svobodno slovenih Našim naldražlim RECOMENDMION DEL NUNCEO APOSTOLICO MONSEfVOR FIETTA AL MONSENOft GREGORIO ROZMAN Buenos Aires, 14 de octubre de 1949 Excmo. y Revdmo. Senor: Tengo el agrado de presentarle a Su Excelencia Revdma. Mons. Dr. Gregorio Rozman, Obispo de Ljubljana, quien recorre la Argentina para ponerse en contacto con sacerdotes y fieles eslovenos, aqui residentes. Los tristes acontecimientos con que tuvo que enfrentarse en su Pa- tria han hecho del Excmo. Monsenor una figura por todos bien conoci- da y apreciada; por lo tanto huelga toda la palabra de elogio. Me ceni- re a expresar que la Santa Sede sigue con simpatia la apostolico pere- grinacion que Mons. Rozman cumple con noble celo. EstOY seguro que la bondad de Vuestra Excelencia sabra dispensar al ilustre Visitante la mas fratemal acogida y todo el apoyo de que pu- diese necesitar para el desarrollo de su abnegada mision. Aprovecho gustoso la oportunidad para reiterarme con los senti- mientos de mi mas distinguida consideracion de Vuestra Excelencia Revdma. admo in Domino t JOSE FIETTA Nuncio Apostolico VELIKA ALI MALA KARTA Vsi sveti in Verne duše sta dne¬ va, ko v svojih srcih vedno znova začutimo, da smo ena družina mi, ki živimo na zemlji in oni, ki so umrli in se že vesele večnega pla¬ čila, ali pa, še trpe na kraju očiš¬ čevanja, predno morejo doseči več¬ ni pokoj. Vsako leto smo se za te dni zresnili in s solzo v očesu obi¬ skovali grobove svojih dragih. Le¬ tos bodo tisoči slovenskih grobov samevali. Vendar, čeprav nam še ni dano, da bi pokleknili na grob svojih najdražjih, jih v teh dneh ne bomo pozabili. Naše misli, naša zvestoba in naša ljubezen ne po¬ znajo meja in razdalj. Pokleknili bomo v duhu na gro¬ bove svojih rajnih: na grobove staršev, bratov in sestra. Po¬ molili bomo Očenaš za pokoj njihovih duš in prisluhnili naroči¬ lom, ki nam jih pošiljajo v dalj- njo tujino. Saj smo prepričani, da se skrivnostne družinske vezi ne pretrgajo s smrtjo, ampak se še utrde in poduhovijo. Tudi z ono¬ stranstva nas spremljajo molitve in želje naših dragih, da bi osta¬ li vedno na pravi poti, ki vodi do končnega združenja v večnosti. Ne bomo pozabili svojih tovari¬ šev in prijateljev. Tudi oni imajo pravico, da se jih spomnimo. Mor¬ da prav od nas in prav te dni po¬ trebujejo naše molitve. Spomnili se bomo velikih slo¬ venskih mož, ki so kovali usodo svojega naroda, ki so narodu ne¬ sebično služili, ga učili in branili. Posebno pa smo dolžni moliti za žrtve slovenske komunistične re¬ volucije: za stotine Slovencev, ki so padali pod okupatorjevo puško kct talci in žrtve represalij; za ti¬ soče njihovih bratov, ki so bedno umirali p'o laških in nemških kon¬ centracijskih taboriščih, po krivdi slovenskih ljudi, ki so se udinjali tujim idejam zlasti pa za desetti- soče direktnih žrtev komunistič¬ nega nasilja, za dolgo vrsto slo¬ venskih duhovnikov, ki so s svo¬ jim življenjem pričevali resnico o brezbožnem komunizmu, za ugled¬ ne slovenske ljudi, ki so po satan¬ skem načrtu komunistov padli pod morilčevo kroglo samo zato, ker so poznali, kaj je komunizem v resnici, za starčke, bolnike, slabot¬ ne matere in cele družine, ki so z nedolžnimi otroki vred padle kot žrtev mednarodnega zločina samo zato, ker niso hotele malikovati zločina. Posebno pa bodo naša kr¬ vaveča srca ponovno začutila veli¬ ko žrtev, ki so jo dali narodu na¬ ši borci za svobodo: oni, ki so pad¬ li junaško v boju za svetinje naše¬ ga naroda in oni, ki so kot ogrom¬ na klavna daritov dali svoja mla¬ da življenja v dnevih, ko je zločin prevladal nad svobodo in pošte¬ njem. Na vsakem izmed teh, po slo¬ venski Kalvariji raztresenih gro¬ bov, bi radi prižgali vsaj drobno svečko. Cela Slovenija bi se spre¬ menila v morje plapolajočih luči, ki bi pričale, da jih nismo pozabili. V teh dneh žalosti se bomo kot Slovenci spomnili pred vsem res¬ nice, da po nedolžnem prelita kri rodi obilne sadove. Odkar se naš narod zaveda svoje samobitnosti, je v tej strašni dobi prvič plačal krvni davek, braneč svoje najo¬ snovnejše pravice. Grozen je bil ta davek! Dali smo najboljše in naj dragocenejše, kar smo imeli: desettisoče mladih slovenskih živ¬ ljenj. Pokleknimo v duhu na grobove svojih najdražjih in ponovimo trden sklep, da bomo storili vse, kar je v naših močeh, da bomo teh žrtev vredni. Gospod, daj dušam naših rajnih večni pokoj! TITO KOT Takoj ko je bil zaključen proces pro¬ ti bivšemu madžarskemu komunistične¬ mu zunanjemu ministru Laszlu Rajku v Budimpešti, so Sovjetska zveza in nato še drugi njeni sateliti odpovedali pri¬ jateljske in obrambne pogodbe s Titovo Jugoslavijo. Romunija, Madžarska, ČSR, Poljska, Bolgarija in Albanija so izgnale jugoslovansko diplomatsko uradništvo in iz Beograda so spodili osobje diplo¬ matskih zastopstev sovjetskih satelit¬ skih držav. Na čelu poslaništev v vseh prestolnicah so ostali samo odpravniki poslov. Vse to so titovci in njih nasprot¬ niki utemljevali s tem, češ da so bili vsi ti uradniki vohuni. Edino Sovjetska zve¬ za je v Beogradu ohranila še naprej iz¬ redno visoko število svojih diplomat¬ skih uradnikov. NITI PREKINITEV DIPLOMATSKIH STIKOV — NITI VDOR V JUGOSLAVIJO Temu je povsod sledilo izredno zani¬ manje za to, kaj pravzaprav, namerava¬ jo sovjeti. Napovedovali so dejansko prekinitev diplomatskih stikov, toda do te še ni prišlo. Sovjetski ambasador La- vrentijev je sicer že nekaj tednov odso¬ ten iz Beograda, toda v zadnjih tednih so ravno sovjeti poslali še več svojih uradnikov in dopisnikov sovjetskih li¬ stov v Beograd. V Romuniji in na Ma¬ džarskem so sovjeti začeli zbirati veli¬ ke oddelke najmoderneje opremljene rdeče armade. Vse je mislilo, da je to namenjeno za vojaški poseg, toda sovje¬ ti so nato sami objavili, da mislijo prire¬ diti tam samo redne vojaške vaje. KANDIDATURA JUGOSLAVIJE V UNO Oboje: prekinitev diplomatskih stikov in pa vojaški vdor v Jugoslavijo bi — zlasti po pisanju ameriških listov — prav gotovo imelo za posledico, da bi se konflikt med Moskvo in Beogradom raz¬ širil in bi vdor v Jug. lahko pomenil za¬ četek tretje svetovne vojne. Toda vsi komentarji so izzveneli že v tem smi¬ slu, da sovjeti ne bodo šli tako daleč, da bi izzvali vojno tedaj, kadar bi tega iz¬ rečno ne hoteli. Povsod je veljalo, da je sedaj medna¬ rodni položaj osredotočen okoli Jug. in Balkana in v mnogih evropskih prestol¬ nicah so oprezovali samo na to, da bi u- gotovili, kako hudo mislijo sovjeti nape¬ ti ta svoj lok. Zato so zastopniki USA in drugih držav v glavni skupščini UNO napeli tudi svoj lok in postavili kandi¬ daturo Jugoslavije za izvolitev za ne¬ stalnega člana Varnostnega sveta UNO. To mesto bo zastopnik Jug. opravljal dve leti, toda izbran je bil zato, da se določi njegova aktualnost ravno v pra¬ vem trenotku. Višinski je postavil pro¬ ti Jug. svojega satelita ČSR za kandi¬ data in rekel, da bo Sovjetska zveza za¬ pustila UNO, ako bi bila izvoljena Jugo¬ slavija. Tedaj bi odhod sovjetov iz UNO pomenil, da so se odločili za poteze, nad kateidmi UNO ne bi smela soditi, to je namen zbiranja sovjetske vojske na ro¬ bu jug. meja bi res bil samo ta, da se izvede več ali manj redna vojaška akci¬ ja. In jug. zastopnik je bil izvoljen v svet UNO, sovjetska vlada pa je obja¬ vila uradno poročilo, da nikdar ni misli¬ la na to, da bi Sovjetska zveza name¬ ravala zapustiti UNO. Višinski je bil dementiran in listi so hitro nato pisali, da bo moral kmalu odstopiti kot sovjet¬ ski zunanji minister. Tedaj ko so v UNO glasovali za ali proti Jug., pa so svet razburile že novice, da so oddelki so¬ vjetske vojske pri Veliki Kikindi že vdrli v Jugoslavijo. Ko je Titova vlada v Beogradu nato zanikala to novico, je bilo to potem samo potrdilo, da sovjet¬ ska vlada še ne misli iti tako daleč, ka¬ kor je to nakazoval Višinski pred gla¬ sovanjem. (Nadaljevanje na 2. strani) V neizbrisnem spominu bo ostala vsem slovenska birma v veličastni baziliki San Carlos v Bs. Airesu dne 17. oktobra. Pogled na glavno ladjo med škofovo sv. mašo. Slovenski verniki so pa napolnili tudi obe spodnji in zgornji ladji. Strem 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 43. $E VEDNO IZ ENE Francija še nima vlade; Anglija še ni mogla ustaviti težav v svojem gospo¬ darstvu, ampak napoveduje nove omeji¬ tve in povečano štednjo, v Belgiji se pri¬ pravljajo na plebiscit o vrnitvi kralja Leopolda — vse to dovolj jasno podčrta¬ va nevarnosti, ki jih bo prihodnja zima prinesla Evropi. Ako se v Franciji kma¬ lu ne sestavi trdna vlada, bodo najbrž morali iti na volitve, če se delavski vla¬ di v Angliji ne posreči izvesti vseh fi¬ nančnih ukrepov, bodo tudi morali na volitve vkljub vsem drugim namenom vlade in v Belgiji se pripravljajo na plebiscit tako, da govore, da lahko ta plebiscit razbije Belgijo na dvoje, kar bi lahko spravilo v nevarnost obstoj Belgi¬ je same. Anglija, Francija in Belgija pa so tiste tri države v Evropi, na katerih slone vsi evropski obrambni dogovori proti sovjetskemu imperializmu in s tem tudi glavna usoda Atlantske pogodbe. BIDAULT REŠUJE FRANCOSKO KRIZO Vodilni predstavnik socialistov Jules Moch ni mogel sestaviti nove francoske vlade. Prav tako tega ni mogel doseči radikal Rene Mayer, ker mu socialistič¬ na stranka ni mogla ugoditi, da bi so¬ cialisti izgubili v novi vladi vojno mini¬ strstvo in da bi iz vlade moral vodja le¬ vice v socialistični stranki Daniel Ma¬ jer. Tako po 19 dneh vladne krize sedaj poskuša sestaviti novo vlado vodja stranke ljudskih republikancev Georges Bidault, ki je bil v prejšnjih vladah več¬ krat zunanji minister in nekaj mesecev tudi predsednik vlade. Ako se Bidaultu ne posreči sestaviti vlado, to je, ako ne pregovori socialistov, da naj popuste v (Nadaljevanje s 1. strani) GLAVNI EKSPONENT AMERIŠKE PROTIKOMUNISTIČNE BORBE V BEOGRADU Komaj je bilo mimo glasovanje v UNO, so listi v obliki, ki nikdar ne spremlja imenovanja kakega diplomata na odgovorne mesto, objavili, da bo za novega ameriškega veleposlanika v Beo¬ gradu imenovan Alen, zelo spreten di¬ plomat, ki velja za strokovnjaka borbe in propagande proti komunizmu. Alen je r bil tisti, ki je bil glavni sodelavec Forsterja Dullesa med vojno v Švici; on je bil tisti, ki je bil ameriški veleposla¬ nik v Perziji v tistih časih, ko se sovje¬ ti niso marali umakniti iz Azerbeidža- r.a. Delal je tako spretno, da sovjeti ni¬ so mogli izigrati določb dogovorov in pakta UNO in so se morali umakniti iz Perzije. Ko se je vrnil v USA, je kma¬ lu postal eden vodilnih uradnikov' držav¬ nega tajništva in organizator radijske propagande “Voice of America”, to je tiste