XXII. glavna skupščina Zaveze. Petnajst letje minulo, kar si je napredno slovensko učiteljstvo izbralo za predsednika Zaveie tov. Jelenca. Bilo je to v Novem mestu, in ko se je slovensko napredno učiteljstvo po petnajstih letih zopet sešlo dne 6. in 7. t. m. v Novem mestu, smo opazili, da se naše vrste od tedaj niso zmanjšale in da naša podjetja od tedaj niso nazadovala. Nasprotno, število članov seje pomnožilo, število naših podjetij se je od tedaj sila zvečalo in delokrog in obseg Zaveze se je razširil. Vsakdo, čeprav nima bistrih o6i, mora spoznati, da je bilo delo, ki se je izvršilo pod vztrajnim vodstvom našega tov. Jelenca naravnost ogromno, da je bilo vodstvo Zaveze pod njim naravnost Tzorno. In uspehi oiso izostali, zakaj gotovo je, da je učiteljstvo od tedaj pridobilo tudi kvalitativno, in ne našim šolam ne pospeševaDJu samoizobrazbe od strani naših šolskih oblastev ne rotenju nadzornikov, edinole svojim stanoTskim organizacijam se imamo zahvaliti, da smo se vzgojili za može iu ponosne, svobodne žene sedanjenosti in ne sužnje srednjega veka, za može in ne za hlapce, za ljudi in ue za kreature. In ponosni smo na svojega predsednika, naj se še tako trudijo nasprotniki ga oblatiti in izbiti zaupanje do njega, BJeleučeva garda" je ponosna nanj, in pokažite nam vi zofisti, kje imate v svojih vrstah moža, ki bi bil tako čist kot ou. pokažite nam moža, ki 86 v delu labko meri z njim, pokažite nam moža, ki bi bil v svojih dejanjib tako čist v šoli in izren nje! Giasorl jaTnosti. In čuli smo glasove javnosti ob priliki našega zborovanja. Pozdravili so zborovanje napredni slovenski listi, ki znajo ceniti pomen naše organizacije in poraen učiteljstva za slovenski narod. Prodirati je pričel smisel za u6iteljstvo v najširše mase ljudstva, in tako nam je pričakovati dne, ko bo to Ijudstvo vstalo in zaklicalo njim, ki sedaj nadvladujejo nad Ijudstvom in učiteljstvom: BPro6 s tiransko roko od učiteljstva, ker ti edini so nati resnični in pravi prijatelji!" — In tedaj bo ueiteljstvo na vrhuncu svoje trnjeve poti zaklicalo ljudstvu: BDovolj je trpljenja! V znameDJu demokratizma in dela nastopi za nas — dan vstajenja!" In ta dan vstajenja ne bo le dan vstajenja učiteljstva, temveč bo tudi dan vstajenja slovenskega naroda! Posebnl rlak. Veličasten je bil odgovor na tiranijo in terorizem vladno-klerikalne gonje nad naprednim učiteljstvom in šolstvom, ker veličastno je bilo število skupščinarjev, ki so se peljali s posebnim vlakom na zborovanje, na praznik svojega dela. Z Ijubljanskega južnega kolodrora se je odpeljalo natanko 150 učiteljev in učiteljic. Drugi 80 šli že prej, ostali pa so prišli šele v nedeljo. Skupno število je iiaraslo na 450. Sprejem na kolodvorn. Mnogoštevilna množica na kolodvoru v Novem mestu, ki je skupščinarje burno pozdravljala, nam je bila pa jaseo dokaz, da so vsi gnusni napadi naših Bkatoliških" listov, da je vse hujskanje zoper učiteljsvo brezuspešno in da demoralizacija, ki jo izkušajo vcepiti v srca ljudstva gotovi krogi, najde močen odpor poštenosti v srcih ljudstva. V imenu pripravljalnega odbora je došlece pozdravil tov. D a vorin Matko. V imenu občinskega sveta in mesta je pa pozdravil došle z iskrenimi besedami g. župan J o s. 0 g o r e u t z, ki je rekel, da si šteje kot župan v čast, da je posetilo in izbralo učiteljstvo za zborovanje ravno Novo mesto. Poudarjal je veliko važnost in pomen učiteljstva, ki nam vzgojuje deco in narod k značajnosti in omenjal vzvišene smotre učiteljstva, ki jih goji v vzgoji in v prosveti naroda. ,,Pozdravljeni, nositelji narodne prosvete, najiskreneje, želimo vain obilo uspeha pri zborovanju. Bodite uverjeni, da ni le zunanji sijaj, s katerim vas pozdravljamo, temvee notranje spoštovanje in čuvstvovanje ono, kar nas veže z Vami!" (Živio klici in dolgotrajne ovacije!) v imenu tamošnje podružnice BProsvete" in napredne akademiške mladine je pozdravil navzoče iur. Ivo Legat. Vsera se je pa na presrčnem sprejemu in pozdravih zahvalil tov. J e 1 e n c kot predseduik Zaveze. (Zopet dolgotrajne ovacije.) Mesto t praznični obleki. Po sprejemu 80 zborovalci in občinstvo odšli t mesto. Impozanten je bil pogled na množico. Še Teličastneje pa je bilo gledati mesto, ki je bilo okrašeno s slovenskimi trobojnicami, katere so zborovalcem v pozdrav vihrale skoro z vseh hiš. Stja nprarnega odbora. V seji upravnega odbora se je ukrenilo mnogo potrebnpga in se započelo zopet s premišljevanjem važnih korakov in posvetovanj o raznih vprašanjih. Določili so se referati in poročevalci za zborovanje delpgaeije. Strah barona Schwarza. Baron Schwarz je odredil varnostne odredbe. Godi se mu, kakor človeku, ki vidi povsod strahove. Na zborovanje je poslal vladnega zastopnika, ki je z vso strogostjo nadzoroval zborovanja — do zadnjega. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da se še malo pred zborovanjem ni nameravalo poslati nikogar od vlade na zborovanje, a je baron Schwarz baje izdal ukaz, da se ima strogo zastražiti gibanje učiteljstva. Pač častno za državo, ki ima vlado, katera ovira razvoj kulture! Pač častno za državo, ki ima vlado, katera vzdržuje red civiliziranega ljudstva — z bajoneti! Eako jim naj rečemo, ki se upajo krivo sumnižiti pošteno sloTensko učiteljstvo, ki se ga upajo žaliti? — Oe menijo, da bodo s tem, ako poročajo na Dunaj, da je morala vlada poslati na zborovanje naprednega učitelistva svojega zastopnika, odTrnili vse sume od sebe in jih zvrnili na napredno učiteljstvo — se sila motijo! Četudi pošljejo vsakemu učitelju avojega vladnega zastopnika, da bo stenografiral pri njetn, se napredno učiteljstvo ne bo balo nikdar govoriti resnice, četudi