča pa preplastitev cestišča. In ko je govor o javni razsvetljavi, bi v nekaterih mestnih uh cah, kjer je sploh ni ali pa je samo v križiščih, morali poskrbeti za dokočno rešitev tega problema. Gre za za Ulico arhitekta Novaka, Slomškovo, Kerenčičevo, Razlagovo, Prešernovo, L®0 ob kanalu, Južno ulico, Roži10 naselje, Vegovo ulico. Poljsko ulico, Plese, Miizge, Bevkovo, Miklošičevo, Prežihovo, Bakovsko cesto, Kroško in Tomšičevo ulico. Da ne govorimo posebej0 nujnosti zasaditve dreves in zelenic ob najbolj prometnih ulicah* Murski Soboti. , ir,nčf MILAN JERSt ■ PUCONCI - Vpraša- nje odlagališča komu- nalnih odpadkov in rente je v zadnjem času znova aktualno. V Puconcih tako me-। nijo, naj se Sredstva ekološke rente uporabljajo za potrebe njihovega naselja. Krajam namreč ugotavljajo velik smrad, ki se širi s smetišča, zato vztrajajo pri dosledne® . uresničevanju predpisov. Zaradi načrtovane širitve odlagališča komunalnih odpadkov v Puconcih pa se zavzemajo za višjo rento. M- J- Križemkražem po krajevnih skupnostih Občine Ljutomer Načrti veliki, denarja pa premalo Na območju Občine Ljutomer deluje 13 krajevnih skupnosti. V vseh si prizadevajo narediti s samoprispevkom čimveč, a kaj, ko denar zaradi draginje tako hitro poide. In kaj so vseeno postorili v posameznih KS? Obnova vaškega doma na Cvenu V vaški dom, v katerem ima svoje prostore tudi KS, so napeljali centralno ogrevanje. Potrebno je bilo zgraditi tudi dimnik. Predračunska vrednost obeh naložb je bila 1.300.000 tolarjev. Pomoč so dobili od odseka za družbene dejavnosti Občine Ljutomer. Na domu so popravili streho in ponovno so zasteklili okna. Zdaj, ko je urejeno ogrevanje, bo bolj živahno tudi v večnamenski dvorani, kjer bodo lahko telovadili šolarji, domačini pa se rekreirali ali pa se v njej shajali. KS je lani sprejela 2-odstotni samoprispevek. Del denarja so porabili tudi za navoz gramoza na 19 kilometrov makadamskih cest. V Cezanjevci gradijo vežico V preteklem letu so izkopali jarke in gramozirali krajevne ceste iz smeri Vogričevci proti Zgornjemu Kamenščaku, dolge 2.500 metrov. Obcestne jarke so skopali tudi v Cezanjevcih, »sanirali« so plaz. Mrliško vežico na cezanjev-škem pokopališču gradijo s pomočjo denarja, ki ga zbirajo po gospodinjstvih v KS Cezanjevci in KS Stara Cesta, medtem ko urejanje okolice vežice plačujejo iz samoprispevka. Letos naj bi položili 1.400 metrov asfalta na cestnem odseku Cezanjevci-Lukavci. Vsaj tako je predvideno z občinskim načrtom. Novo pročelje na vaškem domu v Križevcih V več vaseh križevske KS so obnovili vaške kapelice in okolice avtobusnih postajališč. Na križev-skem pokopališču so položili tlakovce, robnike, zasadili ciprese in sploh poskrbeli za urejenost. V Križevcih je novo pročelje na vaškem domu, polepšali pa so tudi okolico cerkve in trga. Dobro so vzdrževali ceste in popravili nekaj mostov. V Stari Novi vasi so zaprli divje odlagališče smeti. V Dobravi so zgradili transformatorsko postajo. Tisti, ki hoče čez potok Vi-rje, si ne bo namočil hlač, saj lahko gre po brvi, ki so jo lani obnovili. V Logarovcih rešujejo posojila Lani česa velikega niso naredili, ker ni bilo denarja. Še vedno namreč odplačujejo anuitete za najeta posojila za dela, ki so jih opravljali v prejšnjih letih. Pa vendarle: sofinancirali so posodobitev notranjih prostorov krajevne skupnosti. Koristna je bila čistilna akcija, v kateri so v vseh vaseh te KS zbirali kosovne odpadke, za odvoz pa je poskrbelo komunalno podjetje iz Ljutomera. Nova vežica tudi v Ljutomeru KS Ljutomer je skupaj s TD iz Pristave obnovila brv čez Ščavnico. Lani so v ljutomerskem letnem kopališču našteli le 700 kopalcev, kljub temu pa ga je bilo treba vzdrževati. Urejali so zelenice v mestu in okoliških vaseh. Tudi kako klop so dali popraviti. Lani so pripravili idejno rešitev za novo mrliško vežico na ljutomerskem pokopališču in imenovali so gradbeni odbor. Krajevni samoprispevek, ki ga nameravajo nanovo uvesti, bodo namenili za gradnjo vežice in druge »komunalne« objekte v celotni KS. V KS Mala Nedelja so »željni« asfalta V Mali Nedelji imajo 56 kilometrov krajevnih cest, od teh pa je komajda 12 kilometrov asfaltiranih. Na makadamske so lani navozili precej gramoza. Sofmacirali so gradnjo krajevne ceste Novi Vrh-Kuršinci-Sitarovci, asfaltirali so cesto Bodislavci-Cerkvenjak in dali položiti fino prevleko na cesto v Kuršincih. Asfalt je tudi na cesti Moravci (proti Tomaniču). Dokončali so dela na krajevni cesti Moravci-Pistike-Čukova Graba. Od lani je širša cesta spodnjega dela odseka Drakovci-Legmec-Pi-viči. KS je sofinancirala zgraditev tansformatorske postaje v Bodisla-vcih. Velika obveznost je za KS odplačevanje anuitet za posojila, ki so jih najeli za sofinanciranje gradnje osnovne šole. Zazdaj je Občina Ljutomer še enovita, v nekaterih večjih krajevnih središčih pa se zavzemajo za ustanovitev samostojne občine. Tako tudi v Križevcih pri Ljutomeru. - Fotografija: Š. S. Nov vodovod v Radoslavcih Lani je 71 gospodinjstev v Radoslavcih in Sitarovcih dobilo tekočo in zdravo pitno vodo. Postavili so tudi nekaj protipožarnih hidrantov. Predračunska vrednost naložbe je znašala 39.000.000 tolarjev, posamezne domačije pa so primaknile po 165.000 tolarjev. Naložbo je sofinancirala tudi Občina Ljutomer, ki je dobila denar od republike. Lani je KS Radoslavci dala asfaltirati 1.730 metrov dolgo krajevno cesto v Godemarcih in 555 metrov dolgo lokalno cesto Radoslavci-Gajševci. Asfaltiranje je stalo 15.000.000 tolarjev. Račune so plačali z denarjem krajevnega samoprispevka indenarjem, ki so ga primaknili krajani, ki imajo hiše neposredno ob nanovoasfalti-ranih cestah. Tudi na ceste, ki so še makadamske, niso pozabili: nanje so navozili gramoz in jih primemo utrdili. KS je tudi primaknila 600.000 tolarjev za izsuševanje neke kmetijske površine. Razkrižje: TV tudi v Šprincu Posodobitev 700 metrov dolge krajevne ceste Razkrižje-Veščica je stalo 6.000.000 tolarjev. Asfalt v dolžini 700 metrov je od lanskega leta dalje tudi na cesti Šprinc-Ro-badje, za katerega je KS kot so- naložbenik primaknila 3.000.000 tolarjev. V letu 1996 so razširili omrežje kabelske televizije v Šprinc in Globoko, letos pa bodo imeli »kabelsko« tudi v zgornjem delu Veščice. Telekom je lani položil kabel med Ljutomerom, Razkriž-jem in Malo Nedeljo. Novi naročniki se bodo lahko priključili v juniju. V KS Razkrižje so imeli lani tudi več tako imenovanih javnih del, zlasti na področju cestne infrastrukture. »Sanirali« so odlagališče smeti in vzdrževali lokalne ceste. V KS Stročja vas navozili gramoz na 15 km cest Gramoz so navozili na 15 kilometrov cest, izkopali so jarke v Podgradju in Rinčetovi Grabi ter popravili ceste po neurjih. V Nunski Grabi so zgradili most, postavili so zaščitne ograje na cesti Grad JR-Stročja vas, financirali kanalizacijo v Stročji vasi, razširili so zmogljivosti vodovodnega omrežja v Presiki in poskrbeli za.večjo varnost z ure ditvijo prometne signalizacije. KS Stročja vas je pomagala pri gradnji gasilskega doma v Podgradju, dograditvi doma v Stročji vasi, pri polaganju betonskih cevu in kanalet po več naseljih, dala je denarno pomoč osnovni šoli in vrtcu ter društvom, sodelovala pri napeljavi telefonskega omrežja, poskrbela za košnjo trave ob potokih. Tudi prostori KS so zdaj lepši: lani so jih nanovo prepleskali. Na Stari Cesti več rojstev kot smrti V kraju imajo 2-odstotni krajevni samoprispevek in mesečno zberejo 280.000 tolarjev. Z enim delom denaijem vzdržujejo cestno in drugo infrastrukturo, drug del pa dajejo v sklad za skupno gradnjo mrliške vežice v Cezanjevcih. Sofi-nacirali so asfaltiranje ceste De-snjak-Hujbar v dolžini 250 metrov, gramozirali so 3.820 metrov makadamskih cest, razširili in posodobili so cesto v kraju Stara Cesta. KS ima razumevanje za gasilski društvi Stara Cesta in Mekot-njak, prav tako pa tudi za nakup notranje opreme v vrtcu. V te namene so nakazali 4.000.000 tolarjev. Spodbudno je, da je na Stari Cesti vsako leto več rojstev kot smrti! Veržej: čistilna naprava in pločnik Delavci podjetja PUV iz so končali dela na čistilni nap® . okolico objekta so uredili dela javnih del. Na kanalizacijo oz® ma čistilno napravo, ki je sta.L 35.000.000 tolarjev, je priključen okrog 100 gospodinjstev. Priklju , tev novih stane 60.000 tolarjev- V Veržeju so dobili 200 met® pločnikov, ki jih je sicer zgra®^ cestno podjetje, tako daje pot rok v šolo zdaj varnejša. V K® dvorski ulici so položili P°d meljske električne kable in ods1 nili električne drogove. Za n° okna v gasilskem domu je posl® -la KS, dvorano pa so gasilci sa preuredili. KS Veržej je dala diti sanitarije na teniškem igrlS, ter temelje za postavitev moni nega krovnega balona. Šalinci-Krištanci-Grla^' nova KS V juniju so se Šalinci, Krišta^ in Grlava odcepili od KS Veržej^ ustanovili svojo. Ker so šel® začetku samostojne poti, se se*° ■ še ne morejo pohvaliti s kak* - I posebnimi uspehi. Pa vendarle- P pravljajo se na preplastitev oh ske ceste, ki pelje skozi n-i. ^jl kraje. Želijo si tudi, da bi ji**1 } vrnjem dom v Krištancih. Sice> bodo sestavili načrt potrebnih ki so skupnega pomena, pote® * se bodo dogovarjali, kako to u sničiti. Preplastili cesto Ilovci-Radomerje Lani je KS Železne Dveri P°s ■ | bela za preplastitev ceste H°v s Radomerje, in sicer vse do ®ei KS Miklavž pri Ormožu. Ces® dolga 2.312 metrov in dela sos 7.000.000 tolarjev. Na žeRzL dverskem območju je še 37 k®’ trov makadamskih cest in te ’ šajo v okviru svojih gmotnih nosti vzdrževati. Razširili pa sCLj. sto na Radomerščaku in na Pl^ ,, ci, sanirali zemeljski plaz na nikovem Bregu, finančno so P°L gali gasilskim društvom in n1! |js športnikom. Vse to so financ® sredstvi, ki jih zberejo s 3-od° v; nim krajevnim samoprispe*K . plačujejo ga delavci in tudi kojenci, med katerimi je tudi « nekdanjih viničarjev. Zlasti te® o prispevek za skupne potrebe *e breme. .J: Novice iz KS FRANČIŠEK FERENtP vestnik, 30, januar 1997 Zz naših krajev Zgled samozaposlitve Ključavničar postal čevljar Drago Drvarič iz Murske Sobote je v Ulici Slave Klavore odprl delavnico za popravilo čevljev in usnjene galanterije Ljudem, ki so iz takšnega ali drugačnega vzroka ostali brez zaposlitve, včasih očitamo, da ne storijo kaj prida, da bi pridobili novo delo, četudi bi »po novem« opravljali kaj drugega od tistega, za kar so se pr-votno usposobili. Prizadeti se večkrat izgovarjajo, da se na »stara leta« ne bodo šli več izobraževat, češ da jim manjka do upokojitve le še toliko >n toliko let. Drago Drvarič iz Murske Sobote je star 38 let. Po osnovnem poklicu je strojni ključavničar, ima pa tudi izpit za poklicnega voznika motornih vozil. Skoraj 19 let je delal v soboški Panoniji oziroma poznejši Pan-agri, leta 1995 pa je postal tako imenovani tehnološki presežek in ostal brez zaposlitve. Dve leti, kolikor je bil Prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prejemal skromno denarno nadomestilo, se ni vdajal brezdelju, ampak je tuhtal, kako rešiti problem ponovne zaposlitve. Prihodnosti ni več videl v strojnem ključavničarstvu ali v kaki predelavi kovin niti ne v vožnji motornih vozil, saj se mnogi nekdanji sodelavci, ki so si omi-slili zasebno obrt na teh področjih, pritožujejo, da posel ne gre, kot so pričakovali. Splošno zna-n° pa je, da je tudi avtoprevoznikov več kot dovolj, šoferjev pa še več. »0 tem, da bi se prekvalifici-raL sem se pogovarjal z ženo in starši. Naposled sem se odločil, da se bom priučil v čevljarski stroki. Toda - pri kom? Kdo bo bati dobrotnik, ki mi bo pomagal 'n tako morda sčasoma dobil ko-nkurenta? Kar pri nekaj čevljarjih sem se oglasil. Večina nad krajš” "dražjih. Imata srečo, ker sta oba zdrava in tako še poprimeta za s Pletenjem košar in izdelovanjem metel. - Fotografija: J. Ž. pPokojenska in šport rednega letnega obč-?kovCj°ra Društva upokojencev stje, ki sS° se Otežili tudi trije go-Cetpred° ?°PesW> razpravo, in si-"^ijske nik P°lnurskega koordi-društev^3 °dbora upokojenskih £vezc j n?'an upravnega odbora kije TonraVeV uP°kojencev Slove-škega y e Slavinec, direktor sobo-Validskoa'°da za pokojninsko in in-’«r Martin Glavač "osti ‘k sveta Krajevne skup-^3 Oh°VC' ^‘Cfan VorOŠ-vljalCj°d eni zb°ru so se razpra-d°Sedan' j P°hvalno izrazili o ^djubat6111 vsestranskem delo-S° u8otn upokojencev. Kot t^obiu V1'.*’ so bili v preteklem a s° se dejavni balinarji. ^aVne drugim udeležili tudi 0^rezaiM Prvenstva in se dobro Va§ka kn- -°!eg tega redno deluje !°č knjiJ.1Zd'ca 8 približno dva ti-?tvo ?m'• katere upravlja Dru-Sniefn d °Jencev Bakovci. V leto-^ji Dc»,2Vnern načrtu so dali naj-arek športnemu in kul-jih del°vanju članstva. Pri HsPešn0 ?°dbuja tudi pohvala za 7«Ze ar . °vanje ob 50. obletnici lije, Ustev upokojencev Slove- M. JERŠE mano ni bila navdušena, češ da čevljarstvo oziroma popravilo čevljev ni noben biznis. Naposled pa sem le prišel do dobrega človeka: čevljarja Vincenca Ne- Drago Drvarič, nekdanji delavec v kovinskopredelovalni industriji, po novem za čevljarskim šivalnim strojem. - Fotografija: S. S. ZLATOPOROČENCA MAGDIČ IZ VELIKE POLANE - Pred 50 leti sta se poročila Ivan Magdič in Verona Tivadar, ki je potem prevzela priimek Magdič. Ignac, rojen 1915. leta, je po poklicu kmetovalec, a je nekaj časa delal v tujini, kakih petnajst let pa je doma izdeloval suho »robo«: lesene vile, grablje, kosišča ... Žena Verona je pomagala pri vseh kmečkih delih, gospodinjila in vzgajala otroka: Marijo in Milana. Oba sta poročena in tako imata jubilanta štiri vnuke. Magdičeva sta ob svojem visokem jubileju sodelovala v zahvalni maši, ki jo je daroval domači župnik, potem pa sta se poveselila v krogu kaka majša dela. Ignac si zimski čas NENAVADNI SNEŽAK -Škrabanovi dekleti iz Kroga - 13-letna Nataša, ki je na fotografiji, in 14-Ietna Suzana - si kot sestri pomagata pri šolskih domačih nalogah, složno pa sta gradili tudi tegale nenavadnega snežaka, ki meri v dolžino oz. v višino dobre štiri metre. Ker vanj nista dali kake opore, se je začel neki dan, ko je bilo toplo, nagibati in zdaj izgleda kot znameniti (nagibajoči se) stolp v Piši v ItalUi. Prihodnjo zimo nameravata »zgraditi« še večjega snežaka. Foto.: Š. S. meša iz Murske Sobote. Štiri mesece sem se praktično izobraževal pri njem in za to sem mu zelo hvaležen,« mi je pripovedoval novopečeni čevljar. Drago Drvarič se je tudi izobraževal v teoriji. V Ljubljani je najprej opravil pred komisijo teoretični del, nekaj tednov pozneje pa še praktični del preizkusa znanja. Na podlagi potrdila o strokovni usposobljenosti je v začetku janarja letos dobil obrtno dovoljenje. Seveda pa sije moral še prej urediti čevljarsko delavnico. Zanjo je »žrtvoval« veliko garažo v stanovanjski hiši v Ulici Slave Klavore. Za začetek jo je opremil s tremi čevljarskimi šivalnimi stroji,, brusilnim strojem in strojem za raztegovanje usnja. In počasi se navaja na samostojno delo, ki pa ni več strojno ključavničarstvo, ampak popravilo čevljev in usnjene galanterije. Kdaj pozneje pa, vsaj tako je prepričan, se bo izuril tudi v izdelovanju novih čevljev. Pri tem mu je voljan pomagati znani čevljar Zavec iz Renkovec. »Mojster Nemeš, ki mi je omogočil praktično delo oziroma izobraževanje, mi je rekel, da v novem poklicu ne bom obogatel. Verjamem, da ne. Tega niti ne pričakujem. Veliko mi pomeni že to, da nisem več »na zavodu«, ampak imam nov poklic, delavnico, obrtno doovoljnje ... in da lahko delam. Prve stranke so se že oglasile.« Tako Drago Drvarič. Pravijo, da zgledi vlečejo. Ga bo kdo posnemal? Mislim seveda na prekvalifikacijo v drug poklic. Š. SOBOČAN MORAVSKE TOPLICE - V starem evangeličanskem domu v Moravskih Toplicah - prostore je brezplačno odstopila Evangeličanska cerkev - je urejen nov vrtec za približno 30 otrok. Poleg tega imajo tudi jasli za najmlajše. Vrednost naložbe znaša okrog devet milijonov tolarjev. M. J. Kanalizacija bo rešila mnoge probleme V puconskem občinskem središču se zavzemajo za čimprejšnjo gradnjo kanalizacije. Zato so začeli z akcijo za izdelavo lokacijskega načrta, ki zajema čistilno napravo ter kanalizacijsko omrežje komunalnih vodov in meteornih voda. Dogovorjeno je, da bodo za to veliko naložbo porabili tudi denar, ki je pridobljen kot odškodnina za odlagališče komunalnih odpadkov. Po razdelilniku, ki ga je pripravilo podjetje Seping, znašajo ti stroški nekaj več kot milijon tolarjev. Zavzemajo se za večfazno gradnjo kanalizacijskega omrežja, ki bi najprej zajela čistilno napravo in glavne kanalizacijske kanale. K sofinanciranju nameravajo pritegniti tudi podjetje Saubermacher -Komunala iz Murske Sobote. Sicer pa daje puconski vaški odbor podporo za izdelavo lokacijskega načrta izbranemu podjetju Seping. Pri tem računajo na finančne vire, obročno odplačevanje gospodinjstev in drugih uporabnikov, možnost koriščenja državnih sredstev itd. Omenjena gradnja, pri kateri bo- Po martinovanju so imeli božičnico, zdaj pa se pripravljajo na pustovanje in kulturni večer Slovenska Lipa v Miinchnu ne miruje V Miinchnu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Bavarske, zadnja leta dokaj uspešno deluje Slovensko kulturno društvo Lipa, v katerem se udejstvuje tudi večje število članov iz Pomuija. In kaj delajo v novi sezoni? Najprej so pripravili tradicionalno prireditev Slovensko martinovanje, na kateri se je, kot nam je sporočil njihov referent za medije Ladislav Varga, zbralo okrog 350 rojakov iz Slovenije in gostov. Igral jim je ansambel Ptujskih pet, imeli so družabne igre za otroke in odrasle ...Ves izkupiček pa so namenili za otroke v Sloveniji, ki so oboleli za rakom. Sledila je prireditev Božičnica pri Lipi. Program so pripravili člani društva, in sicer so prebirali božične pripovedke in pesmi. Medse so povabili tudi družino Galič iz Slovenije, ki jim je polepšala praznični večer s pesmimi A. M. Slomška ter božičnimi in slovenskimi narodnimi pesmimi. Medtem so že sredi priprav na pustovanje, ki ga bodo pripravili 7. februarja ob 19.00 v Griinwaldu, L marrca pa imajo na programu kulturni večer, na katerega bodo povabili književnika iz Slovenije. J. G. ZLATOPOROČENCA ROGAN IZ GORNJIH SLAVEČ - Ljubezen ne pozna meja, pravimo. Pred dobrega pol stoletja se je vnela (in še traja!) med Rudolfom Roganom, rojenim 1922. leta, in Ano Kornhauser, rojeno leta 1924, ki sta se potem (leta 1046) poročila in ona je prevzela možev priimek. Oba sta bila doma v Gornjih Slavečih, le da je ona izhajala iz najbogatejše kmetije, on pa je živel na revni kmetiji. Prišla je na njegov dom in začela sta novo, skupno življenje. Bila sta delavna in varčna, zato sta ščasoma kupila več hektarjev zemlje in postavila trdne temelje za gospodarjenje. Medtem ko je bila Ana pretežno doma, je Rudolf več kot 12 let delal kot gradbeni delovodja na gradbiščih po Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Roganovima se je rodilo šest otrok; dva sta umrla, ko sta bila stara nekaj mesecev, prizadela pa ju je tudi nenadna smrt 42-letnega sina Janeza. Živijo torej še trije: Drago je v Šempetru, Marija je v Avstriji, doma na kmetiji pa je ostal sin Rudolf, ki s svojo družino uspešno kmetuje. Roganova imata devet vnukov in vnukinj, veselita pa se že tudi skorajšnjega rojstva prvega pravnuka. Svojo zlato poroko sta slavila tako na matičnem uradu kakor tudi v cerkvi pri Sv. Juriju. - Š. S., fotografija: Juhnov do skušali upoštevati najsodobnejše metode čiščenja komunalnih odplak, naj bi trajala približno pet let. Po predlogu Občine Puconci naj bi znašal delež sofinanciranja 50 odstotkov, in sicer tako pri izdelavi lokacijskega načrta kot pri gradnji kanalizacije. Soglašajo pa tudi s stališčem izvajalca načrta, da bi zaradi zmanjševanja stroškov gradnje kanalizacije priključke postavljali praviloma le za dve sose ■ BELTINCI - Tudi v beltinski občini hočejo zagotoviti čimbolj neoporečno pitno vodo za svoje prebivalstvo. Zato je na pobudo občinskega sveta župan pridobil ustrezno stališče oziroma mnenje strokovnjakov o tem, ali je smotrneje graditi vodnjak ali vrtino. Le-ti so se ogreli za vodnjak. Najnovejša kemična analiza vode je pokazala, daje neoporečna, čakajo le še na biološko analizo. M. J. ■ PUCONCI - Že nekaj časa opozarjajo na lastnino krajevne skupnosti oz. naselja Puconci, še posebno glede lastnine vaško-gasilskega doma v Puconcih. Prav tako so vse glasnejše zahteve po odškodnini zaradi gradnje vodovoda, medtem ko morajo biti krajani čim bolje obveščeni o predvideni gradnji mednarodne železniške proge skozi njihov kraj. M. J. dnji stanovanjski hiši. Skupna čistilna naprava za Pu-conce in Gorico bo imela zmogljivost 1.100 ekvivalentnih enot. Prav tako predvidevajo večkratni dnevni laboratorijski nadzor komunalnih odplak in prečiščene vode. Predelane uporabne snovi v čistilni napravi nameravajo po nižjih cenah prodajati krajanom za dognojevanje kmetijskih površin. Glede na celovitost in urejenost njihovega kraja in občinskega središča predlagajo, da se izdela urbanistični načrt. Le-ta naj bi stal približno 5 milijonov tolarjev. Pri tem računajo na sofinanciranje puconske občine in denar, pridobljen od odškodnine za degradacijo okolja zaradi odlagališča komunalnih odpadkov. M. JERŠE Reportaža vestnik, 30. januar Sara se že veseli nove odeje; na njej ali pod njo bo nadvse prijetno- .. ! S perjem je potrebno delati nadvse pazljivo. Brez kihanja, prosim. Vse, kar je že »sčesano«, sproti poberejo iz »krbiilic« in zložijo v blazino, sešito iz posebnega blaga. menjavi izkušenj, skratka ženju ljudi in prijateljevanj11’ je kdo Že /ventil da iim tudi kupili, najsi bo iz perja-j ha ali iz umetne mase. Tod® gre za to. Ženske so se ž6 S srečati, se pogovarjati in P° kaj letih so se spet zbrale ob ■ sanju perja. BERNARDA B.PECS| Fotografi NATALIJA JUH^J' začutil, da jim maI1Lp druženja v vasi, da kljub ste nim strojem nimajo dovolj paj za sebe, družinske člane in- ■ J de? Če se zavedajo tega, dan trebujejo druženje in P°S°VhJ ravno tako kot vsakodnevno1 no ali nove stroje, so na d°^ poti. In Sodišinci so že taM ] kjer se vaščani tega zavedajo- Tudi Marija Kovač ve, daJ lahko novo blazino za malo o" f RH Pri česanju perja najbolj dela - jezik! Prejšnji teden, v četrtek, 23. januarja, smo se povabili na obisk h Kovačevim v Sodišince; pa ne kar tako. Izvedeli smo, da se pri Kovačevih (po domače Kortačovih) sosede že nekaj večerov zbirajo s prav posebnim namenom: češejo (smukajo) perje. In ker vemo, da se poleg samega dela s prsti ob takih priložnostih zelo vrti tudi jezik, smo jih želeli presenetiti in zabeležiti njihovo spretnost s prsti s fotografskim aparatom - seveda za naš obisk niso vedele vse, saj veste, kako so sramežljive te naše ženske, zato je bilo pre-snečenje toliko