radijske propagande, ki je v glav¬ nem naperjena proti komunistični pro¬ pagandi v Rusiji in v Evropi. Ko so so¬ vjeti objavili svojo listo sodobnih “voj¬ nih zločincev”, je bil Dulles vojni zloči¬ nec štev. 1, Allen pa takoj na častnem mestu s številko 2. ZAPLETI VEČJEGA OBSEGA ŠE PRIDEJO Toda sovjetska vlada vozi naprej svo¬ je vojske na Madžarsko in na Poljsko. Tako pravijo poročila, da je prišlo na Poljsko 85.000 mož rdeče vojske, več de- settisoč pa tudi na Madžarsko in v Ro¬ munijo. Tokrat pravijo, da oboje velja ohranitvi reda v teh državah, ker so Ti¬ tovi agentje baje prišli tako daleč, da bi lahko vrgli z oblasti moskovske reži¬ me v teh državah. — Iz Moskve so tu- KRIZE V DRUGO vprašanju zasedbe nekaterih ministrskih mest, tedaj bodo verjetno razpisali vo¬ litve. Nove volitve pa najbolj terja ge¬ neral de Gaulle, čigar stranka upa, da bi pri volitvah prejela zadostno število glasov za sestavo lastne vlade. ATTLEE POSTAVLJA SKROMNE POGOJE Delavska vlada v Angliji s svojimi do¬ sedanjimi ukrepi ni dosegla tistih na¬ menov, zaradi katerih je razvrednotila denar. Izvoz v dolarske dežele se ne raz¬ vija dovolj uspešno in prodaja v druge dele sveta s cenejšim funtom tudi ni to¬ likšna, kakor so predvidevali. Zato je morala vlada napovedati nove omejitve na trgu notranje potrošnje in skrčiti ne¬ katere postavke v proračunu. Sam pred¬ sednik vlade Atlee je napovedal, da bo v posebnem nagovoru po radiu sporočil, kako daleč misli vlada iti v svojih ukre¬ pih. Vsega angleškega javnega mnenja se je polastila precejšnja razburjenost, ko so pričakovali pogoje vlade za zbolj¬ šanje gospodarske krize. Toda Atlee je bil v svojih napovedih zelo zmeren in je prebivalstvo naravnost presenetil s tem, da je postavil tako skromne za¬ hteve za prispevek k olajšanju krize. Tako so razočarani konservativci, ki so menili, da bo Atlee moral iti tako daleč, da si bo še bolj odbil volivce, razočara¬ ni pa so tudi skrajni socialisti, ki meni¬ jo, da je Atlee premalo skrčil zlasti iz¬ datke za oboroževanje. Tako je Atlee napovedal, da bodo morali angleški državljani prispevati več za vzdrževanje zdravstvenega fonda, podražila se bo¬ do nekatera živila in zmanjšali bodo še bolj uvoz iz dolarskih dežel. Toda pro¬ di spodili jug. veleposlanika Mrazoviča, češ da je v zvezi z Rajkom vohunil pro¬ ti Moskvi. V Londonu pa so se sešli vsi ameriški veleposlaniki iz vseh držav pod sovjetskim vplivom in na dveh dnevih ob¬ ravnav so po poročilih listov v glavnem govorili samo o težavah, ki bodo nasta¬ le zaradi sporov med Titom in Moskvo. Tako so obravnavali 1. možnost vo¬ jaškega napada sovjetov na Tita; 2. po¬ moč, ki bi jo USA takoj ponudila Titu in 3. kako daleč lahko gredo USA v sva¬ rilu Moskvi, da bi napad na Tita po¬ menil izbruh tretje svetovne vojne. — Na drugi strani pa poročila iz srednje evropskih središč zatrjujejo, da sovjeti ne bodo šli dalje ko do takozvanih po¬ srednih akcij (guerila, državljanska voj¬ na, spopad s sosedi, ki niso člani UNO). Tak bi bil bežen pregled krize, ki se mnogo bolj napihuje, kakor pa bi bilo pravzaprav potrebno. Še vedno je toli¬ ko neznank in pretiranih potez v tem računu, da se zdi, da služi ves spor čisto drugim namenom, kakor pa se na¬ kazuje s Titom v ospredju. Ako bi Tito res ne bil več 100% komunist -— in to sam pravi, da je in njegov stoodstotni komunistični teror v Jug. še narašča — tedaj bi taki zarotniki, kakor so Stalin, Tito in drugi v ureditvi takih sporov že zdavnaj obračunali tako, kakor so to vedno delali, ne da bi se zmenili za med¬ narodne posledice, ker bi jih jim niti ne bilo treba izzivati. — Če bi pa sovjeti res hoteli vojno, potem bi skok v njo pripravljali varneje drugod, ne pa na Balkanu; tudi je Tito že odgrmel toliko obrekovanj na Moskvo, da bi sovjeti v starem smislu mednarodnega pojmova¬ nja časti že morali kreniti s točke “mrzle vojne”, če bi to dejansko v tem slučaju hoteli. Bistvo manevriranja mo¬ ra biti tedaj drugod in spada verjetno v širši splošen okvir obračunavanja med USA in sovjeti. račun za oboroževanje bodo ohranili skoraj neokrnjen; tako so za oborože¬ vanje najprej določili vsoto 800 miljo- nov funtov, toda sedaj jo bodo znižali na 770 miljonov funtov, torej komaj za 4 odstotke. TRUMANOV GOVOR PRI PROSLAVI UNO Po krizi, ki je nastala, ko je Truman objavil, da je v Rusiji prišlo do eksplo¬ zije atomske energije, Truman o atom¬ ski bombi ni več govoril. Ameriška vla¬ da je samo še objavila, da je določila nov znesek 8 miljonov dolarjev za grad¬ njo novih naprav za atomsko energijo in ameriška letalska industrija je objavila, da že izdeluje za ameriško vojno letal¬ stvo najnovejše bombnike, ki bodo lete¬ li s hitrostjo nad 1000 km na uro. Toda dne 24. oktobra so v Newyorku na zase¬ danju UNO z velimi svečanostmi pro¬ slavili novo obletnico obstoja UNO in na veliki slovesnosti — glavna skupščina UNO se je sešla kar na javnem trgu na križišču cest, kjer so položili temeljni kamen za palačo, v kateri bo sedež UNO — in ob tej priliki je govoril sam predsednik USA Truman. V svojem go¬ voru je Truman podčrtal potrebo, da se UNO ohrani in da napreduje, kajti ta organizacija se je izkazala kot uspešna čuvarica miru in mirovnih institucij. Po¬ novil je potrebo, da je treba uvesti kon¬ trolo nad atomskimi bombami in nad proizvodnjo atomske energije, kajti ko bo mednarodna kontrola izvedena, bo možno posvetiti uporabo proizvodnje atomske energije za miroljubne namene, ki naj služijo koristim človečanstva. Prav tako je povdaril, da bo vlada USA pospešila svojo pomoč tistim državam, ki so v zgradnji svojega gospodarstva zaostale. Po govoru je položil temeljni kamen za novo palačo UNO. Na tej slo¬ vesnosti so bili zastopniki vseh 59 držav-članic UNO, tako tudi zastopnik sovjetske vlade Višinski. NOVE USMRTITVE V BUDIMPEŠTI Komaj je poteklo nekaj dni, odkar so obesili v Budimpešti prejšnjega komu¬ nističnega zunanjega ministra in vodi¬ telja komunistov Laszla Rajka in dva njegova tovariša, že so prav tam obja¬ vili novico, da so obesili bivšega načelni¬ ka madžarskega generalnega štaba ge¬ nerala Palfyja in tri njegove tovariše, visoke častnike madžarske vojske in po¬ licije. Vsi štirje so že bili zaslišani na procesu proti Rajku, nakar so jih preda¬ li vojnemu sodišču, ki jih je na tajni razpravi obsodilo na smrt. — Istočasno pa so v Budimpešti objavili, da je Ma¬ džarsko zapustil sovjetski strokovnjak za izsiljevanje priznanj obtožencev neki Livšakov. Ta strokovnjak je že sodelo¬ val na vseh velikih sovjetskih procesih v Moskvi in drugod. Sedaj je bil ves čas zaslišanja in razprav proti Rajku in tovarišem v Budimpešti. Ker je delo tam opravil, je odšel sedaj iz madžarske prestolnice in sicer pravijo, da je odpo¬ toval v Prago. SOVJETSKO BRODOVJE V AKTARTIKU Moskovski radio je objavil, da je po¬ sebno sovjetsko ribiško brodovje odplulo na lov za kiti v vode okoli Južnega te¬ čaja. Toda na istih ladjah bodo tudi so¬ vjetski znanstveniki, ki bodo raziskovali področje okoli Antarktika. Radijske po¬ staje v ameriških delih sveta pa so že večkrat objavile, da so sovjetske ladje že v vodah okoli Južnega tečaja. Te la¬ dje pa nimajo nikakih znakov in na vprašanja ladij, ki jih opazijo, ne odgo¬ varjajo. Ker te ladje nimajo “imen”, tu¬ di ni bilo mogoče ugotoviti, koliko so¬ vjetskih ladij je dejansko že v teh vo¬ dah. ARGENTINA Predsednik republike general Juan D. Peron je z gospo soprogo na krajših počitnicah v svoji letni rezidenci San Vicente, odkoder se bo vrnil v Capital 2. novembra. General Franklin Lucero je bil ime¬ novan za novega vojnega ministra. Na letališču na Ezeizi — Aeropuerto Nacional General Pistarini — so od če¬ trtka, dne 27. oktobra, dalje začela pri¬ stajati in odhajati vsa argentinska in tuja letala. Vsa letalska služba z vseh dosedanjih letališč se bo tako združila na tem letališču, ki je po mnenju med¬ narodnih letalskih strokovnjakov naj¬ modernejše in največje letališče na svetu. V Tucumanu je moralo zasilno prista¬ ti vojaško prevozno letalo. Pri spušča¬ nju se je zadelo v drevo. Šest mož po¬ sadke je bilo mrtvih, trije so pa bili ranjeni. Po vsej republiki so začeli organizi¬ rati ženske organizacije Peronistične stranke. Argentinski narodni evharistični kon¬ gres za leto 1950. bo v Rosario. Tiskovni urad zvezne policije je obja¬ vil sporočilo, da je argentinska Vlada v zvezi z znanimi izgredi ob svoječasnem nameravanem kongresu sedaj razpušče¬ ne Union Eslave izgnala iz države 3 Poljake, 1 Ukrajinca in 1 Jugoslovana (Mateo Simovich). Največjo elektrarno v vsej Južni A- meriki bodo zgradili na reki Atuel v provinci Mendoza. Zgradila jo bo itali¬ janska industrijska družba San Giorgio iz Genove. Stala bo približno 3.850.000 dolarjev. Reka Parana je zaradi suše v sever¬ nih argentinskih provincah tako močno upadla, da so morali ustaviti rečni pro¬ met v mesti Posadas in Puerto Iguazu. Ameriška družba American and Fo- reign Power Company je stopila v po¬ gajanja z argentinsko vlado za odkup vseh njenih elektraren v Argentini. Socialna ustanova Maria Eva Duarte de Peron je nakazala podporo 5.000 pe¬ sov vsaki družini, katere član je postal žrtev pri zadnji veliki železniški nesre¬ či na F.C.N.G.B. Mitre. Ravnateljstvo železnice F. C. N. San Martin namerava opremiti vlake na dolge proge z radijskimi sprejemniki in kino aparaturami. Najprej bo dobil vse te naprave vlak El Cuyano, ki vozi iz Capitala v Mendozo. Filmske aparature bodo dobili tudi vlaki na železnici Bel- grano. Ministrstvo za prosveto od časa do časa povabi na obisk v prestolnico več¬ je skupine dijaštva iz notranjosti repu¬ blike, srednješolsko mladino v Capitalu pa pošilja na obisk v posamezne pro¬ vince. Ministrstvo hoče s tem doseči, da bo mladina lahko spoznala lepote svoje domovine. Živalski vrst v Capitalu bo od 1. no¬ vembra t. 1. do 28. februarja 1950. od¬ prt dnevno od 8. — 12. ure dop. in od 15. — 19. ure pop. V Rafaeli je pri zadnjih avtomobil¬ skih dirkah zdrčalo vozilo dirkača Itala Bizia med občinstvo. Deset ljudi je bilo ubitih. Poškodbam je podlegel tudi dir¬ kač. V Cordobi je pred dnevi začela obra¬ tovati prva velika .argentinska tovarna za izdelovanje železniških tračnic. Pri slovesnosti je bil navzoč tudi prometni minister podpolkovnik Juan F. Castro. V provinciji Mendoza je toča dne 17. oktobra povzročila precejšnjo škodo po vinogradih in sadovjakih. Štev. (No.) 43. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Z ljubeznijo in vdanostjo sprejemajo Slovenci svojega škofa PREVZVIŠENI MED SLOVENCI V RAMOS MEJIA Tudi Slovenci, ki živimo v Ramos Me- jia, smo imeli v torek, 18. oktobra, lep praznični dan. V svoji sredi smo lahko pozdravili svojega škofa prevzv. g. dr. Rožmana. Glavni sprejem je bil pred cerkvijo. Domačini so prostrani trg pred cerkvijo okrasili z argentinskimi zasta¬ vami. Kmalu po šesti uri zvečer so se pred cerkvijo začeli zbirati slovenski verniki. Prihajali so od vseh strani. Od Liniersa do La Reje, od San Justa do Hurlinghama. Navzočih je pa bilo tudi precej starih slovenskih naseljencev in tudi argentinskih vernikov. Prevzvišenega je prvi pozdravil č g. Janez Kalan, kaplan v Ramos Mejia, za njim pa g. Franc Korošec, predsednik Slov. izseljeniškega odra v imenu zbra¬ ne množice. Ob vhodu v cerkev je spre¬ jel prevzvišenega domači župnik č. g. p. Grondona ter ga med zvonenjem zvo¬ nov in slovenskim petjem spremljal po okrašeni in razkošno razsvetljeni cerk¬ vi h glavnemu oltarju. Po končani pes¬ mi “Ti si, Peter, skala...” je spregovo¬ ril prevzvišeni. Zahvalil se je vsem za 'prisrčen sprejem, nato je pa poudarjal zlasti dve stvari: “Zatekajte se, kakor doslej, tudi v bodoče k Mariji. V cerkvi Karmeličanske Matere božje, v kateri se zbirate vsako nedeljo k sv. maši, ima¬ te tudi Brezjansko Marijo. Če ne boste zapustili vi nje, tudi ona vas ne bo.” Vernike je tudi rotil, naj v novih razme¬ rah ne pozabijo dobrin, ki so jih prine¬ sli s seboj in zaradi katerih so morali zapustiti svoje domove. Po govoru je prevzvišeni podelil vsem svoj blagoslov. Sledile so litanije Mate¬ re božje in blagoslov z Najsvetejšim, nakar je vsa cerkev zapela “Marija, skoz življenje”. Po obisku domačega g. župnika v župnišču se je prevzvišeni odpeljal v stanovanjsko hišo v ulici Necochea, v kateri stanuje veliko slovenskih družin. Tu ga je pozdravila ga. Marija Urbani¬ ja, otroci so mu izročili šopek, pevci so pa pod vodstvom g. Janka Zakrajška zapeli nekaj narodnih pesmi. Kakor do¬ bri oče se je prevzvišeni pogovarjal na vrtu s posamezniki in stopil tudi v vse sobe. Vsi stanovalci te hiše so bili zelo počaščeni, ko se je prevzvišeni zadržal med njimi tudi na večerji, nakar se je podal na obisk še v ulico Alvarado 350, kjer je tudi močno slovensko zbirališče. Kakor povsod drugod, so tudi tam prez- zvišenega lepo sprejeli in ga prisrčno pozdravili. OBISK škofa g. dr. Rožmana v SAN MARTINU Teden dni so se Slovenci v San Mar¬ tinu pripravljali, da dostojno sprejmejo in pozdravijo svojega nadpastirja. Kon¬ čno je le prišla težko pričakovana sreda, 19. oktobra, na katero je bil napovedan visoki obisk. Vreme ni bilo ravno naj¬ boljše, toda v srcih šmartinskih Sloven¬ cev pa je bilo najlepše razpoloženje. Že pred napovedano uro se je pred cerkvijo zbrala velika množica Sloven¬ cev, ki bivajo v veliki sanmartinski fari. Pa ne samo sanmartinski farani, tudi od drugod je prišlo veliko novo naselje¬ nih Slovencev. Prihitelo je pa tudi pre¬ cej Slovencev, ki so že pred leti prišli v Argentino. Prevzvišeni se je pripeljal okoli tri četrt na 19. uro V pozdrav so mu zao- rili navdušeni živijo klici. Našega nad¬ pastirja je sprejel slovenski duhovnik v San Martinu g. svetnik Škulj, ki je prevzvišenemu takoj predstavil domače¬ ga župnika č. g. dr. Clovisa. V imenu Slovencev, ki žive v tej fa¬ ri je škofa g. dr. Rožmana pozdravil g. Kržič Ludvik, biv. župan. V imenu slo¬ venskih fantov je izrekel škofu prisrčno dobrodošlico Langus Janez, v imenu šmartinskih deklet gdč. Majda Hrenova, v imenu Elizabetne konference v San Martinu gdč. Malči Mežanova, v imenu šmartinskih slovenskih otrok pa Ma¬ rjetka Brodnikova. Domači g. župnik dr. Clovis je zatem prevzvišenega povedel v lepo okrašeno in razvetljeno cerkev. Pevski zbor je za¬ pel škofu v pozdrav lepo Marijino pe¬ sem. Izpred glavnega oltarja je prevzviše¬ nega pozdravil g. svetnik Škulj najprej z latinskim, nato pa s slovenskim na¬ govorom. Prevzvišeni se je podal na prižnico in je imel na številne slovenske vernike globok verski nagovor, opomi¬ njajoč jih, naj ostanejo zvesti tistim iz¬ ročilom, zaradi katerih sp morali zapu¬ stiti domovino. Po lavretanskih litanijah so se slo¬ venski verniki s škofom podali v dvora¬ no Katoliške akcije. Tu je prevzvišene¬ ga pozdravila s priložnostno pesmijo Marjetka Smersujeva. Prevzvišeni se je pomešal med ljudi in se z njimi prisrč¬ no pogovarjal. Posebno je bil vesel tudi lepe skupine starih slovenskih naseljen¬ cev, med katerimi se je zadržal dalj ča¬ sa in se z njimi pomenkoval. Slovenci v San Martinu so želeli svo¬ jega škofa popeljati tudi na svoje domo¬ ve. Tej želji pa žal ni bilo mogoče ugo¬ diti, ker je prevzvišenega v župnišču pri sv. Juliji že pričakoval sanluiški škof prevzv. Dr. Emilio di Pasquo, ki je v svojo škofijo sprejel slovenske bogoslov¬ ce in njihove profesorje. Zato se je naš škof ljubeznivo poslovil od vseh ter je ob tri četrt na deveto uro zapustil San Martin. Prevzvišeni med Slovenci v Ciudadeli. Med njimi je tudi domači župnik č. g. Elizalde. Prevzvišeni ob prihodu pred farno cerkev v Ramos Mejia. Argentinski verniki so našemu škofu v pozdrav okrasili park pred cerkvijo z mlaji, Slovenci so pa v zvoniku veselo potrkavali. MED ROJAKI NA AVELLANEDI 13 let se že zbirajo Slovenci tamkaj k svoju službi božji. Marsikak vesel do¬ godek so že doživeli, marsikakega du¬ hovnika rojaka so že pozdravili, zato je pač razumljivo da so se razveselili viso¬ kega obiska našega ljubljenega škofa in ga željno pričakovali. V petek 21. oktobra je bila od 21 uri kar polna kapela. Točno ob napovedani uri je prišel pričakovani gost v sprem¬ stvu gg. Hladnika, Slapšaka in Oreha- rja. Rojaki so takoj napravili špalir. Pristopila je gospodična Ema Šerugova, ki je prevzvišenemu poklonila šopek rdečih nadeljnov in ga pozdravila s sle¬ dečimi besedami! Sprejmite ta šopek kot izraz hvalež¬ nosti Slovencev Prekmurcev in vseh ro¬ jakov, kateri se zbiramo na Avellanedi že 13 let. Pred 13 leti smo z ljubeznijo sprejeli gospoda Hladnika, katerega ste nam Vi, prevzvišeni, poslali, da bo skr¬ bel za naše dušne potrebe. Marsikatere¬ ga duhovnika smo potem že pozdravili tukaj in bili srečni ob priliki vsakega obiska slovenskega duhovnika. Največja čast pa je za nas vse, da ste tudi Vi prevzvišeni prišli do nas, da vidite kje se zbiramo, in da nam pove¬ ste očetovsko besedo za našo dušno ko¬ rist in za potrditev naše slov. skupno¬ sti. Mnogo bridkih ur ste doživili v teh zadnjih letih. Naj Vam bo v tolažbo za¬ vest, da smo Slovenci na Avellanedi, če¬ prav tako daleč od doma, vedno trdno verovali, da je vse laž in hudobija, kar so čez Vas in slovensko duhovščino go¬ vorili in pisali. Danes pa smo ponosni nato, da smo Prekmurci ves čas stanovitno stali na strani resnične pravice in svobode naše¬ ga naroda. Skromni smo, zato je tudi naša pro¬ slava skromna, a naj bo iskren izraz naše hvaležnosti in ljubezni. Bog in Marija naj vas blagoslavjata in naša molitev vas bo podpirala na va¬ ših nadaljnih potih. Prosimo pa še to, da imejte vedno v ljubeznjivi skrbi avežanedske Slovence in tudi vse Prekmurce, kateri žive po drugih deželah. Bog vas živi med nami. Takoj nato je bila cerkvena sloves¬ nost. Najprej je prevzvišeni v toplem nagovoru opozarjal vernike na temelje, na katerih mora stati naša vera: ljube¬ zen do Jezusa, Marije in molitev. Nato so bile litanije in blagoslov, na¬ kar je vsa zbrana množica stopila v bližnji salon, kjer je prevzvišeni radost¬ no pozdravljal stare in nove Slovence, ki se na Avellanedi zbirajo. Do solz je bila ganjena mamica Marija Mihelič, doma iz Ljutomera, star 86 let, ko je mogla poljubiti prstan slovenskemu ško¬ fu v daljini Argentini, kjer živi že čez 40 let. Med kramljanjem in prigrizkom, katerega so pripravili naši dobri Prek¬ murci, je ura kar prehitro tekla, a tre¬ ba je bilo hiteti, kajti prevzvišeni je moral upoštevati, da se bo naslednje jutro moral zgodaj podati na pot v Cordobo. ŠKOF G. DR. ROŽMAN NA KONFE¬ RENCI PRI NUNCIJU Med svojim dosedanjim bivanjem v Buenos Airesu se je prevzvišeni prvič sestal s sanluiškim škofom prevzv. Dr. di Pastjuo v sredo, dne 19. oktobra zve¬ čer v župnišču pri sv. Juliji. Prevzviše- na sta se dalj časa pogovarjala o vseh zadevah, ki se nanašajo na slovenske bogoslovce in njihove g. profesorje v San Luisu. Naslednjega dne, v četrtek, 22. okto¬ bra, pa je bil prevzvišeni znova pri apo¬ stolskem nunciju ter se je udeležil kon¬ ference, na kateri je bilo v vsem šest škofov. V soboto 22. oktobra zjutraj je pa s svojim spremstvom odšel na pot v Cor¬ dobo, San Luis in Mendozo, odkoder se bo zopet vrnil v Capital. Po krajšem odmoru se bo prevzvišeni nato s svojim spremstvom podal na pot v južne ar¬ gentinske province ter bo tam obiskal slovenske naselbine. PREVZVIŠENI MED ROJAKI V ROSARIJU Bivanje našega škofa v Argentini je časovno precej omejeno, zato ni mogo¬ če, da bi obiskal prav vse kraje v obšir¬ ni republiki, kjer žive naši rojaki. Tako je moral odpasti tudi obisk drugemu največjemu mestu v Argentini Rosari- ju, kjer tudi živi nekaj naših ljudi. Slo¬ venci v Rosario so pa vendar imeli prili¬ ko, da so škofa pozdravili med njegovo vožnjo v Cordobo. V soboto, 22. oktobra se je na postaji zbrala kar močna slo¬ venska skupina. Ko je Serrano privozil na postajo so prevzvišenega obstopili vsi novodošli Slovenci, nekaj staronaseljencev in slo¬ venske šolske sestre ter so prevzvišene¬ ga prisrčno pozdravili. Vsi so obžalova¬ li, da se ne more zadržati več časa med njimi. Naš škof se je z vsemi pomenko¬ val in se zanimal za njihove razmere. Ko je vlak nadaljeval svojo pot so mu vsi dolgo mahali v slovo. Vsi sodelavci Svobodne Slovenije se zelo trudijo, da list lahko izhaja tono in v redu. Stori, dragi prijatelj, tudi Ti svoje in poravnaj naročnino takoj, če te¬ ga še nisi storil. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 43. Škof Wo'lf (po slovensko “Vovk’’) je bil ljubljanski škof v prvi polovici prejšnjega stoletja. Škof Vovk pa je sedanji pomožni škof ljubljanski in na¬ mestnik škofa dr. Rožmana. Od “Wol- fa do Vovka” pomeni torej dobrih sto let duhovnega življenja ljubljanske ško¬ fije, spremembo časa, kakor jo najbolj nazorno izpričujeta dva velika pisate¬ lja na obeh časovnih koncih: francoski pisatelj Charles Nodier in slovenski Narte Velikonja. Nodier, ki je bil pod francosko zasedbo v Ljubljani je napi¬ sal o kranjskih Slovencih: “Bilo je to ljudstvo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi. .. mogel si, kakor pravi beneški pregovor, to pokrajino prepoto¬ vati z denarjem na dlani. Bil je narod, ki smo ga morali šele učiti uporabljati ključavnica in zapah, ki pa je z neomaj- Ijivo neustrašenostjo odklonil giljoti¬ no... je trezen, pobožen, gostoljuben in zmeren v svojih nagnenjih... revo¬ lucija, politična vrenja ali celo hipni neredi so tu neznani. . . v Ljubljani se po cela leta ne čuje o zločinih... toda izobraženi so v vseh vprašanjih, ki se tičejo prave sreče in slave narodov... Sploh: najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo. ..” in dodal je še kot tujec: “Sredi njih bi si želel umreti.” Na drugem — sedanjem koncu — pa piše slovenski pisatelj Nar¬ te Velikonja: “Žive so metali v ogenj... Če pomeni svoboda naroda to, da se sme moriti... nekaznovano streljati... zažigati slovenske vasi, kakor bi šlo za praznične kresove... da vaške barabe in delomrzneži more dobrotnike... mo¬ re človeka, ki so pri njem našli rožni venec... potem te svobode ne maram! Z zločinci nimam nič skupnega, kajti zlo¬ čina ne maram. S sedanjimi zločinci, ki so spremenili Finžgarjev stavek “Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci!” v sramotno geslo: “Bogu neiz¬ prosni sovražniki, v domovini morilci, roparji, požigalci, komunističnih krimi¬ nalnih zločincev hlapci!’’, s temi zločin¬ ci nimam nič skupnega! in kot Slove¬ nec doda še: “Zame bi bilo nedopoved¬ ljivo grozno gledati, da so tisti na ob¬ lasti, ki so priklicali nad naš narod ta¬ ko nesrečo, ki je ne bodo mogla popra¬ viti tri pokolenja... Med menoj in nji¬ mi je samo smrt!” Tujec iz časa tik pred škofom Wolfom bi hotel zaradi moralnega zdravja živeti med takim narodom in biti še mrtev med njimi, Slovenec pa od groze nad strahotno moralno pokvarjenostjo tik pred nasto¬ pom škofa Vovka noče živeti med last¬ nim narodom in bi bil rad že mrtev. (In novi oblastniki, "malikovalci, zločina” so mu to željo izpolnili in ga kot prve¬ ga v svoji “svobodi” ubili.) Vsi slovenski škofje “od Wolfa do Vovka” pa so stali na straži in svarili narod pred pokvarjenostjo, kamor ga'je pehal brezbožni čas, ter kazali rešilno pot iz zmede dobe v pravo zemsko in nadzemsko srečo Slovencev. Škof Baraga je bil kmalu po revolu¬ ciji leta 1830 v Parizu in pisal od tam: “Tu ni videti nič drugega kakor zani¬ čevanje vsega in božjega ter brezum¬ no hlepenje po svobodi, katero pa po nesrečni zmedi pojmov vidijo le v tem, da se naj človek oprosti vsega, kar bi blagodejno brzdalo njegovo voljo, ki je tako izkvarjena in k zlemu nagnjena. Postavil še je proti svobodi v zločin¬ stvu, še preden je bil znan in obsojen sistem, ki tak zločin utemeljuje in si ga postavlja za svojo metodo, in se imenu¬ je komunizem. Tega je papež Pij IX. obsodil že leta 1846. kot “kužno zmo¬ to... brezbožni in že naravnemu pra¬ vu skrajno nasprotni nauk ...ki bi do temeljev porušil, ko bi se uveljavil, vsa OD WOLFA prava, ustanove, lastnine in človeško družbo samo.” (De pluribus). Ko se je pri nas dve leti pozneje “v pomladi narodov” 1848 pojavil tudi anarhistični in brezbožni element, ki je požgal ižanski grad in napravil ‘mačjo godbo’ škofu Wolfu, so bile napisane ob tej priliki besede: “Gorje svetu zaradi radikalizma, komunizma in ateizma, ki sedaj vlada, duhovnike preganja in gra¬ dove požiga! (župnik Blaznik v dnevni¬ ku!) Prav ob tem času revolucije je pisal škof Slomšek: “Glejte Slovenci, na brvi smo!... Imate jih veliko, ki vam roke podajajo, ki so vas poprej kleli in zani¬ čevali . .. zdaj pa vas hvalijo in se vam sladkajo... Glejte, da vas ne goljufa¬ jo... Varujte se posvetnih sleparjev. . . Prava luč od zgoraj pride. .. Kdor ni¬ ma vere, nima Boga, tak tudi vaš zvest prijatelj ni bil in tudi ne bol... Slo¬ vensko ljudstvo, kaj te je omamilo, da sovražiš tiste, ki te ljubijo (to je — duhovnike) in ljubiš one, ki te pogo¬ sto sovražijo?... Sovražen človek je to storil...’’ Škof Slomšek, tak narodni buditelj, je tedaj izključil celo nekaj slo¬ venskih bogoslovcev iz celovškega se¬ menišča, ker so se preveč ogrevali za nove ideje revolucionarnega leta, in je pozneje zapisal še te jasne besede: “...iz navadne beračije domačih in tu¬ jih ciganov (misli: potepuhov, postopa¬ čev) rase je laži, krive in prazne vere, nam tatovi in roparji zore, ki jim je — komunisti ime!” Kako dobro je označil bistvo komunizma kot laž, krivo vero in zločin in se postavil proti njim sre¬ di osvobodilnega boja leta 1848! Škof Missia, prvi slovenski kardinal, je organiziral slovenski narod proti tem silam, ki se vale z brezboštvom nad slo¬ venski narod; zato je sklical prvi slo¬ venski katoliški shod leta 1892, ki je postavil trdne temelje duhovnega odpo¬ ra s pojačitvijo katoliške aktivnosti na verskem, filozofskem in socialnem po¬ dročju. Iz tega je pod njegovim vpli¬ vom zrasel J. E. Krek, ki je napovedal tedaj socialno revolucijo, če je ne bomo preprečili s svojim krščanskim de¬ lom: “Nasičen že zrak je grozilnih snovi — o čujmo, še preden vihar se zbudi! Že gledam grozo prihodnjega dne.. .” in tu je vizija revolucije v deklamaciji, po¬ stavljeni na čelu 1. katoliškega shoda! Škof Mahnič, ki je na filozofskem in verskem poprišču vodil odporno gibanje katoličanov, je zapisal natančno isto diagnozo: “Liberalizem umira... Za njim bo prišla vrsta na socializem; prej pa mora priti do političnih in socialnih prevratov. .. Malikovalci zlatega teleta so zakrivili socialno vprašanje in Bog jih bo sodil. Sodba se bo vršila v obliki socialdemokratične revolucije, kazen bo — socialdemokratična revolucija.” (Ko¬ munistična stranka je samo radikalna ^eja Marksove “socialdemokracije”). Pod vplivom Mahniča je pisatelj Ivan Pregelj v revolucionarnem letu 1918 na¬ pisal tedanjim “Orlom”, slovenskim fantom: “Glejto jo, prihaja! Revolucija prihaja! Kakšna? Revolucija... Živeli jo bomo, morda preživeli.. . Kakšno bo naše zdravje prihodnjih dni? Tisto, kar je bilo zdravje naših očetov: Slovenci so iskali in so imeli zdravnika v papežu in katoličanstvu, ki ju je duh svetovne vojne zavrgel. Samo Slovenci-katoliki bodo brez škode prestali vihar, ki pri¬ haja ...” Sledil je res prvi poskus take revolucije pri nas: Zaloška cesta 1920, pa je bil tedaj zatrt. Tedaj je prišla okrožnica papeža Pija XI. o brezbožnem komunizmu Divini Redemptoris leta 1929, ki je postavila DO VOVKA odpor proti temu valu na trdna tla več¬ ne skale. škof Jeglič je tik pred smrtjo že go¬ voril iz nje, ko je 1937. prerokoval: “Živimo v velikih časih. Naš čas je ve¬ lik, ker dela veliko hudobijo, ker nam dela mučence in nam daje velike može. Satan ima že svojo fronto, pa tudi Kris¬ tus jo ima. Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi. Tako bomo veliki dočakali veli¬ ke čase.” (Zanimivo je, da je to Jegli¬ čevo oporoko zapisal na papir za njim stoječi pisatelj Narte Velikonja, ki ga je pospremil na celjski tabor!) V tak čas je stopil škof dr. Rožman in prevzel dediščino škofa Wolfa, Bara¬ ge, Slomška, Mahniča in Jegliča in sklical leta 1939 Mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljano. Na tem kongresu je kardinal Hlond pribil “ne¬ zlomljivo slovensko katoliško tradicijo” in čestital zanjo “gorečemu škofu Rož¬ manu in njegovi duhovščini.” Jezuit p. Pellegrini pa je označil slo¬ venske škofe z besedo “najbolj zveste sinove Rima, ki so v stoletjih najhujših bojev ohranili Cerkev in vero v časti in se dostikrat z lastnim telesom z našo skupno vero, t. j. krščanstvom postavili v bran na tri ali štiri strani obenem.” In prav škof Rožman je bil tisti škof, ki mu je bilo usojeno, da se je v nastali revoluciji (1941—1945) postavil v bran za čast vere na tri in štiri strani obe¬ nem in to s svojim lastnim telesom, da zavre čas, o katerem je rekel papež Pij XII. da “vali sile sem, ki naj zažgo boj med dvema nasprotnima si taboroma: za Kristusa ali proti Kristusu, za Nje¬ govo Cerkev, ali proti Njegovi Cerkvi.” (1946.) * Hotel sem s tem člankom povedati samo to: vsi slovenski škofje so se v zadnjih sto letih postavili proti komu- nizmu in brezboštvu v revoluciji in vsi brez izjeme bi v revoluciji tako delali kot škof Rožman. Saj drugače katoliški škof delati ne more, če hoče biti kato¬ liški in zvest papežu in krščanskemu nauku. Hoteli so odvrniti od naroda zločin! Vse drugo je laž in prevara. Vsa¬ kega teh škofov bi komunisti kame¬ njali, pa naj bi to bil Wolf, ali Baraga ali Slomšek ali Mahnič ali Jeglič... pa naj bo to Rožman, ali Stepinec ali Mind- szenty ali Beran, dachauski jetnik.. . Boj “OF” se ni začel z zasedbo Slove¬ nije po okupatorjih, sto let prej je tra¬ jal že pod drugim imenom in se ni kon¬ čal z uničenjem okupatorjev v letu 1945, ker ni bil proti njim namenjen: name¬ njen je bil slovenski katoliški tradiciji in njej velja še zdaj v Rožmanovi ško¬ fiji pod upravo pomožnega škofa Vovka, škof Rožman se je pokazal vrednega naslednika svetniških in velikih škofov, postavil je tistega “velikega moža”, kot ga je napovedal njegov prednik škof Jeglič in lahko je po nesramni, lažnivi obsodbi, ki so jo 1946 teatrsko vprizo- rili komunisti v Ljubljani zapisal tele besede: “Odkrito priznam, da sem gle¬ dal v ateističnem komunizmu čisto v smislu enciklike Divini Redemptoris naj¬ večjo nevarnost za krščansko vero in krščansko življenje svojega naroda, ne¬ varnost za časno in večno srečo, kakršna še ni grozila doslej nikoli v tisočtristolet- ni zgodovini naroda. Zato sem smatral za svojo dolžnost, da vernike podučim o resnosti te nevarnosti. To svojo dolžnost sem vršil kljub nevarnosti, da se bo s komunistične strani marsikako moje dejanje tolmačilo kot kolaboracija z okupatorjem. Če danes vse to pred Bo¬ gom premišljujem, moram priti samo do sklepa: če bi bilo treba, bi drugič v glavnih potezah delal spet isto. To je moj zločin, zaradi katerega sem moral biti obsojen.” “Zločin” v očeh komunističnih zločin¬ cev je, da je bil slovenski katoliški škof po tradiciji največjih slovenskih škofov in se je trudil, da bi preprečil tisti stra¬ hotni moralni padec, kot sta ga za zad¬ njih stopetdeset let označila spredaj omenjena velika pisatelja. To razdoblje od “Vovka do Vovka” je razdoblje pri¬ pravljajoče se revolucije in njene do- zoritve v letih Rožmanovega škofova- nja, je priprava za njegovo odločno zgodovinsko veliko kretnjo, ki je dobila že prvo svetovno potrdilo pravega po¬ stopka v letošnji papeževi buli, ki od¬ ločno in jasno odgovarja na osnovno vprašanje vsega Rožmanovega škofov¬ skega delovanja: “Ali je dovoljeno dati svoja imena ah nuditi svojo pomoč komunističnim or¬ ganizacijam? — Ne!” In ta odločni “Ne” je istočasno najbolj potrdilni odgovor: “Da!” za pravilnost škofovega postopka. In smo veseli, da je prav naš ljubljanski škof bil tako odločen že pred desetimi leti, kot mora biti danes vsak katoliški škof, in najbolj zato da je zdaj — med nami! Kljub zelo visokim tiskarr.iškim stro¬ škom nismo zvišali naročnine za Svo¬ bodno Slovenijo. Prosimo pa vse naroč¬ nike, da poleg naročnine prispevajo vsaj nekaj pesov za tiskovni sklad. Podprite naše prizadevanje! Na razpolago imamo še nekaj izvodov slavnostne številke “Svobodne Sloveni¬ je” v čast prihoda našega škofa g. Dr. Rožmana v Argentino. Naj ne bo nobe¬ nega našega človeka, ki bi bil brez nje. To mu bo pozneje najlepši spomin na praznične dneve, ki smo jih preživeli skupno s svojim škofom v Argentini. Prevzvišeni na obisku slovenskih družin v ulici Necochea v Ramos Mejia. Svojega škofa so pozdravili s cvetjem in pesnijo. Štev. (No.) 43. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5. Odmevi škofovega prihoda v argentinskem tisku Škof g. Dr. Rožman med odborniki Slov. kat, akad. starešinstva v Buenos Airesu Prihod škofa g-, dr. G. Rožmana med svoje vernike v Argentino ni ostal neo¬ pažen v tuk. tisku, že nekaj dni preje je nemško pisana “Frcie Presse” napove¬ dala njegov prihod in tudi navedla, da je bil naš škof prvi škof, Iti se je z vso odločnostjo zoperstavil rdečemu komu¬ nizmu. V svoji petkovi številki z dne 14. t. m. je list “Prensa” objavil krajše spo¬ ročilo o prihodu prevzvišenega in je zlasti poudaril, da je vse delovanje ško¬ fa g. dr. Rožmana v času druge svetov¬ ne vojne bilo usmerjeno v obrambo de¬ mokratskih svoboščin našega naroda in da ga je titovo vojaško sodišče kot svo¬ jega neizprosnega nasprotnika kot pr¬ vega obsodilo na ječo. V svojem poro¬ čilu o škofovem prihodu “Prensa” tudi navaja, da se je prevzvišeni zadnja šti¬ ri leta mudil s svojimi rojaki-begunei v Avstriji in da je stalni predsednik Mednarodnih kongresov Kristusa Kra¬ lja in izdajatelj mednarodne revije “Regnum Christi”. Svojo novico o ško¬ fovem prihodu zaključuje “Prensa” s sporočilom, da bo škofu v pozdrav slo¬ venska imigranstka skupina v Argenti¬ ni priredila pozdravno akademijo in da bo škof opravil slovesno sv. mašo dne, 17. oktobra v cerkvi San Carlos. S posebnim člankom se je prevzviše- nemu oddolžil katoliški dnevnik “El Pueblo” prav' tako 14. oktobra. Pod ve¬ likim naslovom je objavil vest, da se mudi v Buenos Airesu Eksc. Msgr. dr. Gregorij Rožman. V svojem dvokolon- skem pozdravnem članku našemu prev- zvišenemu navaja “El Pueblo” med dru¬ gim tudi to-le: “Bil je prvi škof, ki se je z vso odločnostjo uprl temu, da bi katoliki sodelovali s komunisti v njiho¬ vi akciji v Vzhodni Evropi v času dru¬ ge svetovne vojne. Ko je škof dr. Rož¬ man zaradi nesrečnih posledic dogovora v Jalti zapustil ob koncu druge sveto¬ ve vojne svoj prestolniški kraj in svo¬ jo domovino, se je umaknil z ostalimi protikomunističnimi demokrat s k i m i predstavniki v tujino in se naselil v Avstriji, ga je titovo sodišče obsodilo, kot “vojnega zločinca” na 18 let zapo¬ ra, potem, ko so mu že ves čas grozili, da bo končal na vešalih’’. Poseben poudarek je “El Pueblo” dal dejstvu, da je naš škof “še nadalje aktiven ljubljanski škof”. To mu je še posebej poudaril sam Sv. Oče, ko mu je za dvajsetletnico škofovanja, ki jo praz¬ nuje letos, poslal posebno pozdravno pismo, v katerem mu sporoča, da moli k Bogu, da bi škofa še nadalje razsvet¬ ljeval in utrjeval njegovo odločnost, to¬ likokrat postavljeno na preizkušnjo.” Ker je prejšnjega dne prevzvišeni o- biskal uredniške prostore dnevnika “Ei Pueblo” prinaša list tudi posnetek s te¬ ga obiska, navajajoč, da so v sprem¬ stvu prevzvišenega bili njegov potni spremljevalec č. g. Jule Slapšak, An¬ ton Orehar ter župnik sv. Julije č. g. Figallo, pri katerem se prevzvišeni mu¬ di kot njegov gost. 14. oktobra je prinesla daljši članek o škofovem prihodu tudi “Critica” z velikim naslovom o prihodu škofa ter podnaslovom: “Zapustil je ljubljansko škofijo, ko je Jugoslavija padla pod ob¬ last maršala Tita”. Debelo tiskano pri¬ naša “Critica” nato naslednji tekst: “Msgr. Rožman se od včeraj mudi v na¬ šem mestu. Ni se še razkadil dim raz¬ ličnih mnenj, ki jih njegovo ime vzbu¬ ja. Za tisoče iz domovine iztrganih slovenskih beguncev, je simbol odpora krščanskih narodov proti verskemu pre¬ ganjanju; njegovo bivanje v tujini pa je v odnosu do sedaj vladajočega reži¬ ma v Jugoslaviji pripisovati političnim razlogom. “Navajajoč dejstvo, da je bil on prvi škof, ki se je uprl sodelovanju s komunizmom in poudarjajoč zadovolj¬ stvo, ki ga je občutil ob prejemu naj- iiovejšega pisma Sv. Očeta ofc priliki dvajsetletnice škofovstva, poudarja “Critica” zlasti zgodovinsko dejstvo, da je bil naš škof prvi škof, ki je bil obsojen od sodišč “ljudskih demokra¬ cij” za železnim zastorom. Bila je, ta¬ ko pravi ta list, obsodba škofa Rožma¬ na uvod v proces proti primasu Jugo¬ slavije Msgr. Stepincu. Svoj daljši članek zaključuje "Criti¬ ca'’ s sporočilom, da je prevzvišeni pri¬ šel v Buenos Aires in v Argentino na obisk k 6000 svojim vernikom, ki so se tu naselili po letu 1947 in k vsem dru¬ gim slovenskim rojakom. List tudi na¬ vaja, da bo prevzvišeni obiskal vse svo¬ je rojake v krajih Cordoba, San Luis, Mendoza, Mar del Plata in Comodoro Rivadavia. Svoje poročilo zaključuje “Critica” z obvestilom o akademiji v pozdrav ško¬ fu in njegovi pontifikalni maši. Posebno presenečenje je svojim bral¬ cem, prav tako pa tudi našim roja¬ kom, pripravil list “Noticias Graficas”, ki je večji članek o škofovem prihodu okrasil z lepim posnetkom Ljubljane in je sliki dodal tekst, v katerem pra¬ vi, da je to prestolniško mesto škofa Rožmana, kraj za “železno zaveso”, ki ga je prevzvišeni mora! zapustiti. V članku so “Noticias Graficas” poudarile v bistvu iste točke, kot jih je zjutraj objavil “El Pueblo”. Svojemu članku so “Noticias Graficas” dodale tudi celoten spcmed pesmi pri pontifi- kaini maši prevzvišenega ter tudi na¬ povedale pozdravno akademijo sloven¬ skih naseljencev v Argentini na čast ljubljanskemu škofu. Z velikim naslovom “Prišel se je za¬ hvalit za pomoč, izkazano slovenskim ncseljencem - begunec škof Msgr. Rož¬ man” so našemu škofu v pozdrav napi¬ sali tudi lep članek v “Clarinu” ter članek olepšali z njegovo sliko. Pouda¬ rjajoč njegovo odločno borbeno stališ¬ če proti brezbožnemu komunizmu in na¬ vajajoč njegovo obsodbo s strani titov¬ skega sodišča je “Clarin” zlasti pouda¬ ri 1 . vlogo misijonarja, ki jo sedaj prev¬ zvišeni vrši med svojimi rojaki, raztre¬ senimi po vsem svetu. V svojstvu ško- fa-misijonarja je .tudi prišel med svo¬ je rojake v Argentino, kjer bo vse o- biskal; prišel pa je tudi, da se zahvali na vseh merodajnih mestih za vso ve¬ liko pomoč, ki so jo slovenskim nase¬ ljencem, došlim po letu 1947 izkazale tukajšnje oblasti, ko so jih tako gosto- GENERAL FRANCO NA PORTUGALSKEM Poglavar španske države general Franco je prišel na večdnevni obisk v Lizbono, kjer mu je vlada priredila zelo slovesen sprejem. Portugalski listi od¬ krito pišejo, da je glavni namen tega obiska, da se zastopniki španske in por¬ tugalske vlade dogovore o načrtih za skupno obrambo. Portugalska je članica atlantske zveze, Španija pa še ni, dasi so ravno portugalski zastopniki tedaj terjali, da bi bilo nujno sodelovanje Špa¬ nije, če že Portugalska vstopa v to zve¬ zo. Toda rešitev tega vprašanja je bila odložena. Velik del portugalske zahteve po španski navzočnosti pa bo uresničen sedaj, ko bosta španska in portugalska vlada sprejeli vojaške ukrepe, ki bodo avtomatično na Španijo raztegnili tiste obveze, ki jih ima že Portugalska v at¬ lantski zvezi. ljubno sprejele. Tako je veliko časopisje velemesta Buenos Aires, prestolnice Argentine, pozdravilo prihod škofa g. dr. Rožma¬ na v Argentino in tudi ono povdarilo njegovo veliko vlogo, ko se je sredi or¬ kana druge svetovne vojne postavil v obrambo pravic in svoboščin svojega naroda, ko je nastopil tako odločno pro¬ ti sodelovanju katoličanov s komunisti. KRALJ LEOPOLD III PRISTAL NA PLEBISCIT Kralj Leopold III, ki živi od konca vojne v Švici v begunstvu, se je sedaj s predsednikom belgijske vlade Eskin- som dogovoril o tem, kako se naj izvede plebiscit o tem, ali se vrne na belgijski prestol ali ne. Kralj je pristal na to, da se bo vrnil v Belgijo, ako se vsaj B5 odstotkov volilcev izreče zato, da se naj vrne. Istočasno je kralj Leopold podal ev¬ ropskemu ravnatelju United Pressa iz¬ javo o tem, kako je on v letu 1940 od¬ redil, da se je belgijska vojska brez¬ pogojno predala Nemcem. V letu 1940 sta nato Churchill in Paul Reynaud v parlamentih podala izjavo, da je Leo¬ pold III storil to na svojo roko, nič ob¬ vestil angleško in francosko vojsko in s tem silno otežkočil položaj francoske in angleške vojske, ki sta še bili na belgijskih tleh. Toda kralj Leopold III podaja sedaj v tej izjavi svojo zgodo¬ vinsko sliko o tem, kako so se razvijali dogodki, ki so privedli do kapitulacije njegove in vse belgijske vojske. Kralj Leopold navaja, da je on kot vrhovni poveljnik belgijske vojske teden dni pred kapitulacijo opozoril angleške in francoske vojske, kaj bo moral sto¬ riti, ako angleško in francosko povelj¬ stvo ne izvedeta tiste protiofenzive, ki jo je obljubil francoski vrhovni povelj¬ nik Weygand, da bi razbremenil belgij¬ sko vojsko, ki je bila vedno bolj potis¬ njena proti severu. Angleška vlada je med tem že odredila, da naj se angleški ekspedicijski zbor v Evropi umika pro¬ ti Dunquerqueu in reši, toda o tem niso Angleži ničesar povedali svojim belgij¬ skim zaveznikom, ki so bili njihovo levo krilo. Leopold III je nato, popolnoma zapuščen od Angležev in Francozov kot vrhovni poveljnik belgijske vojske storil tisto, kar je moral storiti, da je rešil belgijski narod pred popolnim uniče¬ njem. Kralj tudi pravi, da ni mogel po¬ begniti proč od svoje vojske, ker je s posebnim razglasom obvestil svoje vo¬ jake, da bo ostal med njimi v vseh časih in naj se zgodi karkoli. To je storil, ker so nemška letala nekaj dni prej že tro¬ sila letake z razglasom, da je kralj že pobegnil v tujino. MSGR. FIETTA, APOSTOISFI NUNCIJ V ARGENTINI, O MISIJONSKEM POSLANSTVU NAŠEGA ŠKOFA Prevzvišeni g. dr. Rožman je po prihodu v Argentino med drugimi visokimi cerkvenimi osebnostmi obiskal tudi tukajšnjega apostolskega nuncija Msgr. Fietta, kateremu je sporočil in pojasnil namen svojega prihoda v Argentino. Apostolskemu nunciju je že iz Vatikana znana mi¬ sijonarska vnema, s katero obiskuje tako vernike, svoje škofije, kakor tudi ostale, razkropljene po vseh kontinentih. Predno se je naš škof po¬ dal v notranjost republike, mu je apostolski nuncij Msgr. Fietta poslal naslednje priporočilno pismo za vse argentinske hierarhs: Buenos Aires, 14- oktobra 194-8. Presvetli in prevzvišeni gospod, Čast mi je predstaviti Van prevzvišeni Efccelenci Monsignorja dr. Gregorija Rožmana, ljubljanskega škofa, ki potuje po Argentini, da bi stopil v stike s svojimi duhovniki in verniki, ki žive v tej deželi. žalostni dogodki, ki so se odigrali v njegovi domovini, so napra¬ vili iz presvetlega Monsignarja lik, ki je vsem dobro znan in ki ga vsi spoštujejo, zato bi bila odveč- vsaka beseda v njegovo pohvalo. Hočem samo pribiti dejstvo, da Sveta stolica s simpatijo spremlja apostolsko misionarsko nalogo, ki jo Monsignor Rožman vrši s tako plemenito vnemo. Prepričan sem, da bo ljubeznivost Vaše Ekscelence znala nakloniti uglednemu obiskovalcu najbolj bratski sprejem in vso pomoč, ki bi mu bila potrebna pri izvrševanju njegovega vzvišenega poslanstva. Poslužujem se te izredne prilike, da morem sporočiti izraze svoje¬ ga najodličnejšega spoštovanja Vaši vzvišeni Ekscelenci v Gospodu vdani f JOSE FIETTA, l. r. Apostolski nuncij. Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. (No.) 43. Novice iz Slovenije Umrli so: Matevž Prevec iz Loža, Franc Jančar, uslužbenec Narodne banke Jesenice na Breznici, Stanko Der¬ mastja v Stepanji vasi pri Ljubljani, Ivo Smrekar, poslovodja kemične tovar¬ ne “Lux” v Ljubljani, Miroslav Brajer, klepar in posestnik na Ježici, Jakob Hudomalj, rudar v p. v Zagorju, Ange¬ la Dermastja v Ljubljani, Mici Žnidar, roj. Vidali v Mengšu, Marija Božič, Tinca Posavc, Franc Sekolec, pos. in žel. v p. v Zgornji Polskavi, Celestina Frece, roj. Gadner v Stari vasi na Bi¬ zeljskem, Peter Keršič, predsednik ok¬ rožnega sodišča v p. v Podbrezjah, Ivan Uranjek, miličnik v Sv. Petru v Sa¬ vinjski dolini, Ivanka Svoljšak, roj. Kavčan v Ljubljani, Ivan Frelih, v. rač. v p. v Ljubljani, Štefan Mugerle v Ljubljani, Hacin Jerca, roj. Žvan v Ljubljani, Anton Gosar v Ljubljani, Amalia Kos v Ljubljani, Franc Mikec, uslužbenec kavarne Evropa v Ljublja¬ ni, Ljudmila Petrovčič v Ljubljani, Ma¬ tilda Štrukelj, roj. Valand v Ljubljani, Srečko Rajner, višji gradbeni tehnik drž. žel. v Ljubljani, Jože Juha na Igu, Frančiška Žarkovič, roj. Petelinšek v Hrastniku, Frida Očko v Ljubljani, Ma¬ lija Laurenčič v Ljubljani, Marija Za¬ laznik, roj. Krajnik v Št. Vidu, ing. Stanko Šubic, umrl v Ljubljani (pone¬ srečil se pri delu), Franc Soklič, klju¬ čavničar v Kranju, Marija Majcen, vdova po profesorju. Slavke Turnšek, Ivan Selšek, v Ljubljani, Franc Košir v Ljubljani, Kristina Tereščenko, roj. Šturm v Užicah, Avgust Vales, prof. v p. v Zagrebu, Bogomir Lipuš, študent elektrotehnike, Anton Zajc, kovaški in podkovski mojster v Mirni peči, Hele¬ na Rožič, roj. Gorenc na Kokrici, Jer¬ nej Škof, pos. v Polhovem gradcu, Ivan Veržun, Franc Uranič, delovodja pri KID vi p. v Srednji vasi, Marija Lojk v Ljubljani, Marija Fink, roj. Hafner v Ljubljani, Jožica Vidmar na Jesenicah, Eani Blaznik, roj. Legat v Ljubljani, Gašper Ulčar v Kamniku, Peter Gerzi- nič Anton Zalokar v Podgori, Veko Lon- go v Kranju, Mija Marinček, roj. Si¬ monič, primarij splošne bolnišnice dr. Janko Dernovšek, Milena Klasinc v Ljubljani, Ivan Simon, orožniški straž- mojster v Brežicah, France Kozlevčar iz Petrušnje vasi pri št. Vidu na Dolenj¬ skem, Marija Božič, roj. Gale, Jože Pre¬ šern, ing. kemije v Poljčanah, Bogumil Smolej, Tinca Posavec v Ljubljani, Ci¬ ril Snoj, pos. v Savljah, Karolina Ko¬ cjan v Povirju, Ivan Maver v Lokvi, Jekcb Rupnik, brzojavni mojster v p. v Ljubljani, Ivana Hercog, roj. Grilj v Ljubljani, Franjo Hmelak, pos. v Lo- kavcu pri Ajdovščini, Karel Cotman, poštni zvaničnik v p. v Ljubljani, Ma¬ rija Čehovin, roj. Grilc, učiteljica v p. v Begunjah, Francka Dimeč v Meng¬ šu, Elza Berglez, roj. Zajc v Celju, Va¬ lentin Janežič na Pšati, Ivo Smrekar v Ljubljani, Matilda Štrukelj, Miroslav Brajer, pos. na Ježici, Ivan Čulk, pos. v Glinjah pri Braslovčah, Jože Prešern, J^nez Žvokelj v Ljubljani, Leopoldina Mole, roj. Peternel v Šmarjeti pri No¬ vem mestu, Franc Reholz v Ljubljani, Marija Gradišar, vdova Kepic, roj. Je¬ reb v Trzinu, Klementina Hrovatin v Ljubljani, Justina Vozel, roj. Ahec v Ljubljani, Jurij-Igor Lukež v Ljublja¬ ni, Anton Jakopin v Ljubljani in Ljud¬ mila Petrovčič. "Ludska pravica”, glasilo komunistov v Sloveniji je nedavno objavila besedi¬ lo osnutka zakona o “ljudskih pblas- teh”. Komunistični tisk je važnost tega zakona in nalog “ljudskih odborov” oz¬ načil s tole ugotovitvijo: “Kar je po¬ menilo leta 1871 v Parizu komuna, kar pomenijo v Sovjetski zvezi sovjeti, to pomenijo pri nas ljudski odbori’’. Slovenski narodni gledališči v Ljub¬ ljani, opera in drama sta z novo sezono odpravil običanje vsakoletne abonmaje. Imenovanje državnih obrtnih mojst- strov v Ljubljani. Minister za komu¬ nalne zadeve komunistične vlade v Ljubljani je na podlagi določil splošne¬ ga zakona o obrtništvu imenoval prve državne obrtne mojstre v Sloveniji. Na ta položaj so bili imenovani: Cirman Stane, umetni kovaški mojster v Ljub¬ ljani, Grgurevič Nikola, čevljarski moj¬ ster v Mariboru, Grom Jože, predelo¬ valec hranil vi Ljubljani, Klinar Stanko, kleparski in inštalaterski mojster v Ljubljani, Kolman Edvard. Mernik Jo¬ že, strojni ključavničarski mojster v Mariboru, Pavčič Karel, tesarski moj¬ ster v Ljubljani, Pičman Lovro, kle¬ parski in inštalaterski mojster v Ljub¬ ljani in Vavpetič Jakob, izdelovalec les¬ ne galanterije v Ljubljani. Zasebni obrtni mojster lahko postane državni obrtni mojster, če je “pripravljen pro¬ stovoljno oddati svoj obrat državi v last”. Za oddani obrat dobi bodisi ce¬ nilno vrednost obrata, izplačano v me¬ sečnih obrokih, če se pa odpove odškod¬ nini, se mu pa priznajo službena leta. prebita v obrti. Vožnjo po cesti iz Kranja na Jezer¬ sko je neki potnik v ljb. tisku popisal Naš Prevzvišeni je velik prijatelj družin. V koliko mu le dopušča čas jih obisku¬ je in jim podeljuje svoj nadpastirski blagoslov. Prevzvišeni, obdan od otrok in njihovih staršev na Ramon Falconu. takole: “Potnikom se je večkrat zasmi¬ lil šofer, ko je v potu svojega obraza sredi ceste” poganjal vozilo naprej Čudimo se potrpežljivosti šoferjev, ki vozijo po cesti Kranj-Jezersko. Signal¬ nih hup sploh na rabijo. Že na kilomet¬ re daleč se sliši ropotanje karoserije, vdan poskakuje v šoferjevih rokah kot žoga". Ustanovitev novih ministerstev v Ljubljani. Komunistični “prezidij ljud¬ ske skupščine LR Slovenije” je 14. sep¬ tembra na predlog predsednika vlade Marinka ustanovil ministrstvo za zna¬ nost in kulturo, dotedanje ministerstvo za gozdarstvo in lesno industrijo je ukinil ter iz njega osnoval dve samo¬ stojni ministrstvi. Istočasno je bil do¬ tedanji min. za gozdarstvo in lesno in¬ dustrijo Tone Fajfar postavljen za mi¬ nistra za lesno industrijo. Dotedanji pro¬ svetni minister dr. Jože Potrč je postal minister za znanost in kulturo, doted. min. za delo Ivan Regent je bil imeno¬ van za prosvetnega ministra. O imeno¬ vanju Avšiča za ministra za goz¬ darstvo in Martina Greifa za ministra za delo smo pa že poročali v zadnji številki. Tudi igrače morajo v kolektiv. Kom. min. za znanost in kulturo je razpisalo natečaj za izdelavo igrač. V natečaju je zahteva tudi po izdelavi kolektiv¬ ne igrače za otroke od 3. do 7. in od 7. do 14. leta starosti. Upravo štadiona na Dunajski cesti v Ljubljani je prevzela Uprava stadio¬ nov Fizkulturne zveze Slovenije. Slovenci v Argentini Buenos Aires, 26. oktobra. ŽALNA SVEČANOST Kakor vsako leto, bo tudi letos na praznik Vseh svetnikov, dne 1. novem¬ bra, ob 16. uri žalna svečanost na Cha- cariti v jugoslovanski grobnici. Grobni¬ ca stoji blizu glavnega vhoda in sicer na prvi diagonali na desni. Žalnice bo zapel slovenski pevski zbor Gallus. Vse naročnike in prijatelje Uprava Svobodne Slovenije lepo prosi: Ne ča¬ kajte opomina in poravnajte naročnino do konca leta 1949. čim prej. Veliko de¬ la in stroškov boste prihranili upravi, če boste plačali naročnino, ne da bi ča¬ kali še posebnega opozorila za to! Vse slike, ki smo jih dosedaj objavili o škofovem obisku v Argentini, nam je dal na razpolago g. Lojze Erjavec. Poročilo o obisku Prevzvišenega v Floridi bomo objavili v prihodnji šte¬ vilki. Proza in poezija v deželi Araukancev Bariloche, 12. oktobra. V jezerski svet pod Andami kuka po¬ mladansko sonce. Kolikor je bilo dež¬ ja v jeseni preveč, ga je zdaj premalo. A ker se za poljedelstvo tu doli bolj malo brigajo, se suša preveč ne čuti. Po vrtovih zalivaš, kadar je potrebno in v Nahuel Huapiju je vode dovolj. Smuški šport je v glavnem končan. To se ne pravi, da ni več snega, samo precej daleč ga je treba iskati. Po veči¬ ni pa so se novi naseljenci spravili na delo in oba zmagovalca na dolgih pro¬ gah pridno krivita železo na postajah vzpenjače, ki se' gradi na Catedralu. Treba je nabrati nekaj “plate”, ki je hočeš nečeš podlaga vsemu. Zaslužita po $ 3.60 na uro. Zidarji pridejo še na bolj¬ še, dobijo tudi —5 pesov. Eden naših ljudi si je kupil svet v mestecu in gradi si zasilno barako. Dve družini sta skup¬ no začeli s prodajalno sadja in jestvin. Delaj, delaj, to je pač Amerika. Samo mali Dinko ne mara dosti sliša¬ ti o grdi realnosti. Dela v Hotelu Ca- tedral, a misli mu begajo drugod: po Tronadorju in Fitz-Roy (še nepremaga nemu) po vsej tej lepoti južne Argenti¬ ne in kar ne more se ločiti od “dilc”. Ko je Club Andino dobil povabilo, da po¬ stavi svoje moči na preizkušnjo v Bol- Posfavil si je Iz Emigrantskega hotela v Buenos Airesu smo odšli dne 4. marca 1949 in prišli v kraj San Urbano, ki je v pro¬ vinci Cordoba. Tukaj se nahajamo še sedaj in smo prav zadovoljni. V začetku je bilo seveda precej težko, pa smo z dobro voljo in potrpljenjem vse prema¬ gali in danes smo veseli, da smo tukaj. Takoj, ko smo prišli sem, smo dobili zaposlitev v enem tukajšnjih hotelov. Lastnik je Črnogorec. Pogodili smo se in začeli z delom: jaz sem delal v mi¬ zami, žena pa v kuhinji. Dela je’ bilo ve¬ liko in smo delali od 7 zjutraj do 12 po¬ noči. Vmes je bilo samo o poldne eno uro počitka. Videli smo, da ne bomo vzdržali in da bomo morali to službo za¬ pustiti. Potrpeli smo en mesec. Ob me¬ secu smo dobili plačo: jaz 150 pesov, že- sonu, se je seveda Dinč odzval. Ni ga! plašila ne dolga pot, ne divje ime go¬ re, na kateri so se vršile tekme v smu¬ ku in slalomu in ki je obdržala svoj araukanski naziv: Piltriguitron. Zasa¬ njana vasica, oddaljena 120 km v juž¬ ni smeri ima krasno lego in bo goto¬ vo nekoč pomembno središče bogate province, ki bo sčasoma zrastla pod Kordiljerami. Bertoncelj ni šel zastonj v Bolson, to smo tudi od njega pričakovali, dasi je poslal Club Andino celo vrsto svojih najboljših smučarjev. Dinko je bil prvi in kar je še pomembnejše: za cele šti¬ ri sekunde je prispel pred Victorjem Gelainom in Ane Marie De Lai, ki sta dosegla isti čas. Za bariloške in bol- sonske fante, ki so zasedli naslednja mesta — (še 12 tekmovalcev) — je se¬ veda hud poper, da sta jih novi prišlec in tirolski deklič pustila zadaj. Torej se bo celi zbirki "loncev’’, ki jih čuvava Rudi in moja malenkost v “Veneti” pridružil še eden. In “boli- che” v stilu divjega zapada, v katerem so spravljene športne trofeje, se mi zdi kot simbol: simbol izseljenca-pio- nirja, ki je znal kljub trdim življenskim prilikam nekaj doseči. V. A. že lasten dom na pa 80 pesov. Za tako veliko delo in trpljenje pa tako mala plača! Zato smo pustili tam delo in se ogledali za drugo , službo. Takoj smo dobili dobre ljudi, ki so nam šli naroko. To so bili neki inži- nirji, ki so stanovali v tem hotelu in bi¬ li v službi pri tem podjetju, kjer tudi jaz sedaj delam. Eden od inženirjev je znal govoriti turško; ker pa tudi moja žena govori dobro turško, sta se kmalu razu¬ mela v jeziku in me je inženir takoj sprejel na delo že drugi dan. Pri podje¬ tju, kjer delam, sem se spoznal z nekim Čehom, ki je dobro poznal mojega no¬ vega gospodarja. Ta Čeh je gospodarju natančno razložil moje razmere in opi¬ sal položaj, da sem kot begunec prišel v to deželo, da se ne znam jezika in da .