P 0
P 0 R T N E M
SVETU
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je na isvoji argentinski turneji premagala ekipo iz Tucumana s 108:80, v Bahia Blanca pa je prejšnjo soboto zmagala nad ekipo iz Mehike s 81:70, dan nato pa ponovno premagala Argentino 72:59.
Pat Matzdorf je v Berkeleyu, Kalifornija, preskočil 229 cm in s tem uradno izboljšal rekord Valerija Brummla iz leta 1963 z 223 cm. Lani je sicer po kitajskih poročilih preskočil Ni Čin Yin to znamko, toda ker Kitajska ni član Mednarodne lahkoatletske zveze, ta višek ni bil uradno priznan.
V San Pablo je na velikem mednarodnem košarkarskem turnirju zmagala ekipa Brazilije zaradi boljšega količnika pred Jugoslavijo in Mehiko. Vse te ekipe so imele isto število točk: Mehiko je premagala Jugoslavija, Jugoslavijo pa Brazilija. Za temi se je uvrstila Argentina z eno samo zmago proti Peruju, ki je bil zadnji.
Po nastopu v Braziliji je odpotovala jugoslovanska reprezentanca v Argentino, kjer bo odigrala vrsto tekem. V prvi tekmi v Bahia Blanca je jugoslovanska ekipa nastopila v oslabljeni postavi, in je zato izgubila s 75:78 z ekipo Olimpa; v povratni tekmi pa je premagala moštvo Olimpa z 90:78. V jugoslovanski ekipi igrata člana ljubljanske Olimpije Peter Marter in Vinko Jelovac.
Branko Vivod iz Celja je. na mednarodnem lahkoatletskem turnirju v Atenah zmagal v skoku v višino z 211 cm. Poskusil je tudi višino 215, kar bi bil nov jugoslovanski rekord, pa ni uspel.
Na ljubljanskem Stadionu so se pomerile tudi — nogometašice Olimpije in Maribora. Tekmo je gledalo nad 15.000 gledalcev, igrale pa so jo dekleta pred ligaško tekmo med Olimpijo in Borom, v kateri je Olimpija prvič premagala Bor 1:0. Tekma med dekleti pa se je končala neodločeno 1:1.
Slovenci v Argentini
SAN MARTIN
Na roditeljskem sestanku, ki je bil v
soboto, 3. julija v prostorih Slovenskega doma, sta bili na dnevnem redu dve važni in zanimivi predavanji o pomenu slovenske šole. Prvo predavanje je imela ga. Pavlina /Dobovškova in je zbranim poslušalkam in poslušalcem utemeljevala potrebo gojiti materin jezik. Prečitala je tudi več odgovorov, ki jih je dobila od slovenskih visokošolcev, ki so obiskovali slovensko šolo. Ti so v svojih odgovorih naglašali veselje nad tein, da jim je bilo dano, da so se lahko izpopolnili v slovenščini. Vsi so tudi izjavljali, da jim je bilo znanje slovenščine v korist zlasti pri študiju jezikov. Drugi predavatelj g. Pavle Fajdiga pa je zlasti poudaril pomen slovenske šole in sploh študiranja za vso našo mladino. Naglasil je, da ni dovolj, da naši otroci obiskujejo samo sobotno slovensko šolo. Potrebno in silno koristno je za našo mladino, da nadaljujejo izpopolnjevanje v slovenščini, v zemljepisu, zgodovini Slovenije in slovenski literaturi v srednješolskem tečaju. Po obeh predavanjih se je razvila živahna debata. Nato je voditeljica slovenske šole škofa dr. Gregorija Rožmana v San Martinu gdč. Katica Kovač podala poročilo o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo šolo. Lepo uspeli roditeljski sestanek je vodil predsednik krajevnega šolskega sveta g. Vladimir Vorš’‘č,
Za dobro volijo
O času
„Poznamo sedanii, pretekli in prihodnji čas. Kakšen čas je: ‘Tvojega o-četa prosim za denar’?“
„Izgubljen čas.“
OD DOMA
Za podražitev so pa ljudje povsod občutljivi: na Poljskem so izbruhnili nemiri, na Finskem je padla vlada, pri nas smo pa včasih tudi kar malce nejevoljni.
OBVESTILA
PETEK, 16. Julija 1971:
V	Slovenski hiši ob 20 drugi prosvetni večer Zedinjene Slovenije. Predava Marko Kremžar: Današnji ekonomski položaj in inflacija.
SOBOTA, 17. julija 1971:
IV.	kulturni večer SKA ob 8 zvečer v Slovenski hiši. Predaval bo dr. Tine Debeljak o novih teorijah o etnogenezi Slovencev.
V	Slomškovem domu ob 20 Veseli slovenski Večer pri pogrnjenih mizah, s pestrim programom. Na prireditev, ki bo uvod praznovanja desetega jubileja, lepo vabljeni člani in prijatelji Slomškovega doma. Vstopnice na razpolago pri odbornikih.
Na Pristavi v Castelarju ob 19 namizni tenis za dekleta.
NEDELJaT 18. julija 1971:
V	Slovenski hiši ob 17 koncert. Pojejo „Slovenske mladenke“.
ČETRTEK, 22. julija 1971:
V	Slovenski hiši ob 16.30 sestanek Zveze mater in žena. Predaval bo pisatelj g. Zorko Simčič o temi: Česa tudi
mi sami o slovenščini ne vemo.
SOBOTA, 24. julija 1971:
V	Slovenski hiši ob 20 ponovitev avdiovizualnega prikaza z dokumentarnimi slikami o slovenskem domobranstvu in o komunističnih zločinih.
V	Slomškovem domu ob 8 zvečer vseslovenski turnir v ping-pongu. NEDELJA, 25. julija 191:
V	Slovenskem domu V San Martinu bo imel orkester Planika svojo družabno prireditev.
V	Hladnikovem domu druge koline, (ki obetajo biti boljše od prvih). SOBOTA, 31. julija 1971:
V	Kreditni Zadrugi SLOGA v Ra-
mos Mejia ob 20 bo predaval na gospodarskem večeru g. Ruda Jurčec o temi: „Anglija in Skupni evropski trg“. NEDELJA, i. avgusta 1971:
V	Našem domu v San Justo 20-let-nica šole „Franceta Balantiča“. NEDELJA, 8. avgusta 1971:
V	Slovenskem domu v San Martinu članska večerja.
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVN. M.
BAJUKA
Starše dijakov obveščamo, da bo dne
17.	julija oh pol štirih skupen sestanek staršev in profesorjev. Prosimo, da pridete v čim večjem številu.
Vsem dijakom sporočamo, da bodo popravni izpiti dne 31. julija ob pol štirih v Slovenski hiši. Poziv velja samo za tiste, kateri dolgujejo izpit samo v enem predmetu.
šolski svet Srednješolskega tečaja sporoča staršem, da so vsi dijaki prejeli okrožnico tega sveta med poukom
S.	julija.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Opozarjamo vse na predavanje g. Marka Kremžarja, ki bo 16. julija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše z naslovom „Današnji ekonomski položaj v Argentini in inflacija“.
24.	t. m. v veliki dvorani Slovenske hiše bomo ponovili audiovizual „Zasuta usta govore“. Vabljeni vsi, ki niste imeli prilike prisostvovati, zlasti pa mladina.
Slovenska radijska ura „Slovenija v Argentini“ bo od 17. julija naprej vsako soboto ob 22.
Naslednja glasbena ura bo namenjena slovenski doraščajoči mladini. Predvajale se bodo slovenske popevke.
V OCENO SMO PREJELI Ljubezen, smrt. In še nekaj (Pesmi iz daljnega vzhoda). Vladimir Kos. Izdala kot svojo 79. publikacijo Slovenska kulturna akcija, Buenos Aires. Ilustrirala akad. slikarka Bara Remec. — 130 strani. Knjiga stane 1000 pesov m/n (10 novih pesov).
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aíres Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
UNIV. PROF.
L,/	,	r-	B
BR. JUÂN BLAZNIK !
■
■
Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed |
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20 * lo
ESIOVBIIA LIBRI
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina
Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 8824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanju po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
KJE SO TISTE STEZICE...
pojo SLOVENSKE MLADENKE pod vodstvom ge. Anke Gaser v dvorani Slovenske hiše, 18. julija 1971, ob 17
v korist SLOVENSKE PRISTAVE
Slovestski. «Ioni v San Mariina _	V nedeljo, 25. Julija
Pričetek plesa ob 18. uri	Córdoba 129 — Tel. 755 - 1266
VAS VABI
P L A M I K ft
na svojo 5. obletnico
Ob tem jubileju bomo igrali za stare in mlade kot še nikoli.
Na svidenje! „Planika“
IŠČEMO STAREJŠI		■ ■ 2. PROSVETNI VEČER DRUŠTVA ZEDINJENA SLOVENIJA
ZAKONSKI FAR		■ bo 16. julija 1971 ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. n
za varovanje hiše in morebitne s		Predaval bo g. Marko Kremžar o
tem povezane posle.		DANAŠNJI EKONOMSKI POLOŽAJ
Ponudbe na T. E. 923-7330		ININFFACIJA ■
-		
Aleksander Solženicin		veri, če je prazen, čeprav je bil o tem ^ prepričan. To pot je tam zadel ob kos
Zedinjena Slovenija želi zadostiti številnim prošnjam rojakov in sporoča: da bo v soboto, dne 24. julija, ob 19.30 v veliki dvorani Slovenske hiše ponovitev avdiovizualnega prizora „ZASUTA USTA GOVORE“, ki je bil predvajan na letošnji spominski proslavi.
Za začetek bo razgovor z navzočimi o tem, kako naj bi naša mladina ohranila izročilo naših junakov.
Vabljeni vsi! Zlasti pa naša mladina, kateri je ta prireditev prvenstveno namenjena.
Vstopnina za mladino $ 1.—, starejši $ 3.—.
Kreditna zadruga SLOGA z. z o. z., Ramos Mejia
Bartolomé Mitre 98 — T. E. 658 - 6574
ANGLIJA IN SKUPNI EVROPSKI TRG
(gospodarski in politični vplivi na združevanje Evrope)
je tema, o kateri bo predaval g. Ruda Jurčec na gospodarskem večeru v soboto, dne 31. julija 1971, ob 20 v zadružnih prostorih.
Vljudno vabljeni!
En dan Ivana Henis&vïëa
—	Stoj! — ukazuje pomočnik načelnika straže. Izročil je brzostrelko vojaku in se približal koloni (z brzostrelko ne sme. blizu, takšno je povelje). —Vsi, ki stojijo na desni strani in imajo drva, na desno!
Po poti so nesli drva očitno, vsak je lahko videl. Morali so torej odložiti butarice. Nekateri so jih hoteli skriti in oddati na levo stran, pa so jim sosedi preprečili:
—>Ni treba, sicer jih zaplenijo vsem. Vrzi, prosimo te!
Kdo je poglavitni sovražnik aresian-ta? Drug arestant. Če bi se zaporniki ne grizli med sabo ■—■ oh!...
