XV. letnik. V Gorici, 28. februvarja 1907. 9. številka. litu^a vsak četrtek ob 10. uri dopoldne. Sokopisi ho ne vra-e^jo. Nefrankovana filma le ne spre-jumajo. Cena listu in.iša ■ celo leto 4 krone, ca pol leta 8 kroni. Za manj premožne *a celo leto 3 krone, Ta pol leta K 160. Za Nemčijo je cena Ustu 6 K, xa druge deielo ixven Avstrije S K. Bokopiie (prejema „Narodna Tiskarna" V Gorici, ulica Vet-t urini It. 9. :st m JN l AW | 4 $±y:. f ■ -._•/*. •* -L^Sh ' Vi-* • • - I' ■ vero dom Naročnino in naznanila s pr oj ema upravniSlvo, Gorica SrmeniSka ulica St. 16. Posamezne Številke se prodajajo v lobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem le-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Ilaumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskeni bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogedbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici. Somišljeniki, kvišku! Volitve za državni zbor so razpisane. Vršile se bodo v torek dne 14. maja, ožje volitve pa v četrtek 23. maja. — Volitve bodo burne, kakor morda pri nas še nikdar. Liberalci bodo napeli vse sile, da zmagajo. Treba je, da se vsak naših somišljenikov živahno udeležuje agitacije. Povejte ljudem, kdo so liberalci. Povejte, da oni hočejo svobodno šolo, kjer bi bil izključen verouk, povejte jim, da oni hočejo razdružljivost zakona, vsled česar bi postalo nesrečnih na tisoče rodbin. Ljudstvo naj nadalje izve, kako so se ravno liberalci z vsemi silami borili proti splošni iu enaki volilni pravici, hoteč obdržati predpravice za bogatine in mogočneže. Povejte ljudstvu, da naši liberalci odobravajo preganjanje cerkve na Francoskem, kjer so izgnali iz dežele redovnike, iz župnišč župnike, iz škofij škofe, iz cerkev naredili gledališča. Povejte, da so liberalci zahtevali k a n c e 1 p a r a g raf, ki naj bi duhovniku vzel vsako besedo ob času volitve. Liberalci bi lahko pisali proti cerkvi in govorili, kar bi se jim zljubilo, a duhovnik, ki bi se temu ustavil, bi šel v ječo. To vse povejte ljudstvu! Po vseh naših vaseh naj se vrše volilni shodi, , kjer naj se razlaga, koliko so že škodili liberalci našemu narodu s svojo „farško gonjo". Glede shodov opozarjamo na določila, ki jih prinašamo v današnji prilogi. Kdor želi kakega pojasnila, naj se obrne na društvo „Sloga“, ali pa na naše uredništvo, ki bo v tem oziru radevolje postreglo. LISTRK. Za ciljem. Di. (Konec.) Neba čndovita moč jo vlečo k ozajšanem uiti rt'k a, kamor jo tako ljubeznivo vabi m»ti vseb sirot. Tu poklekne moli, dolgo, dolgo moli, in vaies pa lije gorke šoke ... OJleže jej. „Marija !“ izvije se jej bolesten krik iz prsij in vzdigne sklenjene roke proti podobi Brezmadežne, „Marija, še nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapuščen, kateri je pod tvojo obrambo pribežal in tvoje pomoči prosil. Glej, jaz, reva zapuščena, se zatečem pod tvoje materino okrilje, bodi mi ti ščit in obramba, na vseh življenja potih. Varuj in ščiti me vseh sovražnikov, reši me iz vseh mrež zapeljivega sveta ter pripelji mo enkrat tje gor, kjer me čaka moja ljuba mamica . Vstane. Z hvaležnim pogledom se ozre še enkrat na podobo Matere Božje in kakor na novo oduševljena reče : »Marija, moja varuhinja, tvoja sem in tvoja hočem ostati 1“ Opozarjamo svoje somišljenike povsod, naj skrbno pazijo, da bo v vsaki občini ob pravem času razpoložen vo-livni imenik in da bo to tudi javno razglašeno. Dobro naj pazijo naši somjšlje-niki, da ne bodo liberalna županstva v imenikih izpuščala naših somišljenikov, ki imajo volivno pravico, oziroma, da ne bodo v votivnem imeniku ljudje, ki nimajo volivne pravice. Na to naj se pri liberalnih županstvih dobro pazi ter takoj vloži reklamacijo. Drugod po slovenskih deželah se volivni boj že bije in tudi pri nas bo zdivjal z vso silo. Liberalci se ne bodo* strašili nobenega sredstva, da bi zmagali. A to naj nam bo v bodrilo, da gremo tem odločnejše v boj, iz katerega moramo iziti zmagovalci, ako bomo storili vseki svojo dolžnost, ki jo nam na-hga pošleno naše p-epričauje. Pastirski list našega prevzvišenega knezonadškofa. (Konec.) Pohujšljivi ali brezverski časniki so že po naravnem pravu prepovedani, kakor je sploh prepovedano dajati vedoma strup drugim, zatorej mi ni treba lu še pofebe imenovati tistih časnikov, kterih pod grehom, bodisi malim ali velikim, ne Fmete brati. V prašajte svoje dušne pastirje ali spovednike, kaj vam je storiti v tej zadevi. Torej ven iz vaših hiš to kugo, vanje pa dobre katoliške časnike ! Branje in podpiranje dobrih časnikov in knjig je dandanes zaslužno delo in ena izmed glavnih dolžvostij vernega katoličana. Diugn dolžnost kristjana v današnjih slabih časih je, da vsak spolnuje svoje krščanske dolžnosti in sicer natanko. Ke-dar je vibar na morju tedaj kliče vodja Zadovoljna in potolažena nadaljuje svoje delo. Drugi dan vstane kakor prenovljena. Ko opravi najnujnejša hišna opravila, se odpravi v cerkev. Oče stopi v njeno sobo. „Kam si se napravila, Ljudmila?, vpraša oče nekako otožen. „V cerkev oče 1 Saj tak nimam ravno siljenega dela, pa zato ae mi zdi boljše, da ta čas, ki ga imam brez kake koristi zapraviti, porabim v čast božjo", reče Ljudmila z nežnim glasom. „To je lepo, da greš. Ne branim ti; zlasti danes, ko je tvoj godovni dan Zahvali se B'gu za vse dobrote, prosi ga pa zlasti zdravja, da te še dolgo ohrani in mi vsaj ti pomagaš prenašati težko butaro življenja*. „Oče, ko bi bilo v moji volji, raje bi ga prosila smrti, da se čim prej združim z mamico. Svet me ne veseli; odkar so mi pokopali mamo, pokopali ao so 7. njo tudi moje srceu. .Svet, praviš, da te ne veseli ? Kaj pa bi rada?" vraša oče ne omevši smisla Ljudmilinih besedij. „Oče!“ reče Ljudmila v strahu in p< mišlja, bi li izrekla svojo željo ali ne... ladje: vsi mornarji na krov 1 Kedar je vojska, mora voj« k podvojiti svojo skrb it delo. napeti avoj» dušne in telesne moči. Tako morate tudi vi, dragi kristijani, dandanes bolj čuti in delati, bolj moliti, bolj ae žrtvovati kakor r času miril. Vsak torej apolnnj svoje dolžnosti do Boga in do bližnjega, spolnuj Božje in cerkvene zapovedi, sprejemaj večkrat sv. zakramente, da ga Bog navduši in okrepi za obrambo najdražjih svetinj sv. vere. Naj nobeden izmed vas ne pozabiti opraviti svoje velikonočne spovedi. Kažite se kot prepričane kristijane doma in zunaj, v svojem zasebnem in javnem življenja. Katoliški mož se ne sramuje spoznavati svoje sveto vere, kedar je in pije, v petek ali zapovedanih postnih dneh, v družini in v krčmi. On se ne sramuje javno spoznavati svojega Stvarnika in Odrešenika, kedar zvoni ali se nosi sv. popotnica, niti se ne zmeni za zasmeh kakega pobalina ali brezverca. On ne bo zatajil Kristusa ali cel6 prodal gk za judezeve grošu pri volitvah v občinske, deželne in držuvne zastope. Potegnil se bo za svojo zlato mater sv. katoliško cerkev, za edinost in neraz-rušnost sv. zakona in za krščansko šolo. On ne bo dal svojega glasu takemu odbornika ali poslancu, ki bo glasoval v škodo sv. cerkve, občine ali države. Mar daste nož v roke onemu, o kterem veste, da bo ranil ali nmoril Vas ali Vaše? — Pa dragi kristjani ! Zdaj smo na pragu velikih dogod ov. Taka bo naše domovine prihodnjost, kakoršni bodo poslanci Zatoraj naj vBak katoličan voli po svoji vesti. Opozarjam vas. preljnbi, še na drugo dolžnost, na ktero se dandanes tako malo misli. Ker se Bog da na dan tako žali in onečaščnje, ko vpije v nebo toliko kletvin, grozodejstev, nagnusnih del in krivic za maščevanje, je pač treba, da prosimo Boga za od|.uščenje in zadostujemo Njegovi užaljeni pravici. Bog je že zavihtel roko. da nas udari. Kdo mu jo bo ustavil ? Odgovarjam: molitev in dru- „No, le povej 1 Danes je tvoj god ! želi si kar hočeš in dam ti, ako je le v moji moči“. „Oče, res? Oh, oče!“ reče milo Ljudmila in vpre svoje velike oči v očeta. „Nekaj bi vas prosila; ali bojim se, da Vas ne bi preveč razžalostila." „Le povej brez striha in brez ovinkov! Čemu pomišljaš? L« povej !“ „Oie !■* re^-e Ljudmila m dih jej zastaja; „oče! Prosim V»s, dovolite mi vstopiti v — samostan !