2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. aprila 2015  Leto XXV, št. 17 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. aprila 2015 Porabje, 23. aprila 2015 Iz Porabja do slovenskoga mordja STR. 3 Če nejman časa, te si ga vzemem STR. 6 Državni sekretar za odnose z narodnostmi obiskal Porabje 17. aprila se je na povabilo Državne slovenske samouprave in v soorganizaciji Veleposlaništva RS v Budimpešti v Porabju mudil državni sekretar za cerkvene, narodnostne in civilne družbene odnose pri Ministrstvu za človeške vire Miklós Soltész. Obisk se je začel na obnovljenem sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku, kjer so ga sprejeli predsednik DSS Martin Ropoš, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss. Republiko Slovenijo sta zastopala veleposlanica RS v Budimpešti mag. Ksenija Škrilec in generalni konzul RS v Monoštru Dušan Snoj. Po pogovoru, v katerem so zastopniki Slovencev na Madžarskem visokemu gos-tu orisali položaj majhne narodnostne skupnosti, se je obisk nadaljeval na gornjeseniški DOŠ Jožefa Košiča. Gostitelji so nato gostu predstavili še cerkev in Slovensko zbirko (Küharjevo spominsko hišo) v naselju. Nekajurni obisk v največji porabski vasi se je zaključil s prikazom gospodarske dejavnosti, gost si je ogledal Hišo jabolk in vzorčno kmetijo, kjer se mu je pridružil še državni sekretar kmetijskega ministrstva Zsolt V. Németh. Obisk v Porabju se je - po kratkem ogledu DOŠ Števanovci - zaključil v Slovenskem domu v Monoštru, kjer so gostu predstavili tudi delovanje narodnostnih medijev. Miklós Soltész je o vsem videnem povedal: »Svet bi postal boljši, če bi vse države vodile narodnostno politiko, podobno madžarski in slovenski.« Izpostavil je, da je dvojezično šolstvo možnost za obuditev materinščine pri najmlajših, četudi je v razredih le deset otrok. Le-ti lahko namreč postanejo »ambasadorji neke države«. Izrednega pomena je versko življenje, tako Soltész, kajti prav tako ohranja jezik, podobno vlogo pa imajo mediji, ki se redno javljajo v narodnostnem jeziku. Ob tem pa ne moremo mimo pomena finančnih virov in gospodarstva, saj le-ti pripomorejo k obstanku slovenskega prebivalstva v domači pokrajini, mladim je torej potrebno dokazati, da se splača ostati na rodni grudi. Državni sekretar je še potrdil, da je letos za potrebe vseh narodnosti na Madžarskem namenjenih dodatnih 450 milijonov forintov. Okoli 16 milijonov več je odobrenih sredstev za slovensko skupnost preko DSS, o razdelitvi vsote pa lahko odloča narodnost sama. Ta znesek naj bi prišel v državni proračun za naslednje leto, ko pa bo možno računati že tudi z evropskimi sredstvi, ki lahko pomnožijo razvojne priložnosti. Močne narodnosti krepijo državo, ustvarjajo močnejšo Madžarsko, je zaključil državni sekretar. Obisk Miklósa Soltésza se je končal z delovnim kosilom, kjer so predstavniki Slovencev spregovorili o nadaljnjih vprašanjih in željah. -dm- fotografije: K. Holec Murska Sobota: Poslovna konferenca Volilni občni zbor pri Slovenski zvezi PODPORA PODJETJEM PRI VSTOPANJU NA TUJE TRGE Slovenska zveza de 22. maja 2015 mejla volilni občni zbor v konferenčni dvorani v Slovenskom domi v Monoštri. Te den se voli predsednik Zveze pa 11-člansko predsedstvo in 3-članska nadzorna komisija. Kandidate za te funkcije de vküp brala kandidacijska komisija, de pa za njih se leko glasi na samom občnom zbori tö. Za vse te funkcije se leko glasijo samo tisti, steri so člani Zveze kak drüštva. Člane Zveze, kak do tega mau, gorvzeme predsedstvo na svojom djilejši, zadnji djilejš pred občnim zborom de 29. apriliša 2015, do tistoga mau se leko eške glasite, če škete nut staupiti v Zvezo. Za informacije pokličite 94/380-208 ali pišite na naslednji email naslov: gyongyi.bajzek@freemail.hu Gyöngyi Bajzek Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je leta 2012 v Grosupljem organiziral prvo poslovno konferenco za pomoč slovenskim podjetjem in podjetnikom s partnerji z avstrijske Koroške in Štajerske, Porabja, Italije in obmejnih hrvaških županij. Poslovne konference so potlej bile na Ptuju, v Idriji, Cerknem, Čatežu, Kopru, na Bledu in prejšnji teden v Murski Soboti. Med udeleženci, zbralo se jih je blizu sto, so bili tudi slovenski gospodarski predstavniki na Slovaškem, v Nemčiji in na Kitajskem. Porabje so zastopali Andreja Kovač iz Razvojne agencije Slovenska krajina, podjetnik Gabor Ropoš in Dušan Snoj, slovenski generalni konzul v Monoštru. V imenu gostiteljice in soorganizatorice, mestne občine Murska Sobota, je župan dr. Aleksander Jevšek nanizal nekaj vzpodbudnih podatkov, in sicer, da se je lansko leto izvoz iz Pomurja povečal za 16 odstotkov, medtem ko je bilo na državni ravni povečanje za 6 odstotkov. Pomurje si obeta nekaj novih projektov tudi iz partnerskega mesta, nemškega Ingolstadta, kjer je v avtomobilski tovarni pred leti delalo več tisoč Pomurcev. Nemški gospodarstveniki bodo še letos vrnili obisk in župan je prepričan, da se bo po dobrem sodelovanju v kulturi zgledovalo tudi gospodarstvo. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je povedal, da za Mursko Soboto ni bila težka odločitev, ko so se dogovarjali za konferenco, saj je mesto na stičišču štirih držav, kar je prednost v sodelovanju s celotnim zamejskim prostorom in tudi širše. »Tudi zato je tokratna konferenca nadgradnja dosedanjih,« je poudaril in dodal: »čezmejno kroženje gospodarskih tokov - če bo le mogoče, tudi s pomočjo evropskih sredstev - je v tem kontekstu naš glavni cilj. S tem se v prizadevanjih za mednarodno odpiranje našega gospodarstva pridružujemo Ministrstvu za zunanje zadeve, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in drugim.« »V finančni perspektivi 2014 - 2020 bo manj denarja kot v prejšnji, bo pa nekaj več dobila vzhodna slovenska kohezijska regija, da bi zmanjšali razkorak v razvitosti. Gre za zmanjševanje brezposelnosti mladih in za poplavno varnost«, je izpostavila Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Republike Slovenije. Kot je povedala ministrica, bo imelo pomembno vlogo medregionalno sodelovanje, s poudarkom na programih Srednja Evropa in Alpe. Slovenija vodi pripravo treh čezmejnih programov, in sicer z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. »Predvideno je, da bo za čezmejne programe Slovenija - Avstrija na voljo 45 milijonov evrov, za programe Slovenija - Hrvaška 43 milijonov evrov in najmanj za programe Slovenija - Madžarska, 13,3 milijona evrov,« je udeležence seznanila Maja Humar s Službe slovenske vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Slovenski generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj je v razpravi izhajal iz pomena gospodarske diplomacije s poudarkom na razvoju okolij, v katerih živijo manjšine. Že dalj časa se postavlja tudi vprašanje ali dilema, kako zagotoviti jeziku-materinščini, da postane »ekonomska kategorija«. Vsekakor bi k temu največ pripomoglo, če bi v eni najsodobneje oprem-ljenih industrijskih con v Evropi, v