večje. Čanja več časa kot ravno pozimi? Tudi v Sodišincih so nekdaj počeli vse to, o čemer danes govorimo le kot o etnoloških značilnostih, tradiciji, dediščini. Modernizacija in drugačen način življenja sta izpodrinila vse te družabne skupne dejavnosti, ki niso bile namenjene le opravljanju nekega dela, ampak tudi druženju, izmenjavi informacij,-pogovoru, navezovanju stikov, iz- Po začetni zadržanosti in skorajda nejevolji so se le sprostile. Verjetno je k temu pripomogel velik kup perja - tokrat je bilo na vrsti račje perje -, ki gaje bilo potrebno še ta večer do konca »sčesati«. Četrti večer je bil zadnji skupni večer in torej so imeli »odomaš«. In ker je to tako zanimivo delo, kmalu pozabiš na vse okrog sebe; s prsti lepo jemlješ peresce za perescem in ga poskušaš enakomerno osmukati z obeh strani; pri tem moraš gledati pod prste, paziti na pleteno košarico (»krbulco«), da ti ne pade s kolen pod mizo, ne smeš preveč glasno vzdihovati,-še najmanj kihati ali kašljati. Pravzaprav je delo prej dolgočasno kot zanimivo, če ga opravlja le eden sam. Zato so že nekdaj vedeli, da je takšno delo najbolje opraviti družno. Enkrat so se zbirali, pri eni, drugič pri drugi gospodinji. In kdaj je za takšna večerna sre- Kakšne teme so bile na dnevnem redu? Prejšnji večer so bile na vrsti »grozljivke« oziroma mrtvi - marsikatera ni mogla spati. Sicer pa so v teh dneh »obdelale« že bolezni, recepte in verjetno tudi ljubezni. »Tako, vidiš, Sara, moraš česati perje, da boš imela lepo mehko in zdravo blazino,« je govorila babica in gospodinja Marija Kovač svoji vnukinji. Sosede so se le smejale, saj so vedele, da bo minilo še veliko let, preden si bo lahko Sara sama priskrbela odejo. Avtohiša Kolmanič & Dokl je odprla v Murski Soboti nov sevis, ki se razprostira na površini 2.100 kvadratnih metrov, od tega je 700 kvadratnih metrov pokritih. Gre za: servis s štirimi dvigalkami, prostor za skladiščenje nadomestnih delov, pisarne in manjši gostinski lokal. Naložba je stala 1.200.000 mark. V Avtohiši Kolmanič je zaposlenih osem delavcev, že v kratkem pa jih bo dvanajst. Obseg poslovanja se namreč povečuje, saj so lani prodali kar 232 raznih Oplovih vozil in tako krepko presegli načrt prodaje. Naš posnetek je z otvoritvene slovesnosti, ko je bil tudi krajši plesni program, gostje pa so si seveda z zanimanjem ogledali najnovejša vozila. Š. S., fotografija: J. Z vestnik, 30. januar 1 997 Reportaža Pride dan. Vam je že kdaj prišlo na misel, da bi si izbrali skritega prijatelja? Preprosto! Ozrite se okoli sebe, izberite si nekoga, ki mu boste posvetili del svojih misli, del svojega časa v drobnih pozornostih, ki bodo vašega skritega prijatelja razveselile, spravile v dobro voljo. Zjutraj mu namenite nasmeh, zaželite še dobro jutro, prinesete mu kavico ali se ponudite, da boste kako malenkost opravili namesto njega. Naredite to in spoznali boste, da si z drobnimi pozornostmi pridobite Prijatelja. To počnite, ne da bi karkoli za to terjali ali pričakovali. Svoje drobtinice pozornosti in prijateljstva delite brezpogojno in morda boste Presenečeni v spoznanju, da ste sami srečni, ker ste osrečili ali morda »lepšali dan nekomu, ki je blizu vas. Zapleteno? Niti ne, a neobičajno Za vse, ki vidimo le sebe, zavest soodgovornosti za sočloveka pa nam je Postala tako tuja. Individualizem, katerega se oprimeta še malodušje in Privoščljivost, nas sili v to, da imamo v življenju dva obraza, tistega, ki je za dom, in drugega, ki je za ulico. Bognedaj, da bi še kdo spoznal, kaj je za masko, kaj nosimo v sebi, še posebno če velja za sramotno, če zaznamuje. Zato, poiščimo si skritega prijatelja, kot so si matere mladih, odvisnih od prepovedene droge. Združene v skupino staršev, ki deluje pri murskosoboškem cen-bu za socialno delo, so si prav na trideseto srečanje prinesle košarico z imeni skritega prijatelja, da bi si postale še bližje. »Vidite, da nam je tu v skupini 'ePo, toda v našem življenju je vse drugače, dostikrat tako hu- tudi z nožem pod vzglavnikom, zaradi izsiljevanj in groženj preprodajalcev droge, katerim je njihov otrok dolžan, zaradi kraj doma, zaradi vedno novih obljub, da bo drugače, a so se potem te vedno znova spridile v laž, zaradi poteptanih sanj in želja mati svojega otroka sovraži in ljubi hkrati, ga zmeče na cesto in vendar upa zanj, ga izbriše iz svojega življenja in vendar mu Kako živimo v naši družini? »Televizija in križanke pa zaverovanost vase. Otrok pride, da bi rad nekaj povedal, toda odgovor je: pusti me, saj vidiš, da gledam televizijo, ali delam to pa to ... Otrok potem ne pride več. Saj bi se našel čas za pogovor, vsaj ob kosilu ali večerji. Toda ne, vsak tuhta svoje, vsak je s svojimi mislimi bogve kje, drug za drugega pa nimamo časa.« Kaj bodo rekli drugi? Mati pride po nasvet, saj je njen otrok posegel po drogi, toda ne želi, da bi si socialna delavka karkoli zapisala, niti imena. Samo da nihče ne ^otem ko sem spoznala, da je vse to, kar sem slutila, re-snica,je nastopil čas streznitve. Dopovedovala sem si, da se moram zbrati in poiskati izhod. Po njegovi iskreni ljP^edi mi je bilo jasno, da ne bo niti malo lahko, saj je bil že globoko v odvisnosti. Najprej mu je bilo ponujeno, Poskusi, nakar je šel dalje in dalje in se ni ustavil. . eveda mu je bilo potrebno za drogiranje z vse dražjimi 112 močnejšimi drogami vedno več denarja. Žepnina mu n‘ mla dovolj. Po njegovih besedah ni bilo droge, kije ne bi poizkušal. Panes se mi več ne bi moglo zgoditi, da bi spregledala P^dno vedenje in obnašanje mladostnika, kaj šele lastne-otroka, toda cena tega spoznanja in izkušenj je bila revelikaNStarši ne smejo verjeti v to, daje pa njihov 0 r°k imun, da ne more pasti v svet mamil. Tu ni pravil, ^ones je moj sin v komuni. Kakšni so moji občutki! Še ne vem. Ko je pristal in se odločil za pot ozdravi-napetost popustila in v moji ranjeni duši je nasto-Pll° olajšanje. Vendar ko razmišljam o prihodnosti, me ^strah, kajti naša družba za mlade, ki pridejo iz ko-^Un> naredi bore malo. Vendar sem vseeno srečna in ride dan, ko mi moj sin reče: Mama, rad te imam, mi-llrn nate. Takrat si rečem: Uspelo mu bo, mora mu! *—_ d°’* rekli desne stra d m.atl’ k' Je sedela z dala; »y Njena soseda pa do-j° žalost ’ Up'no Prinašamo svo-?e vedoč, da bo N^ka inl,ed izgubljajo faradi hešt • izgublja mater. *anih no-. ^'i1 neprespanih izjo-1 ali Prečutih v strahu, Vse gre v propad ...Ne vidim izhoda, perspektive ne za te otroke, ki so doma brez službe ali ki pridejo iz komun. Ne vem, kam gledajo ti naši odgovorni, nihče ne pomaga, vsak gleda samo nase. To so muke, ko gledaš, kako ti otrok propada in propade do konca ... Druge rešitve ni, da otroka pripraviš, da gre v komuno, saj z drugim ni rezultata. Naša družba pa komune odklanja, čeprav je toliko praznih hiš in posesti, ki propadajo, mi pa naše otroke moramo pošiljati na zdravljenje v tujino. Tam imajo čisto drugačen odnos do teh mladih. Pomagajo, tu, tu pa nihče nikogar ne gleda, samo vsak sebe. dolga terapija je potrebna, ne samo telesna, tudi a, da spozna, v kaj je zbredel. Če mu starši ne omagali, kdo mu bo. Prisiliti ga moraš, da sam 'azmišljati in se odloči za komuno. Luč v temi je geslo, ki si jo je izbrala skupina mater, ki se združujejo v skupini za samopomoč na murskosoboškem centru za socialno delo. Očetov ni. Jih je sram? Ali vso krivdo valijo le na ženo, mater, kije potemtakem tudi dolžna reševati problem? Ali pa jih preveč boli, da bi o tem mogli govoriti? stopi nasproti, ko se odloči za zdravljenje. Matere po vsem hudem vendarle ne nehajo upati za svojega otroka, pa čeprav traja boj mesece in leta, pa čeprav pride čas, ko je samo tema. Sem mati, ločena, toda z možem še vedno živim v istem stanovanju. Sin je začel z drogo v sedemnajstem letu, čeprav takrat na njem nisem opazila sprememb. Dopoldne je hodil v šolo, popoldne pa je bil doma. Skrival je, dokler mi nekega dne ni povedal, kako je z njim, in me prosil za pomoč. Takrat sem mislila, da se mi je podrl ves svet. Sama z njim ob možu alkoholiku, pretepanju, večkratnem klicanju policije na pomoč, zaprta v sobi, da še do sanitarij nisem upala. S sinom svet šla v Ljubljano in potem v Ormož, dokler ni izsilil metadonskega programa. Najprej je ime! voljo, da bo šel v komuno, toda v januarju, ko bi morali začeti urejati papirje, si je vbrizgal tablete, da je na desno roko postal invalid. Ne vem, ali bo kdaj z njo sploh lahko delal. Ni bilo dneva in ni bilo večera, da se ne bi vpdšala, zakaj ravno moj otrok? In tega vprašanja si nisem postavljala sama, tudi moje prijateljice v skupini so si ga. Ob neštetih neprespanih nočeh, skoraj po enem letu rehabilitacije roke smo uspeli, da je odšel v komuno. Sedaj je tam skoraj dva meseca in pravi, da mu je dobro. Toda v meni je še dvom, strah, ki bo večen. Kaj bo z njim, ko bo prišel nazaj, in kaj bo takrat, ko bo ime! možgane čiste, ko bo spoznal, kaj je naredil s svojo roko. Ko bo prišel nazaj, kje mu bom lahko našla službo, kdo mu bo lahko pomagal? Družba pa je še zmeraj gluha in slepa. Sin je star devetnajst let, z drogo pa se je srečal v šestnajstem letu. Spoznal je dekle, starejšo od sebe in tudi iz take družbe, verjetno iz radovednosti je tudi sam posegel po njej. Bil je zelo dober igralec in zato nisem takoj ugotovila, kako je z njim, dokler mi ni začelo zmanjkovati denarja. Tako je prišla resnica na dan. Srečevala sva se z različnimi hudimi situacijami. Vključil se je v metadonski program, katerega ocenjujem zelo negativno. To je samo pesek v oči, zelo malo pa pomaga odvisnikom. Se skrivajo se za njim. Z metadonskim programom je končal, potem pa obiskoval še zdravnika v Mariboru, s katerim se je srečeval morda enkrat na mesec. S sinom nisva našla skupne poti, saj moji nasveti zanj niso bili dobri. Vse, kar sem povedala, je bilo negativno, zato se je nekega dne odselil od mene. Odšel je drugam, v zve, samo da ostane prikrito, k ' kaj bodo pa drugi rekli, saj : družina v očeh javnosti vzorn saj sta starša v takšnih poklicih . »Toda tako je, da so v tem že tudi drugi, da o tem prej kot sta -ši vedo drugi.« Kaj pa naredi naša družba? »Družba pa si zatiska oči in molči.« Inštitucije, vsaka na svojem bregu in med njimi, zdra stvom, socialo in zaposlitvenim zavodom, ni sodelovanja. Trk nje sedaj na ta, potem pa spet n i druga vrata, iskanje pomoči n toliko naslovih, ki pa vsak daje 1: delček, ne more biti celostna p; -moč mlademu človeku, odvisnemu od droge. Zdravljenje je zanj pot rešitve, a kaj, ko potem ostaja vprašanje, kdo bo zaposli zaznamovanega, pa čeprav so mladi, ki pridejo iz komun, zel< dobri delavci. Le zaposlitev in življenje s smislom, ciljem jih bo izvleklo, dokončno ozdravilo. Zato »vse bom naredila, da dobi službo, pa čeprav bo zaslužil samo za dve škatli cigaret.« MAJDA HORVA Fotografije. NATAŠA JUHNO' drugo mesto. Potem sem se odločila in ga preselila k očetu, ker starša živiva ločeno. Toda tudi to ni najboljša rešitev, saj je oče alkoholik. Toda še vedno imam upanje, da bo spoznal, da to, kar dela, ni dobro. Sedaj se že vrača k meni in včasih posluša moje nasvete. Upam, zelo upam, da bo stopil na pravo pot, pa čeprav je bilo izrečenih zelo, zelo dosti hudih besed. Naša družba pa je zelo malo pozorna do tega problema. Zazrti smo v politiko, ne oziramo pa se v problem, ki morda tare že vsako tretjo družino, mogoče že jutri vsako. Zato bi morali razmišljati o tem, kaj bomo storili za našo nezaposleno mladino. Končajo šolo, potem pa nimajo kaj početi in iz radovednosti in da preženejo dolgčas posežejo po drogi. Tistim, ki lahko kaj naredijo, namenjam besede: Malo več za našo nezaposleno mladino! 18 »Satira vestnik, 30. januar ^ VE Miranu Gy6reku - Har-lyju je le uspelo okrepiti svoj volilni štab in se politično pobotati s svojim konkurentom Čarlijem Šiftarjem. Tako kot Pucko - Dribler ustanavlja novo pomursko poslansko skupino, tako velika trojka Harly, Ringo in Čarli ustanavlja soboško neodvisno socialdemokracijo. Še en prebeg iz vigredi, pravijo poznavalci. Včasih se ljudje prepirajo med sabo samo zaradi tega, ker vsak zase meni, da je pametnejši. Sicer ni nič slabega, če kdo zagovarja svoje mnenje, ampak zvenelo bi precej neumno, če bi mi kdo nenehno trdil, da imajo kuhani črvi več vitaminov kot korenček. Ponavadi takšne argumente na široko potrjujejo, vendar do kakšnega pametnega bistva ne morejo priti: »Sicer še nisem natančno mikroskopiral njegovih celic, toda...« Kaj pa je s tisto frazo Manj pameti, več sreče? Morda res, a le v določenih primerih! In včasih se nekateri le pretvarjajo, da so pametni, čeprav v resnici niso. Če jih kdo spregleda, zviška reče: »Pa kaj se delaš pametnega?!« Ampak ni Pfeizkus pameti? to malo čudno ali celo naivno? Pameten se lahko dela neumnega in pač ne izda svojega znanja. Neumen pa tistega, kar nima v glavi, ne more sejati okrog, saj lupina brez semena niti ne požene sadov. Nekoč je fant, ki sicer ni imel veliko šolskega znanja, bil pa je pameten, napisal na listek, da kot veliki učenjak lahko ljudem odgovarja na najtežja vprašanja. Listek je nato nalepil na vrata cerkve. Ko so to zagledali profesorji in drugi »veliki« možje, so se razjezili in se odločili, da bodo fanta javno osramotili. Tako so si izmi- Farma Nemščak je našla odrešitev za svojo gnojnico. Jože Kavaš - Telžup in Albert Smodič - Simbioza sta bila na turneji po Ameriki, kjer sta našla odrešitelja. V naložbo sanacije farme se vključuje tudi Telekom, ki ne ve, kaj z dobičkom. Tako bodo prašičiči preko ISDN-linije prijavljali svoje biološke potrebe, ki jih bodo lovili v posebne posodice in pošiljali v Ameriko na čiščenje. Nemški silil pet vprašanj, na katera je moral odgovarjati pred izbrano druščino najbolj pametnih. Prvo se je glasilo takole: »Koliko litrov vode je v morju?« Na to vprašanje je fant hitro odgovoril: »Prečastiti g. doktor, ustavite vso vodo, ki priteka v morje, pa jo bom izmeril in vam bom lahko po pravici povedal!« Doktor tega seveda ni mogel storiti in je osramočen postavil drugo vprašanje: »Koliko dni je preteklo, odkar je nastal svet?« »To je pa res čisto logično, da samo sedem! Kajti ko vseh sedem dni preteče, se začne novih sedem in tako naprej, dokler se svet ne konča.« Doktor pa še vedno ni obupal: »Kje pa je sredina sveta?« Fantu se niti to vprašanje ni zdelo težko: »Natanko tukaj, kjer sedim. Če ne verjamete, izvolite izmeriti! In v primeru, da bo manjkalo samo za širino slamice na eni strani, bom priznal, da nimam prav.« Doktor je bil že zares nejevoljen in je tako postavil še četrto vprašanje: »Kako daleč je od Zemlje do nebes?« »Sploh ni tako daleč od tukaj. Ko nekdo v nebesih govori ali koga kliče, lahko to na Zemlji slišimo. Stopite torej, g. doktor, na njih in jaz bom tukaj spodaj zaklical vaše ime. Če me ne boste slišali, priznam, bo moja trditev spet nepravilna.« Doktor je zmeden pos® še zadnjič: »Kako veliko i® bo?« In fant kot iz topa: »Je $ prijemov široko in tisoč ko^ cev visoko. Le vzemite So® Luno in zvezde z neba in 91' merite! Boste videli, ča-; imel prav.« Doktor je razpotegnil® obraz. Namesto da bi osr^ tili fanta, je bil osramočen® In prav tako vsi drugi »P3® ni«. j Da bi bil človek pameti dovolj le polna glava znan® nih podatkov in citatov iz M pač pa tudi iznajdljivost, M šljija in originalnost. Zal® dobro pazite, komu boste® pamet! J C PO ne gii vri ni m< na je da in Novi direktor Pomurskih lekarn mag. Ivan Zajc - Srečni je že podpisal pogodbo o poslovno tehničnem.in grosističnem sodelovanju z Ga-leksom. Leopod Crnkovič -Rdeči si že mane roke, kajti že mu je uspelo znižati rabate in povečati prihodke pomurske farmacevtske korporacije. Neuradno se je izvedelo, daje Ludvik Bratuša - Luid-gi dal poklicati k sebi ljutomerske sadjarje in zahteval pisno pojasnilo, zakaj niso bojkotirali strokovnega srečanja sadjarjev v Murski Soboti, saj so s tem prizadeli ugled blagovne znamke Prlekija. Dosedaj smo prejeli en odgovor na nagradno vprašanje, kdo je tihi družabnik podjetja Ob progi. V odgovoru piše, da naj bi to bil Kolek. Odgovor ni popolnoma pravilen. Soboško vrhovništvo Uprave za notranje zadeve je izredno žalostno zaradi zavlačevanja pri sestavi nove vlade. V svojem poslovnem načrtu so namreč imeli ureditev poslovnih prostorov za najuspešnejšega visokega državnega uradnika v državi. Prostore s sprejemno pisarno si je namreč nameraval urediti v prvem nadstropju hotela Central. Ovira ni bila v nezdružljivosti državne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ampak tehnična vlada, ki projekta ni pravočasno finančno podprla. Tako se je sedaj v prvo nadstropje hotela naselila banka. Miran Lovrin - Posredniški je začel z inženirng izvedbo urejanja okolice lendavske Bele hiše. Ker je predvidena tudi zasaditev trtice, je prišlo do ostrih protestov Lendavčanov. saj je Lovrin nameraval zasaditi dobrov-niške trtice namesto lendavskih. Hotiški direktor zadruge Štefan Cigut je pred kratkim na presenečenje lendavskega »purgerlanda« parkiral zadružnega fergusona na ploščadi lendavske Elizabete. Obisk je bil strogo posloven, saj je Cigut v imenu kmetov prevzel še enega Sakačevega paradnega konja -trimlinski In-graTri shop KESEMtft KONJ Te pa: hooruk v združeno Prlekijo! Prlekija je mela negda zloto združeno delo - zaj pa mo joko dobro razvito bresposelnost. To ti je demokracija! Pa se ne sekerajte, Prleki žedni nedo. Prle de Ščov-nica od Lotmerka prta Radgoni tekla, kak do Prleki žedni no razdruženi. F Prlekijo je pje zaj fse združeno. Tudi Gregorje že fti-čeke ožena. Politika je združila strankarske poslonce - tudi s penezi, če drgači ne gre. Prleke no Prekmurce pa fsoki den druži šneleuk, ker pela od Lublane v Mursko. Samo za-volo gospoda Pucka so zaj naštimali posebne vagone samo za Prekmurce; posebne za Lotmerčane no Prleke; za Mar-prožanare pa mojo sploh že dugo posebne vagone s tablami. Ha, združeni pa so le na enen cugi! Prleki no Prekmurci so združeni tudi s cenami Elektra Slovenije za povišano ceno elektrike. Toti kropci bi te zaj radi za deset procentof podražili elektriko jenera, za deset pa aprila. Če de to tak šlo, te do Prekmurci no Prleki pje skoro fkiiper zruženi, ne združeni, ka do ostali bres penezof! V združenen Podrovji je petnostrijesti tožnt bresposelnih. Če bi se združili z bresposelnimi f Pomurji, te bi pje gro-tala najvekša prleško-prekmurska firma. Lehko bi, ot prilike, sadili česnek, ka nan ga ne bi bilo treba uvožati s Kitajske no Španije. Lehko bi sejali proso no hajdi-no, ka nan nebi bilo treba kupuvati pšena na Madžarsken. Lehko pa bi tudi po Prlekiji pobirali sodje, kero še zaj gnili pot snegon, pa bi te delali sodne sokove, ka jih nebi bilo treba uvožati iz Italije no Nemčije. Združili bi se lehko še s Primorci, kerin so ostala zlota joboka na drevji, držova pa je uvozila zlota joboka iz Italije no Španije. E viva espaniola, pa prleška Loka - samo paško mete, ka nete ot tote Lole dobili ajca, kere- ga je prnesla venda že iz Rusije, gda je prišla v Prlekijo plesat kak »umetnica«. Vačik pa: radi se mete, združeno! Pa se ne kolte kak ovi hromoki tan v Grajenščaki! Rajši združeno kolte prašičke! Pa koko kolino pošli-te Vestnikovemi uredniki, ker tak lepo skrbi za prleški guč! MIROS Lendavski pereCl Pozdravljeni! Dolgo časa sem mislil, da se s politiko (saj veste, kalni politika?) ukvarjajo le dobro plačani politiki, zdaj pa seV ugotovil, da tudi navadni smrtniki politizirajo. V nedeljo n je ogovorila mlajša znanka in hotela zvedeti, »kaj bo zdel"' Zaslutil sem, da me snubi - smo pač v predpustnem če® a je brž dodala: »Zdaj, ko je Peterle proti!« Ah, glej g3, zlomka, na ponujeno (in zavrnjeno) sodelovanje esk? dejevca v vladi je mislila, ne na kaj lepšega pred vale^1' novim, ko se »ptički ženijo«. Odvrnil sem, da me politik3 figo zanima, saj vem, da na tako in drugačno drža^^ usmeritev kot navadni posameznik ne morem prav nič vati. Pač nisem Ciril Pucko iz SKD (Slovensko-krajinskad^ mokracija). No da, če bi imel svojo stranko, potem bi® ; mislil in delal drugače. Seveda ne zastonj! Dobro je biti®n bro plačani poslanec. In če si dober govornik, kar pa s®” sploh nisem, potem si lahko celo »uspešen« poslanec. Ženske nisem zadovoljil. Mahnila (ne pomahala!) je1 roko in se »zgubila« v druščini sebi podobnih. Da, tak^ kot je ona: ne premlevajo več samo, kdo s kom hodi (P® roči se tako in tako skoraj nihče več ne!), ampak babni® tudi politizirajo. Najbolj všeč jim je (bil) menda Marjan P® dobnik; tisti, ki poje Ša la la, zato je njegova SLS do®1 ; veliko ženskih glasov. Ker pa so na našem koncu tudi n. videz pobožne ženske, se je dobro odrezal tudi »kršča® j, ski« Pucko. Potem, ko je pristopil, pa bi ga nekateri ra® -pribili na križ. In zdaj - da bo mera polna - Peterle noče vlado z Drnovškom. In to je tisto, kar še posebej vzemkl mojo mlajšo znanko, pa je zato zinila: »Kaj bo zdaj?« Dolgo časa sem mislil, da se s politiko (politika je kJ ba!) ukvarjajo le dobro plačani politiki, zdaj pa sem ug®0' vil, da tudi navadni smrtniki politizirajo. Še safir nisem n sem nič boljši, saj, če ste reden bralec Perecev, potem lahko zaznali, da sem se mlajši znanki zlagal, ko odvrnil, da me politika figo zanima. Še sam sem se, ne d bi to hotel, zapletel v spremljanje, »komentiranje« strank3 stva, poslancev, razprtij.... ob tem pa krepko zanem® druge dogodke, ki bi jih tudi kazalo omenjati, komenti® ..., a zato ponavadi zmanjka časa in prostora. Tako sleč kaže tudi danes. Pa mlada znanka, ki je hotela vedeti, »kaj bo zdaj«? ''.1 : pa, če njenega vprašanja nisem prav dojel? Kaj pa, če I ■ mislila na kaj drugega? V nedeljo jo bom zagotovo spe / videl, in če moje zakonske ne bo zraven, jo bom vp®®' ali je res mislila na Peterleta ali pa, kot si zdaj domisli3^ | morda name? In kaj potem? ■ dn str da ub on za ho ov KI ta na s str I tež »o r tu< I ho Tou vanje tak v tej državniški poslaj, ka tan tildi zbetežajo. Tudi predsedniki Jelcin je betežen, Tudžman je betežen, Vaclav Havel je tak betežen, ka se je obdriijgin n^ moj pajdaš Bela TikiiKlintonjemafo betežno nam^ gno, ka bi naj vsi bihj kak en narod unje mislo tak, ka bi vsi po njegovon gučali. Tak nekak je ščbu tudi Hitler, liki je nej gratalo. Tej mali predsedniki naši strank pa ido pomaH po stopinjaj pa po vzori ovi velki kaše tudi betežno obnašajo pa se nan tildi nekša betežna bodočnost obejta Na tisto prazno kaseto sije Bela etak spopejvo: da bi si pometli svoj domači prag bo en čas potovala, ostala bo brez neg SmoresmikremeriOodomsiust^^ Tri sile so pri nas, vse vpijejo na glas, da vsaka svoj ‘ma pav, vsak drug je topoglav. Tako Slovenci krepki tlakujemo si pot in v prihodnost sveto usmerjana Ko pamet šla bo tod, jo ustavimo za čas, poprosimo lepo jo naj umno vodi nas, »Zekir, ti si capl!(l Žal Zekirja ne poznam, tudi K vrču ne zahaja, pač pa je takšen grafit na oguljeni steni dober lučaj od Marjanovega ateljeja. Še malo bliže ateljeju se je naselil nov optik. Propagandist Franček je zanj izdelal »umetel-niški« izvesek. Prekrasno oko gleda v prazno, poleg pa je napis - s črkami v obliki strele OPTIK. Izvesek je prekrasen, žal je Frančišek v svoji »umetelnosti« pozabil na okvir od očal, kar vsekakor sodi k optikovemu delu. Optik sedaj menda zahteva od Frančiška, da mu nariše še okvir. Temu se reče reklamacija. Kolikor pa mi Pri vrču poznamo umetnika Frančiška, bo optik čakal na to reklamacijo, dokler ne bo ves siv in naguban. Potem prideta mimo farne cerkve in vulkanizerja do točke, ki je ravno nasproti Vrča, takoj za tem sta atelje in Lojzova sicer državna mesarija. Ko sem ugotovil, daje dotični Zekir capi, sem bil že pri Marjanu. Zakaj je Zekir capi? Kaj to pomeni? Kdo je Zekir? Na ta vprašanja ne bomo nikoli dobili pravega odgovora, možnih pa je več razlag. Toda katere se oprijeti? V Marjanovem ateljeju je bila tega dne zeliščarica Pepa. Marjan ji je ravnokar izročal izgotovljene slike in jo vprašal, ali želi še eno od svojega soseda. Pepa je Marjanu pravkar razlagala, da se ni nikoli možila da pa tudi sosedove slike ne potrebuje. »Tako bolje živiš,« je rekla. bilo od nikoder. Če bi P^ Lojz, bi bili trije mesarji. kot trije mušketirji. Na vratih mesarije se je boh® »Ješ, kar ti paše, vstaneš, kadar ' se ti ljubi, spat greš, kadar si zaspan. Za nikogar ti ni treba skrbeti.« Začela je razlagati o blagodejnem vplivu bodeče neže: »Nabereš koren bodeče neže, z njo zdraviš črevesje, pospešuje izločanje seča, zdraviš rane ...« »Pa si kdaj imela bodečega Janeza?« jo je vprašal Marjan. »O, to pa ne, nikoli,« je zatrdila Pepa. »Ta pa ima doma bodečo Nežo,« sem rekel kar se da skromno. Potem je prišel novi mesar Janez, prišel je tudi prejšnji mesar, danes pevec Mario, čakali smo le še Lojza. Toda Lojza ni da je Sn od od pis: Pridem takoj. . Bn Vstopili smo K vrču, Pri’^ mizi so stali in pili trije hr® »c en zapit, ki ni bil hrust- ha imel že čisto kalen in buta gled- ukairf »Imaš aparat? Tega sli|' rekel eden hrustov. । pf Za mizo v kotu je se°® polnoma pijan vulkanizer-je dobrega moža spravil® J položaj? Mogoče je simP J kakšne stranke, ki se m M najbolje odrezala na zadhJ1 tvah- . Pojoči mesar Mario je ’ drugi mizi, on že ne bi P" Marjan, drugi mesar JaneZ^ji1 smo naročili eno s sm®*® pili dve brez nje. Čez nekaj^1 se je mala Pišika, nova*®®^ vrnila in vprašala: »Kolik0 kakšne ste že naročili?" . |/. »O, bog, vsaj otroci v t®®^ ne bi smeli imeti skleroze/ vzdihnil. »Sedaj se mi Py malem dozdeva, zakaj 1%^ capi.« BORIVOJr rai na sti ži. Vil Po sa Pc »ji El ra vir »S tc da vestnik, 30. januar 1997 JPodlistki 19 dužna indija - dežela templjev in religij ^ot na vzRoč V roke jima je dala ruti in ju poučila, kako naj demona ubijeta, ne da bi prelivala kri. Tuga sta boginji po opravljenem delu hotela vrniti ruti, vendar ju hvaležna Kali ni hotela vzeti nazaj. Obema pomočnikoma je dovolila, da lahko na ta način preživljata sebe in svoje družine. Prav ta občutek tuga, da je umor njegovo delo, drahma in dolžnost, je delalo te neusmiljene morilce, ki so bili sicer zgledni vaščani, možje in očetje, še strašnejše. Davitelji so zatrjevali, da morajo prav tako kot tiger, ki ubija plen, da bi se prehranil, tudi °ni le slediti usodi, ki jih je izbrala za ubijanje ljudi. Pred vsakim pohodom so darovali svoji zavetnici ovcojn so bili nasploh vražever- N čipka ' zunanj°st templjev je čudovita kamni- ni. Pozorni so bili na dobra in slaba znamenja. Kali je žensko božanstvo in zavetnica nekaterih obrti. Zato so njeni častilci prizanašali ženskam, zlatarjem, kovačem ... Skupine, pri katerih so tugi naleteli na te »blagoslovljene« ljudi, so puščali pri miru, ker so vedno ubijali po pravilu vse ali nikogar, da za njimi ne bi ostajale priče. Tugi so živeli v zaprti družbi in so se strogo držali pravil. Njihove poroke so se dogajale v krogu njihovih družin. Žene tugov so se dobro zavedale, da bi vsaka izdana skrivnost prinesla smrt ne le družinskemu očetu, marveč vsej družini. V sekto so sprejemali svoje otroke takoj po rojstvu in ujete dečke, ki so jim včasih prizanesli. Postopoma so jih uvajali v svoje obrede, naučili popolne ubogljivosti in molčečnosti in jih navajali na to, da je ubiti človeka prav tako, kot če ubiješ srno ali ov- co. Leta 1822 je bila pred mladim angleškim upravnikom doline reke Nerbuda težka naloga. Težave s tugi so ga že nekaj let tako zaposlovale, da se je z vsem srcem lotil novega dela. Slee-man je bil tako uspešen, da je bil leta 1830 pooblaščen za vodenje boja proti tugom v celotni osrednji Indiji. V njihovih (nadaljevanje prihodnjič) mmt/r Ha Plesiš'° b°d.0 formalnosti končane, jo boš ti zavrtel Pohva?1 Pr'znat'rnorarn’ da dobro plešeš.« stniki ot a Je/antu godila, ša zlasti zato, ker so se vr-Nžn0 n,?'' Plesnih vaj in ves svoj prosti čas pre-»Je ž«go. nOsti Ja sošolka?« je odvijala svoj klobčič radoved-»^i . ^ekaj 'Sm° Prern°gli niti ene deklice. Iz paralelke je. Mi iz 0 S1.j’h sposodili za nocoj iz medicinske šole, ^elhit; 8o-i’teljske so prihajale na plesne vaje,« je Mecl ^recizen Boris M je ITIOrn m hrupom so se besede porazgubile, izk^' °sta'a samo polovična informacija. Zato dn ^s^a Priložnost, in ko sta se prerinila med *pripeU 'Ze’ pristav'la: »KOg J1 Jo sem, k mizi, če hočeš. Stol je prazen.« • Pv' je l- Sv takoj oglasil mož. CePrav je askaM daje prodrla v fantovo skrivnost, °dvrnii sSarn° nedolžno namignil na dekle. Ničesar ni ^PravilatTI0 dvignil se je in se po praznem plesišču o * sPrednji kot dvorane, kjer je zbranih v »No, žePeval° Pekaj fantov. naliva na’ nazdraviva si! Fantje si v kotu tudi prid-Mček i' Pristavil oče in v glasu se je skoval »TUdjrpkosti. ra,'tskenitl s’ dostikrat naložil preveč, in ne na matu-*^'°vek eSU,<< ga ie brž opomnila. ”a Prime ne bi rad, da bi se napake v hiši ponavljale, ...to č ne na Silvi.« ž^^aprij0 neokusne pripombe. Ne vlačiva preteklo-'Mo Prostor in čas,« ga je resno opozorila in »Neu Za 3 kozarec s Prsti- v *^akain°><’ oprostil Slišiš, nama igrajo. Hočeš?« n"1.0- ■. Mat • ka Paloma ima svojo resnično zgodo-°Mitj Emilijan, saj veš, v Mehiki,« se je želela tajiti Sani je priu!?1?bček tudi- Nisva hodila ponj v Mehiko, D *^alo rn ■ akrat’ pred dvajsetimi leti.« °Srriehlii„ ani’ ■ • in zaradi tebe prehitro odletel,« je 3J pristavila. E|JU'n še n'S° r°dHe besed. Molk seje razpredel med rah PNsaP°8lobil bi se bil, če bi ne bila mama opazila viU° PriprlJe’ nasl°njena na plesalčevo ramo. Oči je s a 'n le kdaj pa kdaj dvignila pogled proti z > ni ga etl°lascu. Njegov obraz ji je nekako vedno (jaCari>nja j Jela’ da bi ga ocenila. Neprikrit izraz ra-°Po7„ Zal°sti na obrazu jo je izdal in jo prisilil, »Gl^grila moža: a Pleše! Ne z Borisom.« Piše: Janez Jaklič 2. del t lik vrstah je ustvaril mrežo vohljačev, proučeval je njihovo taktiko, kraje, kjer so se skrivali, tako da je svoje čete skoraj vedno lahko poslal tja, kjer so tugi prebivali. Tugi so se kakor golobi lovili v Sleema-nove mreže. V vsej svoji zgodovini so nastopali kot ljudje, ki jim je mogoče zaupati, in se tako spoprijateljili z izbranimi žrtvami, da so jih laže ujeli v past. Postali so žrtev taktike, ki so si jo sami izmislili. Bolj kot z vojaščino pa so Britanci tuge uničili z uvajanjem br-zojava in železnice. Zapolnili so politično praznino na indijskem polotoku in čas, ki je s svojo zmedo omogočal delovanje tugov. Nobena sodobna država si ne sme dovoliti, da bi kdorkoli ogrožal potnike in prometne zveze. Ko sva v Varanasiju vstopala na vlak priti Satni, se nama tugov ni bilo bati. Vznemirjala me je le nepopisna gneča na vlaku in pa dejstvo, da nisva uspela dobiti rezervacije. Komaj sva se dobro stisnila na leseni klopi, je v vagon pridrvela množica postreščkov v rdečih uniformah, ki so nama prej ponujali svoje nosaške usluge. S huronskim vpitjem in z ihtavimi udarci so se spravili na nesrečnike z nasprotne klopi. Presenečen sem obsedel v strahu, da se bodo rdeči pajaci zdaj zdaj lotili tudi naju, prav tako pa sem bil v veliki skušnjavi, naj nesrečnikom, ki so udarce nemo sprejemali in hiteli prazniti klop, priskočim na pomoč ali ne. Izpraznjeno klop je zavzela zajetna gospa s svojimi otroki in številno prtljago, ki sojo prinesli nosači. »Ja, kaj potem? Je pač kak sošolec,« je bledo tolažil ženo in celo sebe. Še isti večer se je izkazalo, da je bil več kot samo sošolec. Bilje fant, kije stopil v njeno življenje ... Prvi junijski dnevi so bili čemerni in deževni. Sonce je res kakšno jutro prilezlo na obzorje, razlilo svoje žarke čez ravnino in se za kratek čas celo ujelo na gladini reke Mure. Kmalu seje zopet nebo prekrilo z oblaki, iz njih se je spustil dež, gost, sivo in dolgočasno je obarval dan in mu vtisnil pečat neprijaznosti. Nižinske njive je naravnost pogubljal. Krompirjeva nat je rumenela in plodovi, komaj oblikovani, so začeli gniti. Svojo nenaklonjenost zemlji je narava po drugi strani pravično nadomestila. Travniki na skopih gramoznih tleh so pognali dolgo in gosto travo, da bo vsaj krme dovolj. Kmetje so nestrpno čakajoč zrli v nebo, kdaj se bo izjokalo. Nabrušene kose so čakale, premožnejši pa so želeli preizkusiti svoje drdrajoče kosilnice. Kovčka, ki jih je Boris pred štirimi leti težko tovoril v neznani svet, sta stala izpraznjena in do kraja oguljena in razdrapana v kotu njegove sobice. Nekaj drobnih spominov je stisnil vanje, tistih, ki so mu obarvali včasih tudi mesto s toplo barvo ali gaje videl skozi rožnata očala, ko se je sprehajal ob Dravi ali ljubil svojo Elo. In bila je njegova, samo njegova vse do usodnega večera. Vračala sta se iz kina. Film Ples v dežju je razbrazdal njegove moči. Telo je odreklo pokorščino in naučakano jo je vodil tja, na tisto udobno klopco, na vzpetino sredi parka, s cvetočimi vrtnicami obdano. Mladeniška, stokrat prebujena in nikdar do kraja potešena strast je okrnila razsodnost. Po rokah se je poganjala blazna moč, telo je gorelo od strasti in noge so izgubljale tla. Upirala se mu je s stisnjenimi stegni in z rokami, prekrižanimi na prsih. Razklenil je noge in jo vzel skoraj s silo. Popustila je, telo seje ohlapno predalo, celo vzdrhtelo za trenutek in v tem se je vse končalo. Utrujen, potešen, a nezadovoljen je obsedel pri njej. Nič več se ni naslonila nanj. Samo molk se je naselil mednju. Nekje nad Kalvarijo se je oglasil čuk in tu, tik nad njima, se mu je odzival drug. V hišah ob parku so ugašale luči. »Ela, ti, ti si že... imela fanta?« je izdavil iz sebe. »Že, ampak tega nisi mogel preveriti, ker seje vse končalo, preden se je začelo.« »Ne vem, nisem si mogel pomagati. Tako zelo sem te želel. Si mi zamerila. Ali sem drugače pogrešil?« »Zapomni si, Boris: žensko jemlji nežno in misli tudi nanjo, ne samo nase.« čovci, Ižakovci-Dokležovje, med Cvenom in Muto, Gornjo in Srednjo Bistrico. 1936. popravljajo buraši brežino v Ižakovcih in Bunčanih in leto kasneje od Veržeja do Murskega Središča. Poplave se vrstijo po cikličnih receptih narave. Najpogosteje spomladi, ko se tali sneg in je obilo padavin. Rastlinski svet takrat potrebuje vlago, saj kali zrno in se ustvarjajo koreninski sistemi. Mursko zemljo z rokavi in depresijami napolnijo obilne vode, iz katerih se v sušnih obdobjih napaja ves živi svet. Buraši zato branijo tiste predele, ki po njihovi življenjski filozofiji ne spadajo v rečno, marveč človeško oblast. Kot da poznajo kitajski taoizem, po katerem se skladnost doseže z združevanjem nasprotij. Znanstveni interpretaciji hkratne navzočnosti nasprotnih si sil v vsakem bitju in v vsaki energetski manifestaciji se pridružuje intui-cijska presoja, ki razlaga bipolarnost v naravnih oblikah pojavnosti s sposobnostjo razločevanja pozitivnega od negativnega, sprejemljivosti od zavračanja, dnevne in nočne plati bivanja. Tako je tudi blato simbol prvobitne in plodne materije, iz katere je po biblijskem izročilu bil narejen še človek. Kako je biiraš Petkov Miška očaral grofičino komisijo in se dokopal do hektarja in pol gozda? Ali - biiraš in bogastvo? 1928. leta vozi biiraš Miška posestniško gospodo na ocenitev pravkar izdelane vodne zgradbe (traverze). Takrat Siget še ni v Miš-kovi lasti. Komisija si ogleduje zavarovanje gosposke zemlje, ki ji je poprej Mura hudo pretila. Očitno je razpoloženje v ladji dobro, kar pomeni priznanje bit rasem za opravljeno delo. Pretka- ni Miška zdaj izkoristi enkratno priložnost. Nase vzame ponižanje, poklekne pred gospodo in poprosi za Siget, ker daje družina revna in obubožana Sicer pa da gre itak za mokroten vrbov log. Biiraš Petek postane za majhen denar lastnik zemlje - po pripovedovanju krajanov bogatega rastišča mehkega lesa - ki njegovi družini dolga leta lepo služi, gro-fovstvu pa itak ne predstavlja večje vrednosti. Kar je enim pohujšanje, je drugim krepos. Indijcem je materija primarna, Grki in Rimljani pa lesove posvečajo božanstvom; to potrjuje simbolika neizčrpnega in neizmernega rezervoarja življenja in skrivnosti. Traverza, prečna in vodilna, klasična vodna zgradba. Agresivni poseg v rečni prostor? Nemoralno dejanje? Mura sedemindvajsetega leta močno najeda brežino na prej omenjenem Miškovem Sigetu. Ljudje pravijo, da »dela koso« ali novo Muro, ki lahko ogrozi vas in ves tamkajšnji živelj. Jože Kodila starejši kanijo z dvanajstimi buraši narediti traverzo. Poprej morajo zabetonirati betonske kvadre (ku-bike) in v smeri predvidenih vodnih zgradb najprej položiti to-njače, ki same očitno niso kos hudemu pritisku rečnega toka; zato jih učvrstijo z betonskimi kvadri. Le-te polagajo na tonjače, ki so že v vodi, čakajoč na dobre kalitvene razmere. Da čim popolneje prerastejo beton. Rečeno po btiraško: rešena je vas, živina, zemlja, premoženje, davkoplačevalec... Moreče kataklizmatične sile zgubijo svojo diabolično moč, evocirajo pozitivne misli na resorb-cijo človeštva v vodi in uvajajo novo dobo, o katerih pišejo svete knjige. Potem sta hodila; vedno hitreje so se premikale noge in trdo so odmevali hitri koraki po pločniku do njenega internata. Tik pred vhodnimi vrati je Boris poiskal tehtno vprašanje: »Kdaj se vidiva, Ela?« »Na plesnih vajah, in to je tudi vse. Izpeljati morava začeto do konca,« je energično odvrnila in velika vrata so se zaprla. Na maturantskem plesu je opogumljen od alkohola spraševal mater o Eli, oživljal svoje dosedanje sanje in še v noč veroval v čudež. Zapiral je oči pred resnico tudi takrat, ko je bila zanj igra že zgubljena in se je tehtnica sreče nagnila čisto na Vojkovo stran. Knjige so bile razstavljene na mizi, klopci in celo na okenski polici jih je bilo nekaj. V kovčku je ostala le ena, čisto nedotaknjena. Samo enkrat jo je prebral, in še to zaradi nje, samo zaradi nje, kajti njegovo življenje je bilo preveč stvarno obarvano, da bi ga lahko prevzela vsebina Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Darovala mu jo je za njegov osemnajsti rojstni dan. Izbrala jo je po svojem okusu; svojo fotografijo pa čisto po njegovem. Njene široko odprte, čiste in temne oči so izražale nekaj nedoločljivega. Morda so tako začudeno ali plašno zrle tudi tisto poletno noč in tipale v nebo, posuto z zvezdami. Kaj! Ne živi se od spominov, taki obtožujoči pa življenje samo grenijo. Pred njim je matura. Profesorja prav nič ne zanimajo njegovi ljubezenski ali drugi problemi, zato je treba vse spomine brž pohoditi in se vključiti v resničnost. In to zahteva od njega temeljito znanje in spretnost. Njegove roke morajo pognati vzmeti in sprožiti stroj. Poleg svojih učbenikov mu je uspelo dobiti iz lanskega leta še nemško knjigo, ki vsebuje cele popisane strani obrazložitev k slikam in skicam. Nemščino seje sicer učil celih osem let, vendar le bolj površno, zato je njegovo besedišče premoglo le nekaj vsakdanjih fraz, stavkov in vrsto na pamet naučenih glagolov in nedoločnikov in še kakšen čas. Vse to borno znanje ni zadostovalo za prevod tehničnega besedila, ki bi mu omogočalo razumevanje in potek delovanja. Če je k temu svojemu minusu dodal še slovenščino, ki ga je vsa štiri leta dodobra tepla s svojimi pravili in še bolj s posebnostmi, Na biiraški sledi 1927. leta Ministrstvo za poljedelstvo dodeli dva milijona dinarjev za odseke Petanjci-Buče- Torej: biiraš gradi tudi intenzivneje. V svoji človeški bojazni ne more sprejeti Murine razdiralnosti, ko le ta ni več mikavna in mu usodno preti. Takrat vztrepeče v dno svoje duše. In se po človeško rešuje. Ker ima omenjena zgradba izključno obrambno funkcijo, je omejenega značaja in ne vsebuje širših, sistematičnih regulacijskih tendenc, jo smemo uvrstiti med neagresivne biiraške posege v prostor. Ižakovčani branijo vas od »Srejšove njive do Kraponščeka«. Sleherna hiša prispeva vrečo ali dve, ki jih napolnijo z gramozom in obložijo z zemljo. Večkrat se oglasi kapelski zvon, ki opozarja na povodenj. Vaščani so noč in dan na preži. Bdijo ob Muri, ki sicer tokrat jemlje, vendar verjamejo, da bo kdaj drugič spet dajala. Trije sinovi se rodijo obmurski družini. Simbol trojice ali kitajske velike triade ali trikotnika; trije bratje so gospodarji sveta: Zeus, Pozejdon, Hades, sveti kralji so trije in trije bratje ob Muri gredo med buraše. Nobeden ne postopa po cestah, ne izbira dela, se ne odloča med več vrednimi ali manj vrednimi poklici, ampak vselej pograbi prvo možnost - pa čeravno je samo biiraška. Rudi Duh iz Radgone verjame, da je rojen za biiraša. Mit o bogu Ozirisu omenja njegovo inkarniranje v zemeljskih, še posebej rastlinskih vrstah. Zato ga prikazujejo sredi rastlin, prepletenega z rastlinjem. Zgodba o biirašu pa je taka: gre v log, izseka kol, ga zabije v brežino rokava, preplete z vejevjem; vse pa vlaži plavje. (nadaljevanje prihodnjič) potem seje dne, ko bo treba stopiti pred profesorje, upravičeno bal. In ti dnevi so z neulovljivo močjo in hitrostjo tekli. Ker skrb še zdaleč ne rodi zbranosti, prej raztresenost, je tudi njegove oči zvabila prijetna sprememba. Oblaki so se razcefrali in sončni žarki so se počasi razlili po še mokrem drevju. Zaostale dežne kaplje so obvisele na školjkastih listih kot biseri. Borisovo počutje je nihalo od skrajno hladne preračunljivosti do močnih čustvenih vzgibov, ki so se zlivali z melanholijo. Tudi ta naravno lepa podoba, ki se je ponujala skozi odprto okno, ga je, zanesenjaka, spet zapeljala. Očetov trdi korak mu je zravnal majava tla. Oče je vstopil hrupno, razmetane knjige in listi pa so vzbudili v njem obzirnost in zato je z znižanim glasom vprašal: »Se še mučiš?« Fant mu je odvrnil samo s stisnjenim nasmeškom na ustnicah. Oče je nadaljeval: »Popoldne bova na zgornjem travniku kosila. Možgani se zbistrijo in odpočijejo.« »Seveda, vesel sem, da se malo odtrgam od teh papirnatih muk. Še koga bi moral najti, ki bi mi prevedel kratko poglavje strokovnega teksta iz nemščine. Poznaš koga?« »Zelo težko. Živim v svojem kmečkem svetu in me doslej te stvari pač niso zanimale. Svetujem ti, da pojdi v šolo k tovarišici in njo vprašaj, gotovo pozna koga iz matične šole, na primer učiteljico nemščine.« »Ti pa zares hitro misliš. Mogoče poučuje celo še moja bivša tovarišica Rojnikova.« »Ne, to pa ne! Z novim šolskim letom je prevzela ta predmet neka Milena, to vem, ker z njo strašijo našo Silvo.« »Na kolo skočim in se odpeljem naravnost tja. V opoldanskem času so gotovo še vsi na šoli. Večina se me še najbrž spominja in gotovo se jim bo dobro zdelo, če jim povem, da sicer nisem bil bleščeč primerek te osemletke, sramote jim pa tudi nisem nalagal.« »Dobro, pojdi! S kosilom te počakamo, travnik tudi ne bo pobegnil. « S široke, ovinkaste in z gramozom posute glavne ceste je po dobrih treh kilometrih zavil na bližnjico, speljano med polji in travniki. Tam daleč se je že belil cerkveni stolp, od koder je pravkar zvonilo poldan. Kolesa so se ugrezala v mehko prst in kmalu se niso hotela več vrteti. Ustavil je, s palico očistil in peš nadaljeval pot, dokler ni prispel na utrjeno vaško cesto. Sonce je grelo nenavadno močno, oblaki so se nagrmadili nekje na zahodu in odnesli s seboj tudi deževje. V mislih se mu je nabrala kopica mladostnih spominov; na vsa pobalinstva od prepisovanja nalog, pretepov, kurjenja ognjev pa kraje krompirja in koruze. Kak lep dopoldan pa sploh niso prišli do šole. Kako neumno nagajiva zna biti mladost! Vendar najbrž mora biti samo takšna in ne drugačna. Koliko jeznih besed in kletvic so kmetje upravičeno ali tudi ne nagrmadili na te vražje potujoče šolarje. (nadaljevanje prihodnjič) 20 vestnik, 30. januar 1997 Nogometni klub Beltinci - Hadžič prišel, Damiš odšel Nogometaši Beltinec so končali štiridnevne gorske priprave na Pohorju, kjer so si nabirali potrebnih moči za nadaljevanje prvenstva v prvi državni ligi. Trener Janko Irgolič je bil zadovoljen z zavzetostjo igralcev, čeprav so bile priprave zelo naporne. Beltinčani nadaljujejo priprave doma, kjer bodo ostali do sobote, 1. februarja, ko bo otvoritvena tekma z Mariborom Branikom. Potem se bodo preselili na enotedenske priprave v Ankaran. Na pripravah na Pohorju je bil tudi 30-letni igralec Rudarja iz Trbovelj Bahrija Hadžič, ki je z beltinskim prvoligašem podpisal enoletno pogodbo. Beltince pa je zapustil Boštjan Damiš, ki se vrača k drugoligašu Dravogradu, čeprav je bilo z njim dogovorjeno, da pride v Beltince. Z moštvom trenira tudi Jeraj, kije nameraval odidi-ti iz Beltinec, pripravam pa sta se pridružila še Šabjan in Golob. Šah Kovač pred Zupetom V Bakovcih je bil tretji mednarodni konectedenski šahovski turnir, ki sta ga pripravila OŠ Bakovci in ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote. Sodelovalo je 64 šahistov iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Zmagal je član Radenske Pomgrada Boris V športni dvorani na Ptuju je bilo državno prvenstvo v malem nogometu za mlade do 21 let. Sodelovalo je osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Med njimi je bila tudi ekipa Križevec In-teriera, ki je tekmovala v skupini A. Križevčani so pripravili prijetno presenečenje, saj so brez poraza zasedli prvo mesto in postali državni prvaki. V predtekmovanju so Križevci premagali Juventus s 6:1, Poetovio z 2 : 1 in Talce s 4 : 1. V polfinalu so Križevci premagali Marmor Hotavlje s 5 : 3, v finalu pa Tomaž s 4 : 0. Strelci za Križevce so bili: Ristič 7, Sunčič 6, Vrbnjak 3, Pučko in Puhar po 2 ter Osterc 1. Križevci so igrali v naslednji postavi: Boksa, Pučko, Puhar, Vrbnjak, Ristič, Marinič, Osterc, Budja in Sunčič. Trener ekipe je Pavel Zorko, tehnični vodja pa Jože Pucko. Vrstni red ekip: 1. Križevci Interier, 2. Tomaž, 3. Marmor Hotalje, 4. Poe-Nogometni klub Mura — Nogometaši Mure v Fazanariji zavzeto trenirajo in si nabirajo potrebnih moči za nadaljevanje prvenstva v prvi državni ligi. V tem času sta za Muro podpisala pogodbi vratar Dino Lalič in obrambni igralec Sašo Lukič. Z nogometaši Mure trenira tudi Alen Kovač pred klubskim kolegom Miranom Zupetom in Selimom Dizdarjem (MB), vsi so zbrali po 7,5 točke. Sledijo: Darko Supančič (MB) 7, Igor Kos (Radenska), Domen Krumpačnik (Ptuj), oba po 6,5, Laszlo Kiss (Madžarska), Lea Števanec (najboljša ženska), Miha Gomboc, Alojz Kos, Tomi Gruškovnjak, Ivan Lukič in Jožef Gaber, vsi po 6 točk. Četrti turnir bo 9. februarja ob 9. uri v Moravskih Toplicah. Medobčinsko tekmovanje Na soboški tretji osnovni šoli je bilo medobčinske tekmovanje posameznikov v šahu. Sodelovalo je 63 šahistov in šahistk. Rezultati -dečki do 9 let: 1. D. Kolarič (Beltinci) 5,5, 2. B. Horvat (Tišina) in 3. Dugar (Beltinci), oba po 4 točke; do 11 let: 1. D. Gjuran 7, 2. B. Fras (oba Bakovci) 5, 3. B. Hočevar (OŠ III) 5 točk; do 13 let: 1. S. Kolar (Puconci) 6, 2. B. Korpič (OŠ III) 5,5, 3. R. Brinar (OŠ II) 5,5 točke; do 15 let: 1. M. Kovač (Bakovci) 7, 2. Š. Brest (Beltinci) 5, 3. A. Ke-rec (Petrovci) 4,5 točke. Rezultati - deklice do 9 let: 1. M. Varga 1,5, 2. V. Horvat 1, 3. Hauko (vse Tišina) 0,5 točke; do 11 let: 1. S. Kramar (OŠ III) 3, 2. R. Horvat 2, 3. Ternar (obe Beltinci) 0,5 točke; do 13 let: 1. M. Hočevar (OŠ III) 3,5, 2. M. Vučko (Beltinci) 2,5, 2. M. Serec (Tišina) 2 točki. Strelstvo Pomurka in Pajič zmagala V Kranju je bilo 4. kolo tekmovanja v streljanju z zračno puško za dečke in za pokal prijateljstva. Sodelovalo je 24 ekip in 93 posameznikov. Lep uspeh so dosegli strelci MI Pomurke iz Murske Sobote, saj so zmagali ekipno in posamično. Ekipa MI Pomurke je zadela 552 krogov, kar je neuradni državni rekord. Petišovci so zasedli s 478 krogi petnajsto mesto. Med posamezniki je zmagal Valter Pajič (Pomurka) s 185 krogi pred Bojanom Babičem, ki je dosegel enako število krogov. Vito Pajič je s 182 krogi zasedel peto, Leon Pajžlar s 180 krogi sedmo in Blaž Gomboc (vsi Pomurka) s 180 krogi osmo mesto. Po četrtem kolu je Valter Pajič povečal vodstvo. Vodijo Gančani in Balažič V državni dopisni strelski ligi - serijska puška sodeluje 21 ekip in 68 posameznikov. Med njimi so tudi pomurske ekipe. Zelo uspešno tekmujejo člani Strelske družine Gančani, saj po štirih kolih vodijo tako v ekipni kot posamični konkurenci. V ekipni konkurenci so tekmovalci vodečih Gančanov zadeli 4.412 krogov, ekipa Varstroja iz Lendave je s 4.186 na štirinajstem, Petišovci pa s 4.179 krogi na pet- Mali nogomet Križevci Interier državni prvaki Aktualni zapis tovio Mila. Ristič je bil s 7 goli tudi najboljši strelec turnirja. Osvojitev naslova državnega prvaka v malem nogometu je za Križev-čane, ki že vrsto let sodijo med najboljše slovenske ekipe, vsekakor lep uspeh in plačilo za njihova prizadevanja. (F. M.) Pavel Zorko - trener Lalič in Lukič podpisala za Muro Tupajič, o katerem pa se bodo v klubu odločali po končanem prvem delu priprav. Nogometaši Mure bodo jutri, v petek, odpotovali na devetdnevne priprave v Poreč, kjer bodo odigrali dve ali tri prijateljske tekme. Tenis - Na četrtem teniškem turnirju iz ciklusa zimskih turnirjev Jaki šport v Ljubljani se je Zoran Golubovič s Hotize med 34 tekmovalci uvrstil v četrtfinale. Šport od tod in tam Karate - V Petrovčah je bilo tekmovanje za nižje kategorije v karateju. Sodelovali so tudi karateisti iz Ljutomera in dosegli nekaj vidnih rezultatov. Rezultati - kate: Zamuda (ml. dekl.), Belci (st. dekl.), Vencelj (ml. mladinke), vse so zasedle prva mesta. Mlinarič (st. dekl.), Mlinarič (ml. mladinke) in Brezovac (st. mladinke) so bile druge. Med fanti je Filipič (ml. mladinci) zasedel prvo mesto, Pregelj (ml. dečki) je bil drugi, Blagovič (st. dečki) pa tretji. V borbah so zmagali: Mlinarič (st. deklice), Balažič (st. dečki), Filipič in Marin (oba ml. mladinci). Druga je bila Lazarevičeva (st. deklice), tretja pa Brezovčeva (mladinke). (NŠ) najstem mestu. Med posamezniki vodi Marjan Balažič s 1.480 krogi, Milan Harije s 1.467 na enajstem, Zvonko Rebrica (vsi Gančani) pa s 1.465 krogi na dvanajstem mestu. (T. Horvat) Verbančičeva in Zverova na SP Letošnjega svetovnega prvenstva slušno prizadetih, ki bo na Danskem, se bosta s slovensko strelsko reprezentanco udeležili tudi Jožica Verbančič in Sandra Zver, članici Strelske družine Varstroj iz Lendave. Sedemindvajsetletna Verbančičeva je državna prvakinja v streljanju s standardno zračno puško med slušno prizadetimi, na kontrolnem tekmovanju za prvenstvo Slovenije pa je bila dvanajsta. Sedemnajstletna Zverova pa je bila na državnem prvenstvu slušno prizadetih v streljanju s serijsko zračno puško druga. (F. Bobovec) Manuela Rudolf na EP V Miinchnu v Nemčiji je bilo mednarodno strelsko tekmovanje. V močni konkurenci se je izkazala Manuela Rudolf iz Ljutomera, saj je s 391 krogi dosegla normo za sodelovanje na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnji mesec v Varšavi. Manuela Rudolf je edina med pomurskimi strelci in strelkami, ki bo sodelovala na evropskem prvenstvu. (AV) Uskladitev pravil društev in zvez do novembru S 4. novembrom 1995je začel veljati nov Zakon o društvih, po katerem morajo vsa društva in zveze uskladiti svoja pravila v dveh letih, to je do 4. novembra 1997. Na območju prejšnje soboške občine je registriranih 598 društev in zvez. Ker gre za precejšnje število društev in zvez, so pri Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Murska Sobota pripravili navodila in vzorec statuta, da bi s tem olajšali delo društvom in zvezam pri postopku usklajevanja. Navodila je upravni organ posredoval vsem zvezam društev, ki bodo poskrbele za nadaljnjo pomoč posameznim društvom. Ta navodila bo upravni organ tudi posredoval tistim društvom, ki niso včlanjena v zveze društev. Več o usklajevanju pravil društev in zvez po novem 'Zakonu o društvih pa nam je povedal vodja oddelka za upravne notranje zadeve pri upravni enoti Murska Sobota Edvard Mlinarič: »Pri usklajevanju svojih temeljnih aktov (statutov oziroma pravil) so vsa društva in zveze dolžne upoštevati določbe Zakona o društvih in drugih predpisov, ki opredeljujejo dejavnost društev, finančno poslovanje, zsposlovanje, organizacijo in podobno. V praksi se dogaja, da navedena področja niso dosledno razumljena in upoštevana, kar velja predvsem za dejavnost društev pri opravljanju gospodarske dejavnosti in prirejanja iger na srečo. Društva pogosto menjajo pokrovitelje in pri tem spreminjajo tudi ime društva, ne da bi takšo odločitev sprejeli na občnem zboru in spremembo statuta registrirali pri upravni enoti. Vsako spremembo imena društva je namreč mogoče uporabljati šele po registraciji spremembe statuta. Iz imena društva mora biti razvidno, da gre za združevanje po Zakonu o društvih in dejavnost društva. V imenu mora obvezno biti navedeno, da gre za: društvo, združenje, družino, klub oziroma zvezo. Ime društva se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo ter ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. Če želi društvo v svojem imenu uporabljati ime ali del imena državnega organa ali inštitucije, gospodarske družbe oziroma zgodovine ali druge znamenite osebnosti, si mora prej pridobiti dovoljenje. Pri spremembi imena društva je potrbeno vsako spremembno sprejeti na najvišjem organu društva, kar mora biti razvidno iz zapisnika. Društva lahko opravljajo pridobitno (gospodarsko) dejavnost le pod pogoji, ki jih za opravljanje take dejavnosti določa zakon. Društvo pa lahko zaupa opra- Mali nogomet - KMN Swing iz Radenec je pripravil prvi veteranski turnir v malem nogometu (nad 30 let). Med 26 ekipami je zmagala ekipa Domina iz Beltinec, ki je v finalu premagala ekipo Ludix tabor s 3 : 0. Vrstni red: 1. Domino (Beltinci), 2. Tabor Ludix, 3. Radgona, 4. Videm, 5. do 8. Črnic, Zdravniki, Bakovci in Didau. Za najboljšega igralca so razglasili Šavla (Radgona), za najboljšega strelca Vršiča (Domino) in za najboljšega vratarja Dimca (Ludix Tabor). (O. Bakal) Smučarski skoki - KMN Pro-sečka vas je pripravil drugo tekmovanje v nočnih smučarskih skokih. Med 39 tekmovalci je pri mladincih zmagal Rituper (Poznanovci) pred Kerecem, Gjergj^kom (oba Vidon-ci), Zelkom (Mačkovci) in Žekšem (Vidonci). Pri članih je bil najuspešnejši Šinko (15,15 m) pred Slatnarjem (oba g. Slaveči), Jakšo (Brezovci), Strahanom (G. Slaveči) in Bencejem (Sotina). Geza Grabar Kegljanje - V desetem kolu tretje slovenske moške kegljaške lige je Nafta premagala Rudarja iz Hrastnika s 6 : 2 (5023 : 4919). Za Nafto so zmagali: Peric, 914, Levačič, 845, Radakovič, 841, in Žalik, 812. Tekmovala sta še: Felšo, 795, in Matko, 817 podrtih kegljev. V osmem kolu tretje slovenske ženske kegljaške lige je Črnomelj premagal Nafto s 6 : 2 (2280 : 2231). Za Nafto sta zmagali Žalikova, 382, in Novakova, 381, tekmovale pa so še: Vargova, 390, Utroševa, 373, Staničeva, 368, in Tislerjeva, 337 podrtih kegljev. (M. Žalik) Namizni tenis - V Velenju je bilo namiznoteniško tekmovanje SV-re-gije za dečke posamezno in dvojice. Največ uspeha so imeli igralci MT Sobote, ki so zmagali v obeh konkurencah. Med posamezniki je zmagal Jure Zavec, tretji pa je bil Peter Horvat. V dvojicah sta bila najboljša Zavec-Horvat, tretje mesto pa sta zasedla Ocepek-Gorčan. (M. U.) Mali nogomet - Nogometašice Pande iz G. Petrovec so sodelovale na dvoranskem turnirju v Sombote-lu na Madžarskem in med 6. ekipami zasedle četrto mesto. S štirimi zadetki je bila Anica Krpič najboljša strelka. (F. H.) Namiznin tenis - Na občinskem namiznoteniškem prvenstvu Ljutomera za posameznike in dvojice je sodelovalo 27 tekmovalcev. Med posamezniki je Vargazon v finalu premagal Novaka z 2 : 0, v dvojicah pa sta Novak - T. Ficko premagala dvojico Vargazon - B. Sovič z 2 : 1. (NŠ) Košarka - Končano je bilo tekmovanje v pomurski šolski košarkarski ligi. Naslov prvaka je brez poraza osvojila OŠ II Murska Sobota s 16 točkami pred Radgono, 13, Lendavo, 12, Križevci, 10, in Veržejem, 9 točk. Najboljša strelca v ligi sta bila učenca OŠ II Murska Sobota Bojnec, 139, in Kerečeva, 115 točk. (K. Glažar) Badminton - V Mariboru je bil 1. državni turnir za dečke in deklice do 14 let. Med 29 dečki in 12 deklicami so sodelovali tudi Lenda-včani in dosegli solidne uvrstitve. Pri dečkih je bil Jernej Novak četrti, Marko Ketler pa osmi. Med deklicami je Simona Koncut zasedla drugo, Renata Gjurkač peto in Tanja Radakovič deveto mesto. (V. S.) Mali nogomet - V prvem kolu drugega dela prvenstva v prvi državni ligi malega nogometa je ekipa Poetovia Mila s Ptuja premagala Interier MF iz Ključarovec s 4 : 2. Strelca za Interier sta bila Damjan in S. Novak. (NŠ) Športno društvo Velika Polana -V društvu so najaktivnejši nogometaši, saj je člansko moštvo Polane v prejšnji sezoni osvojilo prvo mesto v drugi medbočinski nogometni ligi Lendava in se ponovno uvrstilo v prvo ligo. Zelo aktivna je tudi veteranska ekipa nogometašev, ki je odigrala 12 prijateljskih tekem. V okvi- Rokoborba ..................... v Ljutomeru Rokoborski klub Mlekopromet Ljutomer je bil organizator 3. tradicionalnega mednarodnega rokoborskega turnirja za dečke in mladince. Sodelovalo je kar 166 rokoborcev iz Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Makedonije in Slovenije (Murska Sobota, Ljutomer, Olimpija, Razvanje, Lenart in Maribor). Od pomurskih tekmovalcev je bil najuspešnejši Zec najboljši tekmovalec vljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na osno-vi zakupne ali sorodne pogodbe. Prenos opravljanji dejavnosti na osnovi ustrezne pogodbe je najprimernejši takrat, ko društvo ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev (Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovske in gostinske dejavnosti), določb« delovnih razmerjih ali drugih predpisov. Društvo lahko opravlja pridobitno dejavnost le, če izpolnjuj« vse pogoje, ki jih mora imeti tudi podjetje ali samostojni podjetnik. Pogoje za opravljanje dejavnosti s upravnem postopku ugotavlja oddelek za gospodarstvo, ekonomske odnose in razvoj. To pa so pogoji« tehnični opremljenosti, varstvu pri delu ter varstvu W izboljševanju človekovega okolja ter drugi predpisom pogoji. I Zaradi pridobivanja sredstev za svojo dejavnost društva tudi prirejajo igre na srečo, pri tem pa velikokrat spregledajo pogoje in možnosti, ki jih določaj« ustrezni predpisi. Zakon o igrah na srečo namreč določa, da lahko občasno organizirajo igre na srečo I« tista društva, ki jih določi Vlada Republike Slovenije-Ker navedenega vladnega akta še ni, pa dovoljuj«) tako dejavnost Ministrstvo za finance le pod določenimi pogoji. Pri usklajevanju pravil društva Je potrebno upoštevati tudi nekatere druge spremembe Zakona o društvih. Zahtevo za spremembo registracije mora drustv« vložiti v 30 dneh od spremembe temeljnega akta (Pra' vil ali statuta) ali zastopnika društva, ki so ga sprej«11 na občnem zboru. V navedenem roku morajo drušV« Upravni enoti Murska Sobota - Oddelku za uprava« notranje zadeve vložiti zahtevek, ki mora vsebovati: A pisno vlogo - obvestilo o spremembi pravil; 2. zapisni11 seje najvišjega organa, na katerem so bile sprejel« spremembe, ki ga lastnoročno podpišejo odgovorni osebe društva (predsednik, zapisnikar, overovatelja)’ 3. dva izvoda novega temeljnega akta (če Je P«« i sprememnjen), ki ga lastnoročno podpišeta predse«'. nik in tajnik društva; 4. osebno ime zakonitega t«"-stopnika; 5. upravno takso v znesku 300,00 SIT. - Prav bi bilo, da bi društva in zveze čimprej pristopi' le k postopku za usklajevanje pravil in se izognila n«' potrebnim nevšečnostim. Če društva in zveze ne boa« uskladile svojih pravil z novim Zakon o društvih | roku, to je do 4. novembra 1997, se uvede postopek 1«! izbris društva iz registra društev.« Feri Matiče« ru društva se ukvarjajo tudi z # -mi rekreacijskimi dejavnost®1 JI vključujejo v nekatere športno^ acijske akcije. Izkazali so se W' nekaterimi delovnimi akcija®1, 1 je ureditev teniškega igriščain raje okrog nogometnega igfl. u Športne prostore pa nameravaj razširiti. (J. Ž.) ..J Namizni tenis - V drugi obcl^( namiznoteniški ligi Ljutomer J® na sporedu zadnje kolo. Izidi: ,i[; Vas : Agroma IV 4 : 5, Agro®3^ Logarovci II. 5 : 0, Agroma ID‘ j ma 5 : 1, Agroma III: Palma >)( Končni vrstni red: Agroma D $ Logarovci II 10, Agroma IV8; ma 4 in Vučja vas 2 točki. (p .L Squash - Na četrtem turu’J ji pomursko prvenstvo v squasl sodelovalo 19 moških in 6 z6 J Pri moških je zmagal Kovae Cvetkom in Sevrom, pri že® pa Ritlopova pred Flegarj® j Flisarjevo. Po štirih turnirj® ( moških vodita Kovač in Cve po 121 točkami pred Štor®^ 95. Pri ženskah pa si prvo i” delita Flegarjeva in Flisarjeva j 122 točkami pred Ritlopovo Športni seminar - V domu r f zana v Murski Soboti bo V P jj deljek, 3. februarja 1997, oba izobraževalno-svetovalni se®yj PSIHOLOŠKA PRlPRCitj ŠPORTNIKA. Seminar org8" Andrej Korošak, samostoj®,J djetnik iz Murske Sobote, v s° vanju s strokovnjaki Fakmte 4 šport in Oddelka za psiholog1! j. lozovske fakultete v Ljd®J f Prijave je potrebno poslati slov podjetnika ali Športne z j Murska Sobota do 30. j8” 1997. Sobočan Slavko Zec (76 kg)1^ med mladinci zasedel prvo & d Uspešni so bili še Sob )(( Damjan Godvajs, kije bil DrUr ji Ljutomerčana Lukašev (58 je bil tretji, in Bogša (85 kg) trtem mestu. Med dečki je merčan Niko Horvat (29 kg) J del četrto mesto. Slavko ( ) Murske Sobote je bil razglaS najboljšega tekmovalca na tuo jp Ekipno je prvo mesto zased* vaška. (N. Šoštarič) vestnik, 30. januar 1997 ♦Šport 21 Odbojka - ženske Na pomurskem derbiju zmagale Ljutomerčanke y petem krogu tekmovanja v "zavni ženski odbojkarski 1. A-® sta pripravili prijetno prese-®cenJe pomurski ekipi s prvima v^gam?' Odbojkarice Zavaro-niče Maribor Ljutomer so do-a presenetljivo, vendar zaslu-no premagale Novo mesto s 3 : 15 j '5’6 :l5'>5: 13, 15:10, tror ' Do Pre°brata je prišlo v čanv61^ nizu’ saJ so Novomeš- e ze vodile z 2 : 0, potem pa Odbojka - moški ——— so domačinke zaigrale odlično, rezultat izenačile in dobile tudi peti skrajšani niz. Odbojkarice Sobote pa so v Ljubljani premagale ekipo Kaepa ŠOU Vitalfrupi s 3 : 2 (15 : 7, 7 : 15, 5 : 15, 15 : 13, 15 : 7) in dosegle svojo prvo prvoligaško zmago. Tudi to je lep uspeh Sobočank, ki so na prejšnjem gostovanju v Ljubljani gladko izgubile. V šestem krogu tekmovanja Ljutomer premagal Žirovnico Prvenstva v dr-ie odb°jkarski 1. A-ligi Pomo ‘T na kavnah premagal rad iz Murske Sobote s 3 : 15 : 13, 6: 15, 15: Drvi Sobočani so dobili vendar T V še Jse,eno ostali praznih rok. Pomgrad S tekmovania Pa Je državn V burski Soboti gostil vo in ne$a PJvaka Salonit Anho-: 3 f 11 ° pbčakovanju izgubil z 0 Mani ’ 12 : 15> 7 : '5)- Sočan odn ° p.onudili gostom mo-zaprva^J’ kar Še posebno ve|Ja izeS„ a^Za’ ko je bila tekma so odhnr P°kazal° Pa se je, da odb°Jkarji Salonita dobro ui- grana ekipa in so zasluženo na prvem mestu. Pri domačih sta tokrat najbolj ugajala Bogdan Marič in Samo Bačvič. Pomgrad: Berdon, Janža, Bruno Maribič, Kerec, Bačvič, Bogdan Marič, Novak, Topovšek, Poredoš, Bak-vič. V tekmovanju državne moške odbojkarske 1. B-lige je Žužem-berg premagal Ljutomer s 3 : 0 (15 : 13, 15 : 13, 15 : 10). Odbojkarji Ljutomera pa so premagali Žirovnico s 3 : 1 (15:9, 11 : 15, 16 : 15, 15 : 5). Ljutomer: Primec, Šmauc, Babič, Dobošič, Onišak, Grut, Zidar, Pirher, Raj-nar. (NŠ, FM) JU sta se srečali v Murski Soboti v pomurskem derbiju ekipi Zavarovalnice Maribor Ljutomer in Sobote. To je bilo prvo srečanje, odkar ekipi tekmujeta v najkakovostnejšem razredu, zato je vladalo med ljubitelji odbojke za derbi veliko zanimanje, saj si je tekmo ogledalo tudi veliko Ljutomerčanov. Prepričljivo so zmagale Ljutomerčanke s 3 : 0 (15 : 10, 15:11,15:9). Sobočanke so srečanje začele, uspešno, saj so povedle s 5 : 0 in vodile s 7 : 3, vendar so v nadaljevanju popustile, kar so izkoristile Ljutomerčanke, ki so rezultat najprej izenačile na 8 : 8 in dobile niz. Tudi v drugem nizu so Sobočanke odlično začele in bile celo blizu dobljenemu nizu, saj so že vodile z 10:3, vendar so v nadaljevanju igrale premalo zbrano in tudi ta niz izgubile. V tretjem nizu pa so odlično začele Ljutomerčanke, ki so povedle z 10:3, nakar so Sobočanke razliko znižale na 10:9, česa drugega pa niso zmogle. Zmaga Ljutomerčank je zaslužena, saj so zlasti dobro igrale ob mreži, kar je bila velika slabost Sobočank, ki nikakor niso uspele ustaviti napadov najboljše igralke Ljutomera Lukienkove. Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Ljubeč, Šoštarič, Luk-ienko, Kosi, Vrbnjak, Pirher, Adamina, Vrečko, Kolar. Sobota: Osipčnik, Drevenšek, Zver, Resa-novič, Šlebinger, Kuhar, Moreč, Draš, Časar, Cipot. (NŠ, FM) Kegljanje Radenska zmagala v Črnomlju Začel se je drugi del prvenstva v drugi državni kegljaški ligi, kjer tekmuje Radenska. V desetem krogu je Radenska v Črnomlju premagala domačega Rudatja s 5044 : 4979 podrtimi keglji. Za Radensko so zmagali: M. Steržaj 889, Lešnik 842, Drvarič 840 in Hojnik 799 podrtih kegljev. Tekmovala sta še Šebjanič, 845, in Ma-user, 829 podrtih kegljev. (RD) Košarka Namizni tenis Visoka zmaga Arconta Radgone V desetem kolu tekmovanja v prvi moški namiznoteniški ligi sta pomurski ekipi na gostovanjih zabeležili polovičen uspeh. Arcont Radgona je v Zalogu povsem zasenčil domačo Vesno, saj so Radgončani izgubili le tri nize. Zlasti je bila pomembna zmaga Benka v igri s prvim igralcem Pavičem v prvi partiji. Kovač je svoja nasprotnika gladko premagal pa tudi Rihtarič in Benkovič nista imela težav. Ekipa Moravskih Toplic Sobote je v Mariboru spet tesno izgubila in zamudila priložnost za presenečenje. V prvi partiji je Horvatu ušla lepa priložnost v igri z Rusom Kriuškinom. Junak dvoboja je bil Unger, ki je zane- sljivo premagal reprezentanta Plohla in nato še prvič v ligaških obračunih Kriuškina. Vseeno pa to ni bilo dovolj za zmago, saj tretji igralec Kocuvan po slabi igri ni imel nobenih možnosti proti tretjemu domačinu Tance-rju. V soboto igra Arcont v Radgoni pomembno srečanje za vrh lestvice z Mariborom, Sobočani pa bodo gostili Radlje. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je v nadaljevanju tretje lige v Preserju in Logatcu dvakrat zmagala. Vesna : Arcont Radgona 0 : 7 (Pavič : Benko 21 : 19, 14 : 21, 15 : 21, Šemrov : Kovač 8:21,9 : 21, Rupar : Rihtarič 21 : 19, 17 : 21, 5 : 21, Rupar - Šemrov : Kovač - Benko 16 : 21, 6 : 21, Pavič Sobočanke še brez poraza V četrtem kolu drugega dela prvenstva v slovenski košarkarski ligi za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomurje Skiny v Murski Soboti brez težav premagala zadnje Domžale z 82 : 45 (40 : 25). Sobočanke so bile za razred boljše, tako da je trener Kovačev dal priložnost igrati vsem igralkam razen najboljši Kazminovi. Strelke za Pomurje Skiny: Drožinova 35, Horvatova 14, Glišičeva 11, Jocičeva 8, Feferjeva 4, Orijeva 4, Svetinova 4 in Pušenjakova 2. Radenska vodi V predzadnjem kolu tekmovanja v državni moški košarkarski B-ligi je Radenska v Celju po pričakovanju premagala zadnje Celje, in to kljub slabemu sojenju, z rezultatom 104 : 95. Radenčani sami vodijo na lestvici in, kot kaže, bodo prvaki. Strelci za Radensko: Banič 19, Ulaga 16, Ojsteršek 15, Bratkovič 14, Želj 14, Novak 14, Pavlin 7, Petek 3, Granfola 2. (bg) : Kovač 14 : 21, 6 : 21, Rupar : Benko 19 : 21, 22 : 20, 15 : 21, Šemrov : Benkovič 19 : 21, 10 : 21. Maribor : Moravske Toplice Sobota 4 : 3 (Kriuškin : Horvat 21 : 17, 18 : 21, 21 : 18), Plohl: Unger 15 : 21, 18 : 21, Tancer : Kovuvan 21 : 13, 21 : 18, Kriuškin - Plohl: Unger - Horvat 21 : 13, 21 : 15, Kriuškin : Unger 19 : 21, 21 : 18, 11 : 21, Tancer : Horvat 18 : 21, 13 : 21, Plohl : Solar 21 : 10, 21 : 16). Preserje II : MTS II 0 : 7 (Smodiš 2, Koščak 2, Puhan, Šbiil, Smodiš - Koščak). Logatec : MTS II 2 . 5 (Smodiš 2, Koščak 2, Puhan). M. U. Drago Drevenšek - trener odbojkaric Sobote Prvi cilj smo dosegli skem^^užina Strelec Andrejci je pripravila v vaško-gasil-Preiz^- u Prvo razglasitev rezultatov Združenja gorskih časovnih ^itelje nj Veteranov. Gre za nekdanje motociklistične tekmovalce in Mimj m°torn*b dirk, ki so se združili in organizirajo tekmovanja s bilo tuji kan’So organizirali štiri gorske relije, med njimi je Mležen ekmovanje v Andrejcih. Na slovesnosti v Andrejcih sta ^čine M6 Pozdravila predsednik SD Strelec Andrej Novak in župan javila ži°-aVske Toplice Franc Cipot. Martina Vink - Kranjec je predaj v 0 Andrejcih, ki so bili razglašeni za najlepše urejen Prane CjCln' Moravske Toplice za leto 1996. Zatem pa so župan ^ruženj.Ppri Predsednik SD Strelec Andrej Novak in predsednik V Cvetih k e Drešar podelili plakete trem najboljšim tekmovalcem Mila tUfp egor*jah. Plaketo za drugo mesto med prikoličarji sta P^ketj za Ldoniačina Edi in Nada Berden (na fotografiji). Posebni Milko u, ?bro organizacijo sta dobila Evgen Solar iz Andrejec in Edi'3 '2 boke- Čarodej Binč Polak in Bojan Šulek pa sta po-Mje. Berdenu posebno darilo za dolgoletno prijateljsko sodelo-ndrejcih bo letos gorski reli 29. junija. Feri Maučec, fotografija: Nataša Juhnov ^ka k dr>tem.ko'u tekmovanja v ti8* Je 0(jaVn' m°ški rokometni tT-°g °svc.i?iOrnurskib Hgašev le dS| Kr »JU eno točko. Rokome- 'z^L-80 v Murski Soboti ^(10. ,?Carni neodločeno 22 Za„ ’ Točko so si igralci StrelSotov'li v zadnji minuti 5, lc> za Krog: A. Kolman-' aPač 4, Meolic 4, Ko- »iki Cankova ‘isiiia ’96 p ■ dbor Z' ^činiZa ^P°rt in rekreacijo a Inkova- Tišina or-uJMicg ?8' izbor športnika, Cat, vnep?-rtne ekiPe in Per' sPortnika Občine Ig^tevh 1Sina za leto l996' |o V petek- 7- februarja GiP, ' ub v prostorih go-8ek na Tišini. vačič 3, L. Sapač 2, Titan in Lukač. Velika Nedelja pa je tesno s 30 : 29 (15 : 15) premagala Polet iz Murske Sobote. Sobočani so zamudili lepo priložnost za zmago. Strelci za Polet: Lovenjak 10, Škraban 5, Slamar 4, Murgelj 3, Čemela 3, Žugelj 3 in Merica. Rokometaši Vuzenice so premagali Radgono z 22 : 18(13:8). Strelci za Radgono: Strah 5, Ra-uš 3, Baum 3, Smolko 2, Bratkovič 2, Klun 1 in Kepe 1. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva se v Radgoni igra pomurski derbi med Radgono in Krogom, Polet pa v Murski Soboti gosti ekipo Pyramide. Odbojkarice Sobote so po prvem delu tekmovanja v državni odbojkarski 1. B-ligi zasedle prvo mesto in se uvrstile v najkakovostnejši razred, to je 1. A-ligo. S tem so Sobočanke dosegle želeni cilj, kar je tudi največji uspeh ženske odbojke v Murski Soboti. O tem, kako so prišle do tega uspeha in kakšne so možnosti soboških odbojkaric v nadaljevanju prvenstva, smo se pogovarjali z njihovim trenerjem Dragom Drevenškom. - Vodenje soboških odbojkaric ste prevzeli v letošnji tekmovalni sezoni. Kaj je bil motiv za vašo odločitev, da ste prišli v Mursko Soboto? »Po tehtnem pogovoru s predsednico ŽOK Sobota Danico Cipot, ki me je seznanila z načrti in željami kluba ter možnostih za dosego cilja, ki so bili vezani na daljše obdobje, kakor tudi po spoznavanju ekipe sem se odločil, da prevzamem treniranje. Dela, kjer vidim, da bom ob sodelovanju z drugimi v klubu lahko uresničil načrte, se rad lotim.« - V prvem delu tekmovanja v državni 1. B-ligi ste doživeli le dva poraza in s prednostjo dveh točk zasedli prvo mesto ter se uvrstili v najkakovostnejšo ligo v državi. Ali je to tisto, kar ste si Želeli? »Res je. Z uvrstitvijo ekipe Sobote v najkakovostnejši razred ženske odbojke v državi je bil cilj dosežen. Dosegli pa smo ga z delom, zaupanjem in odgovornostjo vseh v klubu. Če smo to dosegli kot kolektiv v celoti, je zame največji uspeh in se dobro počutim.« - V najkakovostnejšem razredu odbojkarice Sobote niso najbolje štartale. Kaj mislite o tem? »Glede na razpored tekem realno nismo mogli pričakovati kaj dosti več, saj smo se srečali z ekipami, ki so boljše in bolj izkušene od nas. Morda smo imeli možnosti za uspeh na srečanju s Krimom v Murski Soboti, vendar smo zaradi bolezni in poškod nastopili precej oslabljeni. Vesel pa sem, da igramo v zadnjem času vedno boljše. To smo pokazali na tekmi s Špecerijo Bled v Murski Soboti in s študentkami v Ljubljani, kjer smo prvič zmagali. S takim delom moramo nadaljevati in mislim, da bomo lahko točke dobivali tudi z boljšimi ekipami.« - Očitno je, da imate v ekipi Sobote premalo kakovostnih ig- ral k, zlasti še, če pride do poškodb ali bolezni. Ali v novi tekmovalni sezoni razmišljate o kakšnih okrepitvah? »O tem se bomo v klubu odločali po preverjanju lastnih sposobnosti in na osnovi ciljev v klubu v novi tekmovalni sezoni. Vsekakor tekmovanje v najkakovostnejšem razredu v državi zahteva 12 enakovrednih igralk. Če želimo uvrstitev v sredino lestvice ali kaj več, potem se bo morala ekipa okrepiti. To pa je odvisno od klubske odločitve, organiziranosti in finančnih možnosti.« - Imate morda kakšno sposoči-lo za javnost? »Zahvalil bi se medijem, ki objektivno spremljajo naše delo in uspehe, saj tako naši rezultati ne ostajajo v senci. Naša naloga in odgovornost pa je, da z rezultati upravičimo naklonjenost pokroviteljev in uresničimo želje vodstva kluba.« Feri Maučec PKL - moški Rezultati - 8. kolo Brod : Cloudia shop 45 : 77 Sebeborci: Radgona 64:70 Lindau : Sobota 58 : 82 Claudia shop 7 Radgona vet. 6 Sobota vet. Miarte Lindau Brod Sebeborci 7 5 6 6 7 5 4 4 1 1 6 0 0636:437 1458:367 3409:408 1438:415 5383:464 5375:493 6391:503 14 11 11 9 7 7 6 (K. Glažar) N Pečarovcih na Goričkem je bilo v nedeljo tekmovanje v smučarskih skokih na 30-metrski skakalnici, ki je štelo tudi za kombinacijo. Med 49 tekmovalci je pri članih zmagal Danijel Stra-han (25 metrov) pred Kristjanom Slamarjem (oba G. Slaveči), Borisom Filipičem (Okoslavci), Jožetom Bencejem (Sotina) in Boštjanom Šinkom (Sv. Jurij). V kombinaciji (veleslalom in skoki) pa je zmagal Strahan pred Slamarjem in Šinkom. Med mladinci je bil najboljši Zoran Zelko (Pečarovci) pred Alešem Lončarjem (Gorica) in Zoranom Horvatom (Pečarovci), vsi so skočili 23 metrov. V kombinaciji sta si pri mladincih prvo mesto razdelila Aleš Lončar in Zoran Zelko, tretji pa je bil Zoran Horvat. Temovali so za pokale Vestnika in Murskega vala. FM, foto: Nataša Juhnov v© vestnik, 30. januar 198 — 22 zgodi se vsak dan Štiriinštiridesetletnemu francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu, znanem tudi po njegovem poznavanju in ljubiteljskem odnosu do afriške umetnosti, je ob nedavnem rojstnem dnevu, predvsem pa ob darilu, zmanjkalo nasmeha. Njegova žena mu je s sodelavci podarila 30 centimetrov visoko skulpturo ovna iz žgane gline, ki je bil po vsej verjetnosti ukraden. Pred šestimi leti so namreč v nahajališču Tenekou v Maliju pokradli čez 200 ton najrazličnejših skulptur, ki so izhajale iz obdobja kraljevine (13. do 15. stoletje n. š.) Mah. Fotografije ukradenih skulptur so nato natisnili v posebnem katalogu, ki so ga poslali različnim muzejem po vsem svetu. Na strani 109 je jasno viden tudi oven, zelo podoben darilu, ki gaje prejel predsednik. Muzej je od Chiraca že zahteval vrnitev ukradene umetnine. Državnik se pozivu zaenkrat še ni odzval. '/Z'«.//’ Žalostna pesem /aj AjO LA&AJ^ ! Na MTV si trenutno lahko ogledate najbolj ganljiv video na svetu: »Betcha By Golly Wow!« Pevec, ki seje nekoč imenoval princ, nori skozi bolnišnico, dokler ne najde svoje noseče žene Mayte. Oba se smehljata, nato eksplodirajo barve. Prvi single njegovega najnovejšega albuma »Emancipacija« naj bi bil znanilec sreče. Prince in njegova plesalka sta pričakovala otroka. In v pesmi bije njuno srce. Toda 16. oktobra je Mayte rodila sina, prizadetega. Novinarji so našli mrliški list, kije bil napisan 23. oktobra. Mati: »Mia Gregory«. Oče: »neznan«. Vzrok smrti: Pfeifferjev sindrom, deformacija lobanje. Prince molči. Enkrat v življenju je hotel z vsem svetom deliti svojo radost. Zdaj mora svojo žalost skrivati pred javnostjo. Kevine ljubezensko življenje je razgibano T n s med zvezdami a m. qo^rfLAlA\ PAZ' LAMU OVEN Ona: Prijatelju boš naredila veliko uslugo, ki ti jo bo povrnil na najlepši možen način - najlepši vsaj zate. Toda nikar se ne zanašaj na kakršno koli trajno kombinacijo, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogruntavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podoben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. BIK Ona: Spregledala boš precej pomembno zadevo, ki te lahko stane veliko več, kot si morda misliš sama. Zato nikar ne bodi površna, ampak zavihaj rokave, saj je to edini način, da se rešiš težav. On: Moral se boš pošteno potruditi, da boš dosegel tisto, kar bi tako rad imel. Upaš sicer lahko, vendar pa vedi, da se bodo tvoji upi uresničevali dokaj počasi. Poskusi izkoristiti svoje skrite adute, dokler so sploh še aduti. DVOJČKA Ona: Opletanje z jezikom te bo pripeljalo v dokaj nenavadno situacije, ki pa jo boš kaj hitro izkoristila v svoj prid. Konec tedna boš-preživela z osebo, ki ti pomeni še nekaj več kot le dobro prijateljstvo. On: Kadar bodo tvoja čustva globoka in iskrena, naj ti o tem ne bo nerodno govoriti. Znova si izgubil naklo-njenost ljubljene osebe, vendar se boš vseeno potru-dil in jo ponovno osvojil. Za druge reči pa bo še čas. RAK Ona: Nepričakovan obisk ti bo nakopal celo goro skrbi, vendar ga boš vseeno vesela. Izvedela boš tudi ti-sto, kar te v tem trenutku najbolj zanima, to pa je zvestoba tvojega partnerja. Toda nikar se ne prenagli. On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj, toda ali ni že čas, da poskusiš biti uspešen tudi v ljubezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl skušnjavi, ki jo'zate pomeni vsak poslovni izziv. LEV Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate, pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki se lahko kaj hitro razbohoti v staro ljubezen. Lahko da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še kaj več. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki bodo prav prijetno poživilo tvojega vsakdanjika. DEVICA Ona: Prisrčno se boš nasmejala nekemu spodrsljaju, ki pa ne bo usoden ne zate in ne za tvojo ljubezen. Priložnost, ki se ti bo s tem ponudila, pa le izkoristi, saj se ti zlepa ne bo več ponovila. On: Poskusi se skoncentrirati na svojo okolico bolj v smeri prijateljstva kot poslov. To ti lahko v prihodnosti še zelo koristi. Glede partnerja so tvoje skrbi povsem odveč in dobro bi bilo, če bi se ji opravičil. Halle Berry Courtney Cox Jesen: toPj^i E)le MacP^e' -ima: superzvezda Šha^ stole ..in TV zvezda Poletje: igralka Pomlad: moderatorka Joan Lunden TEHTNICA Ona: Doživela boš nekaj nesporazumov, predvsem zaradi stalnega vmešavanja prijateljev v povsem zasebne zadeve. Proti koncu tedna se ti obeta zanimiva zabava, ki pa se bo končala na nekoliko neprijeten način. On: Še vedno še ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti še kako teplo. S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti bo odkril pravo podobo njenih čustev. Nikar ne omahuj, ampak napadi! ŠKORPIJON Ona: Obiskala te bo nepričakovana sreča, ki bo le prehodna. Seveda to še ne pomeni, da je ne boš do konca izkoristila. Pazi se prijateljevih namenov, saj so vse prej kot odkriti in prijazni. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu! STRELEC Ona: Do srca ti bo prišel nedvoumen namig, to pa te bo tako zmedlo,,da še nekaj časa ne boš trezno mislila, ampak le medlela od skoraj bolečega hrepenenja. To pa je lahko varljivo, saj se ti lahko kaj hitro zgodi, da boš razočarana. On: S prijatelji se boste kar pošteno poveselili, za nameček pa boš ponovno spoznal še izredno privlačno dekle iz daljne preteklosti. In oba bosta ugotovila, da sta si bila že takrat zelo všeč, sedaj pa bosta to tudi realizirala. KOZOROG Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo prav nič dolgčas, saj se ti obeta prava »razprodaja« tvojega prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi v povsem vsakdanjih stvareh. On: Proti koncu tedna se ti obeta vesela zabava, iz katere boš odnesel težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo naslednji dan sicer minil, spomin nanjo pa bo ostal. Za kaj več pa se boš moral precej potruditi. VODNAR Ona: Kritično obdobje je za teboj, zato bi ne bilo slabo, da bi se ponovno posvetila uresničevanju svojih načrtov. Nekdo te bo opazoval in si pri tem delal velike načrte, od tebe pa bo odvisno, ali se mu boš odzvala. On: Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten priokus neuspeha. Najbolje se je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil tisto, kar se ti je pripetilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa ... RIBI Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu prav ti ujela v nastavljene mreže. In takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Naletel boš na nasprotnika, ki ti bo v marsičem kos. Vse skupaj boš vzel kot še enega od izzivov. Za partnerja pa nikar ne skrbi, saj se bo konec tedna vse skupaj izteklo presenetljivo ugodno - predvsem zate. Le kaj imajo vse te štiri lepotice skupnega? v letu jih je vse zapustil isti moški. Kdo drug kot Kevin Costner, ki se ods ločitve pred dvema letoma (razlog, no, kaj takega, je bila kaj drug^ j nezvestoba) prebija skozi hollywoodska posteljna polja. Bo se tokra1 ali ga bo morala k postelji privezati superzvezda Sharon Stone, kiF nutno tudi samska in prav tako znana po svojih: »Adijo, moj mosk*' Carol Shaya zaradi Playboya ob službo Šestindvajsetletnica, ki je bila samo priložnostni model pri Playboyevi izdaji Covergirl v avgustu leta 1994, je dokončno izgubila svojo službo pri newyorški policiji. To pa zato, ker se je porednica pustila fotografirati s svojo službeno značko, kapo in pendrekom. Takoj po izidu časopisa sojo odpustili. Bivša policistka je šla na sodišče, toda tudi tam je revica izgubila. Shaya se ni »samo pustila gola fotografirati, temveč je izrabila tudi svojo pozicijo in policijska oblačila za lasten komercialni uspeh«, so razsodili na sodišču. Ekspolicistka je frustrirana. Zelo jo namreč teži izguba dela: »Morda zveni sentimentalno, toda delo policista prinese dosti samozadovoljstva,« pravi žalostna Shaya. Moj, tvoj, naš? Živalski vrt svetega A' guština na Floridi. Povs«" sproščeno sedi mala (pravkar je dopolnila leto!) v svojem vozičku, jo trije orangutani potiskal po živalskem vrtu. In P°je je detece žejno. Pojavi vprašanje, katera od K6 opičjih dam ji bo priskrb^ sok. Je moj, tvoj ali nas rok? J Rešitev: Caseyina 01,1: Kathe Sacco(26)je na#1®' fotografirala opičjo dis^ sijo in nato poskrbela se < svojo hčer. Kathe natn^ skrbi za živali v živalsk®j{ vrtu in vsak dan priP6l malo Casey s sabo. In °P je dame so Caseyine va ške že od njenega rojs* dalje. re Vit Po de ide Po nil ob, na rej Pia da do do: hej jih sty Za dy, se naj COj koi dn dr. Pri stc Jaz tar da Ca vestnik, 30. januar 1997 vsakogar nekaj 23 E CZ) ' C rt S c« u en S >n zavidajo drug plateh Jvm®d nJimi je prav tako eri pa^ 0 sovraštvo. Neka-St°iijo Ver|eŽko Prenesejo, da <,Pn° nasProti svojemu । Pozn,?dprav|jate v Pariz ali do 1V koga’ mu povejte, hd'erod ^arna v Fondaciji Uv°jiio živi^a razstava fotografij Jenje, dvojni pogled. Mona Lisa je njun idol: Mona in Monette preživita ogromno časa v Louvreu. Foto: Raphael Gaillarde ^'tterrand, pred dva-l Pred««^C^.Urnr^ 79-letni fran-d ?ca. e n>k, si je bil zvest do Uni br„7 Beštrov« roo« ženski junak povabil za svojo mizo znane politike in njihove družine in številne prijatelje. Med njimi je bil tudi novinar Jean Marc Banemou. Tema pogovora ni bila politična niti se ni sukala okrog Evrope ali državnih dolgov ali brezposelnosti. Pogovor, kot je povedal Benamou, se je vrtel okrog Julie Roberts (»Pretty Wo-man«), s katero je imel Mitterrand čast večerjati. .Mitterrand: »To je bila moja največja želja. Sedeti ob teh dolgih nogah, saj so v ‘Pretty Woman’ bile njene noge?« Cene sadja in zelenjave Cene rabljenih avtomobilov Minulo nedeljo so na sejmu rabljenih avtomobilov v Murski Soboti prodajali 33 avtomobilov, prodali pa dva. Znamka Letnik prev.km. Cena Jugo 55 1989 94.000 3.000 DEM Jugo Skala 55 1992 80.795 3.500 DEM R-19 Chamade 1992 39.000 10.100 DEM Golf 13 SK 1988 91.400 7.700 DEM Škoda Fclicia LX 1,9 1997 840 16.000 DEM BX 16 TRS 1983 167.000 3.900 DEM Opel Rekord 1982 171.000 4.700 DEM Jugo 45 1988 82.000 2.200 DEM Zloženo kislo zelje Potrebujemo: 50 dag svinjskega mesa brez kosti, 50 dag kislega zelja, 1 čebulo, 1 par prekajenih klobas ali toliko prekajenega mesa, 10 dag prekajene slanine, 3 del kisle smetane, 2 žlici olja ali tekoče masti, žličko sladke rdeče paprike, sol ter 1,5 kavne skodelice riža. Kislo zelje dušimo z žlico olja dobro pokrito, da se zmehča. Biti mora ravno prav kislo. Med dušenjem po potrebi prilivamo malo vode ali kostne juhe. Dušeno odstavimo. Iz mesa, drobno sesekljane čebule in žlice maščobe pripravimo perkelt. Meso zrežemo na manjše kocke. Na maščobi svetlo popražimo čebulo, dodamo meso in ga naglo nekoliko popražimo. Pazimo, da se ne izsuši. Potresemo z rdečo papriko, počasi zalivamo in pokrito dušimo. Dodamo malo paradižnikove mezge. Med dušenjem mesa jed previdno zalivamo, ker mora omaka ostati bolj gosta. Solimo po potrebi. Prekajeno klobaso ali meso skuhamo. Riž do polovice skuhamo na vodi in odcedimo. Ko imamo vse sestavine pripravljene (klobasa naj bo narezana na koleščke, slanina na ozke, tanke rezance), pripravimo / zloženko. ///^ X Primerno ognja varno posodo, v kateri / / k°mo jed v pečici zapekli, pomastimo. Vanjo ‘ ’ damo plast dušenega zelja, ga potresemo z rižem, po njem razdelimo perkelt, pokrijemo z zeljem, potresemo s prekajeno slanino in klobaso (ali prekajenim mesom). Pokapljamo s kislo smetano. Vse nadeve še enkrat ponovimo. Zgoraj naj bo kislo zelje. Izdatno ga prelijemo s preostalo smetano in v vroči pečici zapečemo (25 minut pri 220 ° C). Da ostane jed dovolj sočna, lahko pred peko pri robu posode prilijemo zajemalko juhe ali vroče vode. Ponudimo s kosom črnega kruha. Cilka Sukič Stalinove skrivnosti tt1: । šef tajne službe Lavvrentij Berija naj bi bil »nor«, saj je povsod, kamor je prišel, pustil za sabo nered in množična grobišča. Malinkinova je tudi povedala, da se sedanji ruski predsednik Boris Jelcin včasih skrivoma odpravi v cerkev pod Kremljem, da bi tam »v miru molil«. Skrivoma zato, da ga ne bi »videl« njegov komunistični nasprotnik Zjuganov. Malinkinova se sprašuje: »Je mogoče Rusiji predsedovati brez boga?« Na splošno pa je Malinkinova razdelila kremeljsko gospodo v dve kategoriji: v takšne, ki si ob vstopu očistijo čevlje, in takšne, ki tega ne počnejo. Stalin in Brežnjev sta spadala v prvo kategorijo, prav tako sedanji ruski vladar Boris Jelcin. Zelenjava Tržnica M. Sobola G. Radgona Ljutomer jabolka 90 120 80 pomaranče 159 200 220 banane 177 190 160 hruške 220 300 230 grozdje 600 450 560 limone 260 300 260 orehova jedrca 960 700 880 paradižnik 320 300 350 paprika 560 500 450 krompir 28 30 30 šolala 300 360 288 korenje 120 200 180 čebula 66 100 90 fižol v zrnju 321 300 299 jajca 20 20 24 česen 420 500 400 cvetača 300 200 290 SESTAVIL MARKO NAPAST SPANSKI PROFESIONALNI KOLESAR FRANCOSKI PISATELJ IN MORALIST (1715-1747) VINORODNA RASTLINA KDOR KAJ URADNO POTRDI, OVERI IRSKI BRINOVEC PLODOVI OLJK STEARIN VRSTA GOLA PRI NOGOMETU BARVA KEMIČNA PRVINA, REDKA KOVINA (Ruj OBER BENETKE NORDIJSKA MORSKA BOGINJA HELU PRIPADNIK IRCEV RIM. BOGINJA JEZE RIMSKA IGRALKA EKBERG ŽELEZNA PRIPRAVA TA NA CEVUE VETRNI JOPIC S KAPUCO MALICA V OBMORSKIH KRAJIH POVRŠINSKA MERA GLAVNI ŠTEVNIK KORALNI OTOK LUKSI GALVANI BIBLIOTEKAR DOLAR POŽIREK AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRALIJE KATRAN VITTORIO ALFIERI ŽIVČNOST DROBEC KAMNINE, KOS PRODNIKA REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Oremans, siromak, vonjava, Edam, IL, Te, Issa, Ljerka, Jan, ing, Enna, R, nesnaga, 01, omen, sredina, tonalit. 24 ^Cronika vestnik, 30. januar 19^ Zgodilo se je Dogodek, ki vznemirja Zakaj je umrla Sidonija? Sta zdravnika postavila napačno diagnozo? V petek, 10. januarja, kmalu popoldne je prišla k Prelčevim v Šalovcih na obisk 55-letna soseda Sidonija Herceg. Prinesla je liter domačega vina, da bi se tako oddolžila Heleni Prelec, ki ji je lani obrezala domače brajde. Sama vina ni pila. Na obiskuje ostala kaki dve uri - tja do 15. ure. Med klepetom je soseda Aladarja Grabarja poprosila, da bi ji enkrat marca zaklal prašiča. Moravske Toplice: Vkleščena v vozilu V zadnjih nekaj dneh v Pomurju ni bilo veliko nesreč. Hujša seje zgodila v petek, 24. januarja, ob 9.55. Policisti so jo takole opisali: Simona H. seje peljala z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz smeri Bogojine v smeri Moravskih Toplic. Pred naseljem Moravske Toplice je v blagem daljšem preglednem ovinku zapeljala na nasprotno stran vozišča in čelno trčila v sprednji levi del nasproti vozečega tovornega vozila, katerega je upravljal Franc Š. V silovitem trčenju je voznica osebnega avtomobila ostala vkleščena v vozilu in so jo iz njega rešili gasilci GD Murska Sobota. V nesreči je dobila hude telesne poškodbe. Na vozilih pa je nastala materialna škoda v višini 700.000 tolarjev. Murska Sobota: Vlom na avtobusni postaji V noči z 20. na 21. januar je nekdo vlomil v kiosk na avtobusni postaji v Murski Soboti in odnesel manjšo količino cigaret in vžigalnikov, tako daje škode »le« za 33.000 tolarjev. Vlomilca še iščejo. Ljutomer: Angel je »odletel« Iz ljutomerske župnijske cerkve je izginil kipec angela s svečo. Da ga ni več, so ugotovili 22. januarja. Ne, ni odletel, ampak gaje nekdo ukradel v noči z 21. na 22. januar. Je angel, vreden menda 300.000 tolarjev, kje skrit, ali pa je že v družbi nabožnih podob kakega zbiratelja? Kdo bi to vedel? Črenšovci: Vlom v gradbeno barako Samostojni podjetnik M. H. iz Renkovec je oškodovan za 60.000 tolarjev. Toliko naj bi bila vredna motorna žaga, ki je bila shranjena v baraki na gradbišču nove stavbe Pomurske banke v Črešovcih. Nezanec je v noči na 23. januar vlomil in žago odnesel. Gornja Bistrica: Gasilci so imeli delo 23. januarja okrog‘15. ure je izbruhnil požar v kuhinji stanovanjske hiše. Gasilci so sicer gasili, a kljub temu je škode za 500.000 tolarjev. Vzrok požara še vedno ugotavljajo. Lendava: Ponarejene lire V petek, 24. januarja, ob 9.25 so delavci LB Pomurske banke v Lendavi odkrili ponarejen bankovec za 100.000 italijanskih lir. Pozneje so ugotovili, je »prišel« iz menjalnice Kompasa na mejnem prehodu v Dolgi vasi, saj je bil med bankovci dnevnega izkupička omenjene menjalnice. Bančniki so poklicali policijo, ki skuša dognati, kdo neki je menjal ponaredek. Murska Sobota: Mamila V petek so delavci urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota in policisti policijske postaje Murska Sobota našli pri Zsoldu V. mamilo vrste heroin. Bilo gaje za 0.7 grama. Na domu Štefana V. pa so našli in prav tako zasegli nekaj več: 1.9 grama heroina. Mamilo so medtem že poslali na analizo. Poroke. V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Marjan Dora, novinar, iz Murske Sobote in Milena Tubolj, novinarka, iz Murske Sobote; Klement Časar, gradbinec, iz Dolenec in Jožica Matuš, tektilna konfekcionarka, iz Dolenec; Benjamin Bukovec, delavec v izdelavi čevljev, iz Beltinec in Renata Žižek, tekstilna konfekcionarka, iz Beltinec; Renato Žižek, obdelovalec lesa, iz Ižakovec in Jelka Kavaš, šivilja, iz Ižakovec. ČESTITAMO! Winkler je pisal Podobniku Letos poteka 25 let od ustanovitve Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Približno toliko časa je poteklo tudi od ustanovitve nekaterih istoimenskih oziroma istoposlanskih občinskih svetov. Tudi v marsikateri novi občini so že ustanovili svet za preventivo in vzgojo. V Lendavi, denimo, pa so oblikovali medobčinski svet. Kdaj nov zakon o varnosti v cestnem prometu? Za božjo voljo, ohranimo glavo! Predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je že nekaj let Ivan Winkler. Taje novemu predsedniku Državnega zbora R Slovenije Janezu Podobniku poslal predlog, naj čimprej uvrsti na dnevni red Državnega zbora predlog Zakona o varnosti v cestnem prometu. Najbrž se spominjate, da so osnutek in pozneje predlog omenjenega zakona »premlevali« že prejšnji poslanci, a sprejeli ga niso. Vzrokov za to je več in jih tu ne nameravamo nizati. Enega, ki je, četudi splošno znan, pa le kaže omeniti: potek mandata poslancem. Novi zakon o varnosti v cestnem prometu (konkretneje: njegovo izvajanje!) bi prav goto- S. S. vo pripomogel k večji prometni varnosti, saj predvideva zmanjšanje hitrosti, uvaja kazenske točke, odvzem vozniških dovoljenj, ponovno opravljanje izpitov in tako naprej. Tudi visoke denarne kazni in celo zaporno kazen bo mogoče izreči hujšim kršilcem. Lani je bila prometna varnost v Sloveniji nekoliko boljša kot v prejšnjih letih, saj so ceste (prvič po letu 1965) terjale manj kot 400 življenj. Ivan Winkler je povedal, da sam zakon ne bo zadoščal in da bomo morali sprejeti nacionalni program na področju varnosti v cestnem prometu in dvigniti kulturo voznikov. »Po naših cestah še vedno vozijo pijani vozniki. V minulem Nemočna na ilovnatih tleh V soboto, 11. januarja, ob 9.15 se je na kmečko domačijo Sidonije Herceg pripeljal z mopedom pismonoša Karel Kuhar, da bi ji izročil pismo. Povzpel seje po zunanjih stopnicah in naletel na odprta vhodna vrata. Stopil je v predsobo in se zdrznil, ko je zagledal Sidonijo, ki je nemočna ležala na ilovnatih tleh. Stekel je do sosedovih Svetčevih, kjer so imeli koline, in povedal, kaj je vi Albina Svetec in Helena Prelec menita, da soseda Sidonija Herceg ne bi umrla, če bi ji pravočasno pomagali. del. Aleksander Janko in Jože Žu-panek, ki sta bila na kolinah, sta šla z njim. Kmalu zatem je prišla tudi druga soseda - Helena Prelec. Tista, pri kateri je bila Sidonija dan prej na obisku. Onemoglo žensko so dvignili in jo prenesli v kuhinjo, Aleksander Janko pa je poklical telefonsko številko 112 (reševalci, gasilci, center za obveščanje) in dr. Kiršnerja. Pismonoša seje potem odpeljal in nadaljeval z dostavljanjem pošiljk. Helena Prelec nam je pripovedovala: »Brž nato, ko smo Sidonijo po-loložili na posteljo, sem jo poskušala oživiti z umetnim dihanjem. Tega sem se naučila na tečajih Rdečega križa in eni drugi sosedli, ki je tudi ,tja padla’, sem že pomagala. Med poskusom oživljanja so Sidonijina lica pordela. Dr. Kiršner, ki je prišel čez kaki dve uri, je povedal, da je kap, in nekaj pisal. Potem so prišli reševalci in dr. Hrenova. ,Kje hodite tako dolgo?’ sem jih vprašala. ,Ne gre tako hitro!’ so odvrnili. .Gospod doktor, ne bomo je peljali, ker bo čez eno uro umrla!’ je, če se ne motim. izjavila zdravnica. ,In kaj bomo z njo, če ne bo umrla?’ sem vprašala. Zdravnik je napisal na listek tele- letuje bilo v vseh prometnih nesrečah, ki so se končale s smrtnimi žrtvami, udeleženih kar 37 odstotkov vinjenih voznikov. Tudi hitrost še vedno ostaja na vrhu vzrokov najhujših prometnih nesreč. V naseljih se zgodi 60 odstotkov vseh prometnih nesreč, a je Slovenija še vedno ena redkih držav, ki dopušča v naseljih hitrost 60 kilometrov na uro. Drugod je omejitev na 50 kilometrov, marsikje pa jo nameravajo celo znižati na 30 kilometrov na uro,« ugotavlja Winkler. Glede na to, da so novi poslanci komajda sedli v klopi, je nemogoče predvideti, kdaj bo sprejet novi zakon. Vprašanje je tudi, ali ga bodo sprejeli v obliki sedanjega (izpiljenega) predloga ali pa bodo novinci hoteli vse »jovo na novo«. Pa dotlej? Kaj, ko bi se vozniki motornih vozil in drugi udeleženci v prometu končno zavedali sporočila »obrabljenega gesla: Na cesti nisi sam! Ko bi se ravnali po njem, si marsikdo ne bi razbil glave! S. S. fonsko številko 54 115. Obljubil je tudi napotnico za bolnico. Reševalci in zdravnica so odšli, kmalu za njimi tudi zdravnik. Mi, domačini, ki smo ostali, smo potem kurili, daje postalo toplo, nesrečnico, ki je bila vsa premražena, smo slekli in preoblekli. Sama sem jo božala in jo spodbujala, naj mi kaj pove. Imela sem občutek, da zaznava, čuti, kaj se dogaja z njo in okrog nje.« Ljudje, pokličimo župana! Čeprav sta zdravnika napovedala skorajšnjo smrt, Sidonija ni umrla. Ljudje, ki so bili pri njej, so se še bolj vznemirili. »Treba bo poklicati župana, naj on kaj ukrene. Župan Aleksander Abraham je bil tisto soboto nekje na kolinah in okrog 13.30 smo ga le našli. Prišel je na Sidonijin Kaj pravijo v zdravstvenem domu? Zaradi varovanja poklicne skrivnosti vodstvo Zdravstvenega doma Murska Sobota ne namerava prek*javnih medijev razpravljati o zdravstvenem stanju posameznih bolnikov, okoliščinah in posledicah tega stanja. Vendar pa želimo opozoriti, da ima zdravnik dolžnost in pravico odločanja, pri čemer mu je najvišji zakon bolnikova korist in spoštovanje življenja. Zdravnik je še posebno dolžan pomagati vsakomur, ki je v neposredni življenjski nevarnosti, to pomeni, da se nevarnost za življenje lahko odvrne ali zmanjša. Če ne gre za spremenljivo stanje nevarnosti, pa tudi zdravniška pomoč ni mogoča. Direktor ZD, dr. Jože Felkar, spec, splošne medicine Pes - človekov najboljši prijatelj Kdo je pokončal Ressi? Je bila ustreljena s pištolo? V Kuštanovcih so ljubitelji psov zelo vznemirjeni: njihovi hišni čuvaji izginjajo drug za drugim! Arovega psa ni že tri tedne, Rituperjevi, Kodilovi, Pentakovi, Oučkovi in Oreškovi pa so našli svoje pse - ustreljene. O množičnem pokončavanju psov v tem delu Goričkega je za javnost spregovoril Marjan Fras iz Murske Sobote, ki pa se skoraj več kot v mestu zadržuje v Kuštanovcih, kjer ima velik vinograd. Tudi sam je neposredno prizadet, kajti tisti, ki pokončuje, ni prizanesel tudi njegovi dve leti in tri mesece stari nemški ovčarki Ressi. »Predzadnjo sredo okrog 16. ure sva se z ženo Eriko pripeljala v Kuštanovce. Z nama je bila tudi psica Ressi. Pustila sva jo na ograjenem dvorišču, midva pa sva odšla jemat vzorec vina za analizo. Čez nekaj minut, ko sva prišla iz kleti, sem poklical: .Ressi, gremo!’ Psice ni bilo več. Opazila sva, da so bila vratca na dvorišču odprta. Se Društva za zaščito in varstvo živali Murska Sobota je dejavno tudi v tem času. Člani so poskrbeli za prehrano ptic pozimi, saj so v parku in na več drugih mestih nastavili pogače iz loja in semena, ki so ju kupili z lastnim denarjem. Lastnikom psov svetujejo, da uredijo primerne razmere za svoje hišne prijatelje: okrog hiše naj počistijo sneg, pasje hišice naj toplotno izolirajo in dajo vanje pregrinjala, da jim bo toplo. Psov naj nimajo na verigah, v obdobju nizkih temperatur pa naj jih imajo v zaprtih prostorih. Člani Društva za zaščito in varstvo živali so doslej rešili že veliko živali, s tem da so zanje našli nove domove. Tam jih tudi občasno obiščejo. Še naprej pa tudi tedensko dežurajo in iščejo za živali brez doma ljudi, ki bi jih sprejeli v svoje varstvo. Teh pa k sreči ne manjka, saj so doslej sprejeli že 60 živali. Februarja bo DZVŽ zaznamovalo prvo leto delovanja. dom in poklicali so dr. Kiršnerja, ki je menda povedal, naj pride kdo po nemočna ležala na ilovnatih tleh. Brž je obvestil najbližje sosede. Pismonoša Karel Kuharje naletel na odprta vhodna vrata in pa žensko,^ napotinico za bolnico. To je potem šla iskat natakarica Gordana Svetec. Zaradi županovega klica je ponovno pripeljalo reševalno vozilo, vendar brez zdravnice. Sidonijo so končno odpeljali v bolnico, kjer pa je še isto noč umrla.« Kdo je bila Sidonija Tragična smrt je vaščane Šalo-vec pretresla, zato so se polnoštevilno udeležili njenega pokopa v ponedeljek, 13. januarja. Očeta je izgubila že pred davnimi leti, mati pa ji je umrla pred pe- Zakonca Marjan in Erika iz Murske Sobote sta vsa iz sebe, kajti njune Ressi, ki je bila tako rekoč družinski član in sta jo zato zelo »cartala«, ni več. sva jo klicala, nato pa šla iskat na cesto. Kakih 150 metrov od hiše (v smeri Mačkovec) sva jo našla - mr- DOMINIKA T timi leti. Sidonija, ki se ni poročili je tako ostala sama na srednje * likem posestvu. Ker sorodstvi bližini ni imela, soji pomagali# nji sosedje. Redila je več glav?0" da in tudi svinje. Imela je več i* tijskih strojev in pripomočke' Zdrava pa mi mogla biti Hi* kajti, kot je povedala Helena"11 j, lec, večkrat se je pritoževala,-ima omotico. Nasvetov, naj S , zdravniku, pa menda ni upošteV . »Mislim, daje njen zdravst’ karton prazen,« je sklepala Hd ■ Delo, polna zaposlenost, naj" vzrok, da se ni podala v zdra^ no ambulanto. Kdaj je omagala? Ne v petek, 11. januarja, P°č ko se je vrnila z obiska pri *r » vih, ne v zgodnjih sobotnih 12. januarja, ni nihče več vide donije. Vse kaže, daje omagalL zadel infarkt?) že v petek Pr°^ čeru. Daje utegnilo biti tako, pajo po tem, ker med stanoval , hišo in gospodarskim posloPP’, sta vsak zase, v snežni podl^ dvorišču ni bilo sledov. Živt®e J tisti nesrečni sobotni večer ®i s mila. Glede na to, da sojo nas tleh v predsobi, je mogoče 100 ( sklepati, da je padla na tla Pr.1(, tem prostoru. In ni zbrala v5«^ liko moči, da bi prišla do in poklicala pomoč. Morda Pa j reševalci tedaj pomagali- A ® k je hotela drugače. Marje bila zgolj usoda? J Komentar prepuščam brai Besedilo in Š. soboca tvo! Ležala je na desnem r°^;i stišča, mlaka krvi pa je bila111 j( levi strani. Morda jo je tisti, ustrelil, potegnil na desno morda ni bila takoj mrtva 1® J| sama - v smrtnem boju - pdP tJa?« ,J» Frasova sta obvestila P01 ,7,^ čez kako uro sta dva prišla p^j in si nekaj malega zapisala- a dnji dan sta Marjan in njeg0'?^ telj Jani Kurbus, ki mu sicer ve * pomaga v vi^i du, Ressi za rjuho in jo la na dvorili-nograda v K a novcih. Os risana serija -^"izanka anascena - 14.30 Zaznamovani, Titani« 30 P0P 30 - 16.00 Mulci, zdravjg, ~ '®-30 Santa Barbara - 17.30 Na °ba|na' nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 a °0 0q a’ nanizanka - 19.30 24 ur -H naae9a mesta, nanizanka - Pdicija, nanizanka - 22.00 . alnastr~- 30 Gasilci, nanizanka - 23.30 i n« S' Ponovitev - 0.30 24 ur, pono-1.00 POP 30 ^vaskai ?čila~ ro nc' 8,00 Dobro jutro - 10.00 Po-o ?troke '2ohraževalni program - 11.30 8erija~ 1«'.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, 'Hln i, ? Santa Barbara - 13.50 Risanka °tr°ke - lR°oraževalni program - 15.10 Za ' 17.1 s u -Moč denarja - 16.45 Živeti z 218-40 v . a®ka danes - 18.05 Kolo sreče Zan denarnica - 19.30 Dnevnik -v aja~3R®b za Hrvaško, dokumentarna ' 22 kn Tv-parlament -22.15 Opazo-^■45 p ' pridi v Las Vegas, ameriški film v. Orociia klaska 2 'n ra>k?ar ~ 14 55 Drama - 15.55 Z name->.f®9om- 1650Profi|j serija_ 17 15 1o ® Risalu kovalna služba, nanizanka -i ® Žun ■ ~ 16-35 Divje srce, nanizanka -,2O.1S uamjska panorama - 19.30 Dnevnik J^bgi- raPsM učinki, nanizanka - 21.05 [z- v barvah: Butch Cassidy in Sun-K a ameriški film ^o^ARSKA! rob°l(lr)e a ' 6.00 Sončni vzhod - 9.00 ij^a/ , i? 05 Marienhof - 11.10 Happy ha ■ Tek. Poročila - 12.05 Posel -K1® strtih k ' 14 00 Poročila - 14.10 Gim-0 Skr;. arc ' 15-00 Repeta, za šolarje -boqa°Sti peska * 17-05 Re> P°*Sonč-pr% Z .117-30 Vklopi! - 17.55 Katoliška š^lica J,'J5 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 21 '2n nc 13 Kultura - 19.30 Dnevnik, Stili5 MG - 20.15 Kritična situacija -^kifj|9dl° ’97 - 21.55 Napačni gib, TVu 23.35 Dnevnik Jao^lARSKA 2 Parlamenta - 16.35 Alpe- Recr ' 17J0 Thulski Eskimi ’ ŽOn Mann naln' dnevniki in magazini -’ kriminalka - 19.55 Pratika -tkalno i?ine - 20.10 Mostovi - 21.00 V1 ik~ on2^30 Vse ali nič, kviz - 22.00 K 6t1tov 5 Aktualno - 22.40 Izpitni filmi •Vav^3'50 MC K^ijai h?6' 1' 10.00 Tudi angeli imajo radi L' \ Confetti - 14.55 Naša mala far-V ' 17 , Meka ladja Voyager -16.30 bjjaWor,.'15 Vsi pod eno streho - 17.40 t ’18/10 Glei' Slej' kdo city 14.55 Umori, stopnje, ameriška nadaljevanka 15.40 V slogi je moč, avstralska nanizanka 16.10 Carolinevvelemestu, ameriška nanizanka 16.35 Koncert za mlade 17.40 SPvalpskemsmučanju, Sestriere 18.55 Košarka: Smelt Olimpija - Sevilla 20.55 SP v alpskem smučanu, Sestriere 21.50 Svetovni pokal v biatlonu, Osrbli 22.35 Zavrtimo stare kolute 23.05 Slavnostni koncert v Sarajevu POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci, nanizanka - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Maček Felix - 13.30 Newyorška policija, nanizanka - 14.30 Ograje našega mesta, nanizanka - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur - 20.00 Jekleni orel 2, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Obraz tedna - 23.00 Gasilci, nanizanka - 0.00 Obalna straža, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro*- 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Za otroke -16.10 Ponovitve - 16.40 Iz sveta znanosti -17.10 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče -18.35 Oddaja o šolstvu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Živa resnica - 21.20 BBC v Vietnamu - 22.15 Opazovanja - 22.45 Z namenom in razlogom - 23.45 Območje somraka, nanizanka - 0.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 12.50 Koledar - 13.00 Stranski učinki, nanizanka - 13.45 Čno belo v barvah, ponovitev -16.45 Kronika Heroeg - Bosne - 17.15 Hugo -17.40 Reševalna služba, nanizanka - 18.25 Risanka - 18.35 Divje srce, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Senca, nemško-švicarsko-francoski film -21.50 Modra kri, nanizanka - 22.45 Glasbena oddaja TV MADŽARSKA! 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, magazin - 9.05 Športna akademija - 11.15Acapulco H.E.A.T. - 12.00 Poročila -12.05 Posel - 12.25 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Narodnostne oddaje - 15.00 Repeta - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Priče - 17.30 Vklopi! - 18.00 Nujna pomoč - 18.10 Iščemo izginule odrasle - 18.15 Posel - 18.30 Kviz -19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Konec dobrih starih časov, češki film - 21.55 Mediamix - 22.35 Deklamacija - 22.45 Senca, nemško-švicar-sko-francoski film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 16.00 Malo Juga, serija - 16.35 Klovnova Žena, tv-film - 17.25 Pomagač - 18.00 Regionalni dnevniki - 18.15 Mreža - 19.05 Mesečina, serija - 19.55 Narodopisje - 20.00 Vse ali nič, kviz - 20.25 Glasbena zakladnica - 20.40 Nogometni superpokal, FC Juventus : Pariš SG, v odmoru Dnevnik - 22.40 Policijska poročila - 22.45 Aktualno - 23.10 Smučanje -0.10 MC TV AVSTRIJA1 6.00 Confetti - 9.40 Ekipa A - 10.25 Columbo -12.00 Confetti - 14.55 Naša mala farma -15.45 Vesoljska ladja Voyager - 16.30 Ekipa A -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Smučanje -18.10 Polna hiša - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Roseanne - 19.30 Čas v sliki -20.00 Šport - 20.15 Smučanje - 22.05 Alpska saga - 23.30 Peter Strohm - 0.30 Mačka plodi miš, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.10 Schiejok vsak dan -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Avstrija danes -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža- 13.00 Čas v sliki - 13.10 Čas v sliki - 13.55 Divji potok -14.45 Lipova cesta - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Alarm na postaji dva, film - 21.50 Moda -22.30 Hitlerjevi pomočniki - 0.15 Čas v sliki RTL 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami - 8.00 Poročila - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.05 Dobri časi, slabi časi - 8.40 Springfieldska zgodba - 9.35 Kalifornijski klan - 10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 12.30 Poslušaj, kako razbija - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopar-dy! - 17.30 Med nami - 18.00 Dober večer -18.30 Ekskluzivno - 18.45 Poročila - 19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Sexy Lissy, film, 1. del - 22.10 Sternova TV -0.00 Poročila ČETRTEK k 6. FEBRUARJA_ TV SLOVENIJA 1 10.50 Caroline v velemestu, ameriška nanizan-la 11.15 Brez slehernega dvoma, ameriški film (čb) 12.35 Podobe narave, kanadska serija 13.00 Poročila 13 .05 Kolo sreče 13 .35 Made in Slovenia 14.05 Novice iz sveta razvedrila 14.30 V vrtincu 15.00 Triptih Agate Schvvarzkobler, tv-film 16.20 Tvprodaja 17 .00 Obzornik 17.10 Santo Žužkito, risana serija 17.35 Hugo 18 .00 Po Sloveniji 18.30 Tvprodaja 18.40 Kolo sreče 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Tednik 21.05 Forum 21.20 Pokončni policaji, angleška nanizanka 22.00 Odmev, vreme, šport 22.35 Omizje 0.10 Tednik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 10.00 Karaoke 11.00 Evropska liga v odbojki (ž) 11.40 SP v alpskem smučanju, kombinacijski smuk (m), prenos 13.15 Vikarka iz Dibleyja, angleška nanizanka 13.45 Po sledi mavrice, dokumentarna oddaja 14.15 Ellen Cleghome, ameriška nanizanka 14.45 V slogi je moč, avstralska nanizanka 15.20 Podeželski utrip, angleška nanizanka 16.15 SP v biatlonu 17.00 Posnetek kombinacijskega smuka (m) 17.40 SP v alpskem smučanju, kombinacijski slalom (m), 1. tek 19.00 Oddaja o računalništvu 19.30 Vslogije moč, avstralska nanizanka 20.00 Sestriere '97 20.45 Kombinacijski slalom (m), 2. tek 22.15 Evropska liga v košarki (ž) 23.00 Podoba podobe 23.30 Aliča, evropski kulturni magazin POP TV 10.00 Santa Barbara - 11.00 Gasilci, nanizanka - 12.00 POP-kviz - 12.30 M.A.S.H. -13.00 Obraz tedna - 13.30 Jekleni orel 2, ameriški film - 15.30 POP 30 - 16.00 Mulci, nanizanka - 16.30 Santa Barbara - 17.30 Na zdravje!, nanizanka - 18.00 POP-kviz - 18.30 Obalna straža, nanizanka - 19.30 24 ur -20.00 Air Amerika, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. - 22.30 Argument - 23.00 Gasilci, nanizanka - 0.00 Obalna straža, ponovitev - 1.00 24 ur, ponovitev - 1.30 POP 30 TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.20 Marisol, serija - 13.05 Santa Barbara - 13.50 Risanka - 14.10 Izobraževalni program - 15.10 Za otroke - 16.10 Ponovitve - 16.45 Besede, besede - 17.15 Hrvaška danes - 18.05 Kolo sreče - 18.40 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.10 Ekran brez okvira - 21.15 Želja Ogresta in gostje - 22.15 Opazovanja - 22.50 Odgrni zavese, ameriški film - 0.40 Poročila TV HRVAŠKA 2 14.20 Koledar - 14.30 BBC v Vietnamu -15.20 Sumljivi posli, ameriški film - 16.45 Glasbena oddaja - 17.15 Hugo - 17.40 Reševalna služba-, nanizanka - 18.25 Risanka -18.35 Divje srce, nanizanka - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.15 Dosjeji X, nanizanka - 21.10 Pod pritiskom zakona, ameriški film - 22.50 Filmska gibanja - 23.30 Seinfeld, nanizanka TV MADŽARSKA 1 5.40 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 9.00 Dopoldne, magazin - 9.05 Marienhof -11.10 Dvorec Frankenberg - 12.00 Poročila - 12.05 Posel - 12.25 Welcome to Hungary - 12.55 Telepakk - 14.00 Poročila - 14.10 Gimnazija strtih src - 15.00 Repeta - 16.30 Skrivnosti peska - 17.05 Čakajoč na vlado -17.30 Vklopi! - 17.55 Naša vera - 18.15 Posel - 18.30 Kviz - 19.00 Pravljica - 19.15 Kultura - 19.30 Dnevnik, šport - 20.05 MC - 20.15 Malo mesto, serija - 20.55 Mrs. Sootfel, ameriški film - 22.45 Klip mix - 22.55 Habsburžani, serija - 23.40 Art Blakey, glasbeni film - 0.10 Dnevnik TV MADŽARSKA 2 15.05 Zamejski Madžari - 15.35 Robin Hood - 16.00 Zeleni planet - 16.20 Sotrpini -16.30 Repeta plus - 17.00 Tajno poslanstvo, serija - 17.30 TOP 40 - 18.00 Regionalni dnevniki in magazini - 19.05 Charlie Grace, serija - 19.55 1100 let v središču Evrope - RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KI1B PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Zamurjenci -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Kinoventilator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1 .osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -■15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 18.00 MV-dur - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila- 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Potepajte se z nami - 11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30. Poročila -13.35 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport -06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila- 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.05 -Občine -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi - 20.10 Horizont - 20.40 Srednjeevropski kulturni magazin - 21.30 Vse ali nič, kviz -22.00 Dnevnik - 22.15 Aktualno - 22.40 Pu-pikin zajtrk, madžarski film (čb) - 0.10 MC TV AVSTRIJA! 6.00 Confetti - 9.00 Vsi pod eno streho -11.55 Confetti - 14.50 Naša mala farma -15.45 Vesoljska ladja Voyager - 16.30 Ekipa A - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Smučanje - 18.00 Glej, glej, kdo razbija -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Čudovito ponoreli par - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.05 Texas Ranger - 21.55 Eksplozija na Kubi, film - 23.55 Čas v sliki - 0.00 Rocky, film - 1.55 Eksplozija na Kubi, akcijski film - 4.05 Rocky TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 Alarm na postaji dva -12.00 Čas v sliki - 12.10 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ljuba družina - 14.45 Lipova ulica - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Schiejok vsak dan - 17.00 Čas v sliki - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dunajska pesem - 21.05 Valček - 21.50 Dunajski operni bal - 22.40 Čas v sliki - 23.05 Dunajski operetni bal - 23.45 Nightvvatch - 1.50 Šport - 1.55 Počasno umiranje - 1.50 Šport - 5.50 Čas za kulturo RTL 6.00 Poročila - 6.05 Sanjska plaža - 6.30 Poročila - 6.35 Eksploziv - 7.00 Točno ob sedmih - 7.30 Poročila - 7.35 Med nami -8.00 Poročila - 8.40 Springfieldska zgodba -10.30 Bogati in lepi - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Točno ob dvanajstih - 13.00 Magnum - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Jeopardy! - 18.45 Poročila -19.10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Operacijski blok- 21.15Schrei-nemakers - 0.00 Poročila - 0.30 Cheers 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Večernice - 21.00 Poročila -21.10 Moja mala nočna glasba - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.45 Mali oglasi -18.15 Poslušamo vas - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila- 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko, noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestita -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila -08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi -09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.30 Iščemo za vas -10.00 Poročita -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.15 Nstsnmv - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Subjektivno/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro -06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ -07.30 Informacije v treh jezikih - 07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank -09.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila-18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof - 21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. 28 J^estnik vestnik, 30. januar Bodo zmogli vse finančne obremenitve V nadaljevanju prejšnjega prekinjenega sestanka sveta županov devetih občin, ki so nastale na območju nekdanje velike soboške občine, so se najprej lotili vlog za sofinanciranje nekomercialnih radijskih in televizijskih programov Župani so tokrat obravnavali prošnji Podjetja za informiranje, in sicer za Radio Murski val, in Kanala 10 podjetja Idea, ki se zavzema za zakup radijskega programa Radia radia. Pri slednjem gre za skupno 6 milijonov tolarjev sofinanciranja; od tega naj bi Mestna občina prispevala 4 milijone, preostalih osem občin pa skupno 2 milijona SIT. Murski val je po kakovosti celo vodilni lokalni medij, po poslušanosti pa na visokem drugem mestu v slovenskem merilu, zato so župani načelno podprli sofinanciranje, čeprav so pripomnili, da bodo o teh zadevah najprej razpravljali v odborih za informiranje, zadnjo besedo pa bodo izrekli občinski svetniki. Podobno velja za vlogo društva slepih in slabovidnih, ki bi rado pridobilo večje prostore za svojo dejavnost. Kot ena od možnosti se kaže preselitev v pritlične prostore Projektivnega biroja v Murski Soboti. Doslej naj bi zagotovili 13 milijonov tolarjev iz loterijskih sredstev, potrebovali pa bi še 17 milijonov. Zeleno luč so prižgali tudi za gradnjo prizidka za nujno zdravstveno pomoč pri Zdravstvenem domu Murska Sobota. Vse te naložbe naj bi vnesli v občinske proračune, čeprav so župani že na tem sestanku izrazili bojazen, ali bodo zmogli vse finančne obremenitve. Na seji je bil govor tudi o dodatni razdelitvi sredstev po sprejeti delitveni bilanci prejšnje soboške občine. V tej zvezi so največ pozornosti namenili pripravam na sklenitev delitvene bilance javnih zavodov. Sprejeli so sklep, da je treba najkasneje v dveh tednih pripraviti kompromisen predlog delitvene bilance javnih zavodov. V ta namen so imenovali štiričlansko komisijo, ki jo sestavljajo Rudolf Horvat, Tibor Cigut, Franc Cipot in Janko Halb. Določiti bodo namreč morali ustanoviteljske pravice in kapitalske deleže posameznih občin. Gre za nekatere regijske ustanove, osnovne šole in vrtce pa tudi za podjetje Komunala iz Murske Sobote kot gospodarski javni zavod. M. JERŠE Pismo Spoštovani gospod Alojz Glavač! Verjetno boste presenečeni nad kratkostjo mojega odgovora na obzirnost Vašega klevetanja, navajanja laži in poskusa diskreditiranja mojega imena v Vestniku dne 23.1.1997 pod naslovom GYOREK IN SDS, kjer ste dokazali in potrdili pred javnostjo mojo pravilno odločitev, ko sem odstopil s funkcije predsednika OO SDS Murska Sobota in potem še izstopil iz SDS. Čeprav je v SDS tudi veliko poštenih, spoštovanja vrednih in delovnih ljudi, ste pa s svojim pisanjem samo potrdili, da so, v tej stranki tudi takšni kot Vi in da mi res ni preostalo drugega kot zapustiti to stranko. Z Vami ne nameravam v nobenem primeru polemizirati prek javnih medijev, ker boste morali tako ali tako svoje obtožbe dokazati na sodišču. Soboška in širša javnost naj sama presodi o liku socialdemokrata, kot ste Vi, ki na eni strani govori o nezaposlenosti, krivicah, socialno ogroženih, na drugi strani pa ste prejemali za polovični delovni čas (4 ure) 80.000,00 SIT (neto) plače kot regijski koordinator v stranki, ki se imenuje, socialdemokratska stranka. Ali se zavedate, gospod Glavač, da je v Murski Soboti na tisoče ljudi, kis trdim delom (pohoči, v izmenah, v težkih delovnih razmerah) toliko ne zaslužijo niti v dveh mesecih za poln delovni čas??? Mislim, da sem povedal vse! Vsega drugega glede Vaših laži ne mislim ponavljati, bova pa reševala ne v časopisu, temveč tam, kjer boste morali zelo dobro premisliti, preden koga obtožite, užalite, ne da bi lahko to dokazali. Kljub vsemu pa Vas lepo pozdravljam in z vsem spoštovanjem do Vaše družine. Miran Gybrek, prof. Kako je z gradnjo športne dvorane pri prvi soboški OŠ? Ob zapletih do novega šolskega leta Zapletanje s sestavo slovenske vlade in v zvezi s tem odlašanje sprejemanja državnega in potem občinskih proračunov pomeni veliko negotovost za mnoge naložbe, ki so se že začele V Murski Soboti prav od letošnjega leta pričakujejo, da bo državni proračun prispeval svoj delež h gradnji športne dvorane pri prvi mestni osemletki. Od tega je namreč odvisno, kako hitro bo ta gradnja potekala in kdaj jim jo bo uspelo končati. Prvotni načrti za omenjeno gradnjo so znani še iz prejšnje velike soboške občine. Pozneje se je izkazalo, da takšen načrt ni bil sprejemljiv za Ministrstvo za šolstvo in šport, ker je predvideval zgolj tekmovalni vidik šolske telovadnice. Zato so pozneje v Mestni občini Murska Sobota, ki je skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport investitor te ob- devet metrov visoke telovadnice pri prvi murskosoboški osemletki. S tem pa bodo omogočena tudi vsa ligaška tekmovanja odbojkarjev. Odbojkarjem in košarkarjem bo omogočeno organiziranje državnih in mednarodnih tekem, za rokometaše pa tekmovalne možnosti z manjšim številom gledalcev. Tako bo za spremljanje odbojkarskih in košarkar- KAKO ČIMPREJ PREMOSTITI ZAMUDO - Tako se gotovo sprašujejo gradbinci, ki so se lotili zahtevne gradnje športne dvorane pri prvi osemletki v Murski Soboti. Foto: NATAŠA JUHNOV sežne naložbe, upoštevali tudi želje in potrebe športnih društev, predvsem pa odbojkarjev in košarkarjev. Zdajšnja večnamenska športna dvorana pri tretji osemletki v Murski Soboti po velikosti ne ustreza zahtevnim kriterijem za organiziranje mednarodnih tekem, ker je prenizka za mednarodne odbojkarske tekme. Omogočene bodo mednarodne tekme odbojkarjev Ker v Murski Soboti ne bo svetovnih in olimpijskih tekmovanj, so se odločili za gradnjo skih tekem na voljo 700 sedežev, dodatna stojišča pa bodo na galeriji, kjer bo med drugim tudi prostor za predstavnike sedme sile. Kot nam je povedal načelnik oddelka za proračun in finance Mestne občine Murska Sobota Bela Pavlič, bo nova telovadnica pri Osnovni šoli I v Murski Soboti omogočila zares visok standard. »Hkrati je to seveda šolska telovadnica, ki bo omogočala sodoben pouk telesne vzgoje okrog 820 učencem te šole. Športna dvorana bo velika 1.213 kvadratnih metrov, skupna površina vseh prostorov s pritiklinami pa kar 2.460 kvadratnih metrov,« zvemo od sogovornika. Cena se je povzpela že na 380 milijonov! »Po zdaj veljavni oceni bo stala celotna gradnja športne dvorane okrog 322 milijonov tolarjev, z notranjo opremo pa približno 380 milijonov SIT,« pravi Bela Pavlič. Iz državne blagajne naj bi dobili 80 milijonov tolarjev. Razliko pa bo morala pokriti Mestna občina Murska Sobota. Čeprav je Mestna občina Murska Sobota odštela za gradnjo veliko denarja, pa bi bilo po oceni letos treba najti še precej milijončkov. V tej vsoti naj bi bilo 50 milijonov iz državnega proračuna, murskosoboška mestna blagajna pa bo morala naposled primakniti razliko, to je približno 300 milijonov SIT. Za zamudo niso krive le vremenske razmere! Po prvotnem načrtu bi izvajalec del SGP Pomgrad - ABI Lipovci moral dvorano končati v letošnjem maju oziroma juniju, toda pričakovati je, da se bo gradnja zavlekla v poletni čas. Zaenkrat bodo financirali le najnujnejšo notranjo opremo, saj so bili prvotni apetiti preveliki. Jeseni so se pojavile težave z nameščanjem konstrukcije, dar sojih kmalu odpravili,V pa jih najbolj pesti zamujaj deli, ki bi jih po mnenju rih poznavalcev lahko z* zavzetostjo pravočasno op® še pred zimskim obdobje®, radi neugodnih vremenskih” mer se je seveda moralo zat* pri načrtovanju nadaljevanj*« dbenih del. Pri vsem te® P’1 pomembno, da je zagO®^ ustrezen delež sredstev in so ■ brene že podpisane pogo® izvajalci del pa tudi za not’" opremo, čeprav le-ta ni bila P met teh pogodb. Na ta nadja zagotovljeno normalno”*, jevanje del, s čimer naj bi o® la natolcevanja o neizpomJ nju pogodbenih obveznosti, mo tudi to, daje zmotnoraZ sijanje, češ da naj bi bila šp°^ dvorana pri Osnovni šoli lv .■ rski Soboti večnamenska. ” pa je v petletnem progra®”j skih naložb v letu 1998 Pre” na gradnja nove telovadni” drugi osemletki v Murski So l leto pozneje pa še pri Os””J šoli Bakovci. V obeh primer’ šlo izključno za šolski tel°v.J ci in so zanju že pripravijo”1 potrebni načrti. J MILAN JR ■ BOGOJINA - j regijskem posve območnih organiz^’’ RK (Lendava, Gori1! Radgona, Murska Sobo» in Ljutomer), ki je bi* Bogojini, so med drug’ sprejeli program dela z leto 1997. Največji P°f darek je na krv° dajalstvu, reševanju^ cialnih problemov, Pr medicinski pomoči’ delu z begunci. Ni res, teh v naših krajih ne bilo več, saj jih je sa® na lendavskem obnio® še vedno 35, zlasti1 BiH. (J.Ž.) 4. februarja ob 8.00 vabljeni v Hotel Radin v Radenc na strokovno posvetovanje z naslovom Ciljno orientirano vodenje podjetja, strategije managementa in marketinf3^ ki ga bo vodil ugledni nemški strokovnjak dr. Werner Slegert, vodja delovne skupi"® sodelovanje med slovenskimi in bavarskimi podjetji ter zasebniki za skupni naw nemškem In evropskem tržišču. Na posvetovanju bodo predstavili poslovne priložnosti slovenskih podjetij in obrtni*1’ sodelovanje na nemško govorečem tržišču. Informacije na tel.: 42 055 J OBČINA LENDAVA LENDVA KOZSEG Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja razpisuje $ na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list 12/91,45/94 - odi. US, 71/95 - odi. US 8/96) in 1. vka 41. člena Zakona o uresničevanju javnega interes3 področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94) prosto delov mesto DIREKTORJA javnega zavoda Galerija - Muzej Lendava - Galef|S Muzeum Lendva .. |d Za direktorja je lahko imenovan državljan R SlovenUe,.6 poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuj® naslednje: - višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri, - organizacijske in vodstvene sposobnosti, - aktivno znanje slovenskega in madžarskega jezika, - petletne delovne izkušnje v stroki. Kandidati morajo ob prijavi predložiti vizijo razvoja 93 rijske in muzejske dejavnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za pet let. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj pošljejo prijave z kazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po razpisa Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenova q pri Občinskem svetu Lendava, Trg Ljudske pravice 5, Lendava. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih po končanem postopku imenovanja. . yestnik, 30. januar 1 997 Vestnik 29 Zdaj ne trpiš več, oče, zdaj počivaš. Sedaj te nič več ne boli. Vendar ti nisi umrl, ti boš umrl, ko bomo umrli mi. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in stric Karel Bokan iz Dolnjih Slaveč 32 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu Pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Iskrena hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Posebna hvala sindikatu in sodelavcem iz Bliska Montaže. Vsem še enkrat - prisrčna hvala! Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli radi Le trenutek usoden tebe ločil je od nas. 4 v spominu, dragi mož in brat, ti večno boš ostal pri nas. ZAHVALA V 48. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož in brat Franc Makovec iz Kopra rojen na Razkrižju izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, orn> znancem in prijateljem, ki so darovali za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Pomlad bo v tvoj vinograd prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj, komaj v 57. letu, nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedi Viktor Andrejč iz Cankarjeve ulice v Murski Soboti Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, vence, za sv. maše, dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, sočustvovali z nami in nam izrekli besede sožalja. Posebna hvala dr. Felkarju za dolgoletno zdravljenje in medicinskemu osebju intenzivne nege internega oddelka soboške bolnišnice za prizadevanje, da bi ga ohranili pri življenju. Lepa hvala sosedovi družini Domjan, ki nam je v težkih trenutkih stala ob strani. Zahvaljujemo se g. župniku in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred, predstavnici KS Eriki Hertl za poslovilne besede in g. Marušiču za odigrano pesem slovesa. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Irena, sin Viktor z družino, hčerka Irena z družino, tašča, bratje in sestri z družinama ter drugo sorodstvo Dragemu dediju v slovo vnukiAlen, Marsel, Boštjan Čeprav utihnil je tvoj glas, saj odšla za vedno si od nas, podoba tvoja iz spomina ne izgine kakor glasba, ki je večna in ne mine. V SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 24. januar 1992, ko nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga Irena Kandal s Kukeča živeča v Nemčiji Minile skupne so poti, ostal nam je samo spomin na skupne srečne dni. Hvala vsem, ki se je spominjate in jo ohranjate v svojih srcih, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Na dobrovniškem pokopališču je našel svoj večni mir dragi mož, oče, tast in stari oče Štefan Fiile 1937-1997 V globoki žalosti in neizrekljivi bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje, vence in sveče, darovali za svete maše in telegramsko izrazili sožalje. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob naši najtežji uri stali ob strani. Dobrovnik, 23. 1. 1997 Žalujoča žena in sin z družino Žalujoči žena Jožica ter brata in sestre z družinami M V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek Štefan Kuplen iz Markovec 15 26.11. 1911-19. 1. 1997 ZAHVALA ysem, ki ste z nami delili bolečino in žalost ter ga kljub Sadnemu vremenu v tako velikem številu pospremili na u njegovi zadnji poti, hvala. a a vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, denar za dobrodelne y namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. a ^aljujemo se vsem sorodnikom, botrini, kolektivu Vikenda 'z Radenec, družini Frajham, g. župniku Viliju Hriberniku, evcem za odpete žalostinke, gospe Zorki za ganljive besede Pri odprtem grobu, pogrebništvu Banfi in g. Škerlaku za odigrano tišino. »sem imenovanim in neimenovanim - iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi servis in prodaja vozu HYUnMI - MLAKAR, S- p. DEM popusta za vsa vozila iz programa HYUNDAI * <>b nakupu še darilo v vrednosti 100 DEM - zelo ugodna posojila p.RT|7 * KLEPARSKO - LIČARSKE STORITVE *"*AN$KA C. 38, TEL.: 062 723 595, FAKS.: 062 723 374 od 2230 LENART V SL. GORICAH l~~^____^P®’’odeljka do sobote od 8.00 do 16.00, v nedeljo od 9.00 do 12.00 ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica Sidonija Čahuk iz Noršinec nazadnje stanujoča na Petanjcih 67a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in za gradnjo veroučnih učilnic ter izrekli ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala g. škofu dr. Vekoslavu Grmiču in spremljajočima duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Lepoševi za ganljive besede slovesa in za zaigrano Tišino. Hvala vsem sosedom, posebno družini Flegar s Petanjec za vso pomoč v najtežjih trenutkih, hvala tudi pogrebništvu Kampuš. Žalujoči: sinova in hčerki z družinami ter vnuki z družinami Pokličite m poslali vam bomo brezplačni katalog! V ZIMSKIH POČITNICAH OTROŽKI TEČAJI vsakdelovnkmed 8.m 16.uro B2 d.o.o.. podružnica M. Sobota, Slovenska ul.42, ®37-160, lax: 37-161. ZAHVALA ob smrti dragega očeta, dedka in pradedka Antona Hubeija iz Kruplivnika 87 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se na pokopališču v Radovcih skupaj z nami poslovili od dragega pokojnika. Radovci, 14. januarja 1997 Žalujoči vsi njegovi UČILA UČILA, d. o. o., Križe Zaradi povečanega obsega del vabimo k sodelovanju TRGOVSKEGA POTNIKA za prodajo izdelkov iz našega programa pri znanih kupcih, in sicer: - za prodajo knjig na območju Pomurja in Maribora Pogoji: - končana srednja šola, - zaželene so delovne izkušnje na tem področju, - lasten osebni avto. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: UČILA, d. o. o. Cesta Kokrškega odreda 24 4294 KRIŽE 0 izbiri bomo kandidate pisno obvestili takoj po sprejemu sklepa. TEHNIČNI BIRO RADENCI, d. o. o. MAJDA FRANGEŽ cene za vozila Fordi NOVE CENE ■ FIESTA: od 1 7.250 DEM, ESCORT: od 21.990 DEM O D AT N E SUPER UGODNOSTI ZA VOZILA Z LETOM PROIZVODNJE 1996 .....*. odpira 3. februarja 1997 nove poslovne prostore v Kocljevi ulici 16, II. nadstropje, v zgradbi Panonke v Murski Soboti - izdelava lokacijske dokumentacije, - arhitekturno in gradbeno projektiranje (izdelava tehnične dokumentacije oz. projektov], - sodne cenitve za gradbene objekte. Delovni čas: pon., sre., pet. od 8.00 do 12.00. Tel.: (069) 31 770 30 Vestnik vestnik, 30. januar ve V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in strina Marija Zver roj. Tkalec iz Odranec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem od blizu in daleč, ki ste jo med boleznijo obiskovali na domu, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja, vsem, ki ste darovali za cvetje, sveče, svete maše in za nove cerkvene orgle. Za požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Crenšovci. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak. Vsi njeni ZAHVALA V 66. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče, dedek in pradedek Janez Blagovič iz Branoslavec Iskrena hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino in žalost in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in v dobrodelne namene ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Prisrčna hvala govornikom g. Sitarju, g. Zadravcu in g. Jurši za ganljive besede, g. župniku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru Društva upokojencev iz Ljutomera za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči njegovi najdražji 7A\\\\\A Vsem, ki ste dragega Lojzija Lasnika iz Murske Sobote pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče in sočustvovali z menoj, iskrena hvala. Žalujoča njegova Darja Črna zemlja truplo tvoje krije, v grobu vene ti mladostni cvet. Ne morem iz zemlje kot drobna semena, da znova bi segli ti v tople dlani, med nami je krsta bela, grob je med nami, tišina prsti. Starši, brata, prijatelji moji, lučka spomina naj vedno gori, cvetje belo naj dom moj poslednji krasi in moj nasmeh naj vedno med vami živi. N SPOMIN 1. februarja 1997 mineva žalostno leto od hladnega ranega jutra na poti v šolo, ko ti je pred domačo hišo vzel nepreviden šofer komaj začeto življenje, draga hčerka, sestra in vnukinja Andrejka Hozjan s Hotize 77 Še danes ne moremo dojeti krute resnice in nič ne more ublažiti naše bolečine. Za teboj je ostala velika praznina, odnesla si radost, ostal je le grenak spomin. Vse besede so premalo, da bi z njimi opisali nemo žalost in žgočo bolečino minulega leta, ki smo ga preživeli brez tebe. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavljate ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje, prižigate sveče ter z nami delite žalost in bolečino. Nikoli potolaženi: mama, oče, brata Jože in Boštjan, stari starši in drugo sorodstvo Skromno, tiho si živela, za nas si delala in skrbela, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči. ZAHVALA V 75. letu nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustila draga mama, tašča, babica, prababica, sestra in teta Julijana Horvat iz Lipe 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in mrliško vežico, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje in jo kljub hladnemu zimskemu vremenu v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, g. Zadravcu za ganljive besede slovesa ter dr. Ivanu Carju za zdravljenje na domu. Lepa hvala sodelavcem Mizarstva Lebar iz Turnišča, Veletrgovine Potrošnik iz Murske Sobote in Varstroja iz Lendave. Vsem imenovanim in neimenovanim prisrčna in iskrena hvala! Vsi, ki smo te imeli radi Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli radi a zdaj te od nikoder ni. zato tvoj grob rožice krasijo in za ljubezen lučke ti gorijo. V SPOMIN 29. januarja mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata JožefSijarto iz Dolnjih Slaveč V tihi žalosti se ga spominjamo. Zelo ga pogrešamo. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Spomin na mamo pokopano komu ni drag, komu ni svet. Umrje mati vsem prerano, četudi sto užije let. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Cecilija Hiill iz Kuzme 5 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, za svete maše in nam izrekli besede sožalja. Hvala njenemu osebnemu zdravniku dr. Čurčiču za pomoč in obiske na domu. Lepa hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Maje iz Kuzme za organizacijo pogrebne svečanosti. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom od Grada za nesebično in požrtvovalno pomoč. Še enkrat vsem - iskrena hvala! Žalujoči: sin Ernest z družino, hčerke Marija, Regina in Cilika z družinami ter sestra Terezija in brat Ludvik g družinama Moral si umreti, da zaradi bolezni nehal si trpeti. ZAHVALA V 62. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, atek in dedi Karel Melin -Karči upokojeni policist iz Ljutomera V neizmerni bolečini se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali globoko spoštovanje ter darovali vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala za vsestransko organizacijsko pomoč združenju vojnih veteranov SEVER, posebna zahvala g. Janezu Konradu z UNZ M. Sobota, upokojenim in aktivnim policistom ter godbi Policije iz Ljubljane. Hvala predsedniku Ribiške družine Ljutomer za ganljivo izrečene besede, godbeniku za odigrano Tišino, upokojenskemu pevskemu zboru in govorniku KS Ljutomer. Še posebno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli tolažilno besedo. Žalujoči: žena Cvetka, sin Cveto in sin Drago z družino Ne joka jte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V spomin 27. januarja 1997 mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga Nežka Bračko iz Paričjaka 7a Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, Ji prižigate sveče ali poklonite cvet. Vsi tvoji Življenje je kratko, spomini so večni, čas teče naprej, bolečina in praznina pa ostajata. V SPOMIN 2. februarja minevata dve leti, odkar ni več med nami dragega sina Boruta Topličarja iz Lendave Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine v najinih srcih 1® I praznine v našem domu. Samo najino srce ve, kako boli, ko ten i j Borut, med nami ni. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem gr0" prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči starši AX stri ohr dan 12« 30$ dan ZA! za: letn dne 171 GO in J Tel. WA sep dan RE1 Pre ohr ml BM črn Pro 06C su 20. nel TO 18, ml GO avg mi GO stre 571 saj 56, avt< Voz mi JU 83. zve Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja svetla. A v naših srcih še živiš, čeravno leto dni v grobu spiš. Solza, žalost te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. j V SPOMIN | Boleč je bil žalosten spomin na • ' januar, ko mineva leto žalosti, o0*1 nas je za vedno zapustila draga Bernarda Markoja iz Odranec Hvala vsem, ki se z lepim spominom ustavite ob njene1” grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi, ki smo te imeli zelo radi KO mi kr, in t da, mf ŠKi sije Tro ČJj Ko 36] tis JE, Pro mi lik što dop Minilo žalostno je eno leto, zapustil dom in svoje drage si, na grobu tvojem lučka zdaj gori in roža le cveti, ki grenka solza jo rosi. V SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 2 . januar 1996, ko nas je zapustil mož, oče in brat Ludvik Čontala iz Motovilec Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, ki z lepo mislijo n postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče in prinašate rože. Vsi tvoji Kju Pia K0 be ?> »0| »d M. vn Gj Tvoj večni dom rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. N SPOMIN Pred enim letom se je I. februar^ pretrgala nit življenja našega Viljema Novaka iz Kuštanovec Hvala vsem, ki-se ga spominjate z lepo mislijo in prižgi svečo ali položite cvet. Žalujoči vsi njegovi sti mi Vi ptt vm 06 Vt tr8 So mi Ki V/ str d, m Gt dr Gl Ygstnik, 30. januar 1997 Vestnik motorna vozila AX 1.1 i, letnik december 1993, registriran do decembra 1997, lepo ohranjen, prevoženih 44.000 km, prodam. Tel.: 61 838. ml 1247 126 P, letnik 1988, in PEUGEO1 309 MAGNUM, letnik 1991, prodam. Tel.: 31 844. m 11278 ZASTAVO 101 SKALA, letnik 1989, ZASTAVO 101, letnik 1988, GOLF, letnik 1980, GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. Rogašovci 6, tel.: 57 171,57 330. ml!281 GOLF, letnik 1988, cena 7.700 DEM, in JUGO 55, letnik 1990, prodam. Tel.: 21 040. ml 1283 WARTBURG 353 186, registriran do septembra 1997, ugodna cena, prodam. Tel.: 62 538. m 11289 RENAULT CHAMADE, letnik 1990, Prevoženih 67.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 43 462. ml 1299 316 i, letnik 1989. kovinsko dm, z vso dodatno športno opremo. Prodam. Cena 13.500 DEM. Mobitel 0609626 685. ml 1302 SUZUKI SW1FT cabrio, 1,3, rdeč, 20.000 km, prodam, tel.: 23 239. nell8 TOVORNI AVTO MERCEDES, 14 N prekucnik, prodam. Te!.. 72 142. mll306 G°LF JX, letnik 1990, registriran do avgusta, prodam. Tel.: 53 074. mll311 g°LFJGL, letnik 1981, in molzni stroj, malo rabljen, prodam. Tel.: 87 S7'-mll313 SALON avtomobilov Prlekija, Babinci Ljutomer, tel.: 81 507, prodajamo avtomobile Hyundai, Lada in rabljena užila. Menjamo staro za novo! 1314 45, letnik 1988, prevoženih km, prodam. Tel.: 81 239, ml 1325 živali l ‘»11240 je’ prodam- Vaneča 66. KRAVO h ■ ‘»teličko u-? 4 mese«. staro 6 let, ^Ijnjo 0 °kro8 200 kg, za na-^11254 J ’ prodam- Tel.: 61 946. Se, PtodL?mladiče - le-SoVci Kolesarska 83, ^lSTn n ^65 OVČAR-6|' mi 1292 nov’prodam- Tel-: 48 NEMŠKE OVČAR-Pr°dam t .ovn’ka, stare 9 tednov, ^11293 TeL 7‘ 345, p0 15. uri. ^Skv ^cvsk?^ 1,0 25 kg, in nakladal-Nrodam |n.oja Za traktor Fiat ^an.n^^ 46 374’ Plesti d.o.o. aUŠKO IN 3 PODJETJE prodajete, najemate, SVE VRSTE EMIČNIN IAJTE ČASA IN VARJA! 32 322 ^OVAk/069’ 32 322 SOBOTA V$£j ____________ HIŠO v centru Vr0- Pišite dam' Možno delno od’ K^tr. U ,”® naslov R. Fridrich, 8 i/^land ’ 1 Wiesenburg, 8l>0?“im h°74 ^vNaj^ odkupom vza-o^ivbju^ HIŠO v Murski So-te .^d° 16 3n'ok°l>ci-Tel.: 22 211, Pa P° PTebj^ ali okolici vzamem ^[J^42 «43. m 11242 d0vm^CELO’ 15 arov’ z 01jenJem, ob glavni ce- Vv, 3 h'prodam. Tel.: 49 145. Pr^BoRn varti/° dvosnk V Gregorčičevi ulici 0&4 78ara;n n° opremljeno stano- , primerno za J v^st, v bližini G. Rad-%59 Jem-Tel" 62 204. ^Mur^^0 STANO-^ht 5Centrausk‘ Soboti, 8. nad-39 m2> prt> Il4^0dam r^^žno trdi les, ugo-%ENoTeL: 26 473. m 11296 PARCELO na atraktiv ni lokaciji v Gančanih, 13,5 ara, prodam. Tel.: 42 096. ml 1307 NADSTROPNO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Mali Polani, na 16-arski parceli, zelo ugodno prodam, tel.: 76 402. ml 1324 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Gornje Radgone, 50 m2, cena po dogovoru, prodam. Tel.: 63 843 ali 63 840. ml 1271 DVA PROSTORA, skupaj 60 m2, primerna za pisarno, dam v najem. Tel.: 21 158. mll273 VIKEND Z VINOGRADOM in sadovnjakom v Gornjih Moravcih prodam. Prodam tudi vinograd v Panovcih. Tel.: 26 409 in 23 402. ml 1304 kmetijska mehanizacija ROTACIJSKO BRANO MASHIO, 2,5 m, staro eno leto, prodam. Molnar, Selo 27, tel.: 44 023. ml 1261 SEJALNICO ZA ŽITO, obračalnik Panonija, avto ZASTAVA 128, letnik 1989, prodam. Skakovci 60. ml 1285 TRAKTOR IMT 565 prodam ali menjam za večjega s prednjim pogonom. Polana 37, p. Puconci, tel.: 23 297. ml 1287 ŽITNI KOMBAJN KLAS DOMINA-TOR 85 z adapterjem za koruzo in mulčer za koruznico, prodajo. Cigle-rič, Godemarci 8, M. Nedelja, tel.: 86 171. ml 1309 TRAKTOR FERGUSON 542 in ŠTA RE 404 prodam. Tel.: 87 258. ml 1312 razno DELNICE Radenske, Istrabenza, Krke, Petrola, Uniona in druge, serije B in G, kupim. Gotovina takoj. Tel.: 061 133 0537. ml 1269 KLETKE za kokoši nesnice in zajce prodam. Maučec, Bratonci 10. Tel.: 42 096. ml 1185 PREKLICUJEM veljavnost zaključnega spričevala, izdanega leta 1952, na poklicni šoli v M. Soboti, na ime Franc Fujs, Predanovci 13. m 11241 SKLOPNA »HARMONIKA« VRATA, posezonska ponudba, velika izbira barv, izdelamo po vaših merah. RO-LETARSTVO SVIT, tel.: 062 224 083 ali 0609 618 222, ml 1245 STENSKE OBLOGE, ladijski pod. ostrešja, mizarske deske, ugodno prodam z dostavo. Mobitel: 0609 648 116. m 11253 HARMONIKO, novo, diatonično, tri-vrstno, special, GCF. možna proglasitev, in dvovrstno HOHNER, C F, ugodno prodam. Tel.: 61 871. ml 1264 DVE STAREJŠI OSEBI sprejmem v oskrbo na svojem domu. Tel.: 43 083. ml 1267 RAČUNALNIK PENTIUM 75 MHZ prodam. Tel.. 57 143. ml 1272 DRVA, suha, bukova, večjo količino, po ugodni ceni prodam. Cikečka vas 21.mll277 KOMBINIRANI BOJLER. 80-litrski pletilni stroj BRODER, enoredni, , karticami in otroško posteljico prodam. Tel.: 46 266. ml 1280 KUHINJO Gorenje, hrast, s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim koritom, komplet, ter kopalniško garnituro, belo in modro, zelo ugodno prodam. Tel.: 21 826. ml 1284 Ugodno odkupujemo DELNICE Petrola, Radenske, Droge, Leka itd. Pridemo na dom, plačamo v gotovini. Informacije vsak dan od 8. do 22. ure po tel.: 062 710 516. mll290 POSTELJO, enojno, domače izdelave, ugodno prodam. Tel.: 24 985, po 15. uri. ml 1291 PEČ za centralno ogrevanje na drva, zelo ugodno prodam. Tel.: 27 552. m!1297 KROMPIR, jedilni, beli in rdeči, pakiran v vrečah in večjo kdličino domačega žganja (slivovke) prodam. Lipa 44 ali tel.: 42 171. ml 1298 CERTIFIKAT še vedno lahko vložite pri nas. Tel.: 062 631 164, po 16. uri. ml 1300 ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE. Najugodnejše cene, plačilo v gotovini takoj. Sprejemamo certifikate v Kmečko družbo. Tel.: 27 311. ml 1301 MEŠANO BELO VINO prodam in kupim rabljeno BCS. Tel.: 062 758 420.mll310 PLOČEVINO; skrivljeno za desko, dve platišči in gumo 75-016 prodam, tel.: 87 776. ml 1318 MAŠKARADNE ORIGINALNE KOSTIME za otroke do 14 let prodam, pošljem. Tel.: 061 1231 761 (prej 061 266 940) in mobitel 0609 626 226, vsak dan po 10. uri. ml 1320 TRDI IN MEHKI TERVOL prodam. Tel.: 33 003. ml 1321 ZOBOZDRAVSTVENA ordinacija DUKAR DENT v zdravstvenem domu v Tornyiszentmiklosu ponuja celostno zobozdravstveno oskrbo. Ordina-cijski čas: ponedeljek od 16. do 18. ure, četrtek od 10. do 12. ure in sobota od 10. do 12. ure. ml 1327 POHIŠTVO za otroško sobo prodam, tel.: 28 180, po 16. uri. m 11328 NAJUOGDNEJŠA PONUDBA VEDEŽEVANJE - TAROT 090 4 1 02 1min 156 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE - TAROT 090 42 OS 1 min 1 56 sit NON - STOP VEDEŽEVANJE IN NAPOVED LOTA 0 90 42 02 PAR., s. p. , 156 SIT/min. VEOEŽEIANJE NUMEROLOGIJA g M*gic line s 090 4 123 TUDI PISNO p p 34 Ljubljano Črnuče 156 SIT/min SERVIS ZAMRZOVALNIKOV HLADILNIKOV NE zaračunavamo kilometrine! Pridemo k vam na dom! Kralj Matjaž z.b.o. PTLJ 062/776-040 O CREOTTANSTALT VRADN1 ZASTOPNIK PROGRAMA FORD ZA SLOVENIJO: StMMH MOTORS LJUBLJANA .o. HVPO SKUPINA 061:AVT0HIŠA KAPOSI(1523-340),JMKAVTO(1312-028),SERVISBIZIU(50-903),SERVISTRZIN(72J-720);SKUPINA062:AVTOŠERBINEK(411-721),AVTOŠERBINEK-PTUJ (779-721); SKUPINA 063: AVTO CEUE (31-919), AVTO AHTIK (461-193), AVTO EDO (824-298), SERVIS KAVČIČ (754-091), SERVIS KRBAVAC (885-218), SKUPINA 064: AVTOHIŠA KAPOSI (241 -358), SERVIS FRLIC (718-566), SERVIS TRILAR (332-711 \ SKUPINA 065: CMM TRADE (21 -185), AVTOSERVIS GORENŠČEK (85-128); SKUPINA 066: NOVA (392-345); SKUPINA 068: PSC PAIČ(0608/59-059),PSCPAIČNOVOMESTO (21-123), SERVIS GROZNIK (44-701), PSC STEFAN (52-407); SKUPINA069: S.O.S.COMPANY (23-507), AVTO RAJH (81-560). SE ZANIMATE ZA LOKAL V ČRENŠOVCIH? V središču Črenšovec, na izjemni lokaciji ob cesti M. Spbota-Lendava, sta v okviru poslovnega objekta LB Pomurske banke napro aj še dva poslovna prostora. Izkoristite možnost ugodnega nakupa (tudi na posojilo). POGLED PO CESTI V LENDAVO Iteresenti dobijo podrobneješe informacije v LB Pomurski banki, Murska Sobota (tel. 32 710, g. Koloman Lanjšček. KOMPRESORJEV, visokotlačnih vodnih čistilcev, generatorjev potopnih črpalk, varilne tehnike, lesnoobdelo-valnih strojev, pribora in pnevmatskega orodja Elektra Beckum Nemčija. Trgovina TRIONA, Lendava, Partizanska 17, tel.: 77 341. ml 1329 delo Zaslužite ogromno denarja v prostem času z delom doma. Za informacije pošiljite kuverto z znamko. Terezija Šarkezi, Serdica 17, 9262 Rogašovci. mll234 OKREPČEVALNICA MURA Dokležovje zaposli natakarico. Tel.: 43 467. ml 1288 B<5*a^»ŠOLA KOVAČ Segovci 28a, Telefon: 069/69-206 prireja tečaj cestnoprometnih predpisov za vozniški izpit B-kategorije ■v ponedeljek 3.2. '97 oh 17.00 - v osnovni šoli lil. v Murski Soboti - vsem kandidatom omogočijo tudi opravljanje tečaja prve pomoči - s praktično vožnjo lahko kandidati začnejo takoj po končanem tečaju cestno- prometnih predpisov - informacije in prijave: Avtošola Kovač, Segovci 28a, tel.: (0691 69 206 KV KUHARJA ali pripravnika zaposlimo. Tel.: 88 226 ali bistro Klement, M. Sobota, ml 1315 TAKOJ ZAPOSLIMO turističnega delavca, ki ima delovne izkušnje z avtobusnimi prevozi in agencijskimi posli. Tel.: 069 76 075. ml 1317 NATAKARICO zaposlimo takoj. Tel.: 70 208 ali v lokalu 70 450. ml 1319 Če ste za uresničitev vaših ciljev pripravljeni delati več, vam ponujamo super posel. Tel.: 27 817, po 16. uri. ml 1330 ČE ŽELITE DODATNO ZASLUŽITI, pokličite po telefonu 24 664, dopoldan, ali 81 989, popoldan. mll316 srečanja ŽENSKO, lahko tudi z otrokom, išče Poslovne prostore v središču Murske Sobote, bližina hotela Diana, oddajajo v najem, 92 m2. Prostori so primerni za opravljanje odvetniških, bančnih, zavarovalniških, menjalniških, turističnih ali trgovskih dejavnosti. Kompletno so opremljeni s pohištvom, varovani in komunikacijsko podprti (telefon). osamljen moški z Goričkega. Šel bi tudi na njen dom. Ludvik Kočiš, Lončarovci 22 c, p. Križevci v Prekmurju. ml 1249 storitve ANTENE z montažo: satelitske 32.900, zemeljske 16.800, dogradnja POP TV, Kanal A, TAF, Trnje 61, tel.: 70 O21.mlO95O ANGLEŠČINO in nemščino za osnovne in srednje šole inštruiram. Tel.: 26 434. ml 1248 LIKAM NA VAŠEM ALI SVOJEM DOMU. Tel:: 24 098. ml 1260 ANGLEŠČINO za srednje in osnovne šole inštruiram. Možni prevodi. Tel.: 062 24 009 ali 24 985. ml 1276 Novi Mondeo Nova zunanjost, posodobljena notranjost, trša konstrukcija, novo podvozje, ABS nove generacije, večji varnostni blazini z novim sistemom delovanja, možnost stranskih zračnih blazin, povečana odpornost proti čelnim in bočnim trkom. Motor L8116V 115 KM Posodobljeni motorji in menjalnik, večja ekonomičnost, znižanje emisij izpušnih plinov in hrupnosti. Mondeo GLX Samo 34.495 DEM Motor 1.8H6V 115 KM, ABS zavorni sistem, zračna blazina za voznika in sopotnika, servo volan, centralno zaklepanje, električni pomik stekel. Posebna ponudba: klimatska naprava brezplačno! I Zadnja stran Zadnja novica Sim i kosi na l lotizi Na neobnovljenem odseku magistralne ceste ugasnilo življenje 32-letnika Ko bi država Slovenija ne odlašala s posodobitvijo odseka magistralne ceste Kapca-Hoti-za-zaselek Jula Marof, bi bilo na tem območju prav gotovo manj nesreč; trdimo pa lahko tudi, da se ne bi zgodila tako huda, kot se je v torek, 28. januarja, ob 20.50 Na omenjenem odseku so trije ostri ovinki, cesta je ozka in neprimerna za tako gost promet, kot je v zadnjih letih, ko drvijo po njej ne le osebna Hotiza, je v drugem vaškem nevarnem ovinku (malo za odcepom ceste, ki pelje k Muri) zapeljal na desno zasneženo bankino, odkoder je vozilo zaneslo na levo stran ceste. Usoda je hotela, da je prav v tistem hipu pripeljal iz nasprotne smeri tovornjak s priklopnikom, ki gaje vozil 21-letni Riki Krebs iz Ljubnega pri Savinji. Med voziloma je prišlo do silovitega trčenja, v katerem je Andreas Smolkovič dobil tako hude poškodbe, da je zaradi njih na kraju nesreče Komaj se je novo leto dobro začelo, že dve prometni žrtvi v Pomurju: 17. januarja pri Lipovcih in 28. januarja na Hotizi. Na posnetku je povsem razbit golf, v katerem je ugasnilo mlado življenje Andreasa s Spodnjega Kamen-ščaka. - Fotografiji: J. Z. Protest iz Kamovec da te Tomory Tarnaš živi in dela v Innsbrucku v Avstriji in je sin zn®* se zbližal z dekletom svojih sanj, bi da si bosta pri nas zgradila novo* Neobnovljen odsek magistralne ceste skozi Hotizo je ozek in »zdelan«, povrh pa so tam še trije zaporedni in nepregledni ovinki, zato toliko večja nevarnost. In še subjektivni vzrok: vozniki v glavnem vozijo krepko čez 60 km/h, četudi je to naseljeno območje. - Fotogrtafija: J. Z. opernega pevca. Tain je spoznal in doma v Kamovcih. Odločila sta se, Temelji so že zgrajeni, lani pa sta zaprosila pri Elektro podjetju M. Sobota za priklop električne omarice. Nekega dne sta prišla dva elektrikarja ter nekaj metrov dolg 4-žični kabel »spojila« z žicami na drogu in ploščo v omarici v dobre pol ure. Tarnaš je bil dokaj zadovoljen, da je šlo vse tako gladko in hitro. Ko pa je dobil račun iz Murske Sobote, pa ni bil več tako zadovoljen. Pisalo je, da mora plačati za kar 4 ure dela, to je 8.200,00 tolarjev brez prometnega davka. Saj ga znesek niti ni toliko motil, ampak ni mogel razumeti, zakaj 4 ure. S sorodnikom sta šla najprej »preverjat« na DES-ovo enoto v Lendavi, kjer so jima rekli, da je to najbrž res preveč, vendar naj reklamirata v M. Soboti. To sta tudi storila. Tam so se nekaj časa »pogajali« in nazadnje so se strinjali, da bi bilo dovolj, če bi za vsakega delavca obračunali po eno uro in pol, vendar tako po njihovih normativih ne gre, zato so vzeli po 2 uri, skupaj torej 4. Obračun pa da je že v računalniku, zato se ne da več pomagati. In tako je ostalo vse do danes. Tamasu pa ne gre in ne gre v račun, zakaj je tako. V Avstriji Zgoraj opisano se je tem drogu in električni on1311 g česa takega še ni doživel. resnica res na njegovi strani J tem mu je mogoče odgov f takole: Kdor ima monop0jp pač lahko obnaša, kakor d"1 ’ go. ; vozila, ampak tudi množica tovornjakov s priklopniki. Domačini pravijo, da je pravi čudež, ker se (k sreči) ne zgodi več nesreč. Ogroženi so pravzaprav vsi udeleženci v prometu. V torek, deset minut pred 21. uro, se je po tem nevarnem od- seku peljal z osebnim avtom 32-letni Andreas Smolkovič iz Spodnjega Kamenščaka v občini Ljutomer. Vozil je iz smeri Kapce proti Črenšovcem. Ko je pripeljal iz starega dela naselja umrl. Gmotno škodo so ocenili na 1.700.000 tolarjev. Osebni avto je povsem razbit. Zaradi nesreče je bila cesta nekaj časa zaprta oziroma so promet preusmerili na obvoznice. Š. S. ■ ŠALAMENCI - Pred kratkim odprta samopostrežna’ govina GIPO v Šalamencih je pomembna ne le za <• mačine, ampak za širše območje, saj je odprta tudi ob nede 1J dopoldne. Ponudbo bodo obogatili še z odprtjem tehnične govine. (J. K.) Človek in njegova usoda vanju, pa naj bo gospodsko ali siro-maško, so še nekako sprejemljive, ampak kure ... »Hiša, v kateri stanujem, ima na tramu vrezano letnico 1810. Kot ste lahko videli, je hiša iz lesa in ometana z blatom ter pokrita z opečno Samska ženska stanuje v podrtiji Gornjeradgonski odvetnik Peter Marinkovič nas je opozoril na nemogoče stanovanjske razmere 72-letne Alojzije Rakuša iz Kunove pri Negovi. »Trasiral« je tudi pot, ki vodi do njene hiše. Namignil je, da se do nje da priti (ko je poledenela cesta) kvečjemu s traktorjem ali goseničarjem. kritino. Streha ne prepušča.« . »Kaj pa stene in okna? Mar vam v tem zimskem času ne piha vsena-okoli hladen zrak?« sem ves zaskr-bljem pobaral ženico. »Pa kaj če piha! Tako imam vsaj svež zrak,« mi je odvrnila. Vstopili smo v prednjo - veliko No, podpisani pa sem seje odločil za obisk kar z navadno »pet-ko«. Haležen sem predsednici sveta KS Negova Frančiški Bratkovič, ki je prisedla v avto, nakar sva se zapeljala po zasneženem in delno spolskem vozišču. Dol po klancu je šlo gladko, prav na vrh pa avto sam ni mogel, zato gaje bilo treba malo porivali. Nazajgrede - spet,vožnja dol in gor - pa je avto speljal kar sam - brez potiskanja. Nove šoferjeve izkušnje! Predsednica KS je Alojziji povedala, da je pripeljala gosta - novinarja, ki namerava nekaj malega zapisati o njej in njenem življenju, predvsem pa o bivalnih razmerah. Nameri ni oporekala in povabila naju je pod streho. Medtem ko sva vstopala v hišo, so iz nje bežale - kure in mačke. No, ja, mačke v stano- To je hiša Alojzije Rakuša v Mali Kunovi. Poslopje, zgrajeno 1810. leta, se po zatrjevanju stanovalke ne podira, le pogreza se in tu in tam veter zapiha skozi stene in okna, ampak to je, tako trdi ženica, dobro; je vsaj sveži zrak. NAROČAM Ime in priimek: Ulica: Kraj: Pošta:_______________________ Podpis:______________________ sobo. V njej je bilo toplo, saj je kurila v štedilniku, naokrog in po vsej sobi pa je bilo toliko vsega natrpanega (postelje, omare, oblačila, posteljnina ..., da sem se le s težavo prebijal po »potkah« in - z glavo udaril ob stropni tram. Kriv sem bil seveda sam, ker se pač nisem pripognil. Alojziji, ki ni ravno visoke postave, se kaj takega ne more zgoditi. Z njenim dovoljenjem sem stikal po sobi, da bi naredil kar najbolj zgovoren posnetek njenih stanovanjskih razmer. Po krajšem zadrževanju v sobi smo pogovor nadaljevali zunaj - na podstenju. Alojzija se ni pritoževala čez svoje življenje. Povedala je, da v tej hiši stajuje od svojega 14. leta, torej dobrih 58 let, in da jo, vsaj za zdaj, nič ne mika, da bi se preselila kam drugam. Nikakor pa ne v kak dom počitka ali pa - bog ne daj! - v zidano sobico, ki naj bi jo zanjo uredil mladi mož iz sosednjega kraja Osek. »Leta 1970 je umrl oče Ivan, 1986. leta pa mati Antonija. Ona je polovico posestva z oporoko predala Vladu Štajnfelderju iz Oseka, ki naj bi skrbel zanjo in za mene. Za mater mu ni bilo treba dolgo skrbeti, saj je dva meseca potem umrla. Je pa res, daje poznje na gruntu, ki je tik ob mojem, sezidal sobico, ki je v sestavi gospodarskega poslopja, in me vabi vanjo. Verjetno bi potem podrl hišo, v kateri zdaj stanujem. Ne, nikamor ne bom šla, še najmanj pa v tujo hišo,« je odločna Alojzija. Dodala je, da oporeka veljavnost materine oporoke, na podlagi katere je omenjeni na hitro prišel do večjih nepremičnin. V klepetu se ne jaz ne predsednica sveta KS Frančiška Bratkovič nisva spuščala v vsebino odnosov med Štajnfelderjem in Alojzijo, kajti o sporu bo odločilo sodišče. »S čim pa se preživljate?« »S starostno kmečko pokojnino - 20 tisočaki. Živim zelo skromno in nisem lačna. Nikamur ne grem, razen k sosedovim.« »Niti ne k maši?« meje zanimalo. Alojzija, ki je kljub svojim letom žilava, da le kaj, mi je poskušala odgovoriti posredno. Strnjena vsebina je takale: tja dol ji ni treba, ker sama nima grehov. Tudi je ni strah, da bi morala v pekel, kajti pekel je tam, blizu nje. Mislila je na svoje življenje in bližnji zaselek Pekel, skozi katerega sva morala tudi jaz in so- potnica, preden sva se pripeljala v Malo Kunovo, kjer stanuje ženska, Alojzija ni velike postave, zato ne zadeva ob stropni tram. Kdo drug -tako tudi Vestnikov novinar - pa se z obiska vrača z odrgnino. Sicer pa je njena soba večnamenska: kuhinja, garderobni prostor, shramba, zatočišče mačk in tudi kaka kokoš včasih zaide vanjo. katere hiša kaže rebra, ne P « ona. Četudi nima bogvekaj dkov, četudi se ji hiša v podrtiji ni ne vode ne elektr četudi z njo prebivajo mačk®: j koši... ne bo šla z doma. Drub^ ravnala dve leti starejša seS’ zija, ki živi v bloku, v Gornji ni: odšla je v mladih letih. J Alojzija iz Kunove niko? ( ne prosi. Ni pa seveda tako r sna, vzvišena ..., da bi zavru'1 pomoč. Sam menim, dajib° « pomagalo sodišče s čimPre^(( »pretehtanjem« materine op0 preužitkarstvu, kiji (oporok1^ zija zdaj oporeka, nekoč P3’ samokritično priznala, je nekaj podpisala, ne da bi ve J tako je zdaj zatrdila - na svoj podpis. Dobro bi bilo, j kdo pomagal pri »sanaciji« j ce, da se ta ne bi še naprej P la, s čimer se niža tudi stropn J ob katerega ni zadel le novih pak še kdo, ki je hotel vide stanuje. Ni pa znano, alij® y glavo ob tram kak delavec (d j| socialne službe. _ in fotografije: Š. SOB . Moja domača banka i . /O Pomurska banka i .... i Murska So^ - • nauk’ Menjalniški tečaj Pomurske banke dne 28.1.1997. Srednji tečaj n Slovenije velja od 28.1. 1997 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Avstrija 100 1.292,8982 Francija 100 2.697,4948 Nemčija 100 9.095,9494 Italija 100 9,3388 Švica 100 10.522,1946 ZDA 1 148,9917 Nakup 1.260,00 2.603,50 8.870,00 8,95 10.079,20 143,30 Prodni’ 1.287j" 2.68G1! 9.0604^ 2’’ HI.399,>5 147,1® Cenjeni varčevalci in komitenti! PRIPRAVLJAMO ZANIMIV^ PONUDBO! Rentno varčevanje pri LB Pomurs^1 banki, ki vam bo zagotavljalo premoženje za varno prihodnost in finančno neodvisnost.