ftt. 104. V Gorici, v soboto dne 5. septembra 1908. hbajft trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldno ter stane po poŠti ^',T,X drejemana ali v Gorici na dom poSiljana: \%*\ vse leto ........15 K S •/............i«» i V,...........5 , Poaamidne Številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje izradne priloge: Ob vem letu »Kažipot po Sortnem,in Bradjj^ai^fcefii,^ »Kažipotpo Ijubljani in kranjskib mestih", daljo dva'; trat v letu „Voznl red železnic, parnikov in poitnil vei". Naročnino sprejema Hpravništvo v Gosposki * ulicj štev. 7 I. nadstr. v »Gorjški Tiskarni c A. GabrSCek Ha naroČila brez doposlane naroCnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po**PstiL-vrstah 5e-tiskano i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. VeSkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. 04govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič TečajXXXVIII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, K. Lavrii. Uredništvo se nahaja v Gosposki uBoi.Bt. 7 v Gorioi v I. nad .ti Z urednikom je mogoč"? govorili vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvosena. haja v GosposMulioiSt.7vI. nadstr. na levo v tiskar n HaroJnino In ogl&se jo pla«atl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu. NaroCnina, reklamacije in druge refii, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo Je npravnlltvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolsk« ul., Jellersitz v Nunski al., Ter. Leban na tekali§5u Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po kopaliSčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovaflsk v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenffifi na trgu della Caserma. — Talafon it. 83. — »Gor, Tiskarna* A. GabršCek (odgov. J, Pab6i6) tiska in *al. Pozdravljeni, slovanski časnikarji! Bela, Ljubljana sprejme v torek v svojo sredo odlične goste — slovanske Časnikarje. Sprejme jih slovesno, kakor se pač spodobi za zastopnike mogočne časnikarske sile. Ti časnikarji pa so vsem Slovencem ljubi gostje, saj so naši bratje, po katerih se pretaka živa slovanska kri. Zato jih mora pozdravljati z navdušenjem cela Slovenija. Deset let je poteklo, odkar je bil prvi slovanski časnikarski kongres v zlati Pragi. Potem so se vršili kongresi pO raznih-slovanskih zemljah, vsi dobro obiskani, vsi rodeči vspehe. Malo smo se poznali Slovani med seboj še do zadnjih časov; celo huda sovraštva so obstojala med slovanskimi rodovi; žal, sovraštva med dvema slovanskima bratoma tam ob ruski meji še vedno ni konec. Časnikarski kongresi so zbliževali slovanske rodove; časnikarska sila je gladila pot in jo tudi končno ugladi, da bo mogla Slavija nekoč pritisniti na svoje grudi združene, ljubeče se svoje sinove. Na časnikarskih shodih so se žgale iskre v ostrih debatah, či-Btila so se v njih mnenja, žarki ogenj je grel ter vplival dobrodejno, da so se jačile sile slovanske vzajemnosti ter izginjala v njem bo-vraštva. Počasi je šlo, ali šlo je, in reči smemo, da se je izvršil med Slovani v zadnjih letih prav vsled časnikarskih kongresov velikanski preobrat. Polje vzajemnosti med slovanskimi narodi ni sicer še docela obdelano, toda velika ideja, katero so zastopali letos dr. Kramaf, Hribar in dr. Hlibovicki v Petro-gradu in Varšavi ter jo ovekovečili v Zlati Pragi, kaže pot, ki vede v veliko slovansko bodočnost. Zasluga je časnikarskih shodov. Najboljše merilo za te pojave je uam sovražno nemško in laško časopisje, katero se kar peni nevolje radi slovanskega zbliževanja ter velikih kulturnih in gospodarskih akcij, ki se imajo izvršiti..... časnikarski kongresi utrjajo stanovsko organizacijo, potem pa še segajo na široko polje našega delovanja. In to je obsežno. Z ato pa se je oglasilo letos izredno mnogo slovanskih Časnikarjev: ruskih, čeških, poljskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, sloven- skih, udeleži se tudi mnogo drugih politikov, tako