—	Naprej! — vpije pomočnik načelnika straže.
Tako so prispeli do čuvajnice.
Pri čuvajnici se steka pet poti. Fred uro so se gnetle na njih kolone z vseh delovišč, če bi vzdolž poti gradili hiše in spremenili poti v ulice, bi v bodočem mestu nastal na pro-fcru pred čuvajnico, kjer zdaj preiskujeio jetnike, glavni mestni trg, in kakor sedaj hodijo ko Ione jetnikov nanj z vseh strani, tako bi se potem ljudske manifestacije zlivale na trg.
Pazniki so se ogreli v čuvajnici' m prihajajo, zvzemajo svoje mesto po-prek poti.
—	Odpnite suknje! Odpnite telovnike!	¡T^
Razširili so roke, kakor da želijo ob
jemati jetnike, ko jih bodo šmonjali in jim s trepljanjem otipavali obleko. Skratka, ponovil se bo jutranji obred.
Zdaj ni strašno, da se odpneš. Saj gremo domov.
Vsi pravijo —„domov gremo“.
Podnevi še časa ni bilo, da bi se spomnil drugega doma.
čelo kolone so že preiskovali, ko je stopil šuhov k Cezarju in mu dejal:
—	Cezar Markovič! Od čuvajnice bom stekel do shrambe s paketi in bom zavzel mesto v vrsti za vas.
Cezar je nagnil k šuhovu svoje goste, črne brke, ki so bili spodaj v in ju:
—- Kaj bi zavzemal ? Morda paketa ne bo.
—	Če ne bo, nič hudega, čakal bom deset minut in če vas ne bo, pojdem v barako.
(Šuhov pri tem računa: če ne bo Cezarja, bo prišel kdo drug, pa bo temu prodal svoje mesto v vrsti.)
Cezar je najbrž 'že koprnel po pošiljki in je pristal:
—	Dobro, Ivan Denisič, steci. Počakaj deset minut, ne več.
Preiskava se približuje. Danes nima Šuhov kaj prikrivati, zato koraka brez strahu. Počasi je odpel suknjo, prav tako telovnik izpod platnenega pasu.
Čeprav se ni zavedal nobenega prepovedanega dejanja, mu je osemletna taboriščna navada biti na vse pripravljen potisnila roko v hlačni žep, da pre-
jekla. šmenta, žagica! Iz varčnosti jo je bil zjutraj pobral na delovišču, ne da bi jo sploh mislil odnesti v zono.
Tega ni mislil, to je res, a zdaj, ko ie bila že tu, mu je bilo žal, da bi jo odvrgel; Saj bi jo lahko zbrusil in iz nje naredil nožiček, za čevljarske ali krojaške potrebe.
Ni mislil kaj takega, sicer bi jo bil dobro skril. Pazniki so bili dve vrsti od niega. Že je ostala samo ena vrsta.
Moral se je odločiti hitreje od vetra: ali naj jo, skrivajoč se za sprednjo pe-torico, odvrže v sneg (kjer jo bodo pozneje našli, a ne bodo vedeli, čigava je) ali naj jo skrije?
Za žagico mu lahko odmerijo deset dni zapora, zlasti, če bi jo šteli za nož.
Toda čevljarski nožiček bi pomenil zaslužek, prinašal bi kruh!
Škoda je vreči stran.
In šuhov jo je vtaknil v vatirano rokavico.
Zadnja petorica je odšla naprej.
Ostali 'so trije, nanje je lila vsa svetloba: Senjka, Šuhov in fant iz dvaintridesete brigade, ki je šel iskat Mol-dovana.
Ker so bili samo trije, paznikov pa pet, je bilo možno izbrati enega izmed dveh paznikov, h katerima stopaš. Šuhov si je izbral starejšega s sivimi brki, ne pa mladega rdečeličneža. Starejši je imel seveda izkušnje in bi lahko našel, če bi hotel; toda zaradi svoje starosti se mu je služba morala priskutiti bolj kot kisla repa.
Šuhov je ta čas slekel tople rokavi-
ce, eno z žagico, drugo prazno, vzel obe v eno roko (prazno ' je tiščal naprej), z njo prijel tudi vrvice, s katerimi je bil prepasan, odpel popolnoma telovnik, uslužno dvignil škrice suknje in telovnika (nikoli še ni bil tako uslužen na preiskavah, a zdaj je hotel izpričati svojo odkritosrčnost, nate, poglejte me!) ter na povelje stopil k pazniku s sivimi, brki.
Paznik je otipal šuhova z rahlimi udarci po hrbtu in bokih ter po hlačnem žepu; našel ni nič. Nato je z rokami potlačil škrice suknje in telovnika — spet ni bilo nič. Že je končal, pa je zaradi vestnosti stisnil še ponu] 'no rokavico, ki je bila prazna.
Ko je paznik stisnil rokavico, je bi-
lo šuhovu, kakor da ga je nekdo znotraj stisnil s kleščami. Še en takšen poizkus z njegovo drugo rokavico in podel bi v samico s tristo grami dnevno in vročo hrano vsak tretji dan. Predstavljal si je, kako bi oslabel, kako bi bil lačen, zaradi česar bi se mu s težavo vrnilo tisto žilavo stanje, ne lačen ne sit, v katerem je zdaj.
Hipoma ga je ostro prešinila ponižna molitev: „Gospod, reši me! Ne daj mi zapora!“
Takšne misli so ga preletele bliskoma, ko je paznik stiskal prvo rokavico in je že premaknil roko, da bi stisnil tudi drugo (stisnil bi ju naenkrat z o-bema rokama, če bi držal šuhov rokavice v raznih rokah, ne pa v eni). Tedaj se je razleglo povelje nadpaznika, ki je hitel s preiskavo:
'	—Naprej, kolona strojnikov!
In paznik s sivimi brki je zamahnil
z roko, namesto da bi otipal drugo rokavico, češ stopi naprej, pojdi.
Šuhov je stekel, da dohiti sojetnike, ki so že stali v vrstah po pet. Vzdolž poti so jih z leve in desne tesnili koli in drogovi, podobni semanjim, za katere privezujejo živino, kar je dajalo videz, da kolono nekam ženejo skozi o-grajo. Stekel je olajšano, ne da bi čutil tla pod nogami, in nobena molitev mu ni prišla v glavo, niti iz hvaležnosti ne, ker ni imel časa in tudi ni bilo več potrebno.
Straža, ki je privedla njihovo kolono, je odstopila in napravila pot koloni s strojne tovarne; čakala je svojega načelnika. Stražarji so pobrali drva, ki so jih morali jetniki odvreči zanje, medtem ko so pazniki pobrali svoj delež in ga odnesli na kup pri čuvajnici.
Luna se je pomikala vedno više in v svetli mesečini je mraz naraščal.
Načelnik,straže je stopil k čuvajnici, da bi mu vrnili potrdilo za štiristo triinštirideset glav. Spregovoril je s Prjaho, Volkovojevim pomočnikom, ki je zaklical:
—	Ka-štiristo šestdeset!
Moldavan se je bil skril v goščo jetnikov, a zdaj je moral k ograji na desni strani. Kakor prej je povesil glavo in jo stisnil med ramena.
—	Pojdi sem! — mu je pokazal Pr-iaha pot okrog ograje.
Moldavan je ubogal. Ukazaili so mu, naj z rokami na hrbtu čaka.
Potemtakem mu bodo prilepili obtožbo. da je hotel pobegniti. Zapro ga v BUR.
(Dalje prihodnjič)

LJUBLJANA — Mednarodna žirija 9. ljubljanskega grafičnega bienala je izbrala za častnega nagrajenca bienala slovenskega grafika in slikarja Bika Debenjaka.
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti je izdala v zbirki Korespondenca pomembnih Slovencev drugo knjigo ,yPisma Frana Levca“. To dokumentarno delo o osebnosti, ki je imela pomembno vlogo v razvoju slovenskega slovstva, obsega v glavnem pisma iz 80-tih let prejšnjega stoletja.
NOVO MESTO — Ljubljanska in zagrebška univerza sta v dolenjski metropoli pripravili podiplomski študij iz strukturne biofizike. Poletna šola je trajala od 31. maja do 15. junija. Predavanja so bila v slovenščini in hrvaščini, tuji profesorji pa so imeli predavanja V angleščini. Na tečaju je sodelovalo deset znanstvenikov, udeležencev pa je bilo 33.
LJUBLJANA — Najboljši učenci osmega razreda osnovne šole iz vse Slovenije so se pomerili v matematiki. Tekmovanja, ki je bilo izbirno, se je udeležilo okoli 5000 učencev, 136 pa se jih je zbralo na zaključnem tekmovanju. Reševali so naloge, ki jih je izdelala republiška tekmovalna komisija. Vegovo zlato značko je prejelo kar 81 tekmovalcev, prvih deset najboljših pa še knjižne nagrade.
MURSKA ISOBOTA — V potoku Lendavi med Mursko Soboto in Lendavo so poginile vse ribe; po cenitvah je kakih dvajset ton rib plavalo mrtvih v dolžini več kilometrov. Doslej še niso ugotovili vzroka, menijo pa da gre za zatrupitev z organskimi snovmi.
LJUBLJANA — V Jugoslaviji je po podatkih za leto 1970 imelo 297 delovnih organizacij elektronske računalnike. Slovenija pa je po številu daleč pred ostalimi, saj je v Sloveniji kar 95 podjetij z računalniško opremo. Po statistiki ameriške organizacije Rand je imela leta 1969 največ računalnikov ZDA, kar 70.000, ves ostali svet pa le 30.000; od tega Japonska 5.800, Zahodna Nemčija 5.750, Anglija 5.600, Francija 5.000, ZSSR 3.500, Italija 3.500 in Kanada 2.400, vsa Vzhodna Evropa pa 750.
LJUBLJANA — Letalsko podjetje iz Ljubljane Inexadria je dobila dovoljenje Sveta za civilno aeronavtiko ZDA, za opravljanje poletov med ZDA in Evropo. Dovoljenje je zaenkrat veljavno tri leta. Toda Inexadria bo šele
OB SREČANJU NA ROMANJU (Nad. z 2. str.)
Brez dvoma je imela gospa bistro oko.
Kakor ise nam ženam zdi prijetno, ko se na skupnih sestankih prosto pogovarjamo med seboj o izrecno ženskih problemih, tako mislim, da je tudi moškemu potrebno moško gledanje na današnja svetovna zapletena vprašanja, pa tudi na družinske probleme v našem posebnem položaju.
Nehote se nam porodi vprašanje, če ni moško stalno ostajanje doma, bolj kot želja po miru v družini, pa hrepenenje po toplini doma, podzavestna ženina želja „imeti ga vedno ob sebi“. Ženske smo pač že take, da si znamo na razne načine pomagati, da to željo mož začuti celo takrat, ko mu tega izrecno ne rečemo.
Res: moški sestanki v svrho puhlih pogovorov in zapravljanja, nimajo pomena.