“ Oče se začudi. Kakor bi se mu stemnelo pred očmi gleda pred so srepo in ostro. „V samostan 1“ zaječi na to kakor ranjen lev. „V samostan ! Oh, še ti me hučeš zapustiti!4 „Oče, ne žalostite s«, oče! reče razburjeno Ljudmila. *To ni nmju krivda. Božja Previdnost me kliče. Oče, jaz se n«* branim vstopiti, dovoli e mi tudi Vi. Bog tako hoče. Moj cilj je samostan !“ reee oduševljeno L.udmila, pade pred očeta na kolena in z povzd gojenimi rokami prosi rekoč: ,.0.5e, samo to mi dovolil« in dru-zega si ne želim ničesar vtč ra uveli!-„Zgodi se Tvoja volj«, Oče ne- ga dobra dela 1 Ko se je Jozuh, vojskovodja Izraelcev, bojeval zoper sovražne Amalečane, je šel Mojzes z Aror.om in Hurom na vrh gore molit. Med tem ko je Mojzes vzdigoval svoje roke k molitvi, so zmagovali Izraelci; ko pa je malo odnehal z molitvijo, so zmagali Amalččani| (II. Mojz. 17, 10—11). Glejte tu vspeh in moč pobožne in stanovitne molitve I — Ko je oblegal Holofern judovsko trdnjavo Betalijo, so Judita in dragi Izraelci molili in se postili ter na tak način dosegli od Boga osvobojenje mesta. — Ko je bilo izraelsko ljudstvo v asirski sužnosti, je pobožni Tobija svoje rojake v ječah obiskoval, jih tolažil, lačne nasičeval, mrtve skrivši pokopaval. S tem je Tobija zadoščeval Bogu za svoje grešno ljudstvo in bil naposled uslišan. Pri tej priliki nas uči sv. pismo tako-le: Dobra je molitev s postom in boljša je miloščina, kakor pa zaklade zlata zbirali. Zakaj miloščina reši greha, ona je, ki spira grebe in da dobili usmiljenje in večno življenje (Tob. 12, 8-9). Ravno sedaj v postu bodemo imeli priložnost moliti, postiti se in opravljati dela usmiljenja. Delajmo pokoro, če ne, bodemo, kakor pravi Kristus, vsi pogubljeni. Zatajujmo se ne samo v jedi in pijači, ampak tudi v govorjenju. Najboljši post pa je, varovati se greha. Bojujmo se torej ne samo zoper zunanje svoje sovražnike, ampak tadi zoper notranje: zoper svoje slabo nagnjenje in strasti. Zmagovalca pa dam jesti skrite mane — pravi skrivno razodenje sv. Janeza 2, 17. Dobrega kristjana življenje je neprestano vojskovanje. Vsak kristjan je dolžan bojevati se, ne samo duhovniki in šk fje, češ ti so vodje, ti so dolžni. Vprašam Vas, kaj pa bodo začeli vojskovodje brez armade? Ne, vsi se morate zbrati kakor vojščaki Kristusovi okoli svojih duhovnih pastirjov. Kdor v tem svetem boja zaostane ali roke križem drži in le radovedno gleda, je izdajalec katoliške stvari. Sveti Oče Pij X. Vas k teina opominja v svojem nagovora, ki ga beški!“ reče Pavel do solz ginjen in povzdigne svoje roke k nebu. „Hvala Ti na vsem ! Pokoravam se v vsem Tvoji sveti volji 1“ Liudmila ni mogla veselja niti zahvaliti, ampak z solznimi očmi vzdihne in jecljaje reče: „Oče, hvala I hvala !...** e • * Mesec dnij za tem se poslovi Ljudmila od doma, od gosp. župnika, kateremu se ne more dovolj zahvaliti za obilno pomoč in tolažbo v bridkih dno-vih preakušnje, od materinega groba, kjer je dolgo in vroče molila, ter se odpelje proti bližnjemu mestu, kjer stopi v samostan posvetivši se molitvi in službi božji. Do«egla je cilj, katerega si je vroče želela. Njeno srce, katerega ni mogla nobena reč utolažiti, nobena stvar pomiriti, je gotovo našlo mir in tolažbo med samostanskimi zidovi. je imel v tajnem konzUtoriju dne 6. decembra 1906, rekoč, da kakor ga tolaži v njegovih stiskah tista edinost in zveza vseh škof iv i njim, ki je poglavar oele katoliške cerkve, tako želi tu li, da ta vzgled šktfov posnema katoliško ljudstvo in se i. njimi zedini in jih posluha. To zahteva ne samo krščanska pokorščina, ampak todi korist sv. vero. Kakor so namreč zedinjeni sovražnik- nHše s i. vere in stanovitni v slabem zoper nas, bodimo tudi mi zedinjeni ia trdni v dobrem. V jedinosti je inoč, v neslogi pa slabost. Zato Vas opominjam pri s*. Srcu Jezusovem, da pustite na straui vbij osebnosti, navskrižnosli, malenkostne prepire ter da se zedinile vsi kot dobro urejena, poslušna vojska pod zastavo Kristmovo, dragačn podležemo. Z-ipomnite si dobro, da kdor zaradi osebnosti zapusti ali izda katoliško stvar v tem odločilnem trenutka, jo izdajalec Kristusov in je odgovoren ra vse slabe nasledke. Kristus, naš Odrešenik in bodoči sodnik, je takim zagrozil : Kterikoli pa mene zataji pred ljudmi, ga bom tudi jaz zatajil pred svojim očetom, ki je v nebesih. (Mat. 10, 38). H koncu še en opomin. Marsikateri maloverni kristjan bo dojiti, čemu so bomo bojevali, ko nas je premalo in toiiko sovražnikov križem svetal Zdaj je tudi že prepozno. Rajše molimo iu prepustimo modremu Hogu, naj vodi in vredi ta grešni s»el! Dragi kristjuni 1 Tako govorjenje ne kužo žive vero iu zaupanja v Boga ampak malodušnost. Nič ni nevarnejše v vojski, kakor če vojak zgubi pogum, tedaj je bitko že zgubil. Kes jo, da Kristus, Božji sin, lahko zopet vstane iz svojega navideznega tipanju in ukaže kakor nekdaj na genezareUitera morju ve-trovom in razburkanim valovom, ki so hoteli požreti ladijo, predpodobo sv. katoliške cerkve, da se pomirijo. Ali mi ne smemo Boga določati, koliko časa smejo trajati naše stiske in preganjanje sv. cerkve. Bog terja od nas ne samo potrpljenja, ampak tudi Bodelovauja, kakor pravi pregovor : pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Ljubi Bog nam jo dal dušne in telesne moCj, da je porabimo v njegovo čast in našo zveličanje. Dal nam je tudi zmagonosno orožje v roke, in to je molitev, ki je nekako vsemogočna. Molimo torej in delajmo in Bog nam bo gotovo pomagal, kakor je že po* magal, pridnim kristjanom v drugih deželah. Njegova vsemogoča roka ni skrajšana. Ali ne priča cerkvena zgodovina, da je sv. katoliška cerkev nepremagljiva, zidana na trdno skalo? Njen Božji usta-novnik nam je boje in zmago že prerokoval rekoč : Na svetu boste imeli stiske, vendar zaupajte: jaz sem svet premagal (Jan. 16, 33) In oai prerok novega zakona, ki je videl v velikanskih skrivnostnih podobah in v nedoglednib daljavah poraz vseh sovražnikov in popolno zmago sv, kat. cerkve, nas tolaži s temi lepimi besedami: Vse kar je iz Boga rojeno, premaga svet, in to je zmaga, ki svet premaga, naša vera (I. Jan. 6, 4). Vsi mogočni, milosti vi Bog naj Vas potrdi v dobrem in blagoslovi Vas in Vaše in vsa Vaša dobra podjetja v imenu Boga Očeta in Sina in Sr. Duha. Ainen. Dano v naJi knežji in nadškofijski rezidenci v Gorici, dne 22. januarja 1907. f FRANČIŠEK BORGIA knez in nadškof. Sirofinski sveti. Na sodniji v Ajdovščini so se na vabilo c. kr. okr. sodnika zbrali v četrtek 21. t. m. zastopniki županstev,duhovščine in učiteljstva ajdovskega okraja, da so se posvetovali o ustanovitvi sirotinskih svetov v posameznih občinah. Taki si roti n-ski Bveii bo že ustanovljeni v nekaterih kronovinah, ter je njih uspeh, kakor pravijo Bodnije, povoljen. Zato je višje deželno sodišče v Trsta sklenilo uvesti te UBtanove tudi v svojem okrožju. Zastopniki v Ajdovščini so sklenili, da se po VBeh oblinah sestavijo sirotinski sveti, v katerih naj bodo zastopani po trije izvoljeni zastopniki občine duhovnik in učitelj. Namen sirotinskih svetov je, da ekrbijo .za telesni, dnševni in nrHvni blagor mladoletnih' in zanemarjenih otrok, h tem, da nadzorujejo varuhe v vzgoje-vanju in podpirajo sodnijo v varstvenih zadevah. Sodnije imajo pri svojih obravnavah najlepšo priliko spoznavati p jpače-noBt mladine »sled zanemarjene vzgoje. SteT;lo malolelnih hudodelcev se vodno množi. Svetne oblasti vedno bolj spo- znavajo, da je treba bolj skrbeti za vzgojo miadine. Zalo tudi iščejo sredstva v odpomoč. To je zelo hvalovredno; vendar je tole očitno priznanje, da je sedanja vzgoja vkljub vsem lopim pistavam na Lrivi poli. Svetna oblast je omejila vzgojevalno mod corkve ; z raznimi civilnimi postavami jo ovira v izvrševanju vzgojevalno dolžnosti. Cerkvena nsUuova trpi le kot privesek svetnim mtanovam vsaj zaradi lepkega. Država nima zadostnih sredstev vzgojo človeško družbe, ker nima potrebnih uiorov. Jezusa Kristusa, popolni uzor človeka, država prezira. Država molče gledt razkriitjanjenje družino in šole, ali pa celo v imenn modernosti in