Monoštru, našlo poslovni interes podjetje iz Slovenije in tam postavilo manjši obrat, v katerem bi imelo znanje slovenščine prednost. Generalni konzul je nakazal nekaj možnosti za naložbo v Monoštru, kar naj bi se pokazalo še letos, tudi s pomočjo in naklonjenostjo župana mestne občine Gáborja Huszárja. Andreja Kovač iz Razvojne agencije Slovenska krajina je zbrane seznanila z začetki organizacije, ki se ukvarja z razvojnimi vprašanji Porabja in izpostavila, da se morajo prilagajati kriterijem narodnega parka, v katerem delujejo. Za junij je napovedala otvoritev vzorčne kmetije, ki bo imela tudi turistično ponudbo. Kmetija nastaja oziroma je že nastala s pomočjo Slovenije in pomeni za razvoj podeželja in turizma veliko pridobitev. Povedala tudi je, da je v Porabju sorazmerno malo podjetnikov. Eden izmed njih je udeleženec konference Gabor Ropoš, ki se ukvarja z gradbeništvom, zlasti, kot je povedal, z obnovo objektov na Madžarskem, v Avstriji in manj v Sloveniji. Zaposlenih ima 13 delavcev, nekaj pa jih še išče. Kot župan gornjeseniške občine je zadovoljen z izgradnjo ceste do meje s Slovenijo pri Verici oziroma Čepincih, zdaj pa si prizadeva za posodobitev ceste od Gornjega Senika do Tromejnika Madžarska, Avstrija, Slovenija, kjer bo prihodnji mesec srečanje treh predsednikov sosednjih držav. O pomenu gospodarskega sodelovanja so govorili tudi predstavniki Slovencev iz Avstrije, Italije in Hrvaške, za zaključek srečanja pa so obiskali nekaj uspešnih pomurskih podjetij. Ernest Ružič Minister Gorazd Žmavc in moderator dr. Zvone Žigon Na konferenci se je zbralo blizu 100 udeleženk in udeležencev Andreja Kovač je predstavila delo Razvojne agencije Slovenska krajina; za mizo slovenski generalni konzul Dušan Snoj in podjetnik Gabor Ropoš Slovenci v 11. okrožji Pešte Iz Porabja do slovenskoga mordja Predsedstvo Drüštva porabski slovenski penzionistov si je letos za nauvi cilj postavilo, ka do penzioniti iskali poti do porabske mladine s slovenskimi koreninami, do probali mlade pridobiti, vcuj vzeti v svoje programe. Za tau smo si vzeli v plan med male programe Srečanje z mladim novinarom Dušanom Mukičom iz Sombotela. Dušan pripravla televizijske prispevke za Slovenske utrinke, dosta zanimivoga nam piše v naši novinaj Porabje pa nas dostakrat informira ali nam pripovejda prejk Radia Monošter. Najbola iz novin leko vejmo, ka Dušan Mukič vleti na dopusti gde ta odi, kakšne poti ma po Sloveniji ali v drügi rosagaj pa s kakšnimi spomini pride domau. Sto na telke pozna Slovenijo pa go tak v srci ma, si zaslüži, ka smo naigri (radovedni) na njagvo znanje, na tista lejpa, nepozab-lena doživetja (élmények), spomine, stere si je shrano tak v glavej kak na kejpaj. Zatau smo ga vöjpali pozvati k nam, istino, ka nam je zavolo nas samo tretjo paut prišlo vküp tau srečanje, depa vrejdno nam bilau vöpočakati. Naši penzionisti so se v pondejlak 13. apriliša lepau dali pozvati, bilau nas je 49, posaba želim vözdigniti Števanovce (iz 16 členov ji je prišlo 9) pa Verico (iz 5 členov so prišli 3). V lejpom sončnom sprtolejšnjom zadvečerki so njali paversko pa domanjo delo, hvala baudji se njim nej vnaužalo vküper pridti. S tejm so vöpokazali svojo poštenje do človeka, sto se tröjdo za nas, pa nam, steri pripravlamo programe. Po pozdravi penzionistov pa gosta predsednice drüštva se je mladi novinar Dušan Mukič vömejno za turističnoga vodiča. V Slovenskom daumi nas je »posádo« na zemljevid (térkép) pa odpelo iz Porabja do slovenskoga mordja pa eške na Gorenjsko tü. Med potjauv, stero je on nota zopodo v tri dnevaj, nam je pa v svojo žmanoj rejči vsefale pripovejdo, v kejpaj nota kazo ijrašnje zidauve pa rejdko lejpo naravo. Pelali smo se prejk Müre do Prlekije, stavili smo se na posanco vina v Jeruzalemski goricaj. Tau smo tü zvedli, od kec so dobili svojo ime Prleki pa pokrajina Jeruzalem. Poglednili smo si od kurentov ijrašnji varaš Ptuj s Ptujsko gorov, potistim Celje z mezevi hmelja (komló) pa grad celjski grofov. Sline so nam vküp priletele, gda smo se »srečali« z Laškim pivom v njinom malom varaši. Vidli smo v Evropi drügo najvišešo raur, stera etak spuca dolino od svojga smrdečoga dina. Prejk Ljubljane smo se pripelali v predjamski grad, malo po tejm pa na slovensko mordje, stero ležij na malo menje kak na petdeset kilometrov velkom tali. Gda smo kaulek gledali v Izoli, Pirani, Kopri, smo se skur zdjibili med visiki zidauvi po tisti auski potaj, v vodau skočiti smo se pa sploj nej pokisili. Gda je rdečo svejklo sonce zahajalo, slobaud vzelo od mordja, smo se napautili gora v planine, na Gorejnsko, stera je od turistov ena najbola iskana pokrajina. Je daum ijrašnjoga Triglava, slapa Savice, Bohinjskoga jezera ptd. Vodič nam je vöovado, ka je on na tiste visike planine (1783 metrov) kumar prišo gora z gondolo pa pejški, tau ma pa do gnesden ostalo pitanje, kak so leko prišle gora krave, stere so se na visikom lepau pasle. Čüli smo leko, od kec je dobila visika gora ime Triglav, kak so gratali kristjani Slovenci pod vodauv slapa Savice v Prešernovi pesmi, kak ponöjcajo vö vodau elektrarne. Tadale smo spoznavali ijrašnje zidauve, sobore (kipe) v centri Ljublane pa v Maribori po tistim, ka smo si döjšo napunili z lepoto Bleda. Te čüdovit otok (sziget) si je prej gdasvejta vönapravo za svojo rezidenco srbski krau, kama je v leti odo počivat. Kak katoliški vernicke, nejsmo šli mimo Marijini cerkva od Ptuja do Bleda, pa v velkom prauškarskom kraji na Brezji, gde so v svojom časi papež Janez Pavel II. tü mešo darüvali. Gda smo se po dugoj pauti doma najšli v Slovenskom daumi, je naš mladi turistični vodič slobaud vzeo od nas s svojo kitaro pa lejpimi pesmimi, stere je on dojobrno na našo domanjo rejč, na konci pa z recitacijo svoje pesmi. V dobri vöri smo mnaugo vse leko vidli pa zvedli v svojom maternom geziki in tau od ednoga mladoga Slovenca. Dobro je bilau nazaj gledati tiste pokrajine, stere so naši penzionisti že nota zopodli, lepau so vardjali. Letošnja naša želja je spoznati pokrajino Štajersko pa Logarsko dolino, stera spadna med Maribor pa Ljubljano, na tau se napelavamo z Boga pomočtjauv 26. juniuša. S strani navzauči penzionistov se lepau zavalimo Dušani Mukiči, sto se je fejs potröjdo s svojim žmanim prpovejdanjom, aj se dobro poznamo (počütimo) pa dosta vse zvejmo tü. Penzioniste bi pa najraj do neba gora zdignila, ka so tak vrli bili. Svedočim, ka so mi slovenčarska penzionistka Lang Majči néni prajli: »Mi smo se eštja te narodili, gda so baugali.« Klara Fodor predsednica DPSP fotografiji: Karči Holec Preminaučo leto smo meli priliko, ka smo leko v Budimpešti v XI. okrožji napravili svojo slovensko samoupravo. Gda so vküppisali lüstvo, so vsikšega pitali, če je Madžar ali ma kakšne druge korenjé, kak mi Slovenci. V tom okraji se je telko lidi dalo napisati za Slovence, ka leko mamo svojo samoupravo. Eške samo zdaj smo leko vküper pozvali tiste, steri atrejs ali telefonsko številko smo dobili od Irene Pavlič. Smo mogli iskati mesto, gdé se leko srečemo pa pogočavamo. Zatok, ka mi nemamo pisarne ali kakšne sobe. Se nam posrečilo, ka marciuša srednje dni smo prišli na pripovejdanje. Se ranč za istino ne poznamo, večkrat se srečemo pa se vidimo, gda slovensko društvo vküper pride, de je pa tou ovak. Vse se leko pogočavamo, vsikši drugo vej, ka smo ranč nej z edne vesi. Tak je hitro cajt odleto, malo smo sendviče meli pa pijačo. Moja mama je spekla pravo slovensko pecivo, kaj je njej iz Lendave Muci strina (Király) doj napisala. Tao je prava prekmurska gibanica. Anikó Voura pa je spekla »hatrakott«. To je vse preveč dobro bilo. Dobro smo se čütili in smo se zgučali, ka se vsikši mesec srečamo. Pogovarjali smo se, ka mo nikam šli v Slovenijo, na 1-2 dni. Daleč ne moremo, ker malo penez mamo. Eške drugo veliko delo mamo, ka moramo poiskati Slovence, ki so eške v našom okrožji doma. Vsikšoga škemo pozvati, naj se spoznamo. Največ smo se slovenski pogučavali. Moja mama se je srečala z Anov z Gorenjega Senika. Nej sta se mogle vönagučati, kak je bilau, gda sta eške male bile, pa stera koga vse pozna. Onedvej dvauji dom mata, Budimpešto im Gorenji Senik. Tau se meni fejst vidi. Čakam, gda pa vküper pridemo, ka mo pa kaj čüla, kak je davno bilo med Slovenci. Eržika Kondor podpredsednica Mladi novinar Dušan Mukič je z veseljom pripovejdo penzionistom Razstavni prostor Slovenskoga doma so napunile večinoma penzionistke OD SLOVENIJE… Vküp smo segnili za čistaučo svojoga varaša Kultura nas druži, povezuje in plemeniti ZVONIK, HARANGLÁB, HOLZGLOCKENTURM Civilni forum v Varaši vtjüp drži prejk petdeset civilni organizacij, stere se želijo vcuj držati, se srečati pa vtjüper delati z drüdjimi varaštjimi drüštvi. Med tejmi smo Slovenci tö, zvöjn Slovenske zveze ešče Drüštvo porabski slovenski penzionistov. Radi smo, ka dosta naši slovenski penzionistov že dougi lejt aktivno dela ali pa eške vodi drüga drüštva tü. Civilni forum že več lejt zove svoja drüštva na sprtolejt vküp brati smetje po Varaši. Po dougom zimskom časi se Varaš etak redno leko oslobodi od grdoga smetja. Te čas zatok pride prav, ka firma Müllex tü zdaj spuca Varaš od višešnoji odpadkov (hulladék) s tejm, ka vtjüp pobere pa odpela vse tisto, ka nam je doma ali na delovni mestaj več nej za nüc ali nam je višešnjo gratalo. Civilni forum je letos na 10. apriliš razglaso čistilno akcijo. Gora je raztalo Varaš med nami, steri smo se zglasili za tau delo. Mi smo svoje mlajše varaštje slovenstje penzioniste letos oprvim pozvali na tau delo. Prišlo nas je sedem žensk, stere smo z enim za Drüštvo PRONAS tü valale. Naš tau v spaudnjom tali varaša je biu od pauti Hunyadi, avtubusne postaje, železniške postaje vcejlak do glavne poti Füzesi. S tejm, ka so v tau tali držinske kuče, je malo smetk bilau, lidge lepau skrbijo za čistaučo kaulek svoji ramov. Po šancaj, kaulek velki bautaj smo zvekšoma čokoladne papire, cigaretlinske kaštüle, papirnate vacalejžece, plastične posance pa drüge papire vküpbrale. Na krajma potaj, največ pa na avtobusni pa železniški postajaj je telko cigaretlinski čikov (ogorkov) ta zlüčano, ka smo nej vörvale svojim očam. Če bi nas ženske, stere že več lejt berejo smetke, nej dola zgučale, bi eške na gnes nej zgotovile s čiki. Tau grdo smetke, ka ne pade z neba, liki iz rauk ftragi lidi, stere ne brigajo drügi lidge, okolja, narava, gde živejo, pa nej zdravdje, stero je vsakšomi človeki najvekša vrejdnost. Dobro bi bilau zadobiti, ka bi vsakši človek vseposedik takšno brigo emo na čistaučo kak kulturni lidge doma na svojom. Klara Fodor, predsednica DPSP Foto: Karči Dončec Veber ni več obrambni minister Poslanci državnega zbora so z 68 glasovi za in 11 proti razrešili obrambnega ministra Janka Vebra. Vebrovo razrešitev je zaradi afere Telekom predlagal premier Miro Cerar. Državni zbor se je že seznanil z Vebrovo vrnitvijo v poslanske klopi, ki jih zato zapušča nadomestni poslanec Franc Križanič, obrambni resor pa bo začasno vodil minister Dejan Židan. Premier Cerar je v predstavitvi svojega predloga za razrešitev dejal, da je Veber tako subjektivno kot objektivno odgovoren za nezakonito, nepravilno in netransparentno delovanje Obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo. Takemu mnenju so se v predstavitvi stališč večinoma pridružile tudi poslanske skupine, seveda z izjemo Socialnih demokratov (SD), od koder prihaja Veber. Proti Cerarjevemu predlogu so glasovali tudi v Združeni levici. Predsedstvo SD je soglasno potrdilo predlog predsednika stranke Dejana Židana, da stranka kljub razrešitvi Janka Vebra s položaja obrambnega ministra ostaja vladna in koalicijska stranka. Pivovarna Laško v rokah Heinekena Novi večinski lastnik največje Pivovarne Laško je postal nizozemski Heineken, ki je za delnico ponudil najvišjo ceno (25,56 evra) in gladko premagal druge snubce za nakup največje slovenske pivovarne. »Zelo smo veseli, da nam je uspela transakcija. Z nakupom Pivovarne Laško bomo našemu sedanjemu portfelju pivovarskih znamk dodali dve zelo močni blagovni znamki piva, Laško in Union sta dva nova bisera v naši ogrlici,« je po podpisu pogodbe o nakupu 51-odstotnega deleža v Ljubljani poudaril direktor za razvoj v Heinekenu Marc Koster. V Heinekenu ne načrtujejo zaprtja pivovarn Union in Laško, ne izključujejo pa, da bodo v skupini potrebovali dodatne ukrepe za racionalizacijo poslovanja. Tudi predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je zadovoljen s sklenjenim poslom, saj je prepričan, da se Laško pod močnim strateškim partnerjem lahko vrne k svoji osnovni dejavnosti, varjenju piva. Na stičišču Madžarske, Slovenije in Avstrije že dolgo stojijo leseni zvoniki, ki zasedajo v podeželskem okolju ključno mesto, tako v prostoru kot v pomenu. Dr. Borut Juvanec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo je skupaj s prekmursko arhitektko Andrejo Benko v zadnjem obdobju zvonikom posvetil nekaj več pozornosti. Na povabilo Zveze Slovencev na Madžarskem sta zbrano gradivo prvič predstavila javnosti na razstavi z naslovom ZVONIK, HARANG-LÁB, HOLZGLOCKENTURM, ki jo je v Slovenskem domu v Monoštru odprl podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrej Kranjc. V imenu Madžarske znanstvene akademije je avtorjema za njuno raziskovalno delo čestital dr. Imre Gráfik. »Kulturo imamo ali pa je nimamo. Ne moremo se je naučiti in ne kupiti. In ko gre za tri države, tri narode, tri prostore, tri politične sisteme, je lahko le kultura tista, ki nas zares druži, povezuje in plemeniti,« je povedal dr. Borut Juvanec in pojasnil, zakaj sta se s soavtorico odločila, da izsledke svojega raziskovalnega dela prvič predstavita ravno med rojaki na Madžarskem: »Porabje je del slovenskega kulturnega prostora. Gre za našo zamejsko skupnost, ki je bila dolga leta pozabljena in zanemarjena. Malo smešno je sicer dejstvo, da od zunaj pridemo in pokažemo, kaj imate v Porabju. Toda če pogledamo realno, smo mi arhitekti tisti, ki se spoznamo na arhitekturo, zato smo dolžni, da