nam ukažejo nastaviti bajoneto na prsa, četudi imajo pokati puške. Erivice, ki so jih napravili naprednemu slovenskemu učiteljstvu, ostanejo neizbrisne, ker jih je zgodovina z železno roko vsekala v skalo in se bodo čule širom kulturnega sveta toliko časa, dokler ne izumrje zadnji slovenski učitelj. — Zivele bodo večno v spominn, ker solze zatiranih vdoT, žen in otrok so podobne krvi, ki kriči po mašževanju! Zborovanje delegacije. Eer se je seja upravnega odbora precej zavlekla, se je pričelo zborovanje delegacije (6. t. m.) šele ob 3U5. uro. Predsednik tov. Jelenc je otvoril zboroyanje s sledečim pozdravom: čestita delegacija! V imenu upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovaaskih učiteljskih društev, ki je sklical današnjo sejo v metropolo naše lepe Dolenjske, v prijazno Novo mesto, pozdravljam prav iz srca vse delegate in delegatinje. 0 delovanju vodstva, oz. upravnega odbora Zaveze in Zavezinih društe? v minuli upravni dobi ue bom govoril. Posneli boste to iz tajniškega porofiila, meni pa dorolite nekoliko splošuih opazk. Povzeli bodete iz tajniškega poročila, da je v Zavezi združenih 34 okrajnih učite^jskih društev in Zveza slovenskih učiteljev in učite ljic na Štajerskera. Vefina teh društev deluje marljivo in zvesto izpolnjuje svojo nalogo. Nekatera prirejajo vsak mesec zborovaDJa, pri katerih razpravljajo o perečih pedagoških vprašanjih, razmotrivajo moderne metode, njih solnčno io senčno stran. Posvetujejo se in ukrepajo o vsem, kar ima biti v prospeh in napredek ljudskega šolstva v okraju in dobrobit učiteljskega stanu. Prav posebno jim je na srcu ugled učiteljskega stanu. Store vse, kar povzdiguje njegov ugled med Ijudstvom in izkušajo odpraviti, kar mu škoduje in ga zmanjšuje. Najvažnejše sredstvo za povzdigo učiteljskega ugleda med ljudstrom je delo za ljudstvo. Beseda delavnega učitelja mnogo izda in pridobi zaupanje pri ljudstru, čisla ga in spoštuje. In če je pridobljeno to, je pridobljeno vse. Besedi in zgledu nesebično delujočega učitelja rado sledi ljudstvo, ker ve, da je to v ljudsko korist in blaginjo. Uvažujoč vse to nam je zaklical naš Pesek pri radovljiški glavni skupščini: BNa delo med Ijudstvo!" In ne bres uspeha. Odtedaj se učiteljstvo z veliko vnemo posvečuje prosvetnemu delu med ljudatvom; impuls temu pa dado okrajna u&iteljska drušlva. Pohralno moram omeniti v tem pogledu nekatera Zavfzina društva na Štajerskem. Iskreno želim, da bi prepričanje, da je samo v delu naš spas, prešlo v meso in kri vseh BZavezinih društev". (V tem se je pojavil vladni zastopnik. Med zborovalci je zavladala nejevolja in šum. Zborovalci so protestirali, da bi pri delegaeiji prisostroval vladni zastopnik. Predsednik je prekinil zborovanje in šel na posvetovanje z vladnim zastopnikom. Vladni zastopnik je zahteval, da prisostvuje zborovanju ali pa kontrolira, če imajo vsi delegati legitimaeije. Eer se je vedelo, da niso ysi delegati vzeli s seboj legitimacij, je moral predsednik pustiti prisostvovati mu. To naj s i zapomnijo delegati,da prineso vprihodnje s s e b o j 1 a g i t i m a e i j e. Eo je vstopil vladni zastopnik, je nastal šum in nejeTolja proti vladi, ki nam s tem izraža sumnjo in bogve kake namene pri takih smotrib. in delu, kakor ga izvršujemo mi.) Predsednik nadaljuje: Eje pa tiči vzrok, da ne delujejo enako uspešno vsa Zavezina društva? Eaj je vzrok, da zborujejo nekatera društva tako poredko, s&mo po enkrat v letu in že to pri pičli udeležbi? Vzrok so večinoma krajevne razmere. Večina Zavezinih društev na Eranjskem in Primorskem ima prevelike okoliše. Ali smemo zahtevati od učitelja, ki službuje daleč od prometnih sredstev, da naj se udeležuje pogosto društvenih zborovanj? Saj ga ena udeležba stane '/3 mesečne plače. Zato je nujna potreba reorganizacija Zavezinih društev po Eranjskem in Primorskem. Dati moramo društFom manjše okoliše, da bodo člani lažje prihajali k zborovanjem, ker je tu središče duševnega vzajemnega dela dotičnega učiteljstva v prospeh in napredek ljudskega šolstva v okraju; tu se čistijo in bistrijo pojmi; tu dela eden za vse in vsi za enega; to delo je pa tem lažje, čim manjši okoliš ima društvo, ker so razmera mkega vsakemu znane. Zato Vam, čestiti de- legati in delegatinje, tako reorganizacijo društev prav toplo polagatn na srce. Ne srnatrajte pa, čestiti delegati in delegatinje, svojih društev za samostojne učiteljske organizacije, za organizacije same zase, temveč za dele naSe velike učiteljske organizaeije. Eot taka ne bodo hodila svoja pota, ampak solidarno postopala iu vzajemno delovala v korist vse organizacije. Žal, da imajo nekatera Zavezina drustva le premalo smisla za tako skupnost. V dokaz temu je dejstvo, da je sila malo Zarezinih društe? pri Učiteljski hranilnici in posojilnici iu še manj pri Učiteljski tiskarni. čestiti delegati in delegatinje, skrbitc zato, da pristopijo t prihodnji npravni dobi Tsa Zarezina društva vsaj z enim deležem tema dveina našima zarodoma! — (Odobravanje.) Ego autem censeo Cartaginem esse delendam, je zaključil Eimljaa Eaton vsak govor t rimskem senatu, dokler se mu ni izpolnila vroča želja, da so porazili Eimljanje cvetoče mesto Eartago. Jaz pa Vam kličera že dolgo vrsto let s tega mesta: Skrbite t stojih drnštTlh za kremenlt učlteljskl naraščaj ! (Dobro!) Zarezina društva, ki imajo sedež, kjer so učiteljišČa, naj stopijo v najtesnejši stisk z učiteljiščniki. Vabijo naj jih v svojo sredo ter pripravljajo 8 poučnimi predavanji za bodoči poklic. Vsa Zavezina društva pa naj vzamejo v svoje okrilje učitelje-začetnike. S paznim očesom naj pazijo, da jib klerikalci ne zvabijo v svoj klerikalni brlog. Eaj nameravajo klerikalci z učiteljstvom, kam privede klerikalui terorizem učitelja, kažite v svarilen zgled na gnusen čio učitelja Jakliča in Eavnikarja v deželnem zboru kranjskem! Ponavljam, v srarilen zgled! In s tem končam! (Buren aplarz. Elici: Eavnikar ia Jaklič izdajalca! milujemo jih!) Legitimiranjc delegator in delegatlnj. Delegati so se udeležili z malimi izjemami polnoštevilno zborovanja. Bilo jih je 115, priglašenib pa je bilo 120,manjkalo je jih torej samo 5. Tajniško porčilo je podaia namesto odaotnega prvega tajnika tajnica tor. Iva Sabadinora: Oestita delegacija! Cast mi je poročati čestitim delegatinjam in delegatom Zavezinih drnštev o delovanju vodstva, oziroma upravnega odbora Zaveze in Zavezinih društev v dobi od zadoje glavne skupščine, ki se je tako lepo in krasno vršila lansko leto v zeleni Štajerski v lepem — a, žal, jako ponemčenem Mariboru. Skupščina, s katero smo združili slavje 40 letnega jubileja državnpga šolskega zakona, je bila tako impozantna, da je zaprla usta klerikalnim kričačem, ki so le polagoma prišli k sapi za izbruhe po odlomkih, ker lepih uspehov te prireditve vendar Davzlic grdim navadam, ki so prirojene vsakemu klerikalcu, uiso mogli, pa tudi ne izkušali utajiti. Zaveza šteje 34 okrajuih učiteljskih društev in Zvezo slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Ta društva imajo 57 častnih, 1991 pravih in 42 podpornib, torej skupaj 2090 članov, Zveza slov. učiteljev in učiteljic pa združuje 16 okrajnih učiteljskih društev. Ce pomislimo, kako klerikalei psujejo, napadajo, sumničijo in denuncirajo učitelje, združ^ne v Zavezi, če pomislimo. kako neusmiljeno posfgajo v njihove družinske in soeialoe razmere; kako brezsrčno jim škodujejo gmotno, če pomislimo slednjič, da je obstojalo v zadnjih časib klerikalno delo na šolskem polju pdino v tem, kako bi upropastili Zavezo, če pomislimo vse to, lahko rečemo s ponosom, da raora število Zavezinih članov iruponirati vsakemu razsodnerau in trezno mislečemu človeku. Smelo pa tudi trdim, da je napredno učiteljstvo tako možato in neoraajno v svojem prepričanju, da ga nobena sila, pa naj pride odkoderkoli, ne spravi s strogo začrtane poti. Elobuk dol pred takira učiteljstvom! Vkljub vsem klerikaluim naporora, navzlic vsera grdim sredstvom, ki se jih poslužujejo pri tem nemoralnem delu, se števllo ZiiTLžlnih članor ni le zmanjšalo, teroveč poinnožilo za 45 Članor. (Ploskanje) To je tako lepa poteza v kremenitem značaju slovenskfga učiteljstva, da nas raora v resnici vseliti: Ees je, da smo i z g u b i 1 i n a E r a n j s k e m 22 č 1 a n o v. (Elici: Elerikaluo-vlitdni terorizem! Iidajice!) Zato smo pa napredovali na Štajerskem za 49 (Medklici: ŽivilaŠtajerska! Vesulaznamenja! nSIov. Straža" je pogorela.") in na Primorskem za 18 članov. Medklici; BCiganiu novostrujarjev se nočejo uresničiti!) Na Eranjskem ste najbolj nazadovali BUčiteljsko društvo za šolski okraj ljubljanska okolica", ki je imela lansko leto 57 članov leta 1907. celo 71, sedaj pa je padlo na 38 (klici: Žirovnik, Petrič in drugi; najhujši terorizem!), in Eamniško učiteljsko društro, ki je padlo s 35 na 20 članov; najbolj so pa napredovala: Eranjsko učiteljsko društvo za 10, Belokranjsko za 10 in Novomeško za 8 člaoov (Živio Novomeščani!) Pri drugih društvih na Kranjskem je prirastek, oziroma odpadek neznaten. Na Štajerskera je nazadovalo 5 društer, najbolj celjsko in mariborska okolica po 5 članov, vsa druga društvasonapredovala. uajbolj Ptujsko za 15 člaoov. Vsa ta društva so izvolila za današnjo delegacijsko sejo 120 delegatov in poleg teb 24 namestnikov. Imela so pa v miuuli upravni dobi 118 zborovanj. Pri teh zborovanjih je bilo 136 strokovnih in drugih času in razmeram primernib predavanj in razprav. Iz teh podatkov razvidite, da 80 Zavezina društva pridno delala v minuli upravni dobi, le pri nekaterih bi želeli uekoliko več življenja. Zavezino vodstvo je imelo v preteklem upravnem letu 9 sej, med temi 5 nesklepčnih, ker se I. tajnik v zadnjem času, ne vein iz katerega vzroka, ni udeleževal vodstvenih sej. Naj mi bo dovoljeno, da pojasnim tu zadevo glede I. tajnika. Lanska delegacija je izvolila za I. tajnika tovariša Andreja Eapeta, ki se je pa odpovedal dne 25. okt. lauskega leta, in njpgove posle je prevzela II. tajnica Iva Sabadiuova. Eer ji je bilo težko pribajati iz Trsta k se.jam, je sklenilo vodstvo, da se skliče o Božiču izredna delegacijska seja, ki naj voli I. tajnika. Izvoljen je bil Fran GSrtner, učitelj t Ljubljani. Lotil se je bil jako marljivo tajniških poslov, a naenkrat iz neumljivih razlogov opustil, da niti ni več zahajal k sejam in tako tiho odstopil. S 1. jan. 1910 I. je odložil tajnik Eape tudi upravništvo BUč. Tovariša." Vodstvo BZaveze" je poverilo to posel tovarišu Jakobu Pretnarju. Upravni odbor je imel 3 seje. v Mariboru, v Ljubljani in tu v Novem mestu. Pri prvi seji se je konstituiral in izvolil Antona Berginca za I. in Antona Gnusa za II. podpredsedoika, Ivo Sabadinovo za II. tajnico in Vilibalda Eusa za blagajnikovega namestnika. Vložni zapisnik šteje danes b50 opravilnih številk, ne vštevši posebne tajniške in blagajniške korespondenee. Pri lanski glavni skupščini se je osuoval v Zavezi učiteljski obrambni odsek, ki naj čuva materialne in moralne koristi svojih člaaov ter jim naj preskrbi gmotno in pravno pomoč. Odsek, v katerem so bili prvotno izvoljeni 4 člani in se je pozneje izpopolnil, se je noarljivo lotil dela. Zasleduje in zbira napade na narodno-napredne učitelje po listih terjih obvešča o njih, svetuje jim in daje po potrebi gmotne podpore. Zbira pa tudl snor za spomenico, ki bo s plamtečini ognjcm posretila t žalostne razmere, v katerih živi narodno-napredno uditeljstvo. Pri radovljiški skupščini je bil sprejet predlog tovariša Peska, naj se ustanovi BUčiteljska boloiška blagajna". Vodstvo Zaveze ni bilo izvršilo dotičnega sklepa, k»T je bilo prišlo do prepričanja, da je sklep neizvršljiv. Vendar je tovariš Dimnik pouovil predlog pri lanski skupščini v Mariboru ter predlagal poseben odsek, ki naj ukrene vse potrebno, da se ustanovi ta blagajna. Eako daleč je dozorela strar, bodete povzeli iz dotičnega poročila. Zaveza obrača posebno pažnjo na značajni učiteljski naraščaj. Zato skrbi, da se seznanijo že učitel.jiščniki z našo organizacijo, z našimi nazori io stremljenji. V ta namen pošilja učiteljiščnikom po vseh slovenskih učiteljiščih brezplačno Zaveziue liste v večjern številu. E e r pa s t ern narasejo Zavezi precejšui stroški, je prosilo vodntvo Zavezina društva za pris p e v k e. Temu pozivu so se odzvala skoraj vsa društva, nekatera so že poslala, druga obIjubila večje ali manjše zneske. Letos je praznoval naš ,,Učit. Tov." pedesetletni jubilej. Izdali smo jubilejsko številko, ki je bila tako krasna, da smo bili lahko ponosni nanjo. Pridobila nam je na ugledu, zglasilo se je pa tudi precej novih naročnikov. Gmotno stanje B(J6it. Tovariša" je pa še vedno žalostno. In to ni čuda. List je izhajal prej 2 krat na mesec v majhui obliki. Izpremenili smo list v tednik, snovi prinaša štirikrat toliko. Vse smo torej zvišali, le naročnina je ostala vedno 8 E. Eer so se podražili tadi tiskarski stroški in papir, je izprevidelo vod8tro, da tako ne gre dalje, zato je zvišalo naročnino na 10 E. Temu sklepu vodstva Zaveze naj pritrdi čestita delegaeija. (Sprejeto!) V Ljubljani^se je ustanovila Zveza izobraževalnih društev na Eranjskem. Odbor nas je povabil k pristopu. A ker srao sami zveza, je sklenilo vodstvo, da zasedaj ne pristopimo. Eranjski deželoi zbor je sklenil v zadnjem zasedauju zakon, ki močno utesuuje prarice učiteljstva in nasprotuje v nekaterih določilih osnovnim državnim zakonom ; razentega odpira klerikalizmu na stežaj vrata v učilnico. Zato smo vložili ua naučno ministrstvo in na ministrsko predsedništvo utemeljeno prošnjo, naj ne predloži tega zakonskega načrta v Najvišjo sankcijo. Ogromno je dela s šolsko reformo. Na Dunaju se je ustanovil v ta namen komite ter porabil k sodelovanju vse učiteljske Zveze v Avstriji. Vsaka učiteljska organizacija je izvolila zastopnika v ta komite, ki je imel 10. aprila prvo skupno sejo na Dunaju. Naš zastopnik v komiteju je Engelbert Gangl. Eomite je sklenil, da naj razpošlje vsaka učiteljska organizacija vsemu učiteljstvu dotične dežele 4 vprašalne pole, kjer naj vsak učitelj odgovori na dotična vprašanja. Pozneje se bodo poslale še posebne vprašalne pole v izpopolnitev učiteljskim društvom in staršem. Eo bo skupaj ves ta material, se bo sestavilo in izdelalo na podlagi podatkov vprašalnih pol faktično stanje sedanjega ljudskega šolstva, na podlagi tega stanja se bo izvršila šolska reforma. Zaveza je izvolila v odsek za šolsko reforma Ivana Dimnika, Vendelina Sadarja, Marijo Mehletovo in Marijo Arselinovo. Eomite je poslal vprašalne pole 1200 šolam, 3100 učiteljem in učiteljicam. Vrnili sta dosedaj 502 šoli 1009 izpolnjenib pol. To ogromao delo seve je ogodrnjal neveden Slomškar v nSlovencuK, ker ne loči kulturnega dela od straukarstva. Zaveza i ra a pri tem veliko dela in mnogo stroškoT. A gre za dobro stvar, zato se ne strašimo ne prvega ne drugega. V nemški avstrijski učiteljski zvezi se je ne glede na narodnost ustanovil poseben odsek, ki ima nalogo, da skrbi za izboljšanje gmotnih razmer avstrijskega učiteljstva in stoji na braniku za one pravice, ki so nam zajamčene zakonitim potom. E temu odseku so pristopile in ga podpirajo pri ujegovem stremljeuju češka, poljska, moravska in naša Zaveza in Eeichsmband der osterr. Bezirksschulinspektoren. Ta odsek nam je sporočil, da je pridobil poslanca profesorja Bendla za to, da bo stavil v naučnem odseku državnega zbora predlog za izpremeinbo § 55. državnega šolskega zakona ter tako provzročil v odseku generalno razpravo. Eer zavzemajo stranke navadno že pri splošoi razpravi svoje stališče napram predlogu, smo vložili na oba slov. državnozborska kluba — na BZvezo južnih Slovanov" in na BSlovenski klub" — prošnjo, da se ta po svojih klubovih članih v odseku zavzameta za izpremembo § 55. drž. šol. zakona. V odseku so poslanei: Grafenauer, Jaklič in Eybaf. Slovenski klub seve nam ni odgovoril. Zveza južnih Slovanov pa je sporočila, da je klubov član, poslanec Ivan Hribar sestavil ter izročil načelstvom vseh velikih klubov v državnem zboru predlog, po katerem bi naj država prevzela vsa bremena, ki so jih do«edaj nosile dežele za plačo ljudskošolskega in meščanskošolskega učiteljstva. Le v tem slučaju, ko bi se videlo, da predlog poslanca Hribarja ne najde zadostne zaslombe pri glavnih klubih državnega zbora, je pripravljena BZ\reza južnih Slovanov" vložiti našo peticijo. Za sedaj pa se ji zdi, da bi se s to peticijo le kazil vtisk predloga poslanea Hribarja. Preden se je nameravano delo moglo pričeti, je vse preprečila obstrukcija. V državnem zboru je predložila vlada zakouski načrt o službeni pragmatiki za c. kr. državne uradnike. Načrt se ,je odkazal posebnemu odseku. Na vse slovenske poslance tega odseka brez ozira na politiške stranke je vložila Zaveza prošnjo, da bi se pri posvetovanju o službeni pragmatiki za c. kr. državne uradnike pri § 69. točka 3. zavzeli za to, da osta- nejo učiteljišča enakoveljavna srednjim šolam, da imajo torej učiteljiščni absolventi isti avanzma, kakor državni uradniki tretje skupine. Po dosedanjem običaju so bila učiteljišča enako veIjavna srednjim šolskim zavodora. Učiteljiščni obsolventi so imeli pri pošti, pri železnicah in pri vojakih iste pravice, kakor gimnazijski in realčni maturanti. (Tako je prav!) Ta pariteta naj se ohrani tudi r pribodnje in naj se v službeni pragmatiki za c. kr. državue uradnike zakonito uveljavi. V tem odseku 80 slov. poslanci: Pon, Gostinčar, Hribar in Eybaf. Klerikalna poslanca Fon in Gostinčar nam nista odgovorila, poslanec Hribar pa je pisal, da se bo v odseku za državne uslužbence prav rad potegnil pri § 69. točka 3. za to, da ostanejo učiteljišča enakoveljavna srednjim šolara. Prar prijazno je odgovoril tudi poslanec Eybar ter nas obvestil, da se je ministrski predsednik nasproti neki deputaciji že izjavil, da ninia nič proti priznauju učiteljiščne mature. nBazume se samo ob sebi, da bom tudi jaz to zahtevo podpiral", nam piše poslanee Ejbar, Bker potrebujerao ravno mi Slovenci kolikor mogoče veliko usposobljenih uradniških kandidatov". Tudi uresničenje teh naših zahtev, je preprečila za sedaj obstrukcija. Bapetove knjižice za mladino nDane" se je tiskalo 2500 izvodov. Eazposlalo in razpečalo se je je dosedaj 1339, v zalogi jeje še 1161. Slapšakove knjižice BTurki pod svetirn Tilnom" jo bilotiskane 1500 izv. Bazprodalo in razpečalo se je je 1191 izvodov, v zalogi je še 309 izvodov. V nobeni šolarski knjižnici bi ne snaelo manjkati po več izvodov teh lepih knjižie. Profesor Pajk je imel letos na učiteljski konferenci za šolski okraj mesto Ljubljana poročilo: Učne slike o Emoni in stari Ljubljani. Konferenca je sklenila prositi mestui žolski svet, da izda to poročilo v posebni knjižici. Občinski svet Ijubljanski je sklenil, da ponudi rokopis Z. A. J. U. D., da ga izda in založi, odkupi pa od Zaveze 200 izvodov. Vodstvo Zaveze je sprejelo to ponudbo. Elerikalni listi so bili posebno hudo zdivjali po radovijiški glavni skupščiui. Lagali so, da se je kar kadilo. Izmišljevali so si sproti, da je Zavezina skupščina brzojavno pozdravila shod svobodomislecev v Pragi, da je poslala posebno deputacijo na ta sbod itd. itd. (Lažnjivci in zavijači!) Ob vsaki priliki je pogreval BSlovenec" s prozornim naraeuom te laži. Šel pa je še dalje. Začel je kvasiti, da je Zaveza posreduja provzročiteljica umora španskega kralja (Smeh in brup.) soudeležiteljica barcelonskih nemirov (Klerikalci niso vredni, dajim človek pljune v obraz!) in oboževateljiea svobodomisleca Fererja. (Terseglav piše!) Na vse te izbruhe, nameajene prepvostim ljudem, nismo mogli več molčati. (To so lopovstva!) Vodstvo je poslalo uredništvu BSlovenca" popravek, ki ga je priobčil, seveda ne brez zlobnih opazk. (Zofisti so!) Zamašili smo mu pa vendar s tem popravkom umazana usta, ker imamo odtedaj mir. Odstopivšemu mnogoletnemu in velezasluženemu tajniku Dragotinu Cesniku in soustanovitelju in odstopivšemu odborniku Franu Eocbeku se je izrekla iskrena zahvala na uspešnem in neumornem delu v prospeh Zaveze in tem potom v napredek naroduega šolstva. Poslali smo brzojavnim potom bratski pozdrav glavni skupščini poljaki učiteljski Z?ezi. Od 13. do 15. t. m. je bilo določeno, da se vrši slovanski učiteljski kongres v Erakovem. Toda tik pred kongresom se je iz neznanih razlogov odgodil na nedoločen čas. Ob izgubi velezaslužnega Josipa Elobučarja je izrazila Zaveza nSavezu hrvatskih učiteljskih društava" svoje sožalje. Naša Zaveza je torej tudi v minulem upravnem letu razvijala lepo delavnost. Eakor doslej, se je tudi v minuli dobi ob vsaki ugodni in primerni priliki zavzemala za korist, čast ia ugled učiteljstva. Težak je položnj uSiteljstva. Z vseh strani pritiskajo nanje sovražniki, ki mu hočeje moralno ia raaterialno škodovati. Učiteljstvo mora delati na vse strani, da 8e ohrani. Zato je res žrtev, kar daje učiteljstvo za svoje organizacije, a vse to žrtvuje sebi T korist, to mu je v zadoščenje. (Tako je!) Zato je pa labko naša organizacija, kije zgrajena ua naših žrtvab, nana samim v ponos, kakor bodi sotražniku v dokaz, da ne bo nobeno nasilje razbilo naših vrst. (Buren aplavz!) S to ponosno zavestjo stopajrao veselejši in pravičnejši bodočnosti naproti! (Dolgotrajno odobravanje; poročilo je delegacija vzela 3 ploskaujem na znanje.) Stanjc BUčite]jskega ToTariša". Poročilo o računu je podal upravnik tov. P r e t n a r. Iz poročila posnemamo, da je list pasiven, a se bodo, po sedanjem stanju računajoč, v doglednem času pasiva krila, ker se knjiga upravništva vestno vodi in se izterjuje stare in nove dolžnike. Poleg tega se bode pasiva krila z zvišanjem naroenine od 8 E na 10 K, kakor iz števila novih naročnikov, ki jih je z jubilejsko štev. ,,Tov." precej naraslo. Pri tem je pa potreba še posebej opozarjati nove sotrudnike, da ne bodo prejemali lista vee brezplačno, temveč bodo dobili — če zahtevajo že odškodnino — rajši honorar, ker 80 nekateri tov. dobivali po par noticah v listu kar celo vecnost potem list brezplačno — kot sotrudniki. Pred podrobno razpravo je tov. J e 1 e n c Še opozoril na napako, ki se je — iz raznih razlogov — letos pripetila, da računi niso bili 14 dni pred zborovanjem objavljeni v nTov.", kakor se je to sklenilo v Mariboru. Baeune imajo delegati v rokah in naj pri okr. uč. društvih o njih natančneje poročajo. V razpravo so posegli tov.: Toman, Jelenc, Luznar, Brinar, Ornagoj, Cesnik, Andolšek, Jamšek, Gradišnik, Hreščak ia Palko. Predlagalo se je, da naj se manj odpisuje in to posebno pri inseratih. Naj bi se izdelal popolnoma preprost račun. Inserati in tirjatve naj se izvrše vse — brez ozira — sodnijskim pbtom! Proti dolžnikom naj se postopa bolj rigorozno. Vodstvo Zaveze se