(Nadaljevanje na 7. strani). Štev. (No.) 43 Stran 7. C H I L E škof g. Dr. Rožman med Slovenci v Chile Santiago de Chile, 15. oktobra. Slovenci, ki smo v Chilah, smo se že dolgo veselili prihoda našega nadpasti- rja. Ni nas veliko tukaj, nekaj družin je pred kratkim prišlo — zato pa je bilo naše veselje in pričakovanje toliko ve¬ čje. Dne 11. oktobra smo se zbrali na letališču v Santiago. Prišle so častite sestre, s. Vincencija s s. prednico. Vin- cencijo. Od duhovnikov je prišel dr. An¬ ton Trdan. Avion je imel 5 ur zamude. Ob 19, 10 zvečer je pristalo letalo in med prvimi je izstopil naš prevzviieni v spremstvu č. g. Julija Slapiaka. Pri¬ srčno smo se pozdravili. Bili smo. gi¬ njeni, ko smo mogli po tolikih letih be¬ gunstva spet videti in govoriti s svo¬ jim nadpastirjem. Prevzvišeni g. škof niso čutili skoro nobene utrujenosti, čeprav so bili dva dni na poti. Pol tire smo ostali v njiho¬ vi družbi, potem pa je odletel avion proti Buenos Airesu. Ob koncu' so nam podelili svoj nadpastirski blagoslov. PreVzvišenemu nadpastirju se Čilski Slovenci zahvaljujemo; za njegov prihod med nas in ga toplo pričakujemo, da se ustavi pri nas za dalj časa ob svojem povratku iz Argentine. (Nadaljevanje s 6. strani) imamo seveda velike začetne težave ter da smo brez stanovanja. Gospodar je bil razumen in sočuten z nami ter takoj pri¬ pravljen pomagati. Rekel je, če so zmožni kaj narediti, ker jim da takoj na razpolago zemljo za hišo. Dokler pa si ne bi mogel stanovanja narediti, me pa vzame pod streho, na da bi mu moral kaj plačati za to. S tem so se začele za nas boljše raz¬ mere. Gospodar ima svojo lastno ope¬ karno — in svoje lastne kamijone. Ta¬ koj je poslal tovorni avtomobil po naše stvari ter jih pripeljal na naše novo stanovanje. Dal nam je takoj tudi ves materijal za zidanje in vso opeko, “če boste po še kaj potrebovali”, je rekel, "pa Vam bom še dal, samo povejte mi, kaj potrebujete. Kolikor bom mogel, Vam bom rad pomagal. Vi pa mi boste pomalem odplačevali, kolikor boste s svojim zaslužkom mogli”. “Po treh me¬ secih smo mu vse izplačali in tako sem sedaj na svojem stanovanju in na svo¬ ji zemlji v svoji lastni hiši. Pomagala je tudi žena a tem, da je pridno pletla go¬ spodarju ter pospravljala po njegovem dvorišču. Ko pa sem prišel z dela do¬ mov, pa je pomagala meni tudi pri zi¬ danju, ker sem sam zidal. Hiša je sedaj moja last in mi je dal gospodar tudi to¬ zadevno potrdilo o lastništvu. Delam še nadalje pri isti tvrdki in kar dobro za¬ služim: 2.50 $ na uro. Delamo pa 9 ur na dan. želim, da bi se tudi drugi moji rojaki tako opomogli in prišli počasi na svoje. Upam, da se bo to mnogim posrečilo, ker so po večini vsi pridni in varčni. Bog jim daj srečo in zdravje! Z veseljem vedno pričakujem časopis Svobodno Slovenijo, ki mi je daje ob branju vedno prijetno razvedrilo ter me seznanja z novicami, ki jih drugače ne morem zvedeti. Prav tako sem tudi ved¬ no vesel lista Duhovno življenje, ki me spominja, da moramo misliti tudi še na kaj drugega kakor samo na to zemsko življenje. Vesel sem, da jih dobivam in morem brati. Vso poznane prav lepo pozdravljam, zlasti tiste, ki berejo Svobodno Sloveni¬ jo! Alta Gracia, dne 17. okt. 1949. Jenko Matevž in žena Jela, Casilla 76, Centro Urbano No. tr. 1371, SVOBODNA SLOVENCI ANGLIJA Caerphilly Glam, okt. meseca ‘Izgubljena” leta so še vedno eno najmučnejših vprašanj zlasti za inteli¬ genčne poklice, akademike in srednje¬ šolce, ki so si več let belili glave, da res pa pomagajo britanskem imperiju v raznih poklicih, največ kot rudarji. Mnogi so se lotili raznih tečajev ter so povsod pokazali prav iepe Uspehe, neka¬ teri poskušajo z dopisnimi šolami, pa je spet premalo časa za pravi študij. Ker so mesta inteligenčnih poklicev v Angliji prenapolnjena, je za bodočnost tež ko kaj ukreniti. Dobro bi bilo, ako bi oni, ki imajo količkaj možnost, po¬ skrbeli vsaj za študij ter kasnejšo emi¬ gracijo preko morja, ker je večina tako mnenja, da ne bo iskala svoje bodočno¬ sti v Angliji. Tok novih priseljencev je čisto ustav¬ ljen. Mnogi So se Vživeli v domačine in nji¬ hov način življenja ter se udeležujejo tega v cerkvi, organizaciji, klubih, za¬ bavah itd. Na splošno imajo Slovence radi povsod, marsikje jih domačini ra¬ di vabijo v svojo družbo. Saj niso samo dobri delavci, ampak tudi dobri družab¬ niki. V hostelih tvorijo zaključeno druž¬ bo ter se navadno prav dobro razume¬ jo z vsemi. V Alfordu (Linconln) je umrl 26 let¬ ni Avgust Germič na zastrupljenju. Po¬ kopali so ga 22. maja v AlforcVi. Nje¬ gove starše so komunisti pobili maja leta 1945. V hostelu Bilsby je živel s svojim bratom ter drugimi Slovenci, ki so ga spremili na zadnji poti. Naj po¬ čiva v miru. Dne 12. maja so odpeljali iz Mental Hospitala v bližini Cambridgea nazaj v Nemčijo Rejca Andreja. ŠPANIJA Zaključek študijskega tečaja slovenskih akademikov Madrid, koncem septembru. Na predzadnji večer zaključka štu¬ dijskega tečaja slovenskih akademikov v Madridu in Barceloni, ki ga je za slo¬ venske. akademike priredila ZSKV, se je r.a družabnem večeru zbralo poleg slo¬ venskih akademikov, vključenih v ZSKV, tudi mnogo predstavnikov in članov drugih narodnih skupin študi¬ rajoče mladine v Španiji. Mnogi pa, ki se družabnega večera niso udeležili, so se naslednji dan toplo pozdravili s slo¬ venskimi akademiki, obžalujoč svojo nenavzočnost na tem večeru. Na večer zaključka tečaja samega pa so prišli k družabni prireditvi za¬ stopniki vseh slovanskih narodov, ki študirajo v Madridu. Tečaj sam je zelo lepo uspel. ITALIJA Novice iz Rima. Rim, sredi oktobra. . .V Salerno odn. Bagnoliju čaka na od¬ hod v USA, katerega napovedujejo za zadnje dni oktobra, tudi manjša grupa slovenskih beguncev, med katerimi so naslednji gg.: dr. Jure Adlešič, Špin¬ dler Jože, Jenko Janez, Antloga Mir¬ ko, Jagodic Vilko, Klevže Franc, Fe¬ rjan Filip, Sedlar Anton ter gdč. Am¬ brožič Nada, Zorec Tila, Željko Mari¬ ja in Joža. V dosedaj zbrani skupini za odhod, ki bo prva iz Italije, jel med 296 samo 56 krščenih, ostali pa so Judje. Častita mati Terezija Hanželič, vrhovna prednica slovenskih šolskih se¬ ster, se je takoj po svoji vrnitvi iz USA podala na službeni obisk k svojim sestram v Avstriji, se tudi od tamkaj že vrnila in se odpravlja na obisk posto¬ jank v Egiptu, Tako bo v dobrem letu SLOVENIJA PO SVETU obiskala vse postojanke slovenskih šol¬ skih sester na svobodnih tleh sveta. V USA je tudi odpotoval znani slo¬ venski frančiškan p. Robert Mazovec, ki bo predaval na bogoslovju v Lemon- tu. Msgr. Felice, nekdanji nuncij Sv. Sto¬ lice v Beogradu in tudi Slovencem do¬ bro poznan kot velik prijatelj sloven¬ skega naroda, je odšel na svoje novo službeno mesto v Dublin (Irska). AV1STRIJA Begunci se razhajajo. Spittak 12. oktobra. Iz taborišča v Spittalu na Koroškem je zopet odšlo nekaj transportov naših ijudi v razne prekomorske dežele. V U. S. A. so dne 22. 9 odpotovali: Ce¬ glar Karel, duhovnik, škrjanc -Jože, Na¬ tlačen Antonija, brivec Šener z druži¬ no. V Avstralijo pa so odšli 28. septem¬ bra: Čeh Janez, Glavica Anton, Temi- šanovič Marija, Sešek Edeitraut, Skok Dušan in Klavdij, Pibernik Stanislav, Pristov Janez in Marija, Vor.ta Franc, družina Žakelj iz Žirov in Šubic Stan¬ ko. V U.S.A, je 29. septembra odšel transport s temi rojaki: Gospodariš Ferdo, Vidmar Ivan, Vidmar Francka, Vidmar Frančiška, (hčerka) Rus Aloj¬ zij, Širok Emerik in Roza, Meglen Ja¬ nez, Frančiška in Štefka. V Canado so 5. oktobra odpotovali: Peter Alojz in Terezija, Jereb Jožefa z otrokoma Jožefo in Terezijo. Istega dne pa so odpotvali v U. S. A. Jenko Vilibald, Bajda Pavel z družino, Fur¬ lan Franc in Milena, Mavrič Rožka, Mušic Pavla, Skubic Marija, Staniša Franc, Belehar Lucija, Grum Jakob z družino, Gaber Anton, Pečovnik Karel duhovnik, Remec ing. Vladimir, Remec Helena, Remec Matija, Remec Vladimir ml. Remec dr. Peter, Stele Franc. Življenje v taborišču* V taborišču je sedaj neke posebne vr¬ ste razpoloženje, ki mu ne znamo dati pravega imena. Tudi opisati se ga pra¬ vilno ne da. Vse se zdi da je tako pre¬ hodno. Kakor, rekel bi, nekje na kolo¬ dvoru nekega večjega železniškega kri¬ žišča :ljudje vstopajo, prestopajo, vse je mimogrede. O kakem resnejšem, smotrnem delu, o načrtih za delo, o tem ni več govora. Ljudje sel' dele v več ka¬ tegorij: eni so na tem, da v kratkem odidejo. Ti se ne brigajo za nič več. Pokajo, prodajajo, pošiljajo domov, zbijajo zaboje, itd. Drugi so tisti, ki bi radi šli naprej, pa ne morejo, imajo že kake zapreke. Ti so po svoje sitni in zagrenjeni. Tretjo vrsto tvorijo taki, ki bi lahko emigrirali in jih IRO že pri¬ ganja, pa še ne marajo iti. Tem je od¬ več vsaka objava, vsak seznam jih spravlja v slabo voljo. Pa še četrti, ki jih sploh nikamor ne mika. Ti bi naj¬ raje imeli svoj predel v taborišču, kjer bi jih nihče ne vznemirjal z emigraci¬ jo. K tem štirim vrstam lahko prište¬ jemo še novinec, ki so šele sedaj prišli v taborišče in se še ne znajdejo. S svo¬ jimi neznanimi obrazi delajo ulico malo zanimivejšo. Nov predpis glede prtljage. IRO je izdala nove predpise glede prtljage beguncev. Odslej sme vsak be¬ gunec vzeti s seboj samo po en komad težke in en komad lahke prtljage. Tež- Porav ni ajte n a r o d n i n o ! ka prtljaga sme obstojati iz kovčka ali zaboja dimenzij 90x60x60, v ročno prtljago pa računajo sedaj ali kovček ali nahrbtnik. Repatriacija Titova repatriacijska misija je že o- bupala nad uspehom svojega dela. Vča¬ sih še pride v taborišče, pa kmalu izgi¬ ne. Njen uspeh v zadnjem časii je bil edino ta, da so se vrnile domov tri od 45 do 70 let stare ženske in sicer Hut¬ ter, Ana, Hutter Ljudmila in Peter¬ nelj Hilda, katere so titovci decembra meseca 1. 1945 izgnali iz Jugoslavije. Emigracija. IRO priganja in razpošilja osebna vabila za Avstralijo in Brazilijo, Od¬ mev je bolj majhen. Več beguncev še čaka botre iz Amerike, drugi pa na izselitev v Argentino. AVSTRALIJA St. Marys Hostel 13.X.49. Vsem slov. beguncem, raztresenim širom sveta sporočam, da se je 9. IX. poročil direktor Hostela v St. Marysu N. S. W. — Avstralija: velik prijatelj naših beguncev, bivši direktor Spittal- skega taborišča M. L. F. Jarvie z nam prav tako dobro znano gospodično Mishell. V imenu slovenskih beguncev sta k poroki čestitala g. polkovniku g, Jože Čuješ in g. Forte Ivan ter mu iz¬ ročila okusno izdelan album z narodni¬ mi motivi. G. polkovnik Jarvie in nje¬ gova gospa sta bila izredno vesela te pozornosti in se zahvaljujeta vsem slo¬ venskim beguncem na čestitke in dari¬ lo ter jim želita, da bi jim bila nova domovina dobro nadomestilo za to, kar so morali pustiti doma. Gorazd. Glas s Koroške o "Črni maši” “Črna maša”. Jeremije Kalija je do¬ segla velik uspeh med vsemi slovenski¬ mi izseljenci, morda po drugih konti- nentnih in deželah še večji kod med na¬ mi v Argentini. Poročali smo že, kakšno menje o njej je izrazil prevzvišeni g. škof še iz Ame¬ rike; “Ameriška Domovina” nudi vsak dan svojim bralcem kratek odlomek v premišljevanje in v opozorilo; Kanad¬ ski Janez Dobernos pa se je navdušil ob njej kot morda še nihče ob kaki slo¬ venski pesnitvi, kot o novi “zlati knji¬ gi”. (Kaj piše o njej bomo kedaj še po¬ ročali). Iz Trsta in Gorice smo dobili priznanje zanjo, s Koroškega pa med drugimi tele besede slovenskega izobra¬ ženca, ki jih danes priobčujemo: Včeraj sem dobil pošiljko iz Buenos Airesa in v njej črno mašo. Prelistaval sem jo ves dan in danes zjutraj. Črna maša je zelo dostojno delo pred svetom. Čim bolj gre proti koncu, tem močnejše postaja. V začetku ima človek vtis, ko da vsa glasbila nočejo povolj- no peti in da se upirajo. Lepo nastav¬ ljeni glasovi se nekam ustavljajo in za¬ pletajo. Pa kolikor bolj se pesem raz¬ vija, toliko voljnejši postajajo glasovi. Naj je spev posamezen, igrajo vsi re¬ gistri, naj je množičen, oglašajo se vsa glasbila. Primerjal bi jo res velikim črnim mašam, kakor so jih v glasbi ustvarili največji komponisti. Pesem mi bo v ponovno branje. Brez komentarja na koncu so mi bile stvari znane, da so mi vstajali pred očmi bridki in kruti spomini na najbolj žalostne čase. Pesnik pa jih je lepo vdelal v molitev, jih po¬ svetil z vero in poveličal v veliki kr¬ ščanski ljubezni, ki naravni srd in ma¬ ščevanje ne more drugače zatreti, ka¬ kor da ju izroči vseodpuščajoči božji Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Štev.(No.)43 i_ - (Nadaljevanje s 7. strani) ljubezni in neskončno pravičnemu po¬ vračilu, da najdejo skesani kljub črnim delom svoj svetli cilj in zakrknjeni do konca brez konca ostanejo v temi. Ako bi mi bilo mogoče, bi prav pri¬ srčno stisnil roko g. pesniku in mu če¬ stital ne toliko zaradi verzov, ki jih je v taki množini nakopičil, in ne toliko zaradi najrazličnejših kitic in oblikov¬ no zanimivih vložkov, marveč bolj za¬ radi njegovega srca, ki ga je v toliki meri in taki plemeniti globini s to pes¬ nitvijo odkril bravcu, da ne bo mogel nihče brati knjige, da ne bi pesnikovo srce blažilo in tolažilo, plemenitilo in dvigalo bravčevo srce. Bog naj blago¬ slavlja njegovo delo, da bo moglo sto¬ riti veliko dobrega. Bog naj pa blago¬ slavlja tudi pesnika, da bo ne samo ze¬ meljske hvale deležen, ampak še bolj božjega plačila za ves trud in prepes¬ njene molitve. Knjiga se dobi pri založbi “Svobod¬ na Slovenija”, Victor Martinez 50 za ceno mSn. 15.— DRUŠTVENE VESTI Zastarelo pošto naj dvignejo: Ahlin Venčeslav, Ambrožič Ivan, Banfi Joža, Bečan Ivan, Borštnar Jože, Božnar Jo¬ že ali Tone, družina Brešan, Berlot Bel¬ tram, Belčič, S. Čopič, Cukljati Janko, Čuk Karolina, družina Danijelčič, Fer- kolj Milan, Furlan Albina, Gabršek Stanko, Godec, Gorenšek Karel, Jelenc Jože, Kočevar Frančiška, družina Ko- Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine ža celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. mavli, Milena Kogoj, Lavrenčič Andrej- ka, Lovrenčič Rudolf, Lutman Lipušček, Marinič, Markič, Mikuž Ivan, Milavec Anica, Motoh Anton, Lucija Novak, Dru¬ žina Okroglič, Peršuh Janez, Peternel Valentin, Petrovič Marinka, Petrovič Štefi, Perovšek Anton, Poženel Marija, Reven Rado, Rihar, Rojšek Ivanka, Ru¬ par Angela, Sajovic Marija, Selan Fran¬ čiška, Silič, Selan Jože, Sluga Pepca, Smole Jožef, družina Stanič, družina Skubin, Štravs Eli, Stranič Miloš, Šu¬ bic Stanko, družina Šušteršič, Turk Ivan¬ ka, Vatovec Anton, Družina Zelinšček, čevljar Zobec, Zupan Ivanka, Zupančič Lojze, Žirovnik Janko, Željko Franc. PROSTE SLUŽBE: • ■ w iwk >: ^SROMsr Slovenska družina dobi zaposlenje na kinti z velikim sadovnjakom in kurje- rejo. To stroko pa mora res dobro poz¬ nati. Od pridelka in prirastka uživa de¬ lež na dobičku. Kinta (S. Veronica) je od Buenos Airesa oddaljena 120 km. Naslov v pisarni. Tekstilna tovarna sprejme takoj tri do 26 let stare delavce za tiskarno. Pla¬ ča dobra. Oglasiti se je treba v tovarni Cofio-Munro. Autotapetnik takoj dobi zelo dobro plačano službo v domačem podjetju. Ja¬ viti se je treba v avtogaraži “Maipu” na Avda. Maipu 2260. Bazilika lujanske Matere božje ima v Lujanu onstran železniške proge več¬ je zemljišče s pripadajočo stanovanjsko hišo. Na tem zemljišču naj bi se izdelo¬ vala žgana zidna in strešna opeka, za kar iščejo interesentov. Bazilika da na razpolago zemljo, priprave za izdelova- Vsem prvoobhajankam in prvoobha- jancem, ki so se po naročilu slikali pri meni ali sem jih slikal v skupini s Prevzvišenim, sporočam, da slike lahko dobe ali v mojem ateljeu ali pa na Victor Martinez 50 Slike že lahko dobe tudi birmanke in birmanci. LOJZE ERJAVEC Alvarado 350 Ramos Mejia ZAVITKI ZA JUGOSLAVIJO Najstarejša dobrodelna organizacija v Evropi, pri¬ znana od Mednarodnega Rdečega križa, s čemer je podano popolno jamstvo za hitro in gotovo odpošiljatev paketov. Zavitki so zavarovani in prihajajo v enem mesecu na določeno mesto po oddaji naročila. Zavitek kave in sladkorja 2 kosa toaletnega mila a 100 gr 1 kos mila za britje 50 gr 4 zavitki pralnega praška a 250 gr Zavitek nogavic A (brez poštne pristojbine) S 26.50 1 par Nylon nogavic, prvovrstnih z gladkim šivom. Modne barve. Ve¬ likost 9, 9%, 10. Pri naročilu vse to navesti. Pristojbina za poštnino in pakiranje je vključena v ceno paketov ZAHTEVAJTE NAŠE POPOLNE SEZNAME Poštna naročila, plačila s čeki in giro postal naslavljajte na “Colis Suisse” Agenda Colis Suisse, 25 de Mayo 189, Buenos Aires (Pasajes Mantimos y Aereos) (prešnji naslov RECONQUISTA 144) nje opeke in stanovanje. Ostalo po do¬ govoru. Interesenti naj se zglasijo pri tam¬ kajšnjem župniku p. Martinu Illanes ali pri gg. kaplanih Demšarju ali Boljku, ki sta Slovenca. Službo zakristana (cerkovnika) dobi samski moški do 40 let star. Naslov se izve v društveni pisarni. Knjižnica Društva Slovencev je od¬ prta vsako soboto popoldne in vsako nedeljo dopoldne. Obiščite jo! Poizvedba: Vse rojake, zlasti one iz Št. Jerneja na Dol. in okolice, ki so poz¬ nali Janka Brzoviča in bi o njem mogli dati kakršnekoli podatke, prosimo, naj se zglase v društveni pisarni na Victor Martinez 50. ČIŠČENJE V BOLGARIJI V Bolgariji pripravljajo z veliko 'na¬ glico proces proti bivšemu zunanjemu ministru Trajči Kostovu. Razprava bi morala biti že v začetku oktobra, toda to ni bilo mogoče, ker se Kostov še ni toliko upognil, da bi tako govoril, kakor je Rajk v Budimpešti. Toda Kostova še zaslišujejo in posledica teh zaslišanj je sedaj veliko čiščenje med komunisti v Bolgariji. Tako je policija aretirala biv¬ šega kom. fin. ministra Stefanova, biv¬ šega zun. ministra Topečarova, bivšega pomočnika ministra za zunanjo trgovi¬ no Kozanidova, ravnatelja narodne ban¬ ke Gonceva in nad 200 drugih vodilnih komunistov. Nad 5000 oseb pa je polici¬ ja aretirala in jih takoj deportirala v Sovjetsko zvezo. Glavna mesta v policiji niso več v rokah Bolgarov, ampak sede na teh mestih sovjetski strokovnjaki. ZBOR AMERIŠKIH DIPLOMATOV V LONDONU V Londonu so se sešli vsi ameriški veleposlaniki in poslaniki v državah, ki imajo komunistični režim in so za takozvanim železnim zastorom. Kakor pišejo listi, je dnevni red te konference naslednji: 1. razgovor o tem, kako okre¬ piti položaj Tita v njegovem boju z Mo¬ skvo; 2. kakšne naj bodo zveze med za¬ hodnimi državami in državami, ki pri¬ padajo kominformu; 3. sovjetska politi¬ ka do vzhodne Nemčije in kako bo ta politika vplivala na politiko zahodnih zaveznikov do zahodne nemške republi¬ ke. Na tej konferenci bodo poleg diplo¬ matskih zastopnikov govorili še ameri¬ ški stalni veleposlanik pri državah, ki dobivajo pomoč po Marshallovem načrtu Harriman, ki je bil sam dolgo vrsto let ameriški veleposlanik v Moskvi, po¬ možni tajnik državnega tajnika Perkins in drugi strokovnjaki ameriške vlade. Vsi razgovori bodo tajni in po konferen¬ ci ne bodo objavili nobenega uradnega poročila. Vsi naročniki Svobodne Slovenije v Argentini, ki ne morejo plačati naročni¬ ne za Svobodno Slovenijo osebno v u- pravi lista, naj nakažejo isto takoj po giro postal na Upravo Svobodne Slove¬ nije, Victor Martinez 50, Capital. CERKVENI VESTNIK Roženvenska pobožnost, ki je bila na¬ vadno zadnjo nedeljo v oktobru, bo le¬ tos 13. novembra z začetkom ob treh po» poldne v Novi Pompeji. Po govoru in petih litanijah bo procesija v Marijino kapelico. SUDAMERECAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32 - 4597 — BUENOS AIRES CENIK POSEBNIH ZAVITKOV 1. ZA JUGOSLAVIJO 2. Paketi SAMO za Avstrijo "ČASA B 0 Y U " OLAZABAL 2 3 3 6 , tel. 76-9160 pol kvadre od ogla Cabildo 2300. Velika izbira zapestnih ur švicarskih znamk; budilke po 28, 30, 32, 38, 40 pesov in naprej; poročni prstani zlati 18 krt. par od 125 pesov naprej; zaročni prstani, zlati 18 krt od 68 pesov naprej. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO! (Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje). imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644