da bo kongres veličasten, impozanten, nekaj takega, nad čemur bodo strmeli naši sovragi. Da pa bo kongres tako impozanten, to je povzročilo zopet letošnje znano zborovanje v Pragi in pohod treh slovanskih delegatov v ponosni Petrograd. Naj rodi tudi ljubljanski kongres dobre sadove. Kakor je izginil spor med Srbi in Hrvati, kakor se zravnava razmerje med Rusi in Poljaki, tako naj izgine tudi iz slovanske Galicije bratomorni boj! Sporazum med Rusi in Poljaki mora vesti do takega rezultata.... Časnikarji raznih slovanskih rodov bodo prihajali te dni v Ljubljano, ki si nadene slavnostno lice v dostojen sprejem. Vsi, ki se zavedamo potrebe slovanske vzajemnosti, gledamo z vzdrhtevajočim srcem proti Ljubljani in pošiljamo pozdrave slovanskim časnikarjem. Pozdravljeni, vi možje, zastopniki velike sile, narodni delavci, proroki boljše slovanske bodočnosti, pozdravljeni l Pozdravljamo Vas, goriški Slovenci; od italijanske meje in od bregov bistre Soče pošiljamo Vam pozdrave: Dobro došli na slovenski zemlji! — V podkrepilo ste nam v trdem boju za obstanek, katerega zagotovitev pa vidimo v močni slovanski vzajemnosti na realni podlagi, ki ste jej Vi pravi utemeljitelji. Zato še enkrat: Pozdravljeni, slovanski časnikarji! Slouenci! Dne 8. septembra se v Ljubljani slovesno položi temeljni kamen spomeniku Primoža Trubarja, našega literarnega Kolumba. V tem spomeniku naj se povrne med nas on, ki ga je nekoč pregnala nehvaležna domovina. Našim skromnim razmeram primeren- bo ta spomenik, in letos, ko poteka štiristoletnica Trubarjevega rojstva, bi bil najprimernejši čas, »da mu postavimo ta simbol narodne ljubezni in hvaležnosti. Ker pa so nepremostljive zapreke onemogočile, da bi že letos vstala pred nas izpod kiparjeve roke /Trubarjeva podoba, se ga hočemo v tam prazničnem letu hvaležno spomniti ravno ob priliki, ko bodo bivali med nami glasniki slovanske kulture, slovanski časnikarji, Ko se bode tako pred vsem slovanskim svetom položil temeljni kamen Trubarjevemu spomeniku, naj se hvaležno spomni vsak Slovenec njega, ki je položil temeljni kamen našemu slovstvu. Vsaka zavedna Slovenka in vsak zavedni Slovenec ter sleherno narodno društvo dokumentira s svojo navzočnostjo pri slovesnem polaganju temeljnega kamena, da vemo ceniti in da smo vredni kulturnega dela, ki je imelo v Trubarju -svoj izvor! Pripravljalni odbor m Trubarjev spomenik v Ljubljani dne 2. septemkra 1908. dr. Ivan Tavčar ar. Pavel Grošelj predsednik. tajnik. napiiitika in spominske plošče pesniku Simonu Gregorčiču. Pripravljen je velik škandal. Jutri se odkrije na Vršnem našemu pesniku Simonu Gregorčiču nagrobnik in spominska plošča. — To je vse prav in lepo, ali prav ni, da bodo peli ob taki priliki na Vršnem — laški cerkveni pevci iz Gorice. Župnik Kokošar na Travniku v Gorici je naučil svoje laške pevce mašo in par Gregorčičevih pesmij, katere bodo peli našemu pesniku v spomin. Marsikedo se prime za glavo, ko začuje to vest, in marsikomu se bo zdela celo povsem neverjetna, toda je r es-nična. Pa kako je prišlo do tega škandala ? — Ko je pesnik umrl, se je osnoval osrednji odbor v Gorici, pa iz klerikalne stranke tako j prefrigano, da so dobili vso reč v roke kle- j rikalni strankarji; naprednega politika niso • J hoteli nobenega v odbor; ne le to, tudi ne nobenega izrazitega pristaša napredne stranke ¦ ' niso pritegnili v odbor, pač pa nekaj mladih ' gospodov, ki so bili politično brezbarvni. To je bil pričetek s posebnimi nameni. Klerikalci so se hoteli s to priliko okoristiti ter pridobiti za „Šolski Dom" kolikor mogoče tisočakov, drugo pa porabiti za nagrobnik. Nabiralo se je in nabiralo, klerikalci so dali napraviti ploščo in nagrobnik, „ Šolskemu Domu", klerikalni politični postojanki, so odšteli lepe tisočake, in za ostali denar stojita sedaj plošča in nagrobnik na Vršnem. Odkar je umrl, zlorabljajo njegov spomin, da bi tiin lažje kaj pridobili za klerikalne blagajne, pri