tudi rojakom zunaj državnih meja pokažemo vrednosti in vrednote te arhitekture«. Do raziskovanja lesenih zvonikov na stičišču treh držav je prišlo na pobudo Andreje Benko, ki je idejo dobila po tem, ko je na povabilo šalovskega župana Iztoka Farteka tamkajšnji občini priskočila na pomoč pri obnovi zvonika v Šalovcih. V okviru raziskovalnega projekta je bilo v zadnjih dveh letih dokumentiranih 68 lesenih zvonikov, med njimi tudi oba, ki stojita v Porabju. »Zvonika, ki stojita v Ritkarovcih in Andovcih, sta oba lepo vzdrževana in vidi se, da ljudem veliko pomenita. Najpomembneje je, da še naprej skrbijo zanju, tako da ne bosta propadla,« je poudarila Andreja Benko. Silva Eöry Fotografiji: Karel Holec Varaške članice Drüštva slovenski penzionistov z žakli smetk po čistilni akciji Avtor razstave dr. Borut Juvanec (z leve), podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrej Kranjc in član Madžarske akademije znanosti dr. Imre Gráfiknaotvoritvirazstave Del obiskovalcev na otvoritvi … DO MADŽARSKE Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš Znanje tujih jezikov, še posebej tistih, ki se govorijo v sosednjih državah, je lahko koristno za vsakogar. Nekateri potrebujejo jezike pri svojem delu, drugi radi obiskujejo tuje države, so pa tudi taki, ki se za učenje odločajo zaradi svojega porekla. Letos februarja se je v organizaciji Zveze Slovencev na Madžarskem v monoštrskem Slovenskem domu pričel tečaj slovenskega jezika za začetnike. »Na začetku se je prijavilo 24 oseb, zdaj, ko se končuje prva polovica tečaja, še vztraja dobra polovica tečajnikov« - pripoveduje Nikoletta Vajda Nagy, ki vodi izobraževanje, stroške katerega v celoti krije Zveza Slovencev. »Tisti, ki so ostali, zelo lepo napredujejo. Vidim, da se doma učijo in se pripravljajo za vsako uro.« Za prvo polovico tečaja so bili namenjeni trije meseci, udeleženci so se dobivali vsak četrtek za uro in pol. Pri posameznih učnih urah uporablja učiteljica Nikoletta – ki je sicer študirala v Ljubljani -, različne metode, da bi popestrila pouk. Ko smo obiskali tečaj, je pravkar predstavljala nove slovenske besede, povezane s človeškim telesom in boleznimi. Nato so udeleženci naključno dobili teme, o katerih so morali spregovoriti (npr. dnevni red, konjički, prosti čas, družina). Sledilo je iskanje pridevnikov z nasprot-nimi pomeni, na koncu pa še situacijske igre oziroma dvogovori. »Menim, da se je laže naučiti nek jezik v okviru pogovorov, namesto da bi naštevali slovnična pravila in pomene besed« - razmišlja mlada predavateljica. »Največkrat vadimo besedne zveze, da bi jih učenci slišali čim pogosteje. Radi imamo dvogovore, ali pa preberemo kakšno kratko zgodbo in jo prevajamo.« Kakor je Nikoletta povedala, dela tečajnikom največ preglavic slovnica, ki je pri slovenščini še posebej zapletena. Povprašali smo tudi nekatere udeležence, zakaj so se odločili za tečaj. »Živim v Monoštru in delam v turizmu. Pomembno se mi zdi, da tukaj ob Tromeji ogovorimo goste, turiste v njihovem maternem jeziku« - pravi mlada udeleženka Rita Nagy in dodaja: »Pri delu mi je v pomoč, da se laže sporazumevam z gosti, da jim lahko predstavim različne možnosti in dam napotke. Vse več mojih kolegov se loteva učenja slovenščine, kajti gostje so veseli, če namesto angleščine ali nemščine slišijo svoj materni jezik.« Kakor učenci pravijo, najtežji dejavnik pri učenju slovenščine je čas. »Zelo veliko časa preživim na delu, ob večerih pa poskušam nadoknaditi, kar sem zamudil pri učenju. Sicer pa učenje zame ni posebej naporno, kajti slovenski jezik je soroden ruščini, ki smo se je učili v šoli. Probleme mi pozvročajo edino nakopičeni soglasniki« - pravi Attila Fáczán, ki se je v Monošter priselil z drugega konca Madžarske, iz okolice gorovja Mátra. »Tako zelo smo vzljubili to mesto, da se počutimo kar doma. Radi potujemo in hodimo na izlete, tako smo nekoč tudi prestopili mejo. Potem pa smo vse bolj napredovali v notranjost Slovenije. Tam preživljamo svoj prosti čas, če je le možno. Sam obiščem Slovenijo včasih tudi s kolesom in tudi poletni dopust najraje preživimo v tej državi.« Med udeleženci tečaja pa smo našli tudi mlajše in starejše Porabske Slovence, ki so se odločili, da se pobliže spoznajo s knjižno zvrstjo slovenskega jezika. »Moja vnukica se uči na šoli slovensko. Včasih me je prosila za pomoč in se je izkazalo: Babica ni rekla pravilno. Mi v Porabju drugače govorimo« - pripoveduje z nasmeškom Magdolna (Hugi) Meggyes. »Brala sem v časopisu, da bodo priredili tečaj in sem povprašala svojo hčer. Ona je rekla, da se bova vpisali in tako več nisem mogla odpovedati.« Slovenska udeleženka je hitro ugotovila, da ji je pri učenju porabsko narečje v veliko pomoč. »Veliko razumem, so pa stvari, ki jih rečejo drugače. Tega se je treba navaditi, saj sem malo starejša in počasi dojemam določene stvari.« Prvi del tečaja slovenskega jezika traja do konca aprila. Takrat gredo učenci (in tudi učiteljica) na počitnice. Z učenjem pa bodo najbolj vztrajni nadaljevali septembra, ko se bo odvijalo drugo tromesečje tečaja, z nadaljevalnimi vsebinami. -dm- FIDESZ nima več dvotretjinske večine Po zadnjih dveh predčasnih volitvah v dveh volilnih enotah (Veszprém in Tapolca) je vladna stranka FIDESZ izgubila dvotretjinsko večino v parlamentu. V Veszprému je prišlo do predčasnih volitev zaradi odhoda prejšnjega poslanca Tiborja Navracsicsa za evropskega komisarja, in je zmagal kandidat, ki ga je podpirala večina levo-liberalnih strank. V Tapolci so bile predčasne volitve zaradi smrti poslanca, v tej enoti je zmagal kandidat Jobbika, ki je za las prehitel kandidata vladne stranke. Na tretjem mestu je končal kandidat socialistov, ki sta ga tokrat podprli le dve opozicijski stranki. S tem se je spremenila pomembnost opozicijskih strank v parlamentu, ki pravzaprav od leta 2010 niso imele nobene teže pri sprejemanju zakonov, tudi dvotretjinskih ne. Izguba tvotretjinske večine vladne stranke je po petih letih prvič pripeljala do tega, da nek zakon ni bil sprejet. Gre za zakon o kmetijskih zemljiščih. Z novelo zakona je vlada želela prenesti pravico do upravljanja z zemljišči narodnih parkov na Nacionalni zemljiški sklad. Opozicijske stranke, ki so enotno bile proti, so ta načrt zaenkrat preprečile, kajti menijo, da je namen omenjene novele, da bi zemljišča potem dobila klientura FIDESZ-a. Leta 2017 bo svetovno prvenstvo v vodnih športih v Budimpešti Madžarski premier Viktor Orbán in predsednik Mednarodne plavalne zveze (FINA) Julio C. Maglione sta v Lozani podpisala pogodbo o tem, da bo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 2017 priredila Budimpešta, ki je to nalogo prevzela naknadno, ko se je mehiško mesto, ki je bilo prvotno izbrano, odpovedalo tej nalogi. Tako bo imelo madžarsko glavno mesto za priprave le dve leti namesto štirih, toda premier je prepričan, da bodo organizatorji kos nalogam in bodo lahko po zaključku svetovnega športnega dogodka ponosni nase in na svojo državo. Mlada porabska učiteljica uvaja udeležence v skrivnosti slovenskega jezika zveza.hu Če nejmam časa, te si ga vzemem Marika Dončec, po možej Kürnjek, v Varaši žive nej daleč od Lipe. Če vö na künjino okno gleda, ranč se dvera vidijo, gde gosti hotela pa delavci kulturnega centra vö pa nutra odijo. Njej se tü fejst vidi, istino, ka v varaši žive, dapa ranč je tak mirno vse, kak če bi doma v Števanovci bila. Že je v penziji, dapa kak je pravla, ona je brez dela nikdar nej, skur je tak, ka ranč dosta časa nejma, zato ka vsigdar nika dela, nikan dé. - Vi ste se doma v Števanovci po kuči kak zvali? »Mi smo Brgauncini bili.« - Vejndrik zato ste se tak zvali, ka ste na brgej bili doma. »Ne vejm, leko, dapa tam so dvauji Brgauncini bili, edni smo bili mi, drugi pa ka so se Šömenek zvali.« - Kak tau, ka sta vüva z možaum sé v Varaš prišla, pa sta nej doma v Števanovci ostala? »Zato smo mi sé prišli, ka moj mauž je töj že emo ram, ka ma ga je mati tjöjpila. Tau je eden stari ram bejo, mi smo samo te prišli sé, gda smo ga že obnovili. Tau je sedemdesetpetoga bilau, gda se je že vekši sin naraudo.« - Kelko mlajšov maš? »Tri mlajše mam, najstarejši je pojep, te edna dekla pride, pa najmenši je pa pojep.« - Gda si se oženila? »Edno leto prvin kak smo sé prišli, sedemdesetštroga leta.« - Nej bilau špajsno sprvoga, gda ste sé v Varaš prišli? »Nej, bola sva radiva bila, ka sva leko posaba šla, zato ka dočas sva s starišami vküper živela. Dja sem se brž vcuj-vzela k varaši, zato ka sem v gimnazijo sé odla pa mena nej bilau špajsno. Vejn zato, ka tau je nej tak, kak če bi v eden velki varaš prišo, tü so mlajši meli vanej dvor, gde so se leko špilali.« - Doma si pa ešče vekšo mesto mejla tam vrkar na brgej, ta si leko üšla, kama si samo stejla. - Mi smo na brgej bili doma, pa gda smo k meši šli ali v šau-lo, te smo vsigdar tak šli ka z ednoga brga dola na drügoga gora, mi smo vsigdar po brgaj odli.« - Vas je doma kelko mlajšov bilau? »Dja dva brata mam, eden je v Traušča drügi je pa doma z mamov. Dja tö dosta odim domau k materi, zranja mo tö cejli den tam, zato ka mo kukrco sadili.« - Te si se ešče nej krajvzela od pavrskoga dela? »Nej, dja dosta odim tavö delat, sakši keden en den, pa te tanapravimo, ka trbej. Zdaj smo drva žagali pa notanosili. Tü doma so drva že tö v dvaura, zdaj je že samo žagati trbej. Istino, mi drva sé v Varaš vsigdar tjöpimo, zdaj bi že s plinom nalagali, samo gda smo steli nutrapotegniti plin, ranč mi je te mauž mrau, pa te tak je taostalo. Tak ka ešče gnesden z drvami nalagamo.« - Ti si sama v taum velkom rami? »Moja dekla se je z dvöma datetama domau spakivala s Čreitnika, zato ka ta je bila oženjena, samo sta se razpitala, dapa tauma je že dvej lejta. Pred tejm sem sama bejla doma tri lejta. Zdaj je po ednom tali dobro, ka sem nej sama, samo itak bi baukše bilau, če bi tau nej tak bilau.« -Na taum rami ste zato dosta delali ,tak mislim, dočas ka je taši lejpi grato. »Dosta, samo te gda smo mi zidali, te je ešče lüstvo odlo eden drügoma pomagat. Dosta pomauči smo meli, ešče z vesi so prišli nam pomagat, prišli so pomagat kolegi od moža, tak ka te je lüstvo bola vküpdržalo kak gnesden.« - Kelko iž mate v rami? »Vrkar mamo štiri podstrešne sobe, kopalnico pa wc. Tak ka gda so trgé mlajši bili doma, te je vsakši posaba emo ižo, gde je spau, na pa te ešče tü spodkar sta dvej velke sobe. Velki ram je, zato pa tak dosta trbej nalagati.« - Kak tau, ka si tistoga reda v gimnazijo üšla se včit, pa nej delat v židano fabriko, kak dosta drügi mladi? »Dja sem za bautošico stejla titi, zato ka tak bilau, ka me goravzemajo. Dapa gda je tisti čas prišo, te so itak edno drügo goravzeli, pa nej name. Tak ka nej se je posrečilo, pa zavolo tauga sem te v gimnazijo üšla se včit. Gda sem tam šaulo vözopodla, te sem v pekeraj üšla delat, pa sem tam ostala do penzije, vsevküp trestištiri lejt.« - Ka si tam mejla za delo? »V pisarni sem delala, blagajničarka sem bila, pa dostakrat v skladišči (raktár) tö. Dapa najprvin sem tak začnila, ka sem habkarika redla na kris-pan od šeste do dvej vöre. Tau se za léko delo vidi, dapa nej je léko bilau osem vör tam stati pa te karike vöklačiti.« - Leko si koštavala? »Leko si telko koštavo, kelko si sto, dapa tau je samo sprvoga, sledkar ti več tak nej trbej. Na pa te potejn sem v pisarno prišla, dapa sledkar, kak nas je tam vsigdar menje bilau, tak sem drügo tö vse delala, ka je ranč trbelo. Sprvoga smo sploj dobro slöjžili, dapa proto slejdnjoga že sploj slaba plača bila. Prvin smo telko kröja naklali v Robur, ka je vse puni bejo, zdaj pa z dvajstimi kolači kröja lejčejo. Drügi svejt je grato.« - Ti kakšni kröj tjipöjvaš za svoj tau? »Najbaukši je tisti dvejkilski, šteroga tü v Varaši pečejo, sikši tau pravi, nej samo dja. Tau je baja, ka v Špari pa po bautaj tauga že rejdko dobiš, tauga bola samo po vasaj vozijo, zato ka dvej kili krüja v varaši trno niške ne tjüpi.« - Tri mlajše maš, dva sta pojba pa med tejmi se je eden za popa včijo. Šteri, vekši ali menši? »On je menši pa ovak tö najmenši.« - Mislila si, gda je ešče mali biu, ka z njega pop baude? »Nej, zato ka on se je za küjara vönavčo, pa je delo tö v Tromejniki. Samo nej se ma je vidlo, zato ka so je vöponücali, pa je pravo, ka on tau več nede delo. Pa te potejm si je tak zmislo, ka za popa da se včijo. Istino, vsigdar je pravo, ka on neške z dvöma rokama si krü slüžiti, bola s pametjov, dapa ka pop baude, tau sem nej mislila.« - Gda domau pride, te šegau ma tjöjati? »Sprvoga je rad tjöjo, pa če sem kaj dja tjöjala, te mi tö vsigdar gučo, ka tau etak ali tak trbej delati, dapa zdaj več nej.« - Gde je zdaj on? »On je zdaj v Zalaegerszega, v tistoj nauvoj cerkvi, štero so zdaj napravli. Njema se tam fejst vidi, zato ka tam je sam pa lejpo mesto je.« - Najvekši pojep ka dela? »Najvekši pojep je carinik bejo, samo zdaj, ka več nejgajo meje, je v Avstrijo üšo delat. Sprvoga smo sploj nej radi bili, vejpa dvej diplome ma, dva jezikovna izpita ma, pa itak v fabriko üšo delat. Dob-ro, tau je gvüšno, ka v Avstriji ešče v fabriki baukše slüži, kak tü, kakoli bi delo. On ovak v Kermedini žive z družinov, dapa dosta odijo domau.« - Ka dela hči? »Ona pri ednoj firmi dela, pri Vend-Texti, ta firma je ovak teticina, od mojoga moža sestré. Oni so se v Pešt spakivali, tak tü v Varaši je zdaj moja hči prejdnja.« - Vsi trgé mlajši so pametni pa vönavčeni, od koga so tau erbali, od matere ali od oče? »Vsi so se dobro včili, dapa ne vejm, od koga so tau erbali, dja sem se tö nej tak dobro včila, pa vejn mauž tö nej. Leko ka je tak bilau, ka od obadva nika malo.« - Na leto kelkokrat je tak, ka ste vsi, cejla družina vküper? »Steri so doma, tej skur vsakšo nedelo domau pridejo. Robi, steri je dühovnik, on bola na rejdko leko pride, zato ka trno nejma časa, on bola med kednom pride. Gvant ma vözaperem pa me malo kaj stjöjam, ka s seuv nese, pa te tak dé nazaj. Tak ka tau je rejdko, ka vsi trgé mlajši so nagnauk doma, bola, če kaj vekšo djeste, te tašoga reda.« - Kak šegau majo prajti, penzionisti nikdar nejmajo časa, dapa ti si si ga zato vzela. Fejst si aktivna v drüštvi, ka ga slovenski penzionisti mate, pa te ešče plešeš v folklori tö. »Mena se tau fejst vidi, tau namé veseli, pa hvala baugi, ešče zdravje tö mam k tauma, tak ka leko delam. Prvin sem tak nikan nej mogla pridti, dočas so mlajši mali bili, potistim so te vnuki prišli, zato nej. Zdaj malo več časa mam, če nej, te si ga pa vzemem, samo aj zdravje baude.« Karči Holec Marika Kürnyek (na srejdi) med svojimi padaškinjami Zakoj, zakoj? Gra Pismo iz Sobote Kak je mali Peter gučati začno, so se za njegve stariše začnole nebeske nevoule. Njegva prva rejč je nej bila »mama« ali pa »ata«. Nej, sploj nej! Njegva prva rejč, ka go je vedo vöprajti, je bila »zakoj«. Pa je vsigdar škeu za svoj »zakoj« nazaj dobiti tö, »zatoga volo«. Depa stariša vsigdar ne vejta tak povedati, kak bi mali Peter tou škeu čüti. Trno radi ga gejmo. Trno radi ga mamo küjanoga s kapüsto, napravlenoga kak stroušanco, v prtepenoj župi, na tikvinom olji s krepkim lükom pa eške vsefele drugo bi se najšlo. Gra je rejsan trno dobro gesti. Vredi, tista mala nevoula, ka nam tan zar vö dé, se sploj ne šté. Gra je biu pa de ostano dobro pa eške boukše gesti. Zdaj že tisti čas kcuj dé, ka mo ga pomalek v zemlou dejvali. Mo ga nut v zemlou dejvali, ka nam po tistom zraste, ka mo ga leko doj trgali, sišili pa znouva küjali po vsej poznani pa nepoznani receptaj. Depa kakši gra, stero sorto trbej nut v zemlu djasti? Tou so zdaj pitanja, s sterimi največ nevou-le mi moški mamo. Kak vse vküper vögleda, je tou moška briga. »Ge mojoj ženej zapovejm, aj samo kejbra nut posadi,« ma doma komando krčmar Pali. »Kejber, kejber, leko ka tebi dobro spadne, depa moja de samo tistoga srejgnje velkoga bejloga sadila,« je poštaši Laciji vcejlak drugi gra bole žmani gé. »Nega boukšoga graja, kak je tisti drouven. Ranč tisti, kak so ga eške naše stare matere pouvale. Boukšoga nega pa ga je nej bilou,« se v gra najbole razmej mladi penzionist Kuki, bar un tak brodi, kak se razmej. Tak té guč o graji tadale dé. Vsikši svoj najboukši gra ma, vsikši svoj najboukši recept. Pa kak vse vküper vögleda, je pri graji moško delo samo tou, ka ga trbej gesti. »Takšo prtepeno grajovo župo samo moja baba vej naprajti, niške drugi nej,« glas zdigne mladi študent. »Takšnoga žmaja ena na toum svejti nema!« »Ka pa vi mladi znate? Nika ne pounite! Nega boukše strou-šance od stroušance moje žene. Pa nej zatoga volo, ka jo una vküper naredi. Nej! Zavolo našoga tikvinoga olija,« mladi penzionist Kuki dola stavi mladoga študenta. »Leko, ka je vaš oli dober gé, depa če nemaš rejsan najboukšoga kejber graja, je oli zaman gé,« krčmar Pali skur po stouli vdari. Če od toga sto kaj vej, smo tou krčmari, ka te vedli!« Tak je ta rejč o graji šla ta naprej. Bole sam poslüšo, vse bole sam leko gor prišo, kak je pri nas doma vse vcejlak ovak. Pri nas je gra nej žensko delo, tou je moško delo. Gra je moje delo gé. Ge gra nut v zemlou dejvlem, ge skrb za njega mam v tistom časi, gda raste. Vse tou delam na gredaj moje tašče Regine, trno čedne ženske. Na gesen vsigdar dober pouv mamo. Vsikšo leto tri fele graja posadim pa eške kejbra tö. Cejli čas skrb mam, samo aj dober pouv bou. Po tejm ga sam doj berem, ga doj trgam. Sišim ga tö ge. Na, gda pride tisti den, ka ga trbej küjati, gda trbej kakšno žmano gesti napajti, je tö moje delo. Po vsem tejm mojom deli moja tašča Regina, trno čedna ženska, naprej stoupi. Vsikšomi vej povedati, kakšen lejpi gra je pripouvala. Vsikšomi vöovadi, kak niške zvün nje telko lejpoga pouva nema. Kak že vsi vejte, je vsejm poznano, moja tašča Regina, trno čedna ženska, ne vej ranč najboukše küjati. Na, una je gvüšna v tou, kak boukše küjarce od nje nega na toum svejti. Istina je vcejlak ovakša. Tak pri nas doma je küjanje graja moje delo gé. Pajdaške pravijo, kak vejn vsefele gestija iz graja trno žmano sküjati. Tak uni gučijo, depa moja tašča Regina, trno čedna ženska, od toga vej vcejlak ovak prajti. Pridejo njene pajdaškinje. Vküper je pozove. Gejo stroušanco, gra s klobasami, pečeni gra, gra s kapüsto pa eške vsefele drugo. Žmajajo se, kak ma biti. Una pa njim tumači: »Na, ženske moje! Ka povejte? Dober gra sam prpouvala, ka nej? Pa kak sam ga eške žmano sküjala!« Pravim vam, pri nas je vcejlak ovak. Pri nas je gra moško delo. Eške črvou si z grajom ne morem pošteno napuniti. Miki Zakoj so farbe Mali Peter trno rad zajtrik ma. Kak gorstane, že mamo gesti prosi. Leko povejmo, kak mali Peter skur vse rad gej. Kak bi eške kcuj leko prajli, neje prebrani pojbič. »Tak, zdaj pa eške lejpo rdečo djapko pogej. Djapke so zdrave,« njemi mama deje v rokou lejpo, velko, rdečo djapko. »Zakoj?« Kak mali Peter ne more dneva začnoti brezi zajtrika, tak ne more dneva začnoti brezi svojga spitavanja. »Djapke so zdrave zatoga volo, ka dosta vitaminov v sebi majo,« njemi lepou povej njegva mama. »Nej tou! Zakoj je djapka rdeča gé,« maloga Petra miga nika vcejlak drugoga. Mama Petrovoga ato pogedne, aj njoj pomore. Mali Peter djapko grize, ati se skrak njega doj sede. »Peter, kak vejš pa ti je že poznano, na svejti nega samo rdeči djabok. Gestejo žute, zelene, pa … ata ne more zgotouviti do kraja. »Zakoj?« Mali Peter samo eške malo djapke ma v rokaj, skur cejlo je že zo. Skur je zgotouvo z njou, ata pa de eške kuman začno. De kuman začno tou, ka je že začno. Znouva mora vse povedati. »Peter, na taum svejti je tak gé, ka je nej vse gnake farbe. Lidge smo tö nej vsi gnake farbe. Nemamo vsi gnake farbe lase, oči mamo tö vsi ovakšne farbe. Psouvge ranč tak pa mačke, eške vsikši štrk ovakšo farbo perdja ma. Me razmejš?« »Ata, ti name ne razmejš? Pito sam, zakoj so nej vse djapke rdeče?« Ata leko oči samo koulak obrne pri takšnom pitanji. Iške pravo rejč, iške, ka aj sinej nazaj povej. Mali Peter pa, kak bi vido nut v atino glavou. »Ata, vej pa je nej žmetno razmeti, zakoj. Zakoj te spitavam rdeči djabok. Samo zatoga volo, ka so meni rdejče djapke najboukše, so mi najbole žmane.« Peter tak ati doj povej pa eške mamo pogledne. S tejm se je »zakojanje« za te zranjek zgotouvilo. Se je zgotouvilo, dokejč je nej venej spopejvo eden ftič. Vcejlak ovak se glasi, kak drugi ftiči. »Té ftič pa vcejlak ovakšno farbo popejvanja ma. Ata, zakoj?« Ata nika ne povej, mama tö nej. Oba začneta v eden glas füčkati. Mali Peter pa se je tak naredo, kak bi vse kak najbole razmo. .Miki Roš WWW.SLOVENCI.HU FILMSKI POPOLDAN V SLOVENSKEM DOMU PETEK, 24.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 11.10 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 12.00 PANOPTIKUM: DRŽAVA IN NJENA KULTURNA POLITIKA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 TARČA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.20 OSMI DAN, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 KDO SI PA TI?, DOKUMENTARNA SERIJA O MLADOSTNIKIH, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 ŽIVALSKI ČIRA ČARA, RISANKA, 18.15 PUJSEK BIBI: ROBOT, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2014, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB: KNJIGA JE KUL, 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFO-KANAL PETEK, 24.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.55 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 13.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.50 TEHNIKA LJUDSTVU, DOKUMENTARNI FILM, 15.50 MIGAJ RAJE Z NAMI, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 16.30 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 17.35 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 18.05 SLOVENCI V ITALIJI, 18.35 AVTOMOBILNOST, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DESET DNI DO ZMAGE, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 20.50 OSIVELI PRIJATELJI, ANGLEŠKA NANIZANKA, 21.20 POPRAVLJENA KRIVICA, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 22.10 KINOTEKA: KONEC VOJNE - OB 70. OBLETNICI KONCA II. SVETOVNE VOJNE, 22.20 BITI ALI NE BITI, AMERIŠKI FILM, 23.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.45 ZABAVNI KANAL * * * SOBOTA, 25.04.2015, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 ŠOLA POD FAŠIZMOM - KRAS MED DVEMA VOJNAMA, DOKUMENTARNO-IGRANI FILM, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.20 PARADIŽ (I.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 15.15 NA POTI: S HERMANOM GVARDJANČIČEM, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.55 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: TASMANIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.30 OZARE, 18.40 PETER ZAJEC: POVEST O SPRETNEM POBEGU, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 NE SE HECAT’, 21.30 MOJ NAJBOLJŠI SOVRAŽNIK, AVSTRIJSKO-LUKSEMBURŠKO-NEMŠKI FILM, 23.15 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.50 SCOTT IN BAILEY (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 0.40 OZARE, 0.45 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFO-KANAL SOBOTA, 25.04.2015, II. SPORED TVS 8.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 10.30 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: DAKA, 11.00 POLNOČNI KLUB: KNJIGA JE KUL, 12.20 Z MONTYJEM DONOM PO FRANCOSKIH VRTOVIH: UMETNIŠKI VRTOVI, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 13.30 ŠPORT, 16.20 NOGOMET - EVROPSKA LIGA: ČETRTFINALE, POVRATNA TEKMA, 18.10 ŠPORTNI IZZIV, 18.40 NOGOMET - VRHUNCI EVROPSKE LIGE, 19.20 ŠPORT, 20.00 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: CELJE : DOMŽALE, 21.55 ANA AHMATOVA - ŽIVLJENJE IN POEZIJA, AMERIŠKO-RUSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.00 ARITMIČNI KONCERT - BILBI IN DIREKTORJI, 0.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.35 ZABAVNI KANAL * * * NEDELJA, 26.04.2015, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 DANOV DINOSVET: ČIGAVO JE PERJE; POTOVANJE K DINOZAVROM, KANADSKA OTROŠKA NANIZANKA, 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: NADŠKOF CVIKL, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2014, 15.20 DOLINA MIRU, SLOVENSKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 TOČNO POPOLDNE, 18.20 Z VRTA NA MIZO, 18.40 MUK: NUJNA POŠILJKA, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 ZADNJI TANGO V HALIFAXU (II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 INTERVJU, 21.50 NA POTI: RADA KOČEVARJA, DOKUMENTARNA SERIJA, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 OBLAST (II.): 11. DEL: 89 000 OTROK, DANSKA NADALJEVANKA, 23.50 NA JURIŠ IN THE MOOD! OD KORAČNIC DO SWINGA, CARMINA SLOVENICA IN DIRIGENTKA KARMINA ŠILEC, 1.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 2.10 DNEVNIK, 2.35 ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 3.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.30 INFO-KANAL NEDELJA, 26.04.2015, II. SPORED TVS 8.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 9.00 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 9.25 TURBULENCA: MEJE ZDRAVEGA TEKA IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.00 RAD IGRAM NOGOMET, 10.30 13. MEDNARODNO ZBOROVSKO TEKMOVANJE GALLUS – MARIBOR 2015, OTVORITVENI KONCERT LJUDSKE GLASBE, 11.30 SPREHOD SKOZI FILMSKO GLASBO S SIMFONIKI IN BIG BANDOM RTV SLOVENIJA, 12.40 VOJNE IGRE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.40 NEKOČ JE BIL GOZD, FRANCOSKI DOKUMENTARNI FILM, 15.00 POSVEČENJE MARIBORSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA P. ALJOZIJA CVIKLA, 17.30 MOŠKI PEVSKI ZBOR SREČKO KOSOVEL AJDOVŠČINA, 17.55 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 18.55 ŠPORT, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 BÉJARTOVE USPEŠNICE: LJUBEZEN – PLES, 20.50 VSI SO VENCI VEJLI - JANEZ DOVČ IN BOŠTJAN GOMBAČ, 21.00 UMORI NA PODEŽELJU (XVI.): KLUB LETALCEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 22.30 V TUJEM SVETU, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 0.05 ARITMIČNI KONCERT - BILBI IN DIREKTORJI, 1.10 ZABAVNI KANAL * * * PONEDELJEK, 27.04.2015, I. SPORED TVS 6.15 UTRIP, 6.30 ZRCALO TEDNA, 6.55 20 LET VESELIH ŠTAJERK, 8.35 PRELEPA GORENJSKA, KONCERT OB 35. OBLETNICI ANSAMBLA GAŠPERJI, 10.20 VEM!, KVIZ, 10.50 POČITNIŠKI OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 POLNOČNI KLUB: KNJIGA JE KUL, 14.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.20 NIMIN OTOK, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 ALPE-DONAVA-JADRAN: VSE ZA TISTI NASMEH, 17.50 LEON IN JAN - MLADA KMETOVALCA, KRATKI DOKUMENTARNI FILM IZ SLOVENIJE, 18.10 ČARLI IN LOLA: RECI KEKS, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 20.00 STANJE ŠOKA, SLOVENSKI FILM, 21.40 SLOVENCI POD HABSBURŽANI, POGOVOR Z DR. ANDREJEM RAHTENOM, 22.10 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.35 UMETNOST IGRE, 23.10 SLOVENSKA JAZZ SCENA: KURT ELLING (VOKAL) IN LAURENCE HOBGOOD (KLAVIR), BIG BAND IN SIMFONIKI RTVS, DIRIGENT MICHAEL ABENE, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIKOV IZBOR, ŠPORT, VREME, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFO-KANAL PONEDELJEK, 27.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.35 OBZORJA DUHA: NADŠKOF CVIKL, 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.20 VIKEND PAKET, 14.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.10 PRAVA IDEJA! 15.35 TO BO MOJ POKLIC: VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK, UČITELJ RAZREDNEGA POUKA, DOKUMENTARNA SERIJA, 16.15 DUHOVNI UTRIP, 16.30 ODPRTA KNJIGA: MICHELANGELO: STIHI, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.30 MOLDAVIJA - MED SVETOVI, AVSTRIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.20 DESET DNI DO ZMAGE, KANADSKO-ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: DOM ZA VINCENTA VAN GOGHA, NIZOZEMSKA MINI-SERIJA, 21.30 ZLOČINI V WALESU (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 23.10 SLOVENKA, SLOVENSKI FILM, 0.40 ODPRTA KNJIGA: MICHELANGELO: STIHI, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 ZABAVNI KANAL * * * TOREK, 28.04.2015, I. SPORED TVS 6.30 DNEVNIKOV IZBOR, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 10.50 POČITNIŠKI OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DR. EDO PIRKMAJER, 14.25 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 14.40 EVROPSKI MAGAZIN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: LUČKA – PITYPANG, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 UMETNOST IGRE, 17.00 POROČILA OB PETI, ŠPORT, VREME, 17.