svobodo podpira tako početje; potem pa toži o zaaeratrjanju mladine. Ironija jo, da hoče sodnija prevzeti vzgojevalno oblast. Sodnijo naj sodijo in kaznujejo krivce, vzgojo ps naj prepustijo cerkvi, ki je v to avtorizirana t. j. pooblaščena od najviše instance, od samega Boga, ter naj skrbi, da jo bodo vse oblasti v tem podpirale. Osajemnos* VBeh oblastnij po krščanskih načelih jo potrebna. Dopisi. Z dežele. — (Poziv vsem k a t o I i č a n o m 1) Mi bo imenujemo katoličani = verniki sv. katoliško Cerkve, in s m o tudi. A treba, da to pokažemo tudi javno, da se ločimo od liberalcev = zaničevalcev vsake vero, zlasti naše katoliške vere. In to bo treba sojebno zdaj, ko se bližajo državnozborake volitve: tu se pokaže, kdo je zvest sin kat. Gorkvo in kdo odpadnik, bjodi očiten ali skriven... Kdorkoli ho volil liberalca, je odpadnik, je liberalec. Ker pa tega — koga je kdo volil — ne izvemo vsled tajne volitve, bo treba, da že prej spoznamo liberalce. Za!6 pozivljom vse prave katoličane: obj : vite imena vseh liberalcev, naj so očiti ali skriti, da zvemo vsi, koliko je nas koliko onih... S tem ne bomo kršili ljubezni do bližnjega, ker volkove v ovčji obleki treba odkriti; tudi ne bomo žalili nikogar na časti, ker nihče ne more bili žaljen, ako se ga imenuje s pravim imenom: ako jaz nisem žaljen, če mi kdo reče katoličan, tudi liberalec ne more biti žaljen, če i^n poveš, da je liberalec — še ponosen mora biti vsakdo na svoje prepričanje. Ako pa ni prepričan, zakaj se pa štnli, da je kar v resnici ni ? Torej dopisniki vseh krajev: z imeni liberalcev na dan! In če koga po krivici objavite, naj se pa opraviči, da ni — in „Pr. List1* bo z veseljem objavil tako opravičenje... Za vodilo, kdo so liberalci ali odpadniki od naše vere, bodi \am to: 1. velikonočna spoved, 2. nedeljska služba božja, 3. zJržek mesnih jedij ob petkih, A. či-tanje in naročba liberalnih listov, kakor so pri nas „Soča“ in »Primorec* ter ..Slovenski Narod“. Katoličan. 1 z Bovca. — Tu Vam podajemo, gospod urednik, mičen članek o zadnji občinski seji ki se je vršila dne 6. t. m. v Bjvcu! Na dnevni red je prišla poštna vožnja z avtomobilom mod Bjvcem in postajo sv. Lučjo. Pri pretresovanju te točke sklenilo se je soglasno, da se bovška občina zaveže plačati prispevek, kateri pripada za občino v slučaju ako bi bila poštna vožnja z avtomobilom pasivna. Upeljava poštnega avtomobila je jako hvale vredna, ker bi pozabljeno gorenjo soško dolino v vsakem ozira jako povzdignila. Bog daj, da bi se ta misel spolnila, kar vsi jako želimo. — Ker se je naš „ob-činski dom“ dozidal in v kratkem bo tudi notranja oprava končana, mislili bo tudi naši starešine na to, da bi bo ta krasna stavba zavarovala proti nesreči požara. Ker pa in.atno tukaj več zavarovalnic prišlo je v pretresovanje, pri kateri zavarovaln ci se ima poslopje zavarovati. Na to je neki starešina svetoval, naj se zavaruje pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, ker ta zavaruje hiše tudi z lesenimi strehami in sicer tudi take, katere je »Slavija" zaradi nevarnosti odklonila. Kator, da bi jih gad pičil skočili so nekateri liberalci na noge ter protestirali proti predlogu, češ da „ Vzajemna" nima denarja, da bi v slučaju požara Mavbo plačala. Ali prejšnji predlagatelj je utemeljeval in opozoril starešinstvo na to, kako da so pri zadnjem velikem požaru vse druge banke plače- vale, poBebno je pa še okrcal banko plavijo", medtem ko je ..Vzajemna1* prav pošteno plačevala, ter prva prišla na lice mesta. Obveljal je njpgov predlog in zavarovalo se je poslopje pri »Vzajemni". To je bil prvi poraz liberalcev v tej soji, a še veči poraz so ti doživeli pri sledeči točki: Sestavila sta kolovodja naših liberalcev gospod zdravnik in pa oni mladič kateri je žo v „Prim. Listu" štv. 5. z dne 1. t. m. označen, veliko štiri polo popi-Bano prošnjo na star-š Uo, da bi jih podpiralo pri ustanovil i liberalne ljudske knjižnice, ter obenem dovolilo brezplačno stanovanje v n vo dozidanem „ob-činskem domu". Vtemeljevala sta v prošnji, kako da bo ta knjižnica vsestransko »izobraževalna", ter povdarjala, koliko da je podaril ljubljannki župan in mesto Ljubljana za enako ljubljansko knjižnico. Po prečitanju le imenitno prošnje je prejšnji predlagitelj zopet pro-gar P. Notar Anton, Probolj Mat. župniki, Sila Jikob katehet po 10 K; Jnrizza J., Omers Iv, Petelin Ant., Sila. Fr. župniki po 6 K; Defar Šime žup., Ukmar Jakob, upr. po 3 K; Kratzig Brano kat., Križman Ant. kap., Byšlay Fr., Slržinar, župnika, Tempesta Al. o. kan., Tiringer Iv. kap. po 2 K; A. Stanič 26 K; J. Košir 15 K; J. Zupan 10 K; J. Slavec, Ivan Badin, M. Mark č, A. Furlan, T. Ratar, R. Ružička, L. Kumar, J. Božič, Fr. C*enj, Fr. Kranjec, Z. Klua po 5 K; J. Koršič, Al. Pipan, H. Šonc, Jos. Bekar po 3 K; F. Ž c, M. Ples po 2 K; J. Kuralt 1 K. (Pride še). Bog povrni 1 V Sočrgi, dno 19. febr. 1907. A. J. Badin. Novice. Osrednji odbor »Duhuvske Zveze* vabi s tem slovensko duhovščino goriške dekanijo iz mesta in z dežele na dekanijski sestanek, ki se bo vršil v četrtek dne 7. marca t. 1. ob 2. uri pop. v prostorih „Goriške Zvezo1*, Via Vetturini 9. Ta vest velja za vabilo. Za #Dohovsko Zfezou Pavletič, predsednik. Volivci, pozor! — Pod tem naslovom objavljamo danes v prilogi bistvene določbe novega volivnega reda ter zakona v varstvo prostega zborovanja in glasovanja. Opozarjamo naročnike, da si shranijo ta pouk, ki ga morejo rabiti med volitvami. Za državnozborske volitve. — Po določbi § 12 novega državnozborskega volilnega reda morajo oni, ki želijo da se jim izroči pomnožen imenik volilcev, naznaniti to občinskemu predstojnika t osmih dneh po razpisu volitve. Ker ae je pa razpisala volilev dne 19. fabraarja poteče ta rok za naročite r dne 27. februarja 1097. Priglasitev nalaga naročniku dolžnost vzeti imenik in plačati napravne stroške za naročene izvode. V nadaljnjih oam h dneb, t. j. do 7. marca 1907, je položiti pri občinskem predstojnika 50% približnih napravnih stroškov, sicer priglasitev ne velja. Odtale stroške je plačati, kadar Be dobi imenik. Gabršček v Aleksandriji. — I* Aleksandrije nam poročajo: „Gogpod Gabršček iz Gorice je prišel včeraj z g. Konjedicem v Aleksandrijo. Tu hoče delati za varstvo Slovenk, ustanoviti podporno blagajno itd. Rekel je, da ga je sem poslalo mi-nisterstvo, da v Egiptu prouči vso zadevo, pa se to soboto že povrne v domovino". Kdo neki je opozoril ministerstvo na ta dva moža, da sta najbolj sposobna osnovati društva v varstvo deklet. Mirenski liberalci so imeli v nedeljo majhen shodek, na katerem je bilo 30 ljudi. Vabili so k sebi vse in se hvalili, da so prijatelji delavcev. No, delavci jih že poznajo in jim ne bodo šli na limanice. Tako je prav! Odbor Katoliškega poliiič. društva v Konjicah je imel 24. t. m. sejo, v kateri se je soglasno izrekel za novo „Kmečko zvezo" ter izjavlja sledeče: OJbor z veseljem pozdravlja netanovitev Slovenske kmečke ezc, odobruje povsem njen gospodar- 0.političen program in sklene, da hoče prihodnje volitve sprejeti in podpirati takega kandidata, [ki se odločno in krito prizna kot njenega pristaša, ter bo sploh v vsem postopal v soglasja irezo. Kandidat na lastno roko Ijizven naše stranko a e že naprej odklanja. Tako sklenite di vi, goriški Slovenci! Deželni zbor je imel v sredo 20. br. svojo tretjo sejo. Glavar je naznanil, a je vlada predložila zakonski načrt lede gozdne peticije. Soc. demokratje vložili peticijo za uredbo splošne in nake volilne pravice. Med drugim je j|a sprejeta resolucija glede zavaro-alnih zavodov. Pri tej priliki smo iz-edeli, da ima deželni odbor že izdelan ačrt za deželno zavarovalnico. Odobrila je tudi že nakazana podpora ko-enskemu županstvu za razširjenje ceste omen-Preserje. — Sinoči je imel dež. or zopet sejo. Dež. glavar je naznanil, a se je namestništvo obrnilo na dež. or, naj ta prispeva za cesto od Če-ovana do Sv. Lurije, ki bi stala 535.600 . Nadalje je naznanil glavar, da se je ež. odbor obrnil do vlade, glede splošne i enake vol. pravice za deželni zbor, vlada je odgovorila, da je