tem profanujejo njegovo ime ter delajo škandale. Menda bo to zadnji škandal, da pride katoliški župnik iz Gorice na njegov grob z laškimipevci! Kokošar je namreč tudi v osrednjem odboru. Zato je naredil glede pevcev vse po svoji volji. Koliko slovenskih pevcev je na razpolago, ki bi lepo zapeli pokojnemu pesniku ob nagrobniku. Toda primernih klerikalnih slovenskih pevcev nima Kokošar na raz polaga;.odtod njegova odločitev, da bodo peli na Vršnem laški pevci iz Gorice. Če to ni škandal, kaj pa je?I Tudi poprašali niso nikjeri po pevcih, nič; kar po svoje so ubrali pot ter izbrali laške pevce, češ, »svojih nimamo, pa naj pojo Kokošarjovi laški cerkveni pevci". V tako grdo, vse obsodbe vredno strankarstvo so zagazili klerikalci ob tako resni priliki odkritja Gregorčičevega nagrobnika. Namesto da bi bil ves narod primerno po svojih zastopnikih sodeloval pri predpripravah in sedaj ob otvoritvi nagrobnika, so poskrbeli nesramni klerikalci, da ima vsa reč popolnoma strankarsko klerikalno lice. Škandal je velik. N6, kar je, je: jutri pridejo na Vršno laški pevci iz Gorice pet mašo in Gregorčičeve pesmi. Mi ne odsvetujemo in ne priporočamo udeležitve ob taki skrajni netaktnosti s klerikalne strani. Mislimo pa, da ljudstvo z veljaki na Vršnem in tam okoli po Tolminskem ubere pravo pot nasproti nameravanemu škandalu. Laški pevci na Gregorčičevem grobu t Obrnil bi se pesnik v grobu, ko bi vedel to. Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) — Najina bodočnost, najine nade! vaklikne d'Artagnan z mrzličavo naglico; kaj nam je treba misliti na to, 5e rešimo kralja! Ko bo kralj rešen, zberemo njegove prijatelje, potolčemo puritance, si osvojimo zopet Angleško, se vrnemo s kraljem v London, ga posadimo trdno na njegov prestol.... — In on nas naredi za vojvode in parile, pristavi Porthos, čegar oči so žarele veselja že pri misli na to bodočnost, ki se je njemu samemu zdela kakor bajka. — Ali pa nas pozabi, pravi d' Artagnan« — O! vsklikne Porthos. — E, saj smo že videli take stvari, prijatelj Porthos; zdi se mi, da smo storili nekoč kraljici Ani Avstrijski uslugo, ki ni bila mnogo manjša od one, ki jo hočemo sedaj storiti Karlu L, a to ni oviralo kraljice Ane, da nas je pozabljala celih dvajset let. ^ Toda povejte vendar, d' Artagnan, vam je li Žal, da ste ji storili to uslugo ? vpraša Athos. — Pri moji veri, ne! pravi d' Artagnan, in pri- znati moram celo, da sem našel v trenutkih najslabše volje v tem spominu neko tolažbo. — Torej vidite, d'Artagnan, da so princi sicer dostikrat nehvaležni, ali Bog ni nikdar nehvaležen. — Čujte, Athos, pravi d* Artagnan, jaz mislim, da ko bi vi srečali hudiča na zemlji, bi ne mirovali prej, da ga ne bi odvedli s seboj v nebesa. — Torej, pravi Athos ter ponudi d' Artagnanu roko.... — Torej smo si edini, pravi d'Artagnan; Angleška se me zdi prav prijazna dežela, in ostati hočem tu, toda pod enim pogojem. — Pod. katerim ? — Da me ne boste silili, naj se učim angleško! — No torej, pravi Athos zmagoslavno, sedaj vam prisegam, prijatelj, pri Bogu, ki nas čuje, pri svojem imenu, ki je, kakor mislim, neomadeževano: jaz verujem, da čuje nad nami neka moč in imam nado, da bomo vsi štirje še videli Francijo. — Bodisi, pravi d' Artagnan, toda jaz priznam odkrito, da sem čisto nasprotnega mnenja. — Ta d'Artagnan! pravi Aramis. V naši sredi zastopa vedno opozicijo parlamentov, ki pravijo vedno »ne« in ki delajo vedno »da«! — Da, in kateri mod tem rešujejo domovino, pravi Athos. — No, prav, pravi Porthos ter si mane roke; kaj ko bi sedaj, ko je vse dogovorjeno, mislili malo na kosilo ? zdi se mi, da smo tudi v najkritičnejših položajih svojega življenja vselej obedovali, ali ne? — Ah, da, le govorite o obedu v deželi, kjer jedo" za vsak praznik na vodi kuhano ovčje meso ter pijejo pri vsaki pojedini pivo! Kako vraga ste prišli v tako deželo, Athos ? Ah, pardon! pozabil sem že, da niste več Athos, pristavi d'Artagnