291 Naši dopisi Iz Kaluge na Ruskem 27. avg. — V meteorologič- nem obziru je ietosnje leto pomenljivo. Zimo smo imeli na Ruskem nenavadno hladno, surovo in dolgo , snega je bilo mnogo. Spomladi tako rekoč nismo imeli, ampak kakor hitro je sneg skopnel, nastala je poletna vročina. Prve dni meseca junija jetopiotomer spet padel do šest stopinj R. in dež je iil kakor z vedra, tako , da smo peči netili, kdor ni želel sedeti v sobi v mrazu in v vlažnem zraku. Tako je bilo 5 dni. Potem se je začelo pravo poletje, vroče, kakoršnega ne pomnim. V naši sicer blaženi Kalugi je toplotomer skoraj celih šest tednov kazal v sobi po 20 do 25 stopinj, zunaj sobe v senci po 22 do 28, na solncu pa čez 30. Dež je bil večkrat na naše veliko veselje; al tudi v dežji in ponoči smo se potili v vročini do 20 stopinj. Kar je pa posebno pomenljivo, je to, da v najveći poletni vročini smo imeli severno sijanje. Te dni se je toplotomer migoma spustil podnevu v senci do 10, ponoči do 5 stopinj in dež lije pogosto. Tako vreme pozimi in spomladi je jako kazilo nado na kolikor si bodi dobro letino. Vendar, slava Bogu, vroče poletje s toplim dežjem je žita jako popravilo. Letina, kolikor je zdaj znano, ni tako slaba, kakor smo se v spomladanski suši bali. Res je, da v treh Privolžkih gubernijah niso naželi skoraj nič, tako, da jim je vlada uže zdaj prec po žetvi dala denarne podpore, da se čez jesen in zimo do prihodnje žetve prežive ter seme kupijo; zato je pa v več gubernijah srednje in južne Rusije letina prav obilna, v drugih vsaj srednja. Počez bo menda mogoče reči, da je letošnja letina srednja. Notranja politika se lepo razvija po načelih prave prosveščene svobode. Drugače tudi biti ne more pod vlastjo modrega vladarja z dobrim, blagim srcem, ka-koršno je Bog dal sedanjemu cesarju, ki svoj narod bolj ljubi kakor samega sebe. Te dni je padel po volji modrega vladarja vogelni kamen starega plesnjivega? 292 burokratizma: tajne policije, ali, kakor se je ta urad imenoval, tretjega oddeljenja — ni več. Tu je bilo videti čudne obraze, ko je „Praviteljstveni Vestnik" prinesel dotični cesarski ukaz. Lažiliberalci, Čitavši cesarski ukaz, so naredili dolga lica. kakoršna sem kedaj v „Fliegende Blatter" videl; nekateri prelivajo krokodilove solze o svobodi, drugi bi radi pokazali, da se veselja smejajo, al ustnice se jim nehote krivijo na jok; tretji molče, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo, tako na pr. „Ruski kurjer", ki pri vsaki priliki in nepriliki prodaja svoj liberalizem , kakor Kočevar gnjile pomaranče, se vedno ni okreval od omotice, v katero je padel pri vesti o imenovanem ukazu, še vedno ni Črhnil niti besedice o tem, da ni več tistega tajnega orodja, ki je za hrbtom narod mazalo s smrdljivim oljem proti-narodnega liberalizma. Položaj liberalcev je pri nas v Rusiji tak, kakoršen je pri vas v Avstriji: Vaši konsti-tucijonalni liberalci brez brica živeti ne morejo , naši „evropejsko-liberalni" mameluki se jokajo po tajni policiji. Obrekovani za nazadnjače slavjanoljubi pa so svobodno vzdihnili, kakor da bi se prebudili iz strašnih sanj. ,,Moskovske Vedomosti" v listu 222. so prinesle jako zanimiv članek o tej stvari, Katk o v med drugim piše tako: „Temu uradu (tajni policiji) je bilo sumljivo, in protivno vsako dviganje narodnega duhd, vsako svobodno mnenje, vsaka samostojna misel; pod njegovim varstvom se je rodilo in razvijalo vsako protinarodno prizadetje. Ta urad je tlačil in pritiskal narodni duh, v katerem je vsa naša sila, in s tem je on podpiral proces raztlenja, apatijo, brezverje, politično breznrav-nost Težko je verjeti, al resnično je, da tajna policija je smatrala za glavni vir puntarskega dviganja pri nas tisto prepričanje , katero vidi normo našega političnega razvitja v naši narodnosti, v naši zgodovini. Resnično je, da ob času nedavnih prestopnih škandalov , ki so osramotili našo dobo, so njeni agenti bili orodje intrige, napravljene proti najbolj dragemu zalogu naše bodočnosti , proti živcu znanosti in omike v naši oČetnjavi, proti šoli više omike in prosvete, ki se je pri nas ravno kar ukoreninila". Na konci Katkov pravi: „Z dokumenti v rokah lahko dokažemo, da duh, ki se šopiri v organih našega liberalnega, kakor se zove, časopisja, je živel v uradu tajne policije, v tej so odmevale tendencije in želje unih". Kdo, čitajoč ta članek „Moskovskih Vedomosti", se ne spominja, kako bahanalsko so časniki veselja vriskali ,,Golosu, „Molva", „Ruske Vedomosti", „Vestnik Evrope" in drugi taki liberalni časopisi takrat, ko so v Petrogradu praznovali apoteozo ,. ruske heroj inje" — za-vratne Vere Z a sulic, in takrat, ko je policija iz Moskve izganjala „nevarnega panslavista' — znamenitega Aksakova! (Konec prih.) Višegrad V Bosni 28. avg. Š. —- Uverjen sem, da se je petdesetletni rojstveni dan presvitlega cesarja Franca Josipa I. v domovini naši gotovo lepo praznoval , a tudi v našem mestecu poleg srbske in novo-pazarske meje je bilo obhajanje jako slovesno. V torek popoludne bila je caršija jako lepo okinčana in narodne zastave so vihrale na hišah. Zvečer je bilo celo mesto razsvetljeno in igrala je tukajšnja vojaška godba. Gore so bile vse v ognju, kakor pri Vas o kresu. — 18. avgusta zjutraj je grom Uhacijevih topov naznanjal za vsacega Avstrijana pomenljivi dan. Ob 8. uri pričela se je služba božja; navzočoi so bili vsi oficirji in tukajšnji uradniki. Po dovršenem opravilu bila je spre-jemba deputacij iz celega kotora. Vladni zastopnik pl. g. B .... je v kratkem , a jedrnatem govoru omenjal, kako znamenit dan je letos 18. avgust, katerega vsa Avstrija radostno praznuje. Gromoviti „živio-klici" bili so dostojen odgovor. Od deputacije mohamedancev se je najbolje odlikoval aga Abdi Efendi s svojim govorom. ,,Vrlo mnogo napredkov je učinila Avstrija v Bosni, zato želimo carju Franju Josipu I. još 50 let, da srečno živi in mnogo dobrega stori narodu." — Popoludne ob 2. je bil slovesen banket pri kotarskem predstojniku polkovniku Koves-u; povabljenih gostov je bilo okolo 40; med obedom je svirala godba. Napitnic je bilo brez števila. Navzoča sta bila tudi načelnik Husein Effendi in aga Abdi Effendi. Vreme je bilo ves čas kakor za navlašč^prav lepo. — Letina se je tukaj jako dobro obnesla. Žita je obilo, posebno mnogo je sadja; sliv je toliko, da ljudje ne vedo, kam ž njimi. Lakote ne bo letos, kakor je bila druga leta. Da-si smo prej imeli hudo vročino, spremenilo se je vse in je zdaj uže zelo občutljiv jesenski zrak. S&oraj zmirom nas nadleguje prava kraška burja. Najnepriietniše je grdo vreme uže zato, ker ni dobrih stanovanj dobiti; skoraj skozi vsako hišo dežuje; poštenih poslopij se pri na3 ne sme iskati, zatorej bi jako potrebno bilo , da bi — recimo kranjski — naseljenci došli v naše kraje, da bi nam oni vsaj nekoliko zapadne evropske kul'ure donesli. — Turčin praznuje „Ranuezan". Ves di.n se postijo in spe, a zvečer kričijo po džamijah. Čudna vera! V kratkem se bode pričeio zidanje srbske cerkve ; vlada je v ta namen podarila 500 gld., in tukajšnji uradniki so za-njo kupili nekoliko cerkvenega orodja. Občina je zatorej jako vesela. — Z Bogoin, rojaki! o priliki zopet kaj. Prem 1. sept. — Včeraj bil je tukaj sklep šolskega leta, kar se je slovesno izvršilo. Ob 7. uri zjutraj bila je šolska maša, po maši zahvalna pesem, potem pa v ozaljšani šolski sobi javna preskušnja. Po preskušnji deklamovali so učenci in učenke sledeče pesmice: „Slovenka setn", ,,Slovenec sem", ,,Človek brez domoljubja", „Materino srce", „Kaj dete vpraša", .,Hči na materinem grobu". Potem je napravila ena učenka še temu dnevu primeren in ginljiv govor, na koncu govora zadonel je presvitlemu našemu cesarju trikratni „živio" navdušeno od mladine in poslušalcev. — Na to pelo se je več pesmic, katerim zaključek naredila je naša veličastna „Avstrijska himna". Potem obdarovalo se je s primernimi knjižicami še 34 otrok , drugi pa s podobicami, razdelila so se šolska naznanila, ter mladina na dom poslala. — Da se je ta dan kolikor moči slovesno obhajati mogel, gre v prvi vrsti čast in hvala gospodom šolskim dobrotnikom: Janezu Valenčiču iz Kilovč, Pavletu Renku iz Rekadola (Nadanjeselo), Janezu Baši, Jakobu Valenčiču, Antonu Grahorju, vsem iz Bitinja, in pa neimenovanemu iz Prema, kateri so učencem in učenkam darila kupili, kakor tudi preČastitemu gosp. fajmoštru, kateri je z malo izjemo vse druge otroke z lepimi podobicami obdaroval. Se enemu gospodu moram se tukaj javno zahvaliti, in ta je g. Andrej Frank, vrli župan in predsednik kraj nega šolskega sveta, kateri je bil za dan 18. avgusta šolskim otrokom iz lastnega žepa knjižic .,Avgusta meseca 18. dan" kupil, katere so ee imenovani dan bile med tukajšnje šole mladino razdelile. Vsem tem dobrotnikom in prijateljem šolske mladine tukaj zakličem: Bog Vam tisočkrat plati! Ohranite pa tudi še za naprej svojo blago naklonjenost tukajšnji šoli in šolski mladini, s čemur boste gotovo k boljšemu napredku šolskemu mnogo pripomogli. Toraj Bog vas živi in blagoslovi! Matija Rant, učitelj. Iz Notranjskega 3. septembra.*) — Potožil bi Vam marsikaj, drage .,Novice", ako mi dovolite malo prostora. Pričetkom preteklega meseca pisal sem na Sta-jarsko. Ker pa uradi deželo menda čeloma nemško menijo, storiti sem jim hotel ljubav in napravil sem naslov čisto nemški. Naslov je bil po moji misli pravilen. *) Obljubljeno bo dobro došlo! Vred. Čudil sem se zato, ko mi naznani prejemalec , da je pismo potovalo tje v Galicijo v Levov, ker nemško ime kraja je temu enako. Ali ni to čudno , posebno, ako se pripiše zadnja pošta in se celo ime podčrta, poleg tega pa tudi nemško ? Ali ne pišemo v naslovih poslednje pošte z namenom, da obvarujemo pošto pomot in zgube? Kako, da se ne potrudi poštni uradnik, da bi pogledal črto niže, ki je poleg tega še podčrtana ? In ako še potem ne ve, kje je dotična postaja, naj pogleda zemljevid pošt Kako bi naši poštni gospodje delovali v Ameriki, ker je mnogo krajev istega imena? Iz tega ozira bi priporočal c. k. poštnemu vodstvu, da dotične uradnike strogo poštno zemljepisje izprašuje, ali naj strogo ukaže, da vsakokrat zadnjo pošto zapazijo. — Potožil bi tudi zaradi vremena. Navadno je meseca velikega srpana velika vročina, ljudje lahko na polji delajo, a letos ni bilo tako! Prevladal je hladni vzhodni veter , in deževalo nam je po večem, to je, celih 24 dni. Res, dež ni bil vedno cel dan, a pri delu na polji ni bilo ravno prijetno, vsled česar nam je močno zastalo. Mlatev ni bila prijetna, ker pšenica ni bila dovolj suha, nasprotno je bila pa, hvala Bogu, dobro bogata. Oves smo težko želi, in ker pšenice nismo hitro pospravili, tudi dokaj pokončali. Krompir nam črni, nasprotno bo pa precej lepega sadja. Sedaj smo pričeli z otavo. Da bi nam Bog lepo vreme dal, da bi jo mogli pospraviti, ker prvo seno se ni kaj sponeslo; primanjkovalo bo tedaj krme, in bojimo se, da bode treba nekaj repov iz hleva djati, vsled česar bomo pa malo gnoja imeli. S čem bomo tedaj polja zboljševali? Gotovo nam bo treba pomožnega gnoja. Iz Ljubljane, {Iz seje družbe kmetijske 5. dne t. m.) je došlo „Novicam" sledeče poročilo: Na znanje se je vzel dopis si. c. kr. deželne vlade, v katerem poroča, kaj je vsled predlogov družbe kmetijske ukazala c. kr. okrajnim glavarstvom v Crnomlji, Novomestu, Krškem in v Postojni, da se odvrne nevarnost, s katero preti trt na uš tudi vinogradom kranjskim. Pri tej priliki objavlja dr. Bleiweis poročilo gosp. Kuralta od 4. dne t. m. iz Kraja na Hrvatskem, ki se tako-le glasi: ,,Danes sva z vodjo Slapenske vinorejske šole gospod Dolencem, ki ga je deželni odbor kranjski po nasvetu vaše družbe kmetijske na Hrvatsko poslal, v okuženih vinogradih v Kraji. V ponedeljek (J3. dne t. m.) bode v Zagrebu velika seja pod predsedstvom pre-uzvišenega bana in vseh poslancev hrvatskega deželnega zbora pri tukajšnjem gospodarskem društvu, da se ukrene, kaj da se bode storilo z vinogradi, po phylloxeri na Hrvatskem okuženimi. Pri tej sveji bode tudi gosp. Dolenec pričujoč. V Bizelu na Stajarskem je v mnozih vinogradih phylloxera konstatirana." — Z zahvalo je bil sprejet ta dopis gosp. Kuralta, kateremu gre hvala, da je naša družba kmetijska prejela iz Istre in Hrvatskega prva gotova poročila o nesrečni phylloxeri in da je potem c. k. deželna vlada kranjska nemudoma na vse strani v akcijo stopila za obrambo silne nadloge, katero na Stajarskem uže imajo, pa, kakor v Istri niso zanjo vedeli, se je tudi mi Kranjci imamo bati. Gospod Ogulin v Novomestu, ki je leta 1875. od 26. do 31. julija tudi v Klosterneuburgu studije delal o phylloxeri, tolaži sicer z dopisom od 30. dne u. m. našo družbo kmetijsko, da trtne uši še ni na Kranjskem, al Bog vedi, je li to tudi gotovo, ker se ta škodljivka po tujih nakupljenih okuženih trtah po tatinsko prikrade v druge nograde. *) — SI. ministerstvo kmetijstva je naročilo *) „Novice" bodo v prihodnjem listu ponovile svoj natančni popis trtne uši in kako se razvija, kajti najbolj po- družbi, naj zopet za letošnje leto izdelati da statistiko pridelkov na Kranjskem, v katero pa naj se privzame tudi prerajt doneska pašnikov in pa poročilo o živinskih sejmih na Kranjskem. Odbornik gosp. Robič je zopet prevzel to težavno delo, za katero potrebuje radovoljne podpore od kmetijskih p o-tdružnic, od županov in pa posamesnih iz ve denih gospodarjev. Centralni odbor je zato sklenil, razposlati prošnjo do navedenih mož, naj g. Robiča blagovolijo podpirati o tej zadevi, da bode popis pridelkov resničen, kakor ga si. ministerstvo kmetijstva želi. (Konec prih.) — Občinski zastop v Ho tiči je 16. dne avgusta za častne občane isvolil ministerstva predsednika gosp. grofa Taaffe-a, — c. kr. deželnega predsednika gosp. Winkler-ja, — državnega poslanca gosp. viteza Schneida in deželnega glavarja namestnika gosp. dr. Jan. Bleiweisa. — Za Kopitarjevo spomenico, katero vrediti je naprošen gosp. profesor Mam, je gosp. Ivan Navratil z Dunaja poslal ,,Matici" krasen donesek živo-topi snih črtic, katerih mnogo je zajel, kakor pravi, iz slavnega „živega vira" — iz sporočil namreč gosp. dr. Miklošiča. — Naj rodoljubi, ki nameravajo kaj dodati navedeni spomenici, svoje spise Matici pošljeje vsaj do konca tega meseca. — („Cecilijno društvo1') ima 13. dne t. m. svoj občni zbor s sledečim programom: 1) slovesna maša v stolni cerkvi ob 8. uri zjutraj , 2) zborovanje v kne-zoškofijski dvorani ob 10. uri; 3) slovesne večernice v frančiškanski cerkvi ob 3. uri popoldne; 4) zvečer zabava. — 9. listu „Cerkvenega Glasbenika" je priložena jako efektna skladba s slovenskim tekstom slavnozna-nega skladatelja dr. P. Liszta z naslovom: „Tisoč-nica sv. Cirila in Metoda" , ki se je pela v cerkvi sv. Jeronima v Rimu 5. julija 1863. 1. in se začne z besedami: „Spevajmo slavo bratje vsi!" — {Dvojna slovesnost danes 8. septembra.) Slovenci združeni s Hrvati obhajajo slavnost 70letnice St. Vraza v Cerovci na Stajarskem; sv. mašo služi zla-tomašnik gosp. dr. Jos. Muršec, Vraza osobni prijatelj; govor hrvatski govori gosp. Ivan Kukuljevič, govor slovenski pa gosp. Božidar Raić, na večer koncert v Ormužu. — V Cerknici naši pa obhaja narodna čitalnica obletnico svojega obtoja; program „besede" je jako interesanten. Zal nam je, da ne unega ne tega nismo dobili za objavo v našem prejšnjem listu; danes pride „post festum". — Ker nam iz Naklega o zlatih mašah ni došlo obljubljeno poročilo, naj po dopisu v „Danici" dopolnimo našo zadnjo notico, da so 29. dne u. m. ob enem se obhajale 3 zlate maše , katere so služili gosp. Anton Zarnik, nakliški župnik, gosp. Jan. Klapšič in g. Matej Furlan, katerim vsem je bil dr. Jan. Blei-weis v gimnaziji šolski tovariš in zato pri slovesnosti nakliški pričujoč. Izvrstno je pridigoval gosp. kanonik Ur h, sloveči govornik. — „Eine Conferenz nationaler Abgeordneter bei Dr. Poklukar in Dobrova". Pod tem naslovom so te dni iz Ljubljane leteli telegrami v judovske časnike križem svetd in „Deutsche Zeit." je pod imenom „ein slo-venischer Parteitag in Dobrova" cel6 napisala leitar-tikel v včerajšnjem listu. Mi smo sicer za trdno skle- trebno je to, da vinorejci vedo zaslediti grozni ta mrčes, ki je na Francoskem uže toliko škode naredil, da imajo zdaj tam le še 1 milijon in 889.539 hektarov (1 hektar je toliko kot l3/4 orala), katerih pa so imeli 2 milijona in 174.138 hektarov nogradov, predno je trtna uš na Francosko prišla. Kolika škoda! Vred. 293 nili, nič več odgovarjati lažnjivim čenčam tistih rokov-njačev, ki jih „Deutschkrainer" v svoji službi imajo zato, da napadajo c. k. deželnega predsednika in pa narodne poslance, posrednje pa tudi brco dajejo ministru. Taaffe-u, — al gori omenjeni „Conferenz" ali „Parteitag" je vendar presmešno - neumen, da bi o njem ne rekli par besedi. — Res je, da pretekli četrtek popoldne, ker je lepo vreme po mnogem dežji nastopilo in je med šmarnima mašama navadno obiskovanje Dobrove, je velečastiti gospod deželni predsednik s svojo soprogo, sinom, hčerko in s svojim večletnim prijateljem iz Gorice gosp. profesorjem Marusičem prišel na vabilo gosp. dr. Poklukarja na Dobrovo, in tu. našel dr. Jan. Bleiweisa, ki je s svojo soprogo in dvema vnukoma uže ondi bil, kamor večkrat zahaja na vabilo svojega starega prijatelja dr. Poklukarja in hčerk ranjcega Blaž-nika. Pozneje je tje prišel tudi gosp. župnik Dobrovški, ki je vso družbico spremil v cerkev matere Božje. — To je tista glasovita, po judovskih časnikih razvpita „konferenca" ali „parteitag" , za katerega nobena živa duša na Kranjskem ni vedela, ki pa je naredil — po telegramu ranjcih „Tagblatnikov ' - „ein allgemei-nes Aufsehen im L an de". Poglejmo zdaj osobe, ki so delale „konferenco" ali „parteitag der slove-nischen Abgeordneten" na Dobrovi. Bili so tele: Dr. Poklukar (hišni gospodar) s svojim 4 leta starim sinkom Josipom, svojo soprogo in gospico Franjo Blaž ni ko v o, — dr. Jan. BI ei we i s s svojo soprogo, 6 let starim unukom Milanom Bleiweisom in 11 let staro unukinjo M ink o Bleiweisovo. Ti tedaj so oni „natio-nale Abgeordnete von Kram", o katerih „Deutsche Zei-tung" piše „leitartikelne", in teh 8 je na Dobrovi našel in ž njimi popoldne bival gosp. deželni predsednik s svojo soprogo , sinom , hčerko in pa goriškim profesorjem Marusičem, katerim sta se pozneje pri ogledovanji cerkve pridružila gospoda župnik in kaplan, ki ne z eno besedo se ni*3o politike spomnili. •— Sram Vas bodi, pisači, da s takimi neumnimi lažmi slepa-rite svet] S takimi pisarijarai se ne rešite pogina. 294