nasprotna mu. Dr. Treo je stavil dva nujna pred-gn in eno interpelacijo. Posl. Grča je avil' 4 interpelacije: eno na poljedel-ega in vojnega ministra, glede ceste d Šempasa na Krnco v Trnovskem su, drugo interpelacijo na glavarja, kaj storil dež. odbor v zadevi volilne re-rine, ko mu je dež. zbor naročil se-aviti zakonski načrt. Tretja interpelacija a vlado se tiče glede dovozne ceste na ostajo Rihenberk, četrta pa brezobrest-ih posojil, ki se pri nas zavlačujejo, ledlem ko se drugod redno vsako leto plačujejo. Nato sta bila sprejeta 2 za-onska načrta glede cest in pa komen-ki občini se je dovolilo 5000 K za vo-ovod. — Na to je dež. glavar odgovoril a Grčevo interpelacijo, češ, da je vlada oslala odgovor šele 25. t. m., da torej dbor ni mogel izdelati še poročila. V ratkem ga izdela in predloži. Na to je ilo seje konec. — K državnozborskim volitvam. C. kr. namestništvo razglaša: Kakor oznamo, se je vrinila v namestništveni azglas z dne 19. t. m., št v. Pr. 10|12, i so ga nekatera politična oblastva vže azposlala, tiskovna pomola. Iz razglasa i namreč sledilo, da »e zbere glavna omiaija za dragi volilni okraj (Gorica' kolica) za Goriško-Gradiščansko v mesta orica, mejtem ko se zbere ta komisija Podgori. V pojasnilo dostavljamo, da e glasi zadnji odstavek razglasa pra-ilno tako-le: V smisla § 32, 2. odstavek volilne-a reda za državni zbor določijo se raji, v katerih se imajo zbirati glavne olilne komisije, kakor sledi: Istra: . volilni okraj: Koper, 2. volilni okraj oreč, 3. volilni okraj Pali, 4. volilni kraj Koper, 6. volilni okraj Pazin, 6 olilni okraj Volovsko. — Goriško-radidčansko: 1. volilni okraj -orica, 2. volilni okraj Podgora, 3. vplilni kraj Sežana, 4. volilni okraj Tržič, 5. olilni okraj Gradiška, 6. volilni okraj olmin. — Za gorički okraj, ki je pri em interesovan, so se izdali popravljeni azglasi. — Pasivni odpor na žclcznici. — er železničarji na svoje zahtevo niso obili nobene koncesije, so začeli pasivni dpor na državni in jnžni železnici. OJ merskega do Trsta in od Trsta preko oriee do Kormina povsod imajo pasivno ezistenco, tndi na državni železnici od rsta do Jesenic jo izvršujejo. Začeli so o 25. t. m. o polnoči. V Gorico včeraj o državni železnici iz Trsta ni bilo no-enega vlaka, po južni pa malo in z elikirni zamudami. Tako n. pr. bi imel z Gorice od ti proti Trsta tovorni vlak torek ob lOh 45 zvečer, pa je odšel e-le včeraj zjutraj ob Gh 4-0. OJ Trsta Gorico po državni železnici prihajajo amestu tovornih vlakov le prazno lo-omotive. V«.'eraj opoldne so dobili gori-ki zaupniki železničarske organizacije rt. žftler.nicn brzojavko, naj se odpeljejo na Danaj v ministrstvo v posvet. Speljala sta se sinoči ob 5h z brzo-’lakcm z državnega kolodvora pod Kopačevim vodstvom ‘postajni čuvaj To-ma3ek in strojevodja Lebeda. Upati 'e> da se pogajanja agodno izvrše in da ko pasivni odpor kmalu končan. Oiebni Promet se vrši redno. — Umrl je v Mirnu v nedeljo ob lih zvečer trgovec in veleposestnik in bivši župan gospod Mihael Šinigoj. Bil je blag mož in poštenega značaja. Svetila mn v<“čna Inči Umrl je danes zjutraj v Gorjanskem brat g. potoval, učitelja Antona Š t r e k I ja gospod Alojzij Š t r e k e 1 j. Naše sožalje I Sinoči je umrla v Gorici gospa Klem. Roji c. soproga krojaškega mojstra, g. Vida Rojca. Svetila ji večna luč! — Predavanje v Sovodnjah. — V nedeljo popoludne ob 4. ari vršilo se je v Sovodnjah javno predavanje v šolski dvorani, katerega je priredilo tamkajšnje društvo „Zvezda“. Po nagovoru predsednika g. Lukežiča ml., ki je pov-darjal važnost izobraževalnih društev in posebej še podačmh predavanj, pri katerih se človek seznani s takimi stvarmi o katerih je imel do Bedaj nejasne pojme, predstavil je obilo zbranemu občinstvu g. dr. Capudra, kateri se je, naprošen od odbora drnštva „Zvezda“, da bi predaval v Sovodnjah, vabila odzval radevoljo. G. dr. C a p a d e r jo s primernim uvodom začel v poljndni besedi razmotrivati o glavnih znakih, ki nas vodijo pri razdelitvi človeštva t. j. telesna razlika, v prvi vrsti različnost, ki se kaže v okostju glave, dalje barve, razlika duševnih zmožnostih, vera, znanost, živ-Ijenske razmere. Vpoštevajoč vso to različnosti je razdelil človeštvo v tri velika in glavna plemena: rumeno, črno in belo pleme, izmed katerih je belo pleme na višku izobrazbe. Predavanje, ki je trajalo dobro uro je bilo ros poučno in poslušalci bo z vidnim zanimanjem sledili vsaki govor-nikuvi besedi. Obširna šolska dvorana je bila polna moškega občinstva, in s tem se je pokazalo, da naše ljudstvo rado posluša taka predavanja. Po predavanju pa je pevski zbor društva „Zvezd»“ preskrbel zu malo zabavo v ožjem krogu. — Vsem naročnikom „S2ino-Uprave“ naznanja deželni odbor, da se je 4. izdaja tega lista vsled nujnih del za sedanje zasedanje deželnega zbora zakasnela. List izide v kratkem. — Nov polk v Gorici. — V Gorico pride spomladi 11. huzarski polk iz Subotice. — Lloyilov parnik „Impcr»trx“ se potopil. Komunike avstrijskega Lloyda poroča: Parnik „lmperatrix“, ki je dne 19. t. m. pod poveljstvom kapitana Ghezzo odplul v Bombay, se je pri rtu Ela-phonissi blizo otoka Kandije razbil in potopil. Avstrijski Lloyd je takoj poslal s Kandije na mesto nesreče parnik „Castore“, odkoder zamorejo pa radi težavne komunikacije dospevati le redke vesti preko Kandije. Nesrečo je, kakor se zdi, povzročil silen vihar, vsled katerega so v zadnjih dneh ponesrečile mnoge ladje. Žal, da je tudi človeških žrtev, vendar ni doslej o tem še gotovih poročil. Ladja „Imperatrix“ je imela posadke 120 niož ter je odplula z 20 potniki. Glasom ladijske liste se nahajajo na ponesrečenem parniku potniki s kabinami: Agostinis, rodbina Labouti s tremi osebami, rodbina Galrovvski z dvema otrokoma, Mixon Marcovitz, BUrchart in štiri redovnice ter potniki Mr. Struckel, Hass3n in mornarja, katerih ime ni znano. Z Lloydoviin parnikom „linperatrix“ je utonilo 4o oseb, med njimi 32 Avstrijcev, večinoma moštvo in osem arabskih kurjačev, 20 potnikov in ladijini častniki so rešeni, izvzemši tretjega mašinista Martinčiča, ki je utonil. Tudi ena ladjica katero je „Iinperatrix“ spustila v morje se je potopila. Kako smo rzvedeli. je med ponesrečenimi več Slovencev in nekaj Slovenk. — Po Trstu vise črne zastave. — Umor v Solkanu. — V petek ponoči sta prišla klicat hlapca zidarskega mojstra Nimbranta v Solkanu svojega gospodarja, naj hitro vstane in gre v hlev, ker je ondi konj ubil hlapca Eržena. Gospodar je res hitro vstal in šel v hlev, kjer je našel Eržena z razbito glavo ležati v mlaki krvi. Takoj skliče kvišku svoje Ijadi ter poda ranjencu prvo pomoč. Oprali so ga in za sili obvazali, nakar so ga odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Girici, kier pa je v soboto okrog poldneva u-nrl. V bolnišnici pa so konštatirali, da Eržen ni bil le ranjen na glavi, ampak je bil tudi preboden skozi prsi ter po celem života vos ranjen. Iz tega so takoj sklepali, da se je izvršil zločin. Preiskali so hlev in na- | šli krvavo vozno vago (*ait). Vsled tega so zaprli kot sumljiva oba E ženova sohlap-ca, nekega M. Bledeta, ki pa je slaboumen, in še20 letnega V o u č i n a, doma s Trnovega. Ta Vončina je vkljub svoji in'a- dosti popolnoma pokvarjen človek in hud pretepač. Bil je ravno v petek obsojen na 6 tedensko ječo, ker je nevarno ranil nekega Kanclerja iz Slikana. Pri Nimbmnlu je upravljal konje. — Uoiti Eržen pa je 41 let star in doma s Cerkljanskega. Prišel je k Nibrantu v službo še le pred par dnevi. Gjspodar je takoj spoznal, du je dobil v nietn pridnega, vestnega in zanesljivega hlapca tor mu je vslod tega izročil konj*, s katerimi |e poprej vozil Vončina. Vsled l<‘g>t je li I Vončina najbrže jezen na E*ž*ns m je maščeval nad njim. — V» Mia in Hlede sta v preiskovalnem zip ra. — Tatinski c gani so v pondeljek kradli v okolici Zagraja. O tem je bila brzojavno obveščena mirenska orožniška postaja z naročilom, naj zasleduje cigane, ki bo odšli proti Rubijam. Proti večeru se res pripelje cigan z ženo in z otroci proti Rubijami. Ko cigan ugleda orožnika, mahne po konju hoteč ubežali orožniku in odneBli mitnino. Neki mladenič pa prime konja za uzdo in ustavi. Mdd tem je došel že orožnik, ki je koj aretiral cigana in mu velel iti ž njim. Cigan se je pa aretaciji zoperstavljal in se vedel tako arogantno, da je orožnik bil prisiljen nastaviti mu bajonet. To je pomagalo. Ko so pa prišli tik sovodenjskega občinskega zapora, prosi cigan orožnika da bi ga pastil malo na stran. Orožnik ma tega ni pastil. A t času, ko je orožnik odpiral zapor, (porabi c gan priliko in kot hi ga sam škratelj nesel, je zdirjal izpred orožnikovih oči. Ko hoče orožnik teči za njim, se ga oklene okoli pasa ciganka. Predno se jo orožnik : oprostil ciganke, je bil cigan že daleč ! na polja. Ko so pa videli nekateri so-; vodenski mladeniči cigana bežati, so jo ndarili za njim. Po dolgem tekanja po polja se jim je vendar posrečilo, doteči vpehanega c gana. Ko je prišel še orožnik so nesramnega cigana povezali in spravili v občinski zapor. Zvečer že v noč so ga odpeljali v goriške zapore. — Skrajni čas je, da se enkrat resno pride v okom tej ciganski golazni, ki živi samo od tatvine. Posebno moč imajo, kjer ni nobenega moškega v hiši. — Vo!ike vojaške vaje se vrše letos na Koroškem in po Soški dolini. Vojaštvo pride v Kobarid že meseca aprila. Poizkušali bodo novo astaaovljene gorske polko. Vaj sb udeležita 3. in 14. armadni zbor. Cesarsko vaje se bodo letos vršile na Tridentinskem. — Expresni vink namenjen v Italijo je sicočil s tira v torek zvečer pri Beljaku. — Modras v tej zimi. — V Oolokah pri Hadajužni je neki kmečki fant zasledoval že začetkom meseca februarja velikega modrasa (vipara). Dae 25. feb. pa se mu je posrečilo, da ga je nbil. Prinesel ga je pokazat župana da je dobil od dežele odločeno nagrado 50 vinarjev. — Prijet zapeljivec mladih deklet. ' — Goriška policija je prijela nekega 46letnega Kodermaca volgo „Mangia-fiasche1* iz Gorice, ki je vabil s sladkorjem k sebi mlade šolske učenke z namenom, da jih zlorabi. Dekleta so se v šoli pritoževala, da neki človek nepre-n< homa hodi za njimi. Katehet je to stvar naznanil, vsled česar je policija prijela pohotneža. Večino svojih zločinov je napravil že pred 2 leti. Tedaj je tadi zvečer v neki reži hotel posiliti neko dekle. Mimo je pa prišel ravno neki gospod in dekle je ašlo. Tedaj zločinca niso mogli dobiti. — Italijanska ljudska stranka za Trst in Istro. — Preteklo nedeljo se je osnovalo novo politiško krščanskosocialno društvo v Trstu pod imenom : „ Associazionn popolare italiana per Trieste e 1’Istra" (Italijanska ljudska stranka za Trst in Istro)’ — Žena žrtev ljubezni do svojega inoža. — V C'kagi so pokopali ob velikanski udeležbi Hrvatico Marijo Slar-čevič, ženo Gregorja Starčeviča, ki se je ponesrečil pri neki eksploziciji. Na mnog.h mestih je bil ožgan do kosti, zdravniki so konstatirali, da ga morejo rešiti le ako se izgorelim delom prida človeško meio. Ž ma njegova si je dala rezati mišica na roki in nogi Rešila je moža, po tej strašni operaciji pa je Žana nevarno obolela in kmilu umrla. stranke jo tudi kobariški Poceljan. Dočim ima tolminski „becirk“ pod komando velezaslnžni državni poslanec Oskar Gabršček, čigar zasluge ho znane preko mej mogočnih tolminskih gora, ravno tako je podeljena ta čaetna „šaria*, v našem okraju „visokemu“ Miklaviču, ki ima denar. On bo tedaj reševal mršavi liberalizem. A zapomni naj si, da so minuli časi, ko so liberalni mogočnjaki diktirali ljudem prepričanje. V teku časa so so naredile velike luknjo na nečednem telesu liberalne mamke, ki jih bodo sedaj skušali zakriti in zagrniti. Peii bodo zopet tisto vedno njim lepo in vedno novo pesem : „Saj mi nismo nasprotni veri, mi smo le proti nadvladjn duhovščine, mi smo sami dobri katoličani: samo ukazovati se ne pustimo od nikogar, najmanj pa od „farjev“. Duhovniki naj ostanejo v zakristiji, naj se m vtikajo v politične stvari in mir bodo imeli pred „naprednjaki". Te besede so tako navadne da jih že vrabci žvrgolo raz streh. Nikakor se ne dajmo motiti od njih. Drežnica. — Precej živahno je zadnji čas na Drežnici. Fantje stikajo glave skupaj okrog pa hodijo jasnega — ponosnega pogloda. Še calo stari očanci so nekam nemirni ter jih veseli to gibanje mladih. Snajejo namreč „Kat. izobraž. društvo1*. Pravila so že predložili vladi v potrjenje. Od društva pričakujejo veliko, veliko. Mladeniči sami so izprožili željo po takem društva dobro vedoč, da le zdrava omika je napredek. Človek, ki dandan»B zapira vrata izobrazbi, je podoben onemu pomilovanja vredaerau bolnika, ki bi sicer rad ozdravil, a. aoče ničesar čnti o zdravnika in zdravilih. Ž3 delj časa bo razni preroki (ae krivi) napovedali ustanovitev draštva na Drežnici; zdaj pa kakor vidite je drašlvo gotova stvar. Mladeniči, možje le vkop, da vas bo več, da lahko včasih napravite kako reč I N a L i v k a je to zimo padlo snega bliža dva metra in pol. Š) sedaj ga je čez en meter. V pondeljek, ko je bil otvorjen v Gorici deželni zbor, prišel je dr. Tuma na Lirek, hotel je iti na Matajur. Ko bo mu naznanili, da to v sedanjem času ni mogoče in ko je videl, da je celo na Livku čez en meter snega vrnil 86 je zopet t nižavo. Listuica uredništva. — G. dopisnik Vol »'ji grad: Vsled preobiloga gradiva zaostalo, sedaj zastarelo. Pošljite še kaj! — Krnski g. dopisnik naj tadi oproBti, kor je zaostalo. Pošljite še; saj je gori pri Vas vedno kaj zanimivega. — Baznim dopisnikom: Brez podpisa gre pri nas vsak dopis v koš I Le brez straha naj se vsak podpiše I — G. dopisnik iz Skrilj: Oprostite, zadnjič je bilo nemogoče, sedaj že zastarelo. Pa drugič 1 Le še kaj pošljite I — Gg. dopisnikom: K r n, Š t. F e r j a n in Miren: Dobili še le danes zjutraj. Prepozno za to številko. Pošljite tako, da dobimo saj 2 dni poprej, ko izide list. Zdravi I Književnost - umetnost. * Obvestilo. — Knjižica „Na ples“ je izšla v prvem natisa v lanski jeseni. V par mesecih se je popolnoma razprodala. Slediti je moral dragi natis v v večjem števila izvodov. Pred božičnimi prazniki se je bil ta začel razpošiljati, toda že kmala po novem leta je do cela pošel. Na stotine naročb je prišlo že za tretji natis. Ker se naročbe dan za daevom množe, se bode knjižica na nove pregledala in tiskala na lepšem papirja. Novice iz kobariškega okraja. J| Ne dajte se motiti od liberalcev! — Kot peto kolo v polomljenem političnem voza liberalne t L Tužnega srca javljamo, da je Alojzij Štrekelj, posestnik v Gorjanskem, danes zjutraj v starosti 42. let previden s svetotajstvi za umirajoče v Gospodu zaspal. Pogreb bo v soboto ob 9. zjutraj. I’ Gorjanskem, 28. febr. 1907. Žalujoči ostali. Da se knjiž:cn razSiri Inli mrd najrevnejšo slo.e, bede veljal« le 30 vinarjev (s poštnino in s čekom 38 vinarje*) Knjižica je pisana za prijatelje in nasprotnik«; plesa, za stare in mlade, za izobrslcno in priproste. za obojni rpol. Slovensko časopisje je obn natisa pehvaluo ocenilo. Neki veljak nam piSe o knjižici : „ne poznam bolj moderne knjižico, kot jo „Na ples". D » sta pu brez posebnega ponujanja tako hitro pošlu oba dva natisa, je i.aj-lepAi dokaz, da je potreben tretji nhtis fe z večjim številom izvedov. Naročbe naj se čim pn-je po$ili*io U^ravniStvn .Dtužin-tkega Prijatelji." v Trstn S. Francesco 15 I. 1’riporočn h« naročanje |o več izvodov. Trst, 12. bvečuna 1907. ^ ^ Uršula Vouk, S' : izurjena šivilja z dobrim spričevalom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najmodernejšem kroju. Delo izvršuje po želji tudi na domu cenj. naročevalcev, kakor tudi na svojem domu v Gorici via Trieste £t. 23 : Jerane JVCodic naznanja, da jo olvoril trgovino z jestvinami v ulici Ponte nuovo 22 v GORICI. Loterijske številke. 23. lebruvnrja. Dnnaj................87 40 9 6 Gradeo............... 61 59 88 8 8 And. Fajt, pek. izvcdeucc Gorica g------------- tekal Išče Ir. Josipa it.2(tastna hiSa,* Ierršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ hor sa nove maše in godove, kolač» na birmance in poroke itd. Vsa naročila ierršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raelične moke, fina peciva, fina vina in likerje po otnemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Saunig in Dekleva ulica Munlciplo St. 1. Gorica. Velika tovarniška zaloga Šivalnih itrojcv kakor za šivilje, krojače, črevljarju in tudi za umetno vezanje (reka-niranjc). V zalogi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorezni struji, samokresi in razne puške, lastna mcliamška po-pravljatnica. ZAHVALA. Ginjeni vsled smrti našega nepozabnega in nenadomestljivega gospoda strica MIHAELA ŠINIGOJ, veleposestnika in trgovca, dolžni smo izreči iskreno zahvalo v prvi vrsti preč. duhovičim, ki je spremila zemske ostanke pokojnika v večnost, dalje domačemu starešinstvu pevcem in sploh vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim domačinom, ki so v naravnost ogromnem številu skazali zadnjo čast nepozabnemu pokojniku. Zatorej še enkrat vsem: Srčna hvala. V THIRNU, dne 27. februarja 1907. ŽALUJ0Ko Htiikalnico; hldra«lltna .nikalnica, najlioljlo auto- aiKtlCno patentu- Q V P H n N I B** d»lujojo ■*m« •nno »kropilnic „fl T T II U IIIH od n. da bi jih bilo treba iionili. 1’losi. mlini la tfroidje, aidjo in oljko. Robkalnieo la grozdi*. Vi.olfradaki plnjl. Snlllnic. »a Nadje in dru^e vejietalno, iiv-ijenake in mineralne pridelke-Stiskalnice za seno, slam<- itd na roko. Mlatilnice za iito. čistilnice, re&etalnice. Blrnno-reznice, ročni ruliui za iito r razni velikosti in vsi drogi stroji za poljedelstvo. Izdeluje in prodaja z jamstvom kot podobnost najnovejo, izborne iz-knfiono, kot najboljšo pripo-znano in odlikovane sestavi Ph. Mayfart S G tovarna za p oljedelske in ?in-ake Biroje na I>UNAJl\ II. TaborMtriiNNe It. 71. Aatomat. Ikropilnica. Odlikovani v vseh driavah sveti z nnd 5G9 zlatimi in srebrnimi kolajnami. Cenik n podobami in mnoiroltevllna pohvalna pisma. — llazprodnjalci in zastopniki se iščejo porsodi, kjer ie nismo zastopani. „Uzajemna zavarovalnica v Ljubljani11 Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonove, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji 3s svojimi O o o o Prilip Jiimimfai Lista" št 9. i dne 28 Mr. 1907. Volivci, pozor! Volitve za državni zbor je vlada razpisala dne 19. svečana in se bodo vršile v torek, dne 14. maja, potrebne ožje volitve pa v četrtek, dne 23. maja. Sicer smo svoj čas obširno pisali o zakonih, s katerimi se uvede novi red za volitev ter določijo kazni t varstvo vo-livne in zborovalne svobode, vendar podamo še skupen pregled teh zakonov t poduk županom, članom volivnih komisij in volivcem sploh. Bodoča poslanska zbornica bode štela 616 članov; od teh jih dobi Goriška 6. Novi volivni okraji, ki bodo volili po enega poslanca, so : 1. Mesto Gorica. 2. Sodni okraj goriška okolica brez Ločnika. 3. Sodni okraji Ajdovščina, Komen in Sežana. 4. Sodna okraja Kormin, Gradišče z občino Ločnik. 6. Sodna okraja Červinjan in Tržič. 6. Sodni okraji Tolmin, iCerkno, Kasal, Kobarid in Bovec. Kdo sme voliti? Voliti državnega poslanca sme: 1. Kdor je avstrijski državljan, to je, kdor ima t Avstriji domovinsko pravico. 2. Kdor je moškega spola. Ženske ne smejo voliti, ne osebno, ne po zastopnika. 3. Kdor je bil isti dan, ko so bile volitve razpisane, najmanj 24 let star. 4. Kdor je v občini, kjer hoče voliti, isti dan, ko bo bile volitve razpisane, bival vsaj eno leto. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, nima pravice voliti. Kdor po zakona ni izključen od volivne pravico. Kdo pa je izključen? Po § 8. votivnega reda so izvzeti, da ne smejo voliti: 1. Vojaki, ki služijo. Kdor je na orožni vaji, sme biti voljen, toda voliti ne Bme. 2. Osebe, ki imajo varnha ali so pod karatelo. Ako je n. pr. sodnija koga zaradi zapravljivosti postavila pod va-raštvo ali karatelo, nima pravice voliti, četudi je avstrijski državljan in biva nad eno leto v občini. 3. Osebe, ki uživajo preskrbo iz javnih ali občinskih sredstev ali se vzdržujejo v zavodih za uboge, ki so v zadnjem letu pred volitvami uživale preskrbo nbogih in sploh osebe (beračij, ki se preživljajo ob javni dobrotljivosti. Pod to točko pa ne spadajo: Podpore iz bolniških blagajn, rente za nezgode, BtaroBt in onemoglost, dohodki invalidov, opro-ščenje šolnine, obdaritve z učnimi sredstvi, ustanove ali podpore vsled ognja, toče, povodnji itd. 4. O^ebe, o katerih imovini je razglašen konkurz, dokler ta ni končan. 5. Osebe, ki so bile obsojene zaradi hudodelstva ali prestopka tatvine, pone-verjenja, goljufije, oderuštva in podobnih dejanj. Kdor je bil torej obsojen zaradi kakega hudodelstva ropa, uboja, javne nasilnosti, razžaljenja veličanstva na manj ko pet let, še pet let po prestani kazni nima pravice voliti; kder pa je dobil pet ali več let, dobi volivno pravico šele čez deset let. Kdor je bil kaznovan radi podlega prestopka proti varnosti čaBti, radi tepeža, prepovedane vožoje, žalitve stražo itd., sploh ne izgubi volivne pravice. 6. Osebe, ki so bile kaznovane po brambenem zakoiu, tri leta ne smejo voliti. Tisti torej, ki pobegnejo pred vojaško slnžbo, ki se nalašč poškodujejo, da niso zmožni za vojaško službo. 7. Ojebe, ki so pod policijskim nadzorstvom ali v prisilni delavnici. Tri leta potem ko preneha policijsko nadzorstvo ali bo bili (izpuščeni iz prisilne delavnice, zopet dobe volivno pravico. 8. Osebe, katerim je sodnija vzela očetovsko oblast nad otroci, dokler so otroci pod tnjim varstvom, na vsak način pa tri leta po sodni odredbi. 9. O^ebe, ki so se pregrešile zoper zakon o varstvu volivne svobode. O tem zakonu govorimo pozneje. Vendar pa tudi tisti voiivej, ki ima sicer vse pogoje za volivno pravico, ne more in ne sme voliti, ako je izpuščen v votivnem imeniku. Zato naj vsakdo pogleda v volivni imenik, če je vpisan. Ako ni, zahteva naj svoj vpis še o pravem ČB8U. Vsakdo more le osebno voliti; pooblastila so neveljavna. Vsak volilec ima en glas. Kje se voli? Vsakdo voli v tisti občini, v kateri je vsaj že eno leto stalno bival do dne, ko je bila volitev razpisana, torej do 19. Bvečana 1907. Kdor pa je imel v tem letu več bivališč, sme voliti v tisti občini, kjer ima kako javno službo (n. pr. pro-fesor, ki poučuje t mestu, stanuje pa izven meBta) ali kjer izvršaje svoj stanovski posel (n. pr. obrtnik) ali, če se tudi ta določba ne more uporabiti, kjer je imel v tem časa glavno bivališče, če pa se tudi te določbe ne morejo uporabiti, more si volilec sam izbrati občino, kjer biva in kjer hoče tudi voliti. Ali mora vsakdo voliti? Zakon določa, da sme deželni zbor sklenili, da mora VBak volilec tudi v resnici voliti, sicer bi bil kaznovan. Doslej pa še noben deželni zbor, koder bivajo Slovenci, ni sklenil volivno dolžnosti. Vendar pa že vest veže vsakega krščanskega, slovenskega volivca, da se udeleži volitve in ne izgovarja s praznimi izgovori. Kdaj se voli? Voli se povsod na en dan. O dneva in času volitve se obvestijo volivci po deželnih uradnih listih in pa po razglasih, ki se morajo nabiti v vseh občinah in na voliščih. Kakor smo že omenili, bodo letos povsod volitve 14. maja. Le za Galicijo in Dalmacijo veljajo droge določbe. Volivni imeniki. V vsaki občini mora župan vbo volivce zapisati v volivne imenike po abecednem redu, njih posel in Btan in pa Btanovanje. Vsak župan mora napraviti vsaj dva volivna imenika. En izvod ostane tudi po volitvi pri župana, kjer ga sme vsak čas vsakdo vpogledati in iz njega tudi delati izpiske. Ta nova določba je jako važna ker posamezne politične stranke se morajo vsak čas poučiti o števila iu razmerja volivcev v dotični občini. Kaj mora župan storiti? Ko je župan sestavil vsaj dva enaka volivna imenika, mora oba poslati svojemu okrajnemu glavarstvu, magistrat glavnega mesta pa deželni vladi. Okrajno glavarstvo oziroma deželna vlada popravi mogoče nepravilnosti ali napake v imenikih in potem vrne izvod župana nazaj. Župan mora seda; razpb-ložiti imenik štirinajst dni v občinski pisarni, obenem pa razglasiti v vseh kata-stralnih občinah dan, ko se je imenik razgrnil, in pa ure, ko more vsakdo skozi teh štirinajst dni pogledati v imenik ter si iz njega delati zapiske. V imenik pa sme pogledati vsakdo, ali je volivec v dotični občini ali ne. Občine z več ko 5000 duš. Za občine z več ko 5000 prebivalci so v § 12. novega volivnega reda posebne določbe. Prvič mora v teh občinah volivni imenik biti razpoložen na vpogled vsak dan osem ur. Dalje ima vsakdo pravico, tekom osem dni po raz- pisu volitev, torej do torka, 26. t. m., naznaniti županstvu, da se mu cd po-četka reklamacijske dobe proti povračilu Blroškov izroči en izvod volivnega imenika. — Vsak naročnik imenika se obveže, da sprejme in plača stroške, ki odpadejo na izvod imenika. Prvi teden po preteku zu naročilo določenih osem dni, torej do torka 6. snšca, mora naročnik imenika plačati polovico stroškov, sicer se na naročilo ne ozira. Droga polovica stroškov se plača, ko se sprejme imenik. OJ naročnika more županstvo izterjati stroške potom politične eksekucije Pod istimi pogoji so morejo zahtevati morebitni dodatki votivnemu imeniku. Nepravilnosti v imeniku. Dvojne nepravilnosti so mogočo v volivnih imenikih. Ali so izpuščene osebe, ki imajo pravico voliti; ali pa so vpisane v imeniku osebe, ki nimajo volivne pravice. V obeh slučajih sme vsak volivni upravičenec dotično skupine pismeno ali ustno zahtevati pri županstvu, da se imenik popravi. Kdor je torej prepričan, da sme voliti, pa je izpuščen iz imenika, more pri župana vložiti pisme-ali ustno pritožbo ali reklamacijo. Enako pritožbo more vložiti tudi za druge volivne ugravičence. Vsakdo tudi lahko zahteva, da se črtajo iz imenika osebe, ki nimajo volivne pravico. Kako naj se napravi reklamacija? Kakor smo že rekli, pritožba ali reklamacija se napravi pri županu pismeno ali ustno, m sicer za vsak slučaj ali vsako osebo posebej. Če se hoče kdo pritožiti, da sam ali dtug volivni upravičenec ni vpisan v imeniku, mora se dokazali, da je spolnil 24, leto, da je avstrijski državljan in da biva v občini najmanj eno leto. To se dokaže z rojstnim ali domovinskim listom in potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Vsa ta dokazila in vloge v reklamacijskem postopanju so koleka proste. Ako kuo reklamaciji ne priloži teh dokazil, more župan njegovo pritožbo kratkomaio odbiti. Ce je kak neapravičenec vpisan v imeniku, mora se povedati vzrok, zakaj naj se črta. Župan pa mora osebi, ki naj se črta iz imenika, dati priložnost, da v teka 24 ur izreče svoje mnenje pri žapanslva ali glavarstvu. Kdaj se pr .toži? Pritožbe ali reklamacije se vlagajo pri žapanutvu ali iudi pri glavarstvu tekom štinnajbtih dni od dneva, ko je bilo v občini razglašeno, da je imenik rhzpoložon. V slučaju pa, da je vpisana v imenik oseba, ki je izgab;la avstrijsko državljanstvo, ali iz dragih gori štetih razlogov nima volivne pravice, mora jo okrajno glavarstvo še 24 ur pred volit-vijo črtali iz imenika in to naznaniti župana, da popravi tudi svoj imenik. Župan sam po preteku reklamacijsko dobe ne sme popravljati imenika. Vse pritožbo ali reklamacijo mora župan najpoznejo v treh dneh naznaniti glavarstva, od kalerega dobiva navodila, če okrajno glavarstvo zavrne pritožbo, sme se v treh dneh napraviti priziv na deželno vlado. Proti odloku deželne vlade ni dovoljen priziv. Vzorec pritožbe. Županstvo v Kobaridu I Gr. Mišmaš, slar 26 let, rojen v Tolminu ter tudi tjakaj pristojen, bivam že poldrugo leto stalno v Kobarida kot h lapec pri g. Mihevcu, kar dokazuje priloženi rojstni in domovinski list ter izpričevalo mojega gospodarje. Ker imam torej pravico za volitev dižavnega poslanca v tem kraju, prosim, da se me vpiše v volivni imenik in ta moja pritožba predloži tudi c. kr. okrajnemu glavarstvo za goriško okolica. — V Kobarida, dne 8 sašca 1907. — Gregor Mišmaš. Ako je vpisan neupravičenec, glasila bi se pritožba: Županstvo v Komnu! Pregledovaje volivni imenik občine komenske Bem zapazil, da je vpisan med volivce tudi Jernač Kozoprsk, hlapec pri Slonu, ki pa ni avstrijski državljan in tadi ne biva še eno leto vtKomno. Prosim torej, da se ta Kozoprsk izbriše iz imenika. — Komen. — M,ha StrošanJ Vzorec za priziv. Če se pritožbi ne agodi, dopusten je priziv na deželno vlado tekom treh dni. Tako bi n. pr. gori imenovani Gregor Mišmaš napravil priziv lako-le: C. kr. okr. glavarstvo tolminsko v Tolminu. S tamošnjira odlokom z dne 14. tušca t. I. se ni ugodilo moji pritožbi, da naj se me vpiše v volivni imenik vrhniške občine za državnozborsko volitev. Proti tema odloku vlagam priziv na c. kr. namestništvo v Trslu in se sklicujem na dokazila, ki sem jih priložil že pritožbi na tamošnje c. kr. okrajno glavarstvo. Ker se iz teh dokazil razvidi, da sem upravičen voliti za državni zbor, naj se moj priziv predloži c. kr. deželni vladi, ki naj blagovoli ugoditi tema prizivu. Gregor Mišmaš. Taki prizivi se morejo tudi ustno podati na zapisnik pri glavarstvu. Kaj dobi vsak volivec? Vsak volivec, ki je vpisan v imenik, dobi od okrajnega glavarstva izkaznico ali legitimacijo in glasovnico. Na izkaznici je tekoča številka iz volivnega imenika, ime in stanovališče volivca, kraj, dan in ara volitve. Glasovnica mora imeti uradni pečat z opombo, da je glasovnica neveljavna, ako nima uradnega pečata. Glasovnice in izkaznice dostavi glavarstvo volivcem na dom po županstvu ali po pošti. Če bi se zgubila glasovnica ali izkaznica, more volivcc drugo dobiti pri županstvu ali pri glavarstvu, na dan volitve pa pri volivnom komisarju. Ako Be volivcem niso mogle dostaviti izkaznice in glasovnice vsaj 24 ur pred volitvijo, more se volivcem javno razglasiti, kje se dobe še pred volitvijo. Posebno je treba paziti na izkaznice. Kdor nima izkaznico na dan volitve, ne more voliti. Pač pa more še na volišču dobiti glasovnico od volivnega komisarja. Tudi za morebitne ožje volitve veljajo le uradno izdane izkaznice in glasovnice. Na dan volitve. Vsak volivec naj gre na dan volitve ob določeni ari na volišče. Vzame naj seboj izkaznico in glasovnico. Na glasovnico naj že doma zapiše krstno in drožinsko ime tistega, ki ga hoče voliti za poslanca, dalje njegov poklic ali stHn in bivališče. Če pa ti je morda že kdo zapisal ime kandidata, ki ga nočeš voliti, potem prečrtaj to ime in zapiši tistega, ki ga ti hočeš voliti. Vol'tev komisije. Volitev vodi v vsaki občini posebna komisija, ki šteje v občinah do 1000 duš pet članov, v večjih pa sedem Dva, oziroma tri člane komisije voli občinski odbor, ravno toliko pa v livni komisar, ki ga imenuje okrajno glavarstvo, že izbrani udje potem volijo petega, oziroma sedmega člana. Ako se udjo tudi v drugič ne zedinijo za petega, oziroma sed« mega člana, imenje ga komisar. Udje komisije potem izmed svoje srede z večino glasov izvolijo predsednika, ki vodi volitev. Pri enakosti glasov odloči žreb. Pravice komisije. Tako sestavljena komisija prevzame volivski imenik in glasovni vpisnik. Naj-prvo volijo člani komisije. Nato se vrste volivci, ki imajo izkaznice. Komisija razsoja z večino glasov. 1. Če je dvomljivo, ali se glasi izkaznica na pravega volivca. 