obrni do dež., okr. in kr. šol. svetov, da ti razpise uč. slažb inserirajo v naših stanovskib. in ne le v uradnih listib iu da te inserate tudi plačajo. Naj se določi rok za tirjatve in ustavo lista. Zavračalo se je, da bi se izdelovali bolj preprosti računi, ker se je tako še postopalo, a se je zaradi razuih očitanj po časopisju pričelo sedaj principialno popolnoma pravilno sestavljene račune izdajati in se komentira podrobnosti od slučaja do slučaja pri zborovanjih. Da bi se lastne tov. tožilo in s tiranijo postopalo pri tem, ni umestno, ker pridejo slučaji, da ima kak reden plačnik slučajno bolezen ali kako drugo nezgodo v biši in se tako mora ozirati na to in bi bilo neusmljeno list mu ustaviti, ker prihajajo prošnje iii pisma, pri katerih se mora človek zjokati, če jih čita. Pojasnevalo se je, da je odpis pri inseratih zato tako velik, ker ni upanja, da se še kaj iztirja. Inseriranja razpisov služb od okr. šol. sveto? se niso plačevala in se ta dolg nikakor ni dal iztirjati, ker je okrajni glavar kratkomalo rekel, da ne plaea. In takih slučajev je mnogo, učiteljstvo pa zahteva, da so razpisi v listu. To poročilo je osupnilo navzoče in se je izreklo ogorčenje, kako pridemo do tega, da bi zaradi drugih mi plačevali inserate, ker je vendar tudi v interesu okr. šol. svetov, da so razpisi v tem listu, ki je najbolj razšrrjen med učiteljstvom. Naj se toži! Se je tožilo, a je bil uspeh negativen, tu velja le geslo vesti in poštenja! Na Štajerskem je urejeno tako, da kr. šol. svet plača za inserate 12 E, a se ga prisiliti ne more, zato naj se določi gotov rok, če ne plača, naj se ustavi. Podrobno poročilo, ki ga je podal potem upravnik, je sledeče: List ima 1561 naročnikov, in sieer: 1320 plačujočih, 101 brezplačnih in v zameno, 140 učiteljiščnikov brezplačno. Proračun do konca leta 1910. bi bil: Dohodki do 31. dec. 1910. E 9600, 10% odpis 960, torej 8640 E; od inseratov za čas 1. avg. do 31. dec. 2000 E; obresti 20 E, torej skupaj 10660 E. Stroški so: Dolg v BUč. tiskarni" 7700 kron; nagrade 450 E; upravništvo 660 E; upravni troški 120 E, torej skupaj kron 8930. Tisk nUč. Tov." stane, oziroma bi stal: a) Oe je 22 štev. s celo prilogo 4026 E in bi bilo koncem leta primanjklja 2296 E; b) 22 štev. 8 pol priloge 3146 E, primankljaj1416 E; c) brez priloge 2002 E, primanjkljaj 272 E; d) 11 št. s celo in 11 št. s pol priloge 3586 E, primankljaj 1856 E. Dolg bi se kril in list lahko postane aktiven, če se za dogleden čas štedi sprilogami, zato upravnik predlaga, da se priloge BTov." zmaDJšajo. V razpravo so posegli tovariši: Grmek, Pretnar, Likar, Dimnik, Luznar, Erižman. Predlagalo se je, da naj se nabere več inseratov in naj se priobči tudi več inseratov. Naj se agitira za naročnike, ki bodo plačevali, pa bo lahko še več prilog, ker je v tem oziru precej greha in malomarnosti na nas samih. Zavračalo se je, da bi se ooiejevalo uredniku svobodo, ker s tem kažemo, da nimamo smisla za uredniške posle. Sieer je bil pa sedaj ravuo čas in so bile razmere take, da m bilo mogoče štediti, ker se aktualnosti mora priobčevati. Konkretni predlogi. 1. Naj se da glede prilog BUč. Tov." uredniku popolnoma svobodno roko. (Sprejeto in je s tem odpadel predlog upravnika.) 2. Naj BZaveza" naprosi šol. svete, da inserirajo razpise s 1 u ž b v BU č. T o v." p r o t i p 1 a č i 1 u. (Sprejeto.) 3. Vsi dolžniki se izroče sod i š č u. (Ni sprejeto. Elici: Prepošteni smo !) 4. Eačuni se priobčijo 14 dni pred skupščino in se objavi tudi podrobno poročilo upravnika v BT o v." že prej. (Sprejeto.) Stanje BPopotnika% kakor smo posneli iz poročila tovariša L u zn a r j a, tudi ni popolnoma zadovoljivo. Največja napaka pri tem je malomarnost od strani učiteljstva, da ne poskrbi, da bi bile vsaj vse šole naročene nanj. Erajne šol. svete naj zastopniki prisilijo do tega, da naroče potrebne liste in naj se poslužujejo v ta namen pri utemeljevanju šol. zakona in tozadevuib določil. Malo več agitacije, pa bo lahko ,,Pop." tudi honoriral dopisnike iu tako nam prinašal izvrstno vsebino. Sicer pa preglejte vsebino lista, preštudirajte jo, primerjajte jo in nikogar ni, ki bi nam mogel ugovarjati, ako smo opravičeno ponosni na ta list. Podrobno poročilo. Eačune imajo delegati v rokah in naj o njih letos poročajo pri okr šol. svetih natančneje ia jih hkrati dajo vsem članom v vpogled. Plačujočih naroenikov je 748, zamene 35, brezplačnikov 38, učiteljiščnikov 94, uredniku in upravniku 16, skupaj neplačanih 183 in vseh iztisov 931. Dohodki: 4488 E in s 15% odpisom 3816 E; inserati 150 E torej skupaj kron 3966. Stroški: Tiskarna 2600 E, ekspedit 330 K; nagrade uredn. in upr., pisateljske: 480 E, 20 K, 240 E, 150 K, knjigovez 194 E, poštnina 100 E; skupaj 4114 K. Primankljaja je torej 148 E. Podrobne razprave ni bilo. Stanje BZvončkaa. Predsedstvo prevzame podpredsednik A. B e r g i n e c, tovariš J e 1 e n c pa poroča o ,,Zvončkuu : Eer imate, častiti delegati in delegatinje, račune v rokah, mislim, da mi ni treba brati posameznib postavk. Oe kdo želi kakega pojasnila, naj se blagovoljno oglasi. Zvonček je lep list, na katerega sme biti ponosno slovensko učiteljstvo. Ear poznam mladinskih listov med Jugoslovani, zavzema Zronček prvo mesto, in smelo trdim, da je to najlepši mladinski list. (Ees je!) Zvončkov urednik se pa tudi neumorno trudi, da ga izpopolDJuje in izboljšuje od leta do leta. Tega lepega lista bi ne smelo manjkati v nobeni šolarski knjižnici po slovenskih šolah. Žal, da je mnogo šol na Eranjskem, ki niso naročene nanj, prav redke so pa šole na Štajerskem, da jih šteje Zvonček med svoje naročnike. Pohvalno pa moram omeniti goriški, sežanski in tolminski okraj, kjer so prav vse šole naročnice. (Odobravanje.) Prosim Vas, čestiti delegati in delegatinje, da delate v svojib društvih na to, da se naroči vsaka šola na Zvonček, da ne bomo pri prihodnji Zavezini skupščini nobene slovenske šole vec pogrešali v knjigi naročnikov. List se tiska letos v 1400 izvodih. Plačujočih naročnikov ima 1088. Brezplačno se ga pošilja: 1. učiteljiščnikom 94 2. sotrudnikom 27 3. v zameno 18 4. listom zaradi oeene ... 