Mislim pa, da omizja petih, šestih mož, ki imajo isti slog življenja in ki jih veže prijateljstvo, bi opililo marsikatero težavo v posameznih družinah, pa tudi v širši skupnosti.
Če so moški sami med seboj, si bolj svobodno in močno povedo vse v obraz. Tudi trpke resnice, ki so tisti trenutek sicer grenke, nam pozneje odprejo pot v jasnost in postanejo ne samo za posameznika, temveč tudi za širšo skupnost pravi blagoslov.
Glede očitka, da so naši moški premalo moški, kakor onega, da so nekatere naše žene preveč močne, bi pa veljalo, kar večkrat beremo: Bodimo močne, pa čimbolj ženske, pa bo mož postal bolj moški. Seveda bo tudi to res, da bo moški, ki bo postal bolj dedec, kmalu imel poleg sebe bolj nežno ženo.
Zakaj je tako ? Še psihologi in filozofi bi to najbrž težko razložili. A je tako!
prihodnje leto uvedla letalsko zvezo z
ZDA, ker so v pričakovanju dovoljenja pripravili le okvirne načrte za progo.
LJUBLJANA — Na gostinski šoli v Ljubljani je 19. junija diplomiralo 169 študentov, bodočih kuharjev in natakarjev.
POSTOJNA — Avtobus s 40 šolarji postojnske osemletke je na cesti proti Senožečam trčil 18. junija z velikim tovornjakom s prikolico. Pri trčenju je bilo hudo poškodovanih 7 potnikov in šofer, trije pa so bili lažje ranjeni. Do nesreče je prišlo na ovinku, ko je zaradi spolzke ceste zaneslo priklopnik čez sredo cestišča, kjer je udaril v sprednji del avtobusa, ki je nato zdrsnil s ceste in treščil v drevo.
MARIBOR — Republiški center za obdelavo popisnega gradiva ima svoj sedež v Mariboru v novi zgradbi doma za rehabilitacijo invalidov. Center v Mariboru ima najmodernejši računalnik sistema Key-Edit, ki je edini v Jugoslaviji, pa tudi v Evropi jih ni veliko. V Centru dela 170 uslužbencev, ki imajo mesečno plačo od 1200 do 1500 din, od avgusta pa bodo plačani po učinku. Trenutno obdelujejo popis delavcev, zaposlenih v tujini, ki so v mnogih primerih popisani po dvakrat, po podatkih svojcev, nato pa še v tujini po popisovalcih konzularnih predstavništev. Računalnik pa seveda ne bo „našel“ delavcev, ki sploh nikoli niso bili popisani. Končni rezultati vsega slovenskega popisovanja pa bodo znani šele spomladi leta 1972.
Umrli so od 11. 6. do 17. 6. 1971:
LJUBLJANA — Karel Reven, upok.; Peter Šarc, žel. urednik v p.; Vida ¡Prusnik r. Pušnik; Mirko Mencin, žel. upok.; Mimi Rebolj; Josipina Mihelič r. Majde, upok. učiteljica; Elza Steska, vdova univ. profesorja; Karel Pevc, 79, upok.; Franc Kovač, upok. Tobačne tov.; Boris Rešetič, elektroinženir; Frančiška Ribnikar r. Zadnikar, upok. Tobačne tov.; Helena Ambrož r. Zakotnik, 89; Marija Capuder; Olga Debelak r. Fod-lesek; Alojz Šuštar, 50, major v p.; Ana Jakulin r. Joerg; Antonija Gašper r. Žagar; Alojz Šuštar; Stanislav škod->ar; Drago Cvetetič; Marjan Polajnko; Vladimir Czurda, prof. mat. v p.; Jože Čeme; Frančiška Novak r. Babin, 82; Francka Nograšek r. Tomc; Angela Šajn r. Kunilo; Angela Ogrin r. Koder; Dušan Amejšek.
DRUGI KRAJI: Ivana Podobnik r. Knez, Črnuče; Ivana Škofič, Sp. Gameljne; Miha Počrvina, španski borec, Novo mesto; Ivan Greif, ptujski prošt, Ptuj; Jožefa Rženičnik, b. trgovka, 89, Mengeš; Jože Mirtič, Trebča vas; Lojze iSuhač, žel. upok., Celje; Milan Verstovšek, stavec v p., Kranj; Frančiška Mavsar r. Petelin, Plešivica; Stanko Coh, steklar, Rogaška Slatina; Jože Moretti, Novo mesto; Lenart Smrekar, Vevče; Leopoldina Jugovar, 79, Rogaška ¡Slatina; Ivan ¡Pangerc, 77, kmet, Tacen; Dušan Zavadlav-Reja, Kranj; Marija Pavlin r. Hafner, Kranj; Marija Dobrin, Borovnica; Franc Kranjc, župnik, Frankolovo; Vinko Pogačnik, elektromonter v p.; Marjan Pomelnik, šofer, Metlika; Minka Peitler r. Že-rovnik, Maribor; Ančka Rauh, poštna upok., Slavski laz; Jože Vidic, Domžale; Henči Bulc, mesar in gostilničar, Mokronog; Franc Zupanc, taksist, Celje; Jože Klemen, Plešivica; Stane Peček, Maistrov borec, Kamnik; Janez Smolej, upok. žel., Kranjska gora; 41 o jz Bučar, Višnja gora; Marija Berdnik r. Lepe j, Celje; Ivan Tomšič, elektromonter v p., Vrhnika; Marija Horvat r. Fertin, Medvode; Adolf Medved, Store.
IGRA “REKA” NA ODRU HLADNIKOVEGA DOMA
Prejšnjo nedeljo je dramatski odsek društva Slovenska vas postavil na oder Halbejevo tridejanko REKA. Daši je na odru Hladnikovega doma že igral Misijonski krožek (Indijska sirota) in Fam tovski odsek (Luč z gora), je bila REKA. prva igra, ki jo je v novem domu igralo društvo kot tako. Udeležba bi bila lahko boljša. -Izkazalo se je, da je dvorana za te vrste prireditev zadosti velika. Akustika bi se mogla izboljšati, ako bi se nad odrom naredil strop, kar je v načrtu. Ker je bila scenerija v vseh treh dejanjih ista, se praktično ni čutilo pomanjkanje zastora.
Igro je režiral g. ¡Slajvko Reven, ki je oskrbel tudi scenerijo, ki je bila nadvse okusna in primerna odrskemu dogajanju. Isto se more trditi tudi za obleke in maske. Teža igre je slonela na Renati, katero je doživeto podala gdč. Marija Stanovnikova, njenega moža Petra jd igral g. Jože Rome, ki bi bil nastopoma mogel biti odločnejši. G. Ciril Jan je nastopil v vlogi rečnega graditelja Henrika. V vsem njegovem nastopanju se mu je poznalo, da je na odru doma. Kakovostno se je.zelo dvignil g. Franci Stanovnik, ki je podal mlajšega brata Jakoba. Strica Reinhol-da je podal g. Tone Novljan in ako bi pisatelj Halbe ne bi bil že davno umrl, bi gledalec mogel misliti, da je ob pisanju drame mislil baš na Novljana. Gospa Glinškova je učinkovito podala staro mater Filipino. Tudi gdč. Vera Adamičeva, ki je nastopila v vlogi Ha-
Naše žive žrtve
Spoštljivemu spominu našim mrtvim žrtvam je posvečena prva nedeljo v juniju; vsako leto se jim oddolžimo.
Njihovim živim preostalim, in tistim, ki so se jim pridružili v izseljenstvu, je posvečena Vincencijeva nedelja, letos 18. julija. Mislimo na nje in jim pomagajmo. Njihove potrebe so velike, čeprav so navadno skrite, in njihove prošnje molčeče. Vincencijeva konferenca sama je v dosedanjih mesecih letošnjega leta uslišala prošnjo 105 prosilcem. Mislila je posebej na številne družine ¡s podporami za šolske potrebščine, ki so vedno večje in pa podporo bolnikom, kjer so potrebe vedno hujše in številnejše.
Ob Vincencijevi nedelji vas prosimo predvsem, da prispevate k nabirkam za ta dan in skozi leto stalno nekaj namenite v dobrodelne namene. Stalno moramo podpirati vsaj 40 potrebnih, nekatere mesečno, druge par-krat na leto, ker sami ne morejo več sebe vzdrževati, ali skrbeti za vse potrebe družine.
Prosimo vas, da sporočite imena in naslove potrebnih, ker je prava revščina navadno skrita. Vedno se pa more javiti kdo, ki ni potreben. Da se čimbolj izognemo tem primerom, se bomo pogovorili z vsemi ustanovami ki delijo podpore v naši slovenski družini.
Letošnje leto prosimo posebej za sodelovanje rojake, katerim je Bog naklonil večjo gospodarsko srečo, katero jim iz srca privoščimo, samo prosimo jih, naj se usmilijo potrebnih na način, kakor se jim zdi najbolj primeren.
Prosimo prav tako vse mlade ljudi, ki imajo gospodarsko možnost, da si vzamejo kot častno in krščansko veselje, da se vključijo v vrsto dobrotnikov pri delu za naše brate.
Naj se še bolj razširi, ali obnovi navada, da se revnih spomnite vsi ob smrti svojih dragih v izseljenstvu, ali v domovini, ob krstu vaših otrok botri in starši, prav tako ob porokah ženini in neveste, njihovi starši in prijatelji. Dobra dela prosijo blagoslov živim in večni mir umrlim.
Gospodarsko blagostanje zaradi dobre plače, ali drugačnega zaslužka vsakega od nas je sreča za naše velike i družine, zlasti če mislite na brate, ki so v potrebi. Mislimo na besede sv. Pavla: „Tako je mnogo udov, ena pa telo. In oko ne more reči roki: Ne potrebujem te; ali tudi glava nogam: Ne potrebujem vas. Marveč telesni udje, ki se zdi, da so ¡slabotnejši, so veliko bolj potrebni.“ (I Kor 12, 20)
(Msgr. A. Orehar na Vincencijevo nedeljo)
Vsah teden ena
POLDAN
Joža Lovrenčič
Sam v sebi sem brez sence in vse okrog mene je svetloba in mir,
kot da prehaja v me iz svetniškega
groba.
Nemim.
Roke so dvignjene in čakajo
najslajših ran, oči so hvalna pesem —
Tako živim na zemljo prikovan in še se za večnost tresem.
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
12.	julija 1951. — št. 28.
NAŠA SKUPNOST .. .Veselje ¡se mi je zvečalo, ko sem nepričakovano srečal prijatelja iz mladih dni... Po pozdravu mi je začel govoriti: „Srečen si, da živiš daleč od rojakov. Kaj bi dal, ko bi mogel biti na Tvojem mestu. Ti ne veš, kakšni so. Najslabše pa je društvo. čemu to zapravljanje časa! Pa še plačuj. Voditelje se gredo... Vsak naj živi in skrbi zase, ljubi Bog pa za vse. Nič ne potrebujemo koga, najmanj pa ¡skupnosti rojakov, ki naj bi nam kaj posredovala in nas predstavljala... V domovini smo se šli društva. Nehajmo že enkrat s tem. Vživimo se v tuje okolje. Pri-
? i O V F M C ! V A 1 S f I« T ? M I
Osebne novice
Odpotoval je v Rim rev. Jože Koši-ček. V večnem mestu bo v krogu svojih domačih daroval zahvalno sv. mašo ob 50-letnici svojega mašniškega posvečenja. G. Košiček je bil posvečen 10. julija 1921, svojo novo mašo pa je daroval 24. julija istega leta.
Promocija. Naredila je izpite na univerzi v Montrealu in dobila doktorski naslov ter zobozdravniške pravice za Kanado tukajšnja zobozdravnica Alenka Grzetič. Pred tremi leti je diplomirala na odontološki fakulteti v Cordobi, nato delala pol leta kot zobozdravnica v Ba-riločah, nakar se je želela izpopolniti v svojem poklicu še v inozemstvu. Bila je skoro eno leto v Parizu, nato v New Yorku in zadnje leto v Kanadi. Državni izpit je bil tam zelo zahteven, saj so od 46 tujcev-zobozdravnikov iz vsega sveta, ki so polagali ta izpit letos, izdelali le štirje, trijé iz Evrope in Alenka. Zdaj bo v Montrealu nadaljevala svojo ¡specializacijo na univerzitetni kliniki.
Krščena je bila Monika Aleksandra
Verbič, hči Gregorja in Jelke roj. Potočnik v San Martinu. Botrovala sta prof. Pavel Verbič in ga. Neža Potočnik. Krstil je g- Primož Langus.
V	nedeljo, 11. julija, je bila krščena v cerkvi Sv. Janeza Boška v Lomas' del Mirador Sonja Aleksandra Babnik, hčerka Franca in ge. Majde roj. Koder. Za botra sta bila gdč. Majda Babnik in g. Lojze Koder, krstil pa je g. Jože Škerbec.
Krščena je bila na Churruci Helena Možina, hči Antona in Ane Planinšek. Botra sta bila g. Janez Možina in ga. Marija Keržič, krstil pa je g. Franc Grom. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. Zakrament sv. zakona sta sklenila Erie Dolenc in gdč. Elsa Ursino. Iskreno čestitamo.
BUENOS AIRES
Nad 190 deklet in fantov v Slovenski hiši
V	nedeljo, 11. julija, je bila v Slovenski hiši mladinska sv. maša, katere se je udeležilo nad 100 deklet in fantov. To pot so mladi opazno izboljšali petje, za katerega skrbi skupina, ki jo vodita gdč. Terezika Prijatelj in g. Andrej Fink. Msgr. Anton Orehar jim je med mašo nazorno govoril. Razveseljivo je bilo, da ¡so skoraj vsi udeleženci pristopili k sv. obhajilu.
Po maši so se — seveda po polurnem pomenku — zbrali v dvorani. Sestanek je vodil predsednik SFZ, Miha Stariha. G. Franc Urbanija je govoril o odnosu mladega človeka do vere.
Prihodnji zvezni sestanek SDO in SFZ, ki je iz meseca v mesec srečanje mladine Velikega Buenos Airesa, pa bo prvo nedeljo v avgustu.
CARAPACHAY
Mladina iz Carapachaya in okolice je dobila te dni naslednja vabila: Vabimo te na mladinsko srečanje, ki bo zopet v nedeljo 18. julija z naslednjim sporedom: Ob 9 tekmovanje v odbojki po oddelkih. Ob 11,30 sv. maša z govorom in skupnim obhajilom. Peli bomo najnovejše pesmi s spremljavo kitare. Po maši predavanje s prostim razgovorom, nato je skupno kosilo, ki ga pripravijo dekleta same. Po kosilu so razne igre in tekmovanje v odgovorih „kolikor znaš, toliko veljaš“. Sledi petje, kitara, harmonika in domači ples do večera, ko je razhod. Prijateljica, prijatelj, prisrčno vabljen!
ne, je veselo upanje vaškega dramat-skega odseka.
Gledalci so igri napeto sledili in se ob koncu igralcem in režiserju ob odprtem ocjru navdušeno zahvalili za njih trud.	M J
Mladini iz Carapachaya moramo samo čestitati, da se je znašla, sama je dala pobudo za te sestanke in jih sama vodi. Naj bi bila udeležba, kakor na mesečnih sestankih, ki jim predava dr. Komar Milan, tako tudi na teh srečanjih čim večja, zato naj ta dopis velja kot vabilo tudi za tiste, ki mogoče niso dobili osebnega vabila. Da bi res vsi odnesli od tega čim več dobrega v korist sebi in pa v korist ¡skupnosti.
MIRAMAR
Občni zbor v Slovenskem domu
Slovenci v Miramaru imajo, kljub temu, da je le sedem družin, ki so zavedne in požrtvovalne, lepo organizacijsko življenje.
Pred kratkim so se zbrali na občnem zboru, na katerem so si izvolili nov odbor, ki bo dom in skupnost vodil za dobo enega leta.
Novi odbor sestavljajo: predsednik Marolt Lojze, podpredsednik Japelj Tone, tajnik Trpin Lojze, blagajnik Gornik Janez, gospodar Gornik Franc, športni referent Presiček Tone, knjižničarka Marolt Marija, gpspodinja Trpin Nežka, socialna referentka Presiček Majda, preglednik Japelj Tone.
Miramarski Slovenci pa imajo za svojo mladino tudi organizirano slovensko šolo, katero vodi ga. Marija Marok; verouk poučuje g. Boris Koman, ki pride za to iz Mar del Plate. G. Koman ima za miramarske Slovence tudi slovensko mašo vsako drugo nedeljo v mesecu. Otroci slovenske šole nastopajo na prireditvah in jih je kar lepo videti. — Šola je bila že lani, in jo je vodila in poučevala ga. Nežka Trpin.
V	domu se večkrat organizira .udi asado, na katerega se radi odzovejo tudi Slovenci iz Mar del Plate.
Spominska proslava
V	nedeljo 13. junija pa smo Slovenci iz Miramara imeli žalno proslavo za vse padle. Ob pol štirih smo se zbrali v Slovenskem domu. Iz Mar del Plate sta prišla g. Boris Koman in Slavko Tršinar.
Vse navzoče je pozdravil podpredsednik doma Tone Japelj. Najprej smo vsi skupaj zapeli Hej Slovenci. Nato so nastopili otroci slovenske šole Janeza Trdina, pod vodstvom gospe Marije Marolt. Sledil je govor Slavka Tršinarja — dnevnik tistih dni. Spomnil se je tudi pravkar umrlega borca Borisa Kresnika. Med programom smo zapeli tudi Vigred se povrne in Gozdič je že zelen. Za konec pa še Oče, mati...
Za tem smo se podali v kapelo sester, kjer je g. Koman daroval sv. mašo za vse, ki so padli v času vojne, posebej pa za pokoj Borisa Kresnika.
IZ MENDOZE
Spominsko mašo za naše žrtve, slovenske junake-mučence smo opravili v nedeljo, 6. junija. — Pred mašo je zbor zapel v ¡spomin in molitev za rajne Tomcev Psalm 114: Slišal sem glas iz nebes. Med sv. opravilom je č. g. Horn svoj pomemben spominski govor tudi posvetil njim, ki so dali svoje življenje za Boga in Domovino. In po maši je zbor zapel še Jelenovo: Usliši nas, Gospod.
Procesijo sv. Rešnjega Telesa smo
letos opravili v dokaj hudem mrazu na nedeljo v osmini praznika s štirimi blagoslovi po šolskem dvoršču sester mer-cedark.
Desetletnica smrti ravn. Marka Bajuka. V nedeljo, 20. junija, prav na dan njegove smrti, je naš Pevski zbor pod društvenim okriljem pripravil spominsko prireditev v Domu. Po večerni maši, ki je slučajno sovpadla v uro njegove smrti in smo jo darovali v njegov namen smo napolnili našo dvorano.
Pred pričetkom sporeda so otroci iz šolskega tečaja za očetov dan pozdravili svoje očete s prisrčno deklamacijo.
Nato so za pričetek spominske prireditve naši malčki zapeli Kje so moje rožice s pomembno kitico: Kje je pevec
lagodimo se mu...“
Ali več naših rojakov tako misli, kot tale moj prijatelj iz mladih dni? Mislim, da so v veliki manjšini. Žalostno bi bilo, če bi bilo drugače. Moj priiatelj je na napačni poti. Tujina ga je zmedla. Včasih je drugače mislil...
Večina ljudi je navezana na svoj narod. Z njim čuti. Ta naravna ljubezen do svojih ljudi je dana od Boga. Božja volja je hotela, da smo člani določenega naroda in da s tem narodom čutimo...
Naravno je torej, da to ljubezen ohranjamo tudi v tujini. Morda kdo nima te ljubezni. Mogoče, toda normalen tak človek ni... Takega pač obžalujemo; pomagamo mu po svojih močeh, toda ravnali se po njem ne bomo.
¡Naravni nagon nas priganja, da se rojaki tudi v tujini združujemo. Ohraniti hočemo kar največ domačega v svoji soseski, čim bolj nas zaliva tuje morje, tem več ¡svojega hočemo ohraniti.
Ne narekuje pa nam tega le hrepenenje srca, temveč ¡tudi umski razlogi. Od tesne medsebojne skupnosti, ki naj bo tudi organizirana, kar najbolje se da, imamo korist vsi poedin-ci, ki to skupnost sestavljamo, da, celo tisti izmed naših rojakov, ki to skupnost klevetajo, napadajo ali pa nočejo o njej nič vedeti. Znanca, ki danes noče nič vedeti o slovenski skupnosti in jo kleveta, sem spomnil, kako je v Rimu moledoval prav isto skupnost, da ga je spravila čez morje. „Hudiča,“ mi odgovori, „saj zato so vendar bili. Danes pa mi, hvala Bogu, dobro gre. Nič več jih ne potrebujem...“ ¡Prijatelj, na nevarni poti si... Že Slomšek je spoznal, da je slovenski narodni izkoreninjenec kaj rad tudi verski odpadnik in nravna izguba...
Vedno tesneje se povezujmo... Izrivajmo iz sebe to, kar nas ločuje. .. Ne razbijajmo. Iz kaosa se ne naredi nič pametnega...
Kdor moli, naj med namene ¡svoje molitve vtakne tudi našo skupnost. Da bi se ne razbila, marveč krepila. ¡Da bi uspešno delovala...
Dr. Alojzij Odaf * V
zdaj vesel. Zbor je zapel tri Bajukove: Marijino — Vsi zbori zadonite, s klavirsko spremljavo; narodno Meglica in notranjsko Ena nova zdravica. Za sklep je še navdušeno zadonela Foersterjeva: Pevec, ki se je v sklepu izravnala. v naše geslo: zakaj bi ne pel? — zato še bom pel.
V drugem delu pa smo v 40 minutnem avdiovizualnem prikazu ob slikah in petju sledili poleg obiska v Belo Krajino in rojstno vas pokojnikovo še pomembnim zgodovinskim dogodkom v zvezi z njegovim življenjem.
Množični nastop Pevske zveze z 2.400 pevci leta 1937 na Kongresnem trgu v Ljubljani; naše begunsko šolstvo v taboriščih; ustalitev naše skupine v Men-dozi; prvi obisk škofa Rožmana; Pevski zbor na slovesnostih v Buenos Airesu in nastop združenih slovenskih zborov 1. 1960; Pevski zbor med Ukrajinci v Bowenu za njihov božič 1. 1961 in končno pokojnikova smrt — obujanje spominov. ..	Bb
Allende jeva politična in gospodarska akrobacija
KRIZA PRIHODNJE LETO
Allende je minulo nedeljo podržavil vse čilske bakrene rudnike ter je marksistična vlada proglasila v državi praznik. Vrednost vlog v rudnike, ki so jih izkoriščali Amerikanci, znaša ok. 800 milijonov dolarjev. Za podržavlje-nje je glasoval skoro ves kongres.
V zvezi z Allendejevo politiko so-cializiranja države zunanji opazovalci ugotavljajo, da 'Se mu je doslej posrečilo ohraniti odnose z ZDA, okrepiti odnose z ZSSR in obdržati popolno podporo čilske komunistične partije, dasi sama še ne igra vidne vodilne vloge v državi.
Teh političnih akrobacij Allendeju ni prekinil niti ne nedavni politični umor, kar ni običajna stvar v Čilu. Allende se je doslej obdržal varno na vrhu, ker trenutno razdeljuje bogastvo, ki ga kopiči z razlastitvami in podrža-Ijanjem tako tujih kakor domačih podjetij. Dasi cene v Čilu hitro rastejo, pa Allende tiska eskude trikrat hitreje. Bo pa mnenje opazovalcev, splošna gospodarska in z njo politična kriza doletela Allende ja v približno enem letu. Vsled agrarne reforme je za močno padla že itak revna agrarna produkcija. Nihče, tudi Allende ne ve, kako dvigniti
produkcijo podržavljenega bakra, ne da bi istočasno zvišal dnevnice nezadovoljnim rudarjem.
Največjo zaslombo ima Allende v Moskvi. Novi sovjetski veleposlanik v Santiagu je član sovjetskega centralnega komiteja. Allende sam je zaprosil povezavo Čila s Comeconom, dasi hoče ohraniti zveze z zahodnimi in predvsem ameriškimi gospodarskimi in finančnimi ustanovami. Zagnal se je v iskanje in sprejemanje tuje finančne pomoči, toda Anglija in Zahodna Nemčija se obotavljata, Francija, Belgija in Španija so pripravljene dati le nizke kredite ZDA so dale vojaški material čilski vojski, za katero upajo, da bo tako laže ohranila svoj demokratični značaj.
Opozicijo krščanskih demokratov namerava zdrobiti s plebiscitnim izglasovanjem ustanovitve ene same ljudske skupščine. Ta bo potem izglasovala celoten kontrolni aparat v roke komunistični partiji, katera bo potem mogla Allendeja celo zavreči, če bi kazalo, de bi se mogel nadaljnji»komunizacijski proces ustaviti ali zaobrniti v drugo smer vsled katerega koli notranjega ali zunanjega vzroka.
Kaj je konfederacija
(Nad. s 1. str.)
jo karakterizirali kot konfederacijo. To so bili cesar odnosno kralj (najprej Franc Jožef od 1867 do 1916, nato Karel od 1916 do 1918) in skupna ministrstva: za vojsko, za zunanje zadeve in za finance. Razen tega je obstajalo neke vrste skupno predstavniško telo, ki sta ga tvorili dve delegaciji Avstrije in Madžarske, ki sta se v določenih rokih sestajali, enkrat v Budimpešti, drugič na Dunaju. Te delegaciji sta izbirala avstrijski in madžarski parlament, imele pa sta obe delegaciji enako število članov. Ti delegaciji sta na skupnem sestanku obravnavali o skupnih poslih monarhije, vsaka pa je bila seveda odgovorna svojemu parlamentu.
Ali je bila v Avstro-Ogrski kot konfederaciji dosežena popolna enakopravnost med avstrijsko in madžarsko državo? Ne 'Čeprav bi Pogodba iz 1867 tako enakopravnost skušala zagotoviti, je v praksi bil cesarski Dunaj važnejši kot kraljevska Budimpešta. Zakaj? Zato, ker je Dunaj bil sedež avstrijske vlade, pa še sedež cesarskega dvora in vseh skupnih ministrstev, dočim je v Budimpešti bila samo madžarska vlada. Potem takem bi bilo treba premestiti v Budimpešto vsa skupna ministrstva, če bi hoteli doseči čim večjo enakopravnost med Avstrijo in Ogrsko. Pri konfederacijah, ki nimajo skupnega vladarja, to vprašanje odpade, a v tem primeru je nujno sporazumno dogovorjeno skupno ustanovo porazdeliti po narodnih in političnih središčih držav članic, da bi na ta način preprečili ustvaritev nekega izključnega centra konfederacije, s tem pa se še bolj veča enakopravnost držav-članic. Tak sistem je nedvomno važen v takih konfederacijah, kjer neka skupna ustanova opravlja nadzor nad gospodarskimi posli zveze, pa zasebna iniciativa v gospodarski delavnosti ni popolnoma zagotovljena.
Skupni organi in ustanove neke konfederacije so običajni: zunanje zadeve (politični in gospodarske), obramba in skupne finance za skupne zadeve, v tem je tudi vključeno pobiranje carine. Vse ostale zadeve pa pripadajo v pristojnost posameznih držav članic.
V konfederaciji obstaja prav tako neko skupno telo, ki razpravlja in odloča o skupnih zadevah. To telo mora biti sestavljeno iz enakega števila delegatov posameznih članic, a morejo biti delegacije sestavljene različno na podlagi števila prebivalcev posamezne države članice. V nobenem primeru pa ni, in ne more biti preglasovanja v takem predstavniškem telesu, ker se sklepi odobre enoglasno na osnovi doseženih dogovorov in kompromisov. Torej za razliko od parlamenta v centralistični državi ali v federaciji v predstavniškem telesu konfederacije ni govora o takozvani demokratski večini, kjer so bili v dobi med obema vojnama Srbi pravi mojstri in so prisilili vse Makedonce, Turke, Madžare, Albance, Ru-mune in Bolgare, da so glasovali za radikale in demokrate, da bi na ta način ustvarili v skupščini „srbsko demokratsko večino“.
Glede zveznega obrambnega sistema, sta dve možnosti: 1) Vsaka država članica ima svojo vojsko ter je samo glavno poveljstvo za obrambo zveze
skupno; 2) vsaka država ima svojo vojsko, a poleg nje obstoja še konfederacij ska vojska in skupno vrhovno poveljstvo. Ta drugi sistem je bil v Avstro-Ogrski in mnogi starejši še ga še spominjajo. V obeh primerih pa velja načelo teritorialnost, to se pravi, da vojaki ene države služijo vojaški rok na teritoriju svoje države. To tudi preprečuje vojaško premoč ene države nad drugo, pa tudi, da bi bili vojaški prevrati izvršeni v eni državi bili naprteni še drugim, kakor je bil to slučaj z udarom srbskih oficirjev 27. marca 1941.
V konfederaciji vsaka država članica prispeva svoje del k skupnim stroškom. Ta del se imenuje kvota in jo predstavniško telo določa za določen čas po številu prebivalstva in po moči njenega gospodarstva. Sicer pa vsaka država svobodno razpolaga s svojmi dohodki po znanem načelu: „Moj denar v mojem žepu“.
Konfederacija nima skupne zakonodaje razen tiste, ki je potrebna za vodenje skupnih poslov. Morejo pa obstojati v konfederaciji enaki zakoni v vseh državah, toda te zakone uveljavljajo posamezno in neodvisno zbori in skupščine posameznih držav, kadar smatrajo, da je to v korist tako države članice kot tudi celote.
Seveda je treba pripomniti, da so tu prikazane osnove samo obče priznana načela neke konfederacije, ki bi jih bilo treba uveljaviti, kada bi se danes konfederacija snovala. Ta obča načela morejo biti ožja, razširjena in različno prirejena, tako da bi šele osnovana zveza držav mogla dati odgovor, ali je prava konfederacija ali ne. — Vemo, da danes obstoje zveze držav, ki so manj kot konfederacije. To je n. pr. Benelux (Zveza Belgije, Holandske in Luksemburga), ki je zelo tesno ekonomska skupnost teh treh držav s skupnostnimi ustanovami in organi pristojnimi na področju vse zveze, pa vendar še ni dosežena stopnja prave konfederacije, ker ti organi še niso zadostno razviti, da bi označevali Benelux kot konfederacijo v mednarodnem in državnem pravu. Pravkar smo tudi brali, da na Sredniem Vzhodu | pripravljajo zvezo slični konfederaciji: Egipt, Sudan, Libija in Sirija. Kaj bo nastalo iz tega, n: mogoče reči, toda vemo da je prejšnji poskus konfederacije med Egiptom in Sirilo leta 1961 propadel po dveh letih obstoja.
In končno, najvažneje praktično je vprašenie, ali današnja komunistična Jugoslavija sploh more postati konfederacija, tudi če bi to hotela, Odgovor na to vnrašanie je: Ne more in more! Ne more postati, vse doklor v njej gospodami cmitrArtično organizirana jugoslovanska komunistična parGia. ki vlada- držalo uq Marxovem in Leirnovem unč°lu demokratskega centralizma, ki nomeni vodenie z enega mesta in ki som no seM izklinčrre vsako konfede-rociin na celo tudi federacijo. Konfederacija v sedanji .Tugoslaviii bi bila možna le. če hi se dejansko partiia reorganizirala tako. da resnično postan« Z^«-”a. komunističnih partij posameznih re-"ukpk +er da hi noleg +eg« uvedii nieno organizacijo istočasno todi vse ure-; navedena konfederativna načel® Vsakakor na hi to Tula kli”h temu S« vedno neka komunistična tvorba brez
Mednarodni teden
ZDA so zavrnile vietnamski predlog o izmenjavi vojnih ujetnikov ob istočasnem umiku ameriške vojske iz Vietnama. V Washingtonu smatrajo podrobnosti predloga za nesigume ter nameravajo proučevati okoliščine, ki so privedle komuniste, da so predlog postavili. Vojaške operacije so bile v zadnjem tednu omejene predvsem na skrajni severni del Južnega Vietnama. Doslej je vietnamska vojna stala ZDA že skoro 200.000 milijonov dolarjev, je objavil senator Fullbright.
Na Bližnjem vzhodu ostaja položaj okoli sueškega prekopa nespremenjen. Izrael je objavil, da bodo morale ZDA, če hočejo, da se bo sueški prekop odprl, „doseči večjo pozornost v Kairu“.
Nov moment oddiha za Izrael je bil atentat na maroškega arabskega kralja Hassana II., pri katerem je bil ubit tudi belgijski veleposlanik v Maroku. Hassan je atentatu srečno ušel, dal poloviti vojaške vodje upora in jih postreliti. Arabska kralja: jordanski Husein, sau-dijski Faisal in drugi arabski vodje so Hassanu čestitali, libijska vlada pa se 'e postavila v hran atentatorjev in objavila, da podpira „vse revolucije, katerega koli ljudstva, kjer koli in proti ':omur koli“.
Francoski predsednik Pompidou in zahodnonemški predsednik Brandt sta •e minuli teden sestala v Bonnu na -vojem prvem letošnjem rednem polletnem razgovoru ter sta se sporazumela v vseh vprašanjih razen v vprašanju nivelacije nemške marke z dolarjem.
V	Angliji je vladna kampanja za pridobitev javnega mnenja v prid pristopu Anglije k SET-u v polnem razmahu. Vlada je objavila Belo knjigo o svojih pogajanjih s SET-om ter je raz-noslala 5 milijonov izvodov tega dokumenta šolam, organizacijam, društvom in posameznikom. Laburistični vodja Wilson, ki je, medtem ko je bil sam na vladi, zagovarjal včlanjenje Anglije v ^ET, sedaj še ni dal svoje dokončne izjave za ali proti vključitvi.
V	ZDA je 6. juliia umrl kralj jazz glasbe, Louis \ „Satchmo‘‘ Armstrong, dva dni po svcijem 71. rojstnem dnevu.
26. julija nameravajo s Cabo Kennedy poslati na’ Luno Apollo 15.
NOVI OPERNI SOLISTI
Gojenci opernega študija Akademije za glasbo so se 19. in 20. jun. predstavili ljubljanskemu občinstvu v — Drami. Naštudirali so Purcellovo opero v treh dejanjih „Dido in Enej“. Naslovni vlogi so peli Alenka Dermačeva in Anica Pusarjeva, Franc Javornik in Jaka Jeraša, drugi solisti pa so bili Breda Senčarjeva, Dunja Zupanova, Milka Evtimova in Ana škelova. Zbor je pripravil diplomant oddelka za dirigiranje Niko žličar, dirigiral pa je Ciril Cvetko.
Molčanje je skrivnost uspeha.
Slovenski kardinal Jakob Missia
Notranji razkroj v ZDA
NIXONi POZIVA K MORALNI OBNOVI
Severnoameriški predsednik Nixon se je pretekli teden udeležil konference 159 urednikov iz 13 srednjeameriških držav, ki so jo organizirali v Kansas City ter je zbranim časnikarjem med drugim dejal:
„ZDA se dauas obračajo k mamilom in defetizmu ter se bližajo dekadenci, ki je v preteklosti uničila velike zgodovinske civilizacije“. Izjavil je, da „država potrebuje temeljito moralno obnovo, da se bo rešila smrti“.
Nixon je omenjal današnjo „tendenco poudarjanja napak, kar vodi mnoge državljane, zlasti mladino, v mamila, obup, negativizem in alienacijo“.
„Velike civilizacije preteklosti, ki so postale bogate pa so izgubile voljo do
življenja, do obnove, so postale plen dekadence, ki jih je končno uničila“, je opozarjal Nixon, in pribil: „ZDA se sedaj bližajo tej točki“.
Nixon je nato pozval ameriške časnikarje in druge ustvarjalce javnega mnenja, naj „pomagajo pospešiti narodno moralno obnovo“ in naj „ne dovolijo, da bi problemi sedanjosti zastrli vizijo ameriške bodočnosti“.
Opazovalci ugotavljajo, da so zgornje Nixonove izjave močno odjeknile po ZDA, zlasti še, ko je izjavil, da se zaveda razdvojenosti v državi vsled vietnamske vojne, katera pa bo kmalu prenehala, ker da je konec ameriškega-vojaškega posega v Vietnamu zagotovljen.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
OB JULIJSKIH SLAVNOSTIH
Devetega julija so po vsej Argentini z velikimi slavnostmi znova praznovali dan osvoboditve. Dva dni prej, 7. t. m. zvečer, pa je predsednik general Lanusse na tradicionalni večerji oboroženih sil imel daljši govor, ki je bil sicer naslovljen na tam navzoče višje oficirje vseh treh rodov argentinske vojske. Nestrpno so ga pa čakali tudi vsi ostali krogi argentinskega javnega življenja. Predsednik je v govoru znova poudaril demokratično voljo se-danie vlade, ki da bo narod pripeljala do svobodnih in čistih volitev. Zanikal je tudi ostro, da bi vlada imela namen organizirati kako svojo politično stranko. Vlada le teži h končni povezavi vsega naroda, ko ho ta z jasnimi pojmi, čeprav po različnih poteh, iskal vsem skupne cilje.
Kar pa se tiče gospodarskega po-
GORIŠKA IN PRIMORSKA Ob stoletnici Finžgarjevega rojstva
V soboto 19. in nedeljo 20. junija so se tržaški Slovenci spomnili stoletnice rojstva pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja. Posebno slovesno je bilo na nedeljski akademiji, ki je bila v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Številni nastopi, recitacije in petje, so dali prireditvi svojevrsten poudarek.
Ob tej priliki so tudi odkrili Finžgarjev doprsni kip, ki ga je izdelal akad. kipar France Gorše. Kipar Gorše se je slavnosti udeležil in bil tudi s strani vseh navzočih lepo počaščen. Vso prireditev proslave je oddajal tudi tržaški slovenski radio.
dročja, je predsednik Lanusse zatrdil težnjo sedanje vlade po večji mednarodni neodvisnosti. Podprli bodo domačo industrijo, zlasti manjše in srednje obrate, za kar se bo vpeljal poseben kreditni tečaj. Zaslombo bodo dobile tudi zadruge. Preprečila se bo krvavitev deviz, ki je zadnje čase težko prizadevala domače gospodarstvo.
S temi in drugimi ukrepi pa je vlada dokončno zavrgla liberalno tezo gospodarstva, kot jo je vodil bivši minister Adalbert Krieger Vasena za časa predsednika Onganije. Bolj nacionalna linija sedanje vlade (ki jo smatrajo zmemo-nacionalno v latinskoameriškem sklopu), pa zelo bode liberalne kroge, ki so začeli protestirati proti nekaterim ukrepom. Vendar predsednik Lanusse skuša kljub temu zadržati neko ravnotežje.
Izgleda, da so ukrepi zadnjih dni že rodili vsaj delno zaželen učinek. Dolar, ki je na črni borzi ob koncu prejšnjega tedna skočil na 5.80 novih pesov, je že v začetku tega tedna padel na 5.50, kar je gotovo dobro znamenje. Tudi devizna rezerva že kaže prve znake ustalitve.
Na političnem polju pa je položaj še nejasen. Prav te dni je notranji minister dr. Mor Roig dopolnil sto dni na tem mestu. Njemu pripisujejo izdelavo političnega načrta. Kljub temu, da so bile številne stranke proti temu načrtu, so se praktično že vse pripravile na reorganizacijo in tudi za prijave pri merodajnih oblasteh. Pričakujejo, da bo v kratkem dovoljena celo komunistična stranka. Seveda pa ho vlada s tem večjo vnemo zatrla vsak prevratni poizkus ekstremističnih gverilskih skupin.
Z E
H
B
J E
S ¥ E T
Anica Kraljeva
Ob srečanju na romanju
V Lujanu nenadno srečanje med starimi prijatelji: „Francelj! Bog te živi! Kako sem vesel, da te po tolikih letih vendar enkrat vidim!“ Stiskala sta si roke in ogledovala drug drugega že ra-zorani obraz.
Francelj je prisedel k prijateljevi mizi v ogromnem romarskem prostoru in kmalu sta se prav glasno spustila v pogovor. Mnogo sta si imela za povedati,kaj sta zadnja leta počela in kaj še mislita uresničiti. Tako sta tudi obujala spomine na mlada leta v domovini.
„Ej, zdaj je vse kaj drugega. Naši stari so bolj moževali kakor mi. Posebno tisti, ki so bili na važnih mestih.“
„Moj oče! Siaj sem ga komaj poznal. Bog mu daj dobro! Zvečer na seje, ali v društvo, največkrat pa na pomenek v gostilno.“
„Seveda, tam so pa peli večer za
političnih svoboščin in z monopolnim enostranskim sistemom v posameznih republikah, toda s pravnega stališča bi jo mogli smatrati za konfederacijo.
Ni mogoče vnaprej predvidevati, kako se bodo razvijali dogodki v Jugoslaviji. V vsakem primeru pa ni odveč imeti pred očmi zgoraj navedena dejstva, ko se v tisku v domovini ali v izseljenstvu pojavljajo, ali se bodo pojavljali glasovi o neki jugoslovanski konfederaciji, ali o novi federaciji in o predlogih, kaj vse bi bilo treba storiti, da se to doseže.
večerom, žene so pa doma garale,“ je dodala žena tega, ki je Franclju tako navdušeno pozdravil. Čeprav se je tudi ona vneto pogovarjala z njegovo ženo, ni preslišala niti besede dveh prijateljev.
Res, sem si rekla. Kako je bilo doma?
Kar smo same doživele, kar videle, kar smo brale — moški je bil le redko doma z družino. iSkoro vsak je bil član kakega društva: odbornik, predsednik, vaditelj, pevovodja, vedno v delu za organizacijo.
Vprašanja, ožja in širša, so se razpravljala največkrat v kavami ali gostilni. Žena pa je bila doma, lahko rečemo, vse večere od poroke do smrti, sama z otroki.
Vlogo očeta, se zdi je poleg matere opravljal duhovnik pri krščanskem nauku in s prižnice, pa fantovski odseki in dekliški krožki, ki so mladino, res hvala Bogu, vzgajali.
Možje so se med seboj shajali, pogovarjali, žene pa...?
Ni bilo prav! Vendar je tudi res, da naši moški niso bili takega sistema krivi. Dejstvo pa je, da je marsikakega glavobola, tudi še danes med nami krivo dejstvo, da mož z družino ni imel mnogo opravka. Ali je obdeloval polje, ali mesečno plačo prinašal in po stari tradiciji je bilo s tem „moškemu opravku“ pri vzgoji družine konec. Od časa
do časa je dvignil glas, „da bodo čutili, da je oče“.
No, resnici na ljubo, priznati moramo, da ni bilo povsod tako in vedno tako. A največkrat je bilo in gotovo to ni bilo prav!
Kako je pa danes?
Družinsko življenje se je močno premenilo. Cerkev in vse vzgojne knjige poudarjajo veliko važnost družinske skupnosti, tesno, povezavo med starši in važnost očetove navzočnosti pri vzgoji otrok, posebno sinov.