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLAD, 18.10 OLIVIJA: OLIVIJA IN MOGOČNIH PET, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 POKLIČITE BABICO (III.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 21.00 KAKOR KROGLA PO EVROPI, ZAPISKI K VERJETNI ZGODBI ANTONA UKMARJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 PRIČEVALCI: FRANC GORJUP - PATER PASHAL, 1.05 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFO-KANAL TOREK, 28.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.45 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 DUHOVNI UTRIP, 13.15 PRISLUHNIMO TIŠINI: OHRANITE ZDRAV SLUH, PRIHRANITE SI SLUŠNI APARAT, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.50 NE SE HECAT’, 15.20 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.50 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: TASMANIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 16.55 KOŠARKA: DRŽAVNO PRVENSTVO - ZLATOROG : KRKA, 18.40 CITY FOLK - OBRAZI MEST: ATENE, 19.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ODKRITO, 20.50 AVTOMOBILNOST, 21.20 NAJINI OTROCI, BELGIJSKO-FRANCOSKO-LUKSEMBURŠKO-ŠVICARSKI FILM, 23.15 PLESNI VEČER: VALENTINA TURCU IN LEO MUJIĆ: NEVARNA RAZMERJA, SOLISTI IN ANSAMBEL BALETA SNG MARIBOR, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI KANAL * * * SREDA, 29.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 10.50 POČITNIŠKI OTROŠKI PROGRAM: OP! 10.50 TIMOTEJ HODI V ŠOLO: TAKETOMBO – IMAMO SE LEPO, RISANA NANIZANKA, 11.15 SANJARIJE RIBIČA PEPETA: GUSARJI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 ČISTO PRAVI GUSAR, MLADINSKA NADALJEVANKA, 12.20 ŠIFRA: PUSTOLOVŠČINA - HAITI, DOKUMENTARNI FILM ZA OTROKE IN MLADE, BELGIJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU: DR. MATJAŽ GAMS, 14.20 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALE SIVE CELICE: OŠ LEDINA, LJUBLJANA IN OŠ STARŠE, KVIZ, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLADE, 18.10 OBLAKOV KRUHEK: PIHANJE MEHURČKOV, RISANKA, 18.20 MINUTA V MUZEJU: JEAN-BAPTISTE OUDRY: PSI V BOJU Z VOLKOM, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: ZELENO KOLO, SAVDSKOARABSKI FILM, 21.40 KOZA JE PREŽIVELA, KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TOČKA PRELOMA, 23.35 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.20 INFO-KANAL, SREDA, 29.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.20 TOČNO POPOLDNE, 14.15 Z VRTA NA MIZO, 14.40 ALPE-DONAVA-JADRAN: VSE ZA TISTI NASMEH, 15.15 TO BO MOJ POKLIC: MEDIJSKI TEHNIK, DOKUMENTARNA SERIJA, 15.45 SLOVENCI PO SVETU: MEDNARODNO POVEZOVANJE LOKALNEGA PODJETNIŠTVA, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.15 RAD IGRAM NOGOMET, 16.55 NOGOMET - DRŽAVNO PRVENSTVO: MARIBOR : OLIMPIJA, 19.10 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EP (M): ŠVEDSKA : SLOVENIJA, 20.35 ŽREBANJE LOTA, 20.45 ŠPORTNI IZZIV, 21.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.00 TIRANOZAVER, ANGLEŠKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI KANAL * * * ČETRTEK, 30.04.2015, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.20 VEM!, KVIZ, 10.50 POČITNIŠKI OTROŠKI PROGRAM: OP! 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 ODKRITO, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 15.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.15 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, DNEVNIK ZA OTROKE IN MLAD, 18.10 NUKI IN PRIJATELJI: VLAK, RISANKA, 18.15 TINKA IN ŽVERCA: TINKA IN ŽVERCA V PARIZU, RISANKA, 18.25 VEM!, KVIZ, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 21.30 PRAVA IDEJA! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: VLOGA (VERNE) ŽENSKE V DRUŽBI, 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 0.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFO-KANAL, ČETRTEK, 30.04.2015, II. SPORED TVS 6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.30 ZABAVNI KANAL, 10.15 DOBRO JUTRO, 12.45 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 13.25 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 13.40 EVROPSKI MAGAZIN, 13.55 GLASNIK, KULTURNO-IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 14.30 KUHARSKA KNJIGA DR. ANGELE PISKERNIK, DOKUMENTARNI PORTRET, 15.30 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 16.05 MOSTOVI - HIDAK: MOJ GOST/MOJA GOSTJA - VENDÉGEM, 16.35 NEOKRNJENI KOTIČKI SVETA: TASMANIJA, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 17.30 PRIČEVALCI: FRANC GORJUP – PATER PASHAL, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 SIMON IN HRAST, ŠVEDSKO-DANSKO-NEMŠKO-NORVEŠKI FILM, 22.00 SODOBNA DRUŽINA (III.), AMERIŠKA NANIZANKA, 22.20 VELIČASTNO ŽIVLJENJE GIULIA ANDREOTTIJA, ITALIJANSKI FILM Društvo porabske mladine je v soorganizaciji z Zvezo Slovencev na Madžarskem organiziralo filmski popoldan, ki je bil izveden 11. aprila v razstavnem prostoru Slovenskega doma. Na dogodek smo vabili člane našega društva in vse mlade ter starejše, ki bi si radi ogledali slovenski mladinski film. Tega popoldneva so se udeležili večinoma mladi. Tako smo se družili nekateri člani našega društva, nekateri člani folklorne skupine Gornji Senik ter vsi ostali, ki jih je zanimal film, ki je bil predvajan. Film, ki smo si ga ogledali, je imel naslov »Življenje kot v filmu« in je trajal okrog 90 minut. Življenje kot v filmu je lahki triler, ki pripoveduje zgodbo štirinajstletne Julije Jordan, mestne deklice, ki živi z mlajšim bratom in očetom, slavnim filmskim režiserjem. Oče se na snemanju zaljubi v maskerko Lejo. S sinom in hčerko se tako preseli iz mesta v vas k Leji in njeni čudaški hčerki Jasni. Jasna je nad Julijo navdušena in začne jo posnemati. Nazadnje prevzame celo njeno identiteto in deklet ni več mogoče razlikovati med seboj, kar ustvarja številne zaplete in dramske preobrate. Ta film je bil posnet leta 2005 po romanu, ki nosi isti naslov, napisala pa ga je mlada pisateljica Nejka Omahen. Scenarij in režijo je pripravila Špela Kuclar. Organizatorji smo bili zelo veseli, da se nas je zbralo kar nekaj ljudi, ki so se zanimali za naš dogodek. Upamo, da so se vrnili v svoje domove z lepimi spomini. Martina Zakoč predsednica Društva porabske mladine porabje.hu OBVESTILO Bibliobus Pokrajinske in študijske knjižnice iz Murske Sobote bo naslednjič obiskal Porabje 4. maja 2015. FIGYELEM A Muraszombati Területi és Tanulmányi Könyvtár bibliobusza 2015. május 4-én érkezik legközelebb a Rába-vidékre.