2. Če je dvomljivo, ali je oddani glas veljaven ali ne. 3. Če kdo navzočih ugovarja proti volivni pravici kakega volivca. Predsednik komisije glasuje le tedaj, če je na vsaki strani enako glasov. Votivni komisar pazi na mir in red privolitvi, sicer pa se ne sme vlikati v volitev. Če komisar morda zapazi kako nepravilnost, more takoj ugovarjati; komisija pa precej odloči o tem ugovoru, preden se nadaljuje volitev. Kako se glasuje? Vsak volivec stopi pred komisijo ter najprvo izroči izkaznico predsednika. Ta glasno prebere ime volivca, nato pa prevzame glasovnico in jo vrže v posodo neodprto, kakor mu jo je podal volivec, da nihče ne more čitati na glasovnici zapisanega imena. Ko je volivec oddal glasovnico, zabeleži se to v volivnem imeniku v posebnem razpredelku, v glasovnika pa se vpiše ime volivca. Volitev se začne in konča ob določeni uri. Tisti volivci pa, ki so pridli na volišče, še preden je pretekla določena ara, se ne Bmejo izključili od glasovanja; isto velja za volivce, ki čakajo v čakalnici, ki jo določi komisija, ali pa neposredno pred voliščem. Zaupniki. Če žele stranke, da imajo med vo-litvijo na volišča svoje zaupnike, morajo jih okrajnemu glavarstva naznaniti, da izbere dva do pet, v večjih mestih do deset teh zaupnikov. Ti imajo pravico med volitvijo izjaviti volivni komisiji, če imajo o kakem volivca dvome, ali ima pravico voliti in ali jo res tisti, ki je zapisan na izkaznici. Te dvome in ugovore pa imajo pravico izražati tadi drugi navzoči volivci, toda predno je volivec oddal svojo glasovnico. Na vel.Sču. V prostor, kjer se voli, smejo le volivci, ki imajo izkaznice. Kdor je oddal glasovnico, mora takoj iz votivnega prostora da ni gneče. Okrajno glavarstvo ali volivni komisar sme tudi odrediti, da se volivci le posamezno spuščajo v volivni prostor, če to zahteva red. Agitacija prepovedana. Med volitvijo je strogo prepovedana vsaka agitacija v volivnem prostora, v poslopju, pa tudi v bližnji okolici poslopja. To bližnjo okolico določi glu-varstvo. Kako se konča vol tev? Ko je volitev končana, kar mora naznaniti predsednik, prične se štetje glasov ali skrutinij. To štetje glasov je tajno. V prostoru smejo biti le komisija, komisar, zapisnikar in oni zaupniki strank, ki jih je določilo glavarstvo. Predno se prično šteli glasovi, mora predsednik premešati glasovnico v posodi Nato en član komisije razgane vsako glasovnico posebej in izroči predsednika ki jo glasno prečita in pokaže tadi dragim članom komisije. Dva člana komisije pišeta vsak v svoj glasovni vpisnik glasove kandidatov. Konečno podpišejo vsi zapisnik, ki se z vsemi vol. spisi zapečati ter izroči komisarja, ta pa ga pošlje komisarja glavne komisije. Volivna svoboda. Da se pokaže pri volitvah prava, svobodna volja voli'cev, je državni zbor sklenil še posebno postavo, ki naj bi strogo varovala svobodo volitev in shodov. Že doslej so b>la kaznjiva razna de- janja, ki so kršila prostost volitev za državni in deželni zbor, občinski in okrajni zastop. Nove določbe pa so še mnogo ostrejše, zato naj si jih volivci dobro dobro zapomnijo, ker veljajo tudi za volitve v cestne odbore, šolske svete, bolniške blagajne itd. Ako se bodo te določbe primerno izvrševale, potem bode zagotovljena čistost volitev. Pogoj kaznivosti raznih dejanj je zloben namen in trezen premislek. Strogo kaznjiva so naslednja dejanja: Podkupovanje. Ta pregrešek steri, kdor ponudi, obljubi ali podeli kak dobiček v denarja ali dragi iinovini volivcu ali pa kaki tretji osebi, da ne voli ali da voli v gotovem smislu. Ako n. pr. kdo komu obljubi boljšo službo, posojilo ali sploh karkoli, da bi ta volil po njegovi volji, zakrivi pregrešek podkupovanja. Ta pregrešek se kaznuje s strogim zaporom enega do (šest mesecev. Ravnotako pa more biti kaznovan tudi podkupljenec, ki je zahteval, sprejel ali si dal obljubiti kak dar ali dobiček. Pijača. Skoraj povsod se je udomačila razvada, da stranke s pijačo in jedjo vabijo volivce v svoj tabor. Zalo novi zakon strogo prepoveduje na dan volitve v gostilnah ali drugih javnih prostorih brezplačno ali le za navidezno plačilo volivcem deliti pijačo ali jedila. Ako se politična oblast prepriča, da Be to dejanje more smatrati za podkupovanje, kaznuje prestopek z globo 10 do 200 kron. Sila. Kdor s silo nastopi proti kakemu volivca ali njemu bližje stoječi osebi (starišem), z namenom, da se ne udeleži volitve ali da glasuje v gotovem smislu; Kdor s tem namenom volivcu ali njegovim sorodnikom prizadene škodo na telesu, prostosti, časti, na premoženju ali dohodkih, oziroma kdor samo preti s takimi stvarmi; Kdor volivcu ali njemu 1.1'žnji osebi z istim namenom zapreti ali stori drugo občutljivo škodo, n. pr. če delodajavec zapreti delavcem, da jih cdpusti iz službe, ali če uradni predstojniki pritiskajo na podrejene uradnike, da volijo v gotovem smislu ali da ne gredo volit itd., vsi ti morejo biti kaznovani s strogim zaporom od enega do gest mesccev, Iatotako se strogo kaznuje, kdor neposredno po volitvah kakemu volivcu prizadene škodo, ker ni hotel voliti po njegovi volji. Napačna porodila. Kdor namenoma razširja kriva poročila o kiaju in času volitve, da je kandidat odstopil ali umrl, ali sploh govori neresnico, da bi vplival na izid volitve, in siuer ob času, ko se volivci več no morejo prepričati o resnici, kaznuje se z zaporom enega do treh mesecev. Ponarejanje. Kdor z namenom ponareja glaso-sovanje in izid, kdor izrečeno glasovnico napačno izpolni ali kdor voli s ponarejeno ali prenarejeno volivno izkaznico, more dobiti eden do šest mesecev strogega zapora. Vol vna zabranitev. Kdor si neopravičeno prilasti tujo izkaznico, glasovnico ali druga dokazila (rojntni domovinski list, dokazilo o enoletnem bivanju v občini), kdor teh za volitev potrebnih listin ne izroči volivcem ali stori, da te listine pridejo v roke nepravim osebam, kaznuje se z zaporom od enega do treh mesecev. Ravnotako se kaznuje isti, ki tujo glasovnico samovoljno brez vednosti ali proti volji volivca izpolni ali ovira vol. upraAičenca, da ne more oddati svojega glhsa. Neoprav čena vol tev. Kdor s premislekom izvršuje vol. pravico kakega drugega četudi z njegovim dovoljenjem ali kdor provzroči ali dopusti, da kdo drugi voli v njegovem imena, kaznuje se z zaporom od enega do dveh mesecev. Volivna onemogočba. Kdor z namenom, da bi preprečil ugotovitev vol. izida, odstrani razmeče ali stori neporabne glasovnice, kaznaje se s strogim zaporom od enega do šest mesecev. Prelomba volivne tajnosti. Kdor s kakim nezakonitim sredstvom izve, kako je glasoval ta ali oni volivec, more dobili teden do treh mo- I secev zapora. To bi se n. pr. zgodilo, ko | bi član volivne komisije razgrnil glasovnico z namenom, da bi videl, koga kdo voli. Oviranje kandidata. Kdor komu zapreti ali prizadene i zlo z namenom, da bi ga odvrml od kandidature, kaznaje so z zaporom od enega do šest mesecev. Zborovalna prostost. Doslej se je večkrat dogajalo, da je prišlo par hujskačev in kričačev na zborovanje z namenom, da s krikom in ropotom zabranijo volivni shod. Novi zakon ima jako stroge določbo v varstvo votivnih shodov in sploh zborovanj. Do-tični paragraf se glasi: Kdor sam ali z dragimi hoče za-braniti volivcem udeležiti se votivnega shoda ali sploh kakega zborovanjs, kdor neupravičen vdere na tak shod, kdor prežene navzoče ali kdor s silo prepreči odredbe oseb, ki so določene za vodstvo in red na Bhoda, kaznaje se z zaporom od enega do treh mesecev; kdor pa s silo razbije shod, more dobiti tudi šest mesecev zapora. Pa tudi tisti, ki se nalašč udeleži kakega shoda, dasi ni upravičen ali povabljen, ali kdor se navzlic pozivu reditelja ali voditelja ne odstrani s shoda Poštena agitacija dovoljena. Kdor je pazljivo prečital naštele določbe v varstvo volivne svobode, morda misli, da jo vsaka agitacija prepovedana. Temu ni tako. Poštena agitacija ni prepovedana. Dovoljeno je podučevati volivce, svarili in prositi (jih tor jim prigovarjati. Tudi koga na volišče z vozom peljati ni prepovedano. Kaznjiva so le dejanja, ki smo jih gon našteli. To so bistvene določbe glede na volitve. Dobro si jih zapomnite, da morete pogumno z glasovnicami v rokah stopiti na volišče za prave poslance, ki bodo zagovarjali naše stanovske koristi kot krščanski možje, zavedni Slovenci in Avstrijci. Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Nnjeeneje kupovnlišče nirnberškegn In drobnega Imgn ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše švanke in šivalne stroje. Potrebščine aa krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hilia oMa n n letne čast. Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje. Majbolje oskrbljena zaloga »,a krami arje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Lekarna Cristofoletti v Gorici Prave lu edino žel. kapljice i anamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena mamka) popije.— Okrepi ielodec, storž, da Bgine v kratkem času omotica in Si-vatna linost (mrtvost). Te kapljice tudi storč, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. 1 ŠULIGOJ, Urar c. kr. železnic. Gorica, Gosposka ulica 25. Neznanja, da se v njegovi zalogi kupuje najboljšo ure, Kkr>r uro : Omega, Z-nilh, Sch'fTh‘10-r,en, Bilodes, G