Tudi med nami opažamo mlade družine tesno povezane. Postal je že vsakdanji pojav, da očka pestuje in leta za nemirnim otrokom, medtem ko se žena pogovarja z znanci in pd. Tudi doma mladi možje pomagajo pri domačem delu. Vsa čast jim, ko je njihova pomoč zares potrebna. Nikakor pa ni na mestu, ko gre na račun najvažnejšega: n. pr. izobraževanja ob dobrem čtivu, ob širjenju obzorja in poglabljanju duha, ker: „Kje bom jemal, da bom otrokom dajal?“ Prostega časa je malo, skušnjav veliko, zato je izbira težka.
Starejša, duhovita gospa, ki je štirideset let z odprtimi očmi sledila, kako so tekle stvari doma, pa tudi kako tečejo tukaj, je na glas premišljevala: „Sedanja mlada žena se je močno spremenila. Noče več biti sužnja domu ne otroku in ne možu. Na ves glas zahteva, kar ji gre in še več!“
„Morda ima prav,“ je zaključila sama. čez čas pa reče: „Vendar se mi zdi, da so naši moški danes manj moški! 'Moški je družini potreben, a on sam je pa potreben moške družbe.“ (Nad. na 3. str.)
AÑO (LETO) XXX (24)
No. (štev.) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIKfi» 15. julija 1971
Mladina beži
„Mladina je naša bodočnost — na žalost“, je pred časom zapisal humorist Žarko Petan. Morda ni imel v mislih kakih posebnih mladinskih krogov. A dejansko njegov aforizem natanko oriše razmerje vladajočega komunističnega režima do mlajših generacij.
Večkrat se je že poudarjalo, da komunisti niso mogli dobiti mladine v svoje vrste. ¡Porazno majhne so številke tistih, ki pristopajo v mladinske veje partije, in še veliko število teh jo kaj kmalu zapusti in se kot odrasli za stranko brigajo le toliko, kolikor jim je v korist.
V tem je tragika razmerja komunizma do mladine, in sploh položaja mladine doma. Desetletja napihovani materializem je moral nujno pustiti posledice. Koristolovstvo, ki ga mladi tolikokrat lahko opazijo pri starejših generacijah v Sami partiji in blizu nje, je režimu spodžagal še tisti mali prirastek, ki bi po naravni poti lahko prišel. Vsa tista mladina, ki se s pomočjo vere ni rešila razkrajanja, je zapadla golemu uživanju le tVamih dobrin.
Nekaj novih, sicer sporadičnih pojavov, pa lahko zasledimo zadnja leta v domovini. Stik z zunanjim svetom, spoznanje večno lažnjivih partijskih gesel, ponižanje pred svetom spričo domačega položaja, ko mora slovenski delovni človek v tujini moledovati za delom in kruhom, spoznanje različnih tokov v svetu, vse to je precejšnje kroge zlasti študirajoče mladine pripeljale do lastnih razmišljanj. Naslednji korak je bil, da so iz premislekov dobili" zaključke, in nato dejanske sklepe, študentovski upori v juniju 1968 so bili prvi j'avni manifest. A udarec je padel v prazno. Mladi so nasedli partijskim in vladnim obljubam. Nikjer v Jugoslaviji se dane -obljube niso izpolnile. Bilo je tudi lahko, študentje niso bili sami dobro svesti svojih zahtev. Povzeli so gesla zahodnih kolegov in jih izrazili v enostavnem: „Mi vemo, česa nočemo, ne vemo pa, kaj hočemo.“
Pred kratkim pa so doma doživeli nov pojav. To je stavko na beograjski univerzi, ki jo je vlada komaj preprečila. In najhujše, izgredi in zasedbe na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Ljubljanski študentje pa so v svojih geslih šli malo dlje. Bežimu so v obraz vrgli vso njihovo zlagano proletarstvo, jih obdolžili buržujstva in zahtevali izvedbo socialnih reform. Je to brez dvoma nov pojav, daleč od stalne pasivne odpornosti večine zdravega dela mladine, daleč pa tudi od navadnih pouličnih razgrajačev. Pojav, ki lahko, gnan v ekstrem, ubere najbolj neverjetne smeri.
Tega se komunistični režim dobro zaveda. A proti temu ne more nič storiti. Načenja problem mladinskih gibanj, preučuje naloge komunistov pri delovanju med mladino, a vse ostane pri besedah in, dobrih željah.
Tako se je v juniju sestal v Ljubljani Sekretariat Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije. Na dolgi seji so razpravljali o „vlogi in nalogah“ komunistov med mladino. Zapirali so oči pred stvarnostjo. Govorili o zanimanju mladine za „sklepe drugega kongresa samoupravljalcev“. Priznali so si, da „mladina pričakuje, da ho družba razumela mladinsko politično gibanje in ga tudi pravilno vrednotila“, a sami so tega nezmožni. Kljub težkemu položaju niso na posvetovanju sprejeli nobenih posebnih sklepov. In kaj naj bi sploh sklenili?
Medtem pa se mladina rešuie v veri, druga tone v materializmu, ali beži v tujino, kamorkoli. Beži od režima, iz te ladje, ki se že potaplja.
PROBLEM LJUBLJANSKE DRAME
Režiserji Žarko Petan, Mile Korun in France Jamnik, so objavili v časopisju Javno izjavo, v kateri sporočajo, da so z 31. majem 1971 prenehali sodelovati z Dramo SNG. Izjavili so, da uvedba treh stalnih dramaturgov in sočasna ukinitev stalnih režiserjev v Drami nasilno prekinja ustvarjalno sožitje med igralcem in režiserjem. Za-
i\OVA JUGOSLOVANSKA USTAVA
Fecha histórica con proyección futura
PARTIJSKA KONTROLA DRŽAVE NEOKRNJENA
V	komunistični Jugoslaviji so pred kratkim sprejeli novo ustavo, že četrto, odkar obstaja tkim. Socialistična Federativna Republika Jugoslavija
Prva jugoslovanska komunistična u-stava je bila kopija Stalinove sovjetske ustave iz leta 1936, z drugo leta 1953 so uvedli tkim. samoupravljanje, v tretji so poudarili federativnost države, z zadnjo, četrto, sprejeto 30. junija t. 1. pa pravijo, da uvajajo suverenost posameznih republik, ki komunistično Jugoslavijo sestavljajo.
V	zvezi s sprejetjem nove ustave je komunistična tiskovna agencija Tanjug objavila kratko poročilo.
Zvezna skupščina, odn. družbenopolitični, gospodarski, socialnozdravstveni in prosvetnokultumi zbor so na ločenih sejah sprejeli predloge ustavnih amandmajev, nakar jih je zbor narodov razglasil za del ustave SFRJ. Vseh sprejetih amandmajev je 23.
Zvezna skupščina je sprejela tudi predlog kandidatov za člane predsedstva SFRJ, ki ho odslej naprej vrhovno vodstvo komunistične Jugoslavije
Predsednik tega predsedstva je seveda diktator Tito, ki je lahko vedno znova izvoljen na to vrhunsko mesto. Iz vsake republike bodo v predsedstvu sedeli po trije partijci, iz obeh pokrajin, Kosova in Vojvodine pa po dva, tako da bo poleg Tita štelo predsedstvo, odn. kakor mu uradno pravijo: zvezni izvršni svet, 22 članov. V' predsedstvo so bili poslani:
iz Bosne in Hercegovine: Hamdija Požderac, Rado Drgojnič in Augustin Papič;
Iz Črne gore: Vido je Žarkovič, Do-broislav čulafič in Veljko Mičunovič;
iz Hrvatske: Jakov Blaževič, Djuro Kladarin in Mika Tripalo;
iz Makedonije: 'Nikola Mincev, Krste Crvenkovski in Kiro Gligorov;
iz Slovenije: Sergej Kraigher, Marko Bulc in Mitja Ribičič;
iz ¡Srbije: Dragoslav Markovič, Koča Popovič in Dragi Stamenkovič;
iz Kosova: Illaz Kurteshi in Velli Deva;
iz Vojvodine: Mathyas Kelemen in Ilija Rajačič
Nova, odn, katera koli naslednja jugoslovanska komunistična vlada ho smela biti sestavljena samo iz kandidatov, ki jih predlagajo republike in obe pokrajini
Razen zvezne vlade bo odslej najprej gospodarilo v komunistični Jugoslaviji sedem zveznih tajništev, odn. sekretariatov, en zvezni svet, štiri zvezne uprave, osem zveznih zavodov in tri zvezne direkcije.
Zvezni sekretariati bodo naslednji: za zunanje zadeve, kar pomeni, da se bodo morale vse „suverene“ republike v odnosih do dosedanjih držav in ostalega sveta ravnati po zunanji politiki, ki jo diktira Tito odn. partija;
za narodno obrambo: nobena od republik ne bo imela svoje vojske, ker bo ta še vedno ostala ,jugoslovanska1 vojska.
za notranje zadeve: partija bo še naprej ohranila totalno nadzorstvo nad v~emi republikami skupaj in vsako republiko posebej s centralnim policijskim aparatom;
za gospodarstvo, za finance, za zunanjo trgovino: notranja in zunanja trgovina, davki, gospodarski plani — vse bo še vodeno iz centra v Beogradu in vse se bo še naprej stekalo v center. Vise republike bodo morale še naprej delati za ,skupnost*, ne vsaka za sebe;
za delo in socialno politiko: delavski razred, ki naj bi po ustavi vladal, ostaja orodje partijskega novega razreda.
Od nekdanjih zveznih svetov ostane samo zvezni svet za pravosodje, ker nač ostane tudi notranji sekretariat zvezna ustanova- Komunistično policija
radi tega imenovani nočejo več sodelovati v Drami, kjer bi na eni strani bil samo nezmotljivi in umni ukazova-lec, na drugi pa poslušni in ubogljivi izvajalci.
in komunistično pravosodje hodita z roko v roki v Titovi Jugoslaviji za totalno oartijsko kontrolo države. Ukinjeni pa so sedaj: zvezni svet za izobraževanje in kulturo, ker so komunisti uvideli, da stopnja izobrazbe in kulture v državi pada od zahoda proti vzhodu in njune ravni v posameznih republikah ni mogoče spraviti na skupen imenovalec; zvezni svet za koordinacijo znanstvenih dejavnosti, iz enakih razlogov, dalje zvezni svet za zdravstvo in socialno politiko in zvezni svet za delo, ker bo to delovanje osredotočeno itak v sekretariatu za delo in socialno politiko.
Ukinili :so tudi dva zvezna zavoda: za moderno tehnično sodelovanje in geološki zavod ter več zveznih komisij: za jedrsko energijo, za kulturne stike s tujino (partijska vodstva po posameznih republikah, predvsem v slovenski, hrvatski ter srbski bodo odslej naprej vsaka zase skrbela za razkroj političnih emigracij), za verska vprašanja (partija v Sloveniji in Hrvatski bosta vodili boj proti katoliški Cerkvi, partija v Srbiji proti pravoslavju), dalje za fizično kulturo in pregled filmov.
SPREMEMBE LE NA PAPIRJU
Če so nekatere člene ustave iz leta 1968 s sprejetimi amandmaji tako prikrojili, da po črki zagotavljajo zrah-Ijanje federacije odn. večjo neodvisnost posameznim republikam, pa se ves pri-rid razblini v nič ob imenih članov oredsedstva države. Naj bo Titovo vrhovno predsedovanje še tako „nietetne-ga“ značaja, ker pač ta partizanski poglavar danes nosi že svojih 79 let in je njegovim partizanskim ..ostankom v državi simbol minule -«h«v, dejstvo ostaja, da državo vodi s Titom na čelu edino le partija, ki ni decentralizirana. Poleg drugih članov predsedstva nam to potrjujejo imena slovenskih članov: vsem je znan Sergej Kraigher, nič manj prosluli policist Mitja Ribičič, Marko Bulc pa je bil doslej predsednik skupščinskega odbora za nadzorovanje dela raznih partijskih policij; vsi stari partijci.
V poročilih tujih tiskovnih agencij o novi jugoslovanski komunistični ustavi in o novem zveznem predsedstvu, ki ga imenujejo kolektivno vodstvo države, beremo mnenja, da bo komunistična Jugoslavija obstala, dokler bo Tito še živel in da se bo vrednost zveznega pred-edstva kot kolektivnega vodstva, ki naj državo obdrži pod kontrolo in skupaj, izkazala šele po' njegovi smrti. Mnenje ni brez podlage, dasi jugoslovanskim narodom tudi razpad države ne bi prinesel neodvisnosti, ker si opazovalci ne morejo predstavljati, da bi Moskva prekrižanih rok čakala, da bi ji možnost; obvladanja Jadranske obale ušla iz rok.
Garišha in i*rimarsha
Kaj je bistvo nesoglasja?
Fred dobrimi šestimi leti je začela v Trstu izhajati revija Most. Glede smeri revije, sodelavcev in urednikov je bilo več kritik in tudi polemik. Uredniki so se večkrat menjali. Zadnji uredniški odbor je bil sestavljen tako: Stanko Janežič, ki je istočasno urednik mariborske Nove mladike in ne živi več v Trstu; Boris Podreka in Marijan Rožanec, katerih nobeden ne živi v Trstu, Rožanec je pa tudi urednik ljubljanskih Problemov. Iz Trsta so bili v uredništvu pisatelj Rebula ter Lokar in Vremec. Pred dobrim mesecem pa se je zvedelo, da je izstopil iz uredništva nisatelj Rebula, ker se njegovi pogledi idejno ne strinjajo več s smerjo nekaterih glavnih sodelavcev in urednikov “■e revije. Kaj pa je bil konkretni povod, da se je Rebula odločil za izstop, 'avnosti še ni znano. Ker ie bil tudi še "o izs+onu v zndnii številke revije Mosf «e vedno naveden med uredniki, je majska . številka tržaške' Mladike objavila -'edeče noiasnilo: „V zadnji številki 1'Tnc-tu, ki ie te dni izšla, je pomotoma o^Ldo med urednik; ime Aloiza Rebule ki jo dei>nsko s to številko izstopil iz "rodniškeva odbora.“
Nuevamente la celebración del nueve de julio, ha congregado en un ideal común a todo el pueblo argentino. Se ha recordado a aquellos hombres, que en los momentos más difíciles para la patria supieron buscar y encontrar el mejor camino, el de la Independencia, y en él comprometieron sus mejores esfuerzos. Ardua ha sido la tarea, numerosas las dificultades. Pero posponiendo los intereses personales en aras del bien de la patria, han podida forjar para la posteridad una nación libre e independiente.
El ejemplo de nuestros proceres, ha de ser hoy, más que nunca, imitado. En este momento difícil para la patria, su abnegación y sacrificio debe conducir los esfuerzos de las generaciones presentes. Como ellos debemos renunciar a mezquinos intereses privados y todos, en una gran unión, luchar por un futuro mejor para nuestra patria.
Los eslovenos, residentes en la Argentina, junto con nuestra adhesión a la magna fecha patria, hemos expresado el agradecimiento por todo, cuanto de este suelo recibimos, a la vez que también nosotros comprometimos nuestros mejores esfuerzos, por el bien y la grandeza argentina.
Zgodovinska obletnica za bodočnost
Ponovno je praznovanje devetega julija združilo v skupni ideal ves argentinski narod. Spomnili smo se vseh velikih mož, ki so v najtežjih trenutkih za domovino, znali iskati in tudi najti najboljšo pot, pot neodvisnosti, v katero so položili svoje najboljše moči. Težko je bilo delo, številne so bile zapreke. Toda dobrobit domovine so postavili pred svoje osebne interese in tako iso zmogli zgraditi za bodočnost svobodno in neodvisno državo.
Ta zgled naših velikih mož posnemajmo danes bolj kot kdajkoli. V tem, za domovino težkem trenutku, naj njihove odpovedi in žrtve vodijo sedanje rodove. Kakor oni, se moramo tudi mi odpovedati malenkostnim osebnim interesom in se vsi skupaj tesno združeni boriti za boljšo bodočnost naše domovine.
Slovenci, ki živimo v Argentini, smo se pridružili temu veličastnemu praznovanju in se zahvalili za vse, kar nam je ta zemlja dala, obenem pa smo zagotovili, da bomo 'tudi mi prispevali s svojim trudom k veličini Argentine.
Uto protestira v Sofiji in Moskvi
Sredobežne sile, ki postajajo v komunistični Jugoslaviji vedno močnejše in ki jih tudi nova ustava ne bo zaobrnila v sredotežne, pripisujejo jugoslovanski partijci „nacionalistom“ v svojih lastnih vrstah, dasi istočasno in uradno zatrjujejo, da so v 'Titovini vsa narodna vprašanja rešena že od konca druge svetovne vojne.
Diktator Tito, ki ga bo zvezna skupščina na svojem zasedanju konec tega meseca znova izvolila za predsednika, sedaj za „predsednika predsedstva“, je pred nekaj dnevi spet hodil po Sloveniji ter se je ustavil tudi v Ravnah, kier je v govoru železarskim delavcem dejal, da „pozivam vse državljane na odločen boj proti tistim, ki skušajo obnoviti nacionalistične antagonizme v državi“. Tito je tudi ponovil svojo bojazen za nadaljnjo strnjenost partije ter ie rotil, da je treba „Ligo jugoslovanskih komunistov revalorizirati, da bo znova postala revolucionarna stranka temelječa na marksistični doktrini.“
Kakor notranje, tako Tita skrbe tudi zunanie politične razmere, predvsem v odnosih z Moskvo in njenimi sateliti.
V Bolgariji so imele sile Varšavskega pakta pred kratkim velike manevre ter so bolgarska letala — nehote, trdilo Bolgari, hote, trdijo v Beogradu — letela nad jugoslovansko republiko Makedonijo. Titova Jugoslavija je poslala oster protest v ¡Sofijo, ker so se v Beogradu takoj spomnili na bolgarski polhi ep po Makedoniji. Za Titovo Jugosla-viio ie bil prelet bolgarskih letal, toli-t'o bolj grozilen, ker monevrirajo v '•klonu sil varšavskega pakta — pod vrhovnim sovjetskim poveljstvom.
Titov Beograd je poslal drugo protestno noto tudi v Moskvo, toda ne v zvezi z manevri v Bolgariji. V sovjetski prestolnici spet dobivajo veliavo komunistični politični emigranti, ki se jim ie ob prelomu leta 1948 posrečilo uiti Titovemu preganjanju. Stalin jih je takrat kot svoje zveste pristaše komin-formovce sprejel z odprtim rokami. Hruščov jih ie potisnil v ozadje, ko se ie pobotal s Titom. Brežnjev se jih se-
daj spet poslužuje, ko poželjivo čaka na Titovo smrt in totalno vrnitev Jugoslavije v sovjetski blok. Ti kominfor-mistični jugoslovanski emigranti v zadnjih tednih po radiu iz ZSSR silovito napadajo Tita in njegov režim, se povezujejo z nekaterimi jugoslovanskimi političnimi emigranti na Zahodu (dr. •Jeličeva hrvatslca skupina), nekateri pa so se vtihotapili tudi nazaj v Jugoslavijo s pomočjo stalinističnih elementov zlasti v Titovi vojski.
Titova vlada je protestirala v Moskvi proti rovarjenju omenjenih komin-formovcev, pa je seveda njen protest naletel v Kremlju na gluha ušesa.
V smrtnem strahu pred sovjetsko intervencijo se je Tito spomnil tudi ria rdečo Kitajsko. Dasi sta se od leta 1958 naprej pa do nedavna Beograd in Peking medsebojno napadala — vsak je trdil, da je njegov komunizem pravi — sta se sedaj pred skupnim sovražnikom pobotala. Tito je poslal svojega zunanjega ministra Tepavca za osem dni na Kitajsko ter je ta obhodil Peking, Nanking in Šanghaj.
Z Maocetungovim režimom Tepavac sicer ni sklenil nobene konkretne, po-codbe, sta pa Beograd in Peking v skupni izjavi poudarila, da „je treba spoštovati suverenost, neodvisnost in nevmešar.je“ in da bosta „okrepila gospodarske, znanstvene, tehnične in kulturne stike med seboj“.
Poudarek v skupnem poročilu o ne-vmešaniu ter izjavo predsednika kitajskega parlamenta Li Hsien-niena, da lahko „Jugoslavija računa na odločno oodporo kitajskega ljudstva v svojem boju proti zunanji agresiji“, smatrajo opazovalci naperjeno na Moskvo. Istočasno pa si Peking skuša ustvariti no-vo bazo na Balkanu, dasi ne tako trdno, kakor v Albaniji, pa zato toliko važnejšo v Titovi Jugoslaviji. Dvomijo pa, da bi Peking skočil Moskvi v hrbet, če bi sovietska voiska z Jugoslavijo uprizorila novo Češkoslovaško v slučaju „nevarnosti“, da bi po Titovi smrti mogla ta država postati „plen reakcionarnih elementov“.
Dr. Branko Pešelj:
Kaj Je konfederacija
(Nadaljevanje in konec)
Zadnji primer neke vrste konfederacije je bila Avstro-ogrska monarhija in to od 1867 do 1918. Avstro-Ogrska ni imela skupne centralne vlade, temveč samo skupne organe in ustanove. Na Dunaju je bila avstrijska, v Budimpešti pa madžarska vlada; vsaka vlada je na ..svojem ozemlju imela povsem neodvisno izvršno oblast.. Prav tako ni bilo niti skupnega zakonodajnega tele-
sa, ki bi izdajalo zakone za celotno področje monarhije, prav tako seveda tudi ni bilo kakšnih skupnih sodnih organov. Vsaka polovica monarhije je v svojem parlamentu izdajala lastne zakone, katere je pač smatrala za potrebne in sodila po njih v svojih lastnih sodiščih.
Med drugim pa je Avstro-Ogrska imela skupne organe in ustanove, ki so (Nad. na 2. str.)