5 5. nekaterira društvom ... 11 6. dolžnostni izvodi 7 Skupaj 162 V zalogi ga ostane 150 izvodov. List bi uam prinašal lepe dobižke, če bi naročniki redno plačevali naročnino. List ustavim vsakemu naročniku z 12. žtevilko, ki je na dolgu na naročnini za dve ali poldrugo leto. 1. dec. 1909 sem ustavil list z 12. številko 160 naročnikom, ki so dolgovali 244496 E. Od teh je 98 plačalo svoj do!g in ostali so naročniki, 62 pa se jih ni več zglasilo, pa tudi starega dolga niso plačaii. Prosim Vas, agitirajte za list, da bo vedno boljši in popolnejši! S tem koristite mladini, pa tudi Zavezi. V debato so pospgli tovariši: Jamšpk, Brinar, Špan, Gangl, črnagoj, Gradišnik, Bajt in Voglar. Gospodarstvo pri listih mora biti v redu in stati na dobrem temelju, zato naj se neusmiljeno izterjuje naročnike pri BZvončkuB in nPopotniku", a pri ^Tovarišu" naj se pa postopa malo milosrčneje, ker to je stanovskopolitiški list, ki krepi vsa podjetja, vendar naj se pa tudi tu ne da izkoriščati od naročnikov. Izreklo se je tudi, naj se izreče tu urednikom, ki so izborni, in sotrudnikom, ki delujejo po večini brezplačno — priznaDJe. (Splošno odobravanje in ploskanje v priznauje.) Račun Zavezc. Zaveza je imela zaradi stroškov, ki so ji narasli s pokritjem deficita pri listih, v letu 1909. primankljaja 122 E. Vendar vsega ne more plačevati, ker mora jmeti tudi rezervni fond, iz katerega lahko za vsak slučaj vedno vzame denar — kadar ga potrebuje. Letos je bilo tudi mnogo izrednih stroškov. Poročal je tov. Luznar. Tov. Grmek predlaga v imenu pregledovaleev računov odboru absolutorij, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Za pregledovalee računov so bili izvoljeni: za Eranjsko — T 0 m a n, za Štajersko — B r i n a r, za Primorsko — G r m e k. Doneski Zarezi. Tovariš Luznar poroča kot Zavezni blagajnik, da je bil predlog, ki ga je čital v BUčit Tovarišu", da naj se članarina posameznih članov zniža, neumesten in je iz tega posnemati, da se še nima povsod smisla za organizacijsko upravo in se ne pojmuje nje stroškov. Predlaga, da ostane tudi v nadalje dosedanja naročnina od člana po 1 E. V debato so posegli tovariši: Cvetko, Pulko in Brinar. Obsojalo seje, da ne prihajajo tisti tovariši, ki hočejo članarino znižati, k skupščinam, da se tu prepričajo, kam gre denar. Te zadeveje treba pri okrajnih učiteljskih društvih pojasnjevati in novince žepoučiti. Poleg tegajepakrivda tudina tem, ker vsi ne bero poročil in delegati tudi ne poročajo 0 njih. Sprejet je bil predlog, da ostane dosedanji znesek članarine tudi za leto 1910. Dnevni red glavnega zborovanja. Poroča tov. Erižman, da se je referent Pesek opravičil, da ne more referirati, ker je zadržan, in predlaga, da se da za glavno zborovanje kot prvo točko referat iur. Erivca: Masaryk — pedagog, potem tov. Ganglov referat: § 1. drž. šol. zakona, referat bolniške blagajne uaj bi se pa rešil v delegaciji. (Sprpjeto.) Cas XIII. sknpščine Zareze. Po debati, v katero eo posegli tov. Gnus, Pulko, Škulj in Grmek, se je sprejel predlog, da naj 0 tej točki sklepa upravni odbor, ki mu naj izreko svoja mnenja tudi okraj. učit. društva, Vollter I. tajnika in dreh odbornikor. Po debati, v katero so posegli tovariši Cesnik, Toman, Grmek, Dimnik in Pulko, se je izvolil za I. tajnika tovariš B u s iz Eranja. Eer se je tovariš M e š i č e k iz Brežic odpovedal odborniškemu mestu in hkrati tudi opravičil svojo odsotnost pri skupščini, se je na njegovo željo volilo drugega odbornika za Štajersko. Na predlog tovariša Pulka je bil izvoljen v odbor kot zastopnik Štajerske tov. E a j š p. Na odborniško mesto tov. Eusa se je izvolilo za odbornika kot zastopnika Eranjske tov. C e s n i k a, ki ni hotel nikakor sprejeti mesta I. tajnika. (Voljen je bil soglasno in pri tem burno pozdravljen z aplavzom.) Znaki Zareze. Predlagalo se je, da bi si dali napraviti posebne znake. Poudarjalo se je pa pri zavračanju tega, da imamo znake v srcih in mislih in ne rabimo zunanjosti. Nadalje se je poudarjalo, da so naši znaki temelji, na katerih delujemo: značajnost in izobrazba, ki jo širimo. Naše pošteno delovanje je uaš znak in se ne bojimo vohunov. Predlog se je umaknil. V debato so posegli tovariš Šmajdek, Pulko, Eojina, Cvetko, Guus in Bajt. Zadrnžni tečaji za nčitelje. nZveza slovenskih zadrug v Ljubljani" je pripravljena prirediti zadružne tečaje za učitelje, ki bi imeli namen, pojasniti vse podrobnosti zadružnega poslovanja in ustanavljanj raznih zadrug raed ljudstvom. Nanašal bi se na pouk, kako postopati pri ustanovitvi kake zadruge in pri pričetnem poslovanju. Vršil bi se v kraju, kjer že obstoja kaka zadruga, pri kateri delujejo že tamoŠDJi učitelji, da ti pcdajo praktične podatke in opazke s stanovskega stališča. Tečaj bi trajal tri dni. BZveza" prosi za tozadevni pogovor pri skupščini. V razpravo so posegli tovariši: Bajt, Toman, česuik, Jamšek, Blagajne, in Jelene. Poudarjalo se je, da bi bili trije diievi premalo. Nadalje, da se BZaveza" obrne do okr. učit. društev za mnenje. Naj se obrne rajši na učitelje, ki že delujejo pri zadrugah, kakšnega mnenja so ti. Naj se izda v BUčit. Tovarišu" splošen poziv na tovariše, ki so za to vneti, da izrazijo svoje maenje in se 0 tem morebiti posvetujejo. Zagovarjalo seje mnenja, da naj se tak tečaj priredi za u č i t e 1 j i š č n i k e , ki nimajo 0 kakem narodnem gospodarstvu nipojma, ker n a š a u č i t e 1 j i š č a so v tem oziru nedostatna. Ti imajo najlepšo priliko in najmanjstroškovza to, čebisepa dež. šol. svet ali pa ravnateljstvo upiralo prošnji za privolitev — zaradi s t r a n k a r s k i h predsodkov — naj se napravi prošnja in pojasni položaj in pomen tečajev na ministrstvo. Eončno je obveljalo, da se predsedstvo Zaveze posvetuje 8 predsednikom ,Zrae" dr. Žrjavom 0 podrobnostih tečaja in izda potem primeren poziv z vprašanji za pojasnilo v BUčit. Tovarišu". (Burno odobravanje.) Bolniška blagajna. Poročevalec D i m n i k omenja, da se je na pravila bolniške blagajne odvzalo goriško učiteljsko društvo, ki dostavlja k pravilom, objavljenim v št. 14 letošnjega BTovariša" sledeče: 1. Pravi član more postati tudi mati, oziroma sestra učiteljice (dostnvek k VI. točki § 6.) 2. Vsak Član ima pravico vlagati prošnjo do odbora Učitelj. bol. blagajne za event. podporo, tudi če ta ui še člau društva eno leto (dostavek k V. točki § 11.) Predlaga: 1. Učiteljska bolniška blagajna naj se osnuje za vsako slovensko, oziroma hrvaško kronovino posebe. 2. Pravila, objavljena v 14. št. BUčit. Tovariša", naj se t.prejmejo en bloc s primerno premembo 1. §, oziroma v toliko, kolikor zabtevajo krajevne potrebe, oziroma razmere. 3. Vsaka Učit. boln. blagajna ima svoj občni zbor vsaka tri leta tamkaj in takrat, kjer zboruje »Zaveza". V razpravo so posegli tov.: Erižman, Dimnik, Špan in Grnagoj. 0 goriškem dodatku sklepa odbor. Bilo se je mnenja, da skoro ne kaže v začetku še cepiti te organizaeije, to se zgodi pozneje, Se se pokaže potreba. Eončno so obveljali prvotni trije predlogi in je predsednik ob V4 na 9. uro zaključil delegacijo. Eoncert pri Tučkn. Na večer istega dne je bil koncert pri Tučkji, ki se ga je udeležilo gotovo čez 600 oseb. Bilo je vse nabito polno, da so morali Ijudje celo odhajati, ne da bi se udeležili koncerta. Novomeščani so pravili, da tolike udeležbe še ni bilo pri nobeni slični priredbi v Novem mestu. Jubilejska samopomoč. Dne 7. t. m. ob 9. uri se je pričel drugi dan resnega dela. Po otvoritvenem nagovoru tov. T r o š t a, ki je predsednik društvu, je podal tov. E e ž e k tajniško poročilo, ki se glasi: Slavni zbor! Naše društvo, ustanovljeno 1.1898., končuje z današnjim občnim zborom svojo XI. upravno dobo. Pri zadnjem občnem zboru v Goriei dne 6. septembra 1908. so bili soglasno izvoljeni: Franc Es. Trošt, predsednik in blagajnik; Juraj Eežek, tajnik; JakobDimnik, podpredsednik; Engelbert Gangl in Albert Sič odbornika, Frane črnagoj in Luka Jelenc pa pregledovalca društvenih računov. Od tega občnega zbora do l.julija letos, t. j. v dveletni dobi, je pristopilo k društvu 19 članov, izstopila sta dva člana in umrlo je 7 članov, ia sicer: Lavoslav Abram v Gorici, Marija Božič v Žireh, Andrej Šket v Podsredi, Matija Arko v Šmartnem pri Litiji, Leopold Armič v Ljubljani, Vincencija Abram v Gorici in Božidar Dedič v Bočni. Njibovim ostalim se je izplačalo 3256 K. Danes šteje društvo 238 članov, kar je ob skupnem številu slovenskega učiteljstva še veliko premalo. Naj bi se pač zdraraili ostali naši tovariši in pristopili k temu prekoristnemu društvu; res, da je težko plačevati pri bornih našib plačah, ali saj plačilo ni veliko, pomoč pa v smrtnem slučaju izdatna in marsikatero družino reši dolgov. (Odobravanje.) Blagajniško poročilo je sledeče: D o h o d k i : Gotovina konec X. upravne dobe. K 21'84 V poštni branil. konec X. upravne dobe 650-85 Obresti poštne hranilniee p. 1909 „ 10*55 Dividenda Učit. tiskarne p. 1909 „ 5-— Dividenda Hranilnice učiteljskega konvikta p. 1909 „ 5-— Iz hranilnice vzeto „ 472-— Doneski . . 2859-79 Skupaj . K 4025-03 Stroški: Vdovi Frančiški Šket v Podsredi E 466 — Dedičem pokojnega Matija Arko v Šmartnem „ 4641— Vdovi Mariji Armič v Ljubljani . „ 472-— Siroti Eli Abram v Gorici . . . „ 476-— Vdovi Antoniji Dedič v Bočni . „ 476'— Vložek v Hranilnico učit. konvikta „ 855-— Vložek v Emetsko posojilnico . . „ 60-— Poštni, tiskovni in drugi stroški . „ 11097 Uprava, nagrada in režija . . . „ 110'60 Bačun poštne branilniee konec X. upravne dobe .... . . „ 584-46 Skupaj . K 4025 03 0 1 a n i : Eonec X. upravne dobe 233 članov. Umrlo v XI. upravni dobi 5 članov. Pristopilo 12 članov, izstopila 2 člana. Konec XI. upravne dobe 238 članov. 1 m o v i n a : V hranilnici Učit. konvikta . . . E 4444-72 V Emetski posojilnici „ 2046 47 Deleža hranilnice Učit. konvikta . . „ 100-— Delež Učiteljske tiskarne . . . . „ 100-— V poštni hranilnici konee XI. dobe „ 534-46 Dolg članov „ 188-— 1 E 7413 65 Mimo koaec X. upravne dobe „ 6645'98 se je imovina pomnožila za E 767-67 Po odbitju E 476'— za prvi slučaj smrti znaša imovina K 6937*65. V imenu pregledovalcev računov predlaga tov. J e 1 e n e, da se izreče blagajniku obsolutori: (Sprejeto.) Predlogi. Tov. G r a d i š n i k poudarja, da naj se prične za društvo malo več agitirati. Posebno mlajši učitelji nimajo sroisla za naša društva. Privsakem okrajnerauč. društvu naj bi paokrajnaučit. društva prirejala periodična predavanja o naših gospodarskih podjetjih in razlagala novincem njih poraen in namen. Odtod izvira tudi to mrtvilo. Agitirajmo za nove člane! (Dobro, dobro!) Volitev odbora. Tov. Šmajdek predlaga, da se izvoli stari odbor. (Sprejeto.) Predsednik s toplimi besedami zaključi občni zbor in se zahvali udeleženeem na obilai udeležbi, spominjajoč se v vznesenih besedah cesarjeve osemdesetletnice. (Navdušeni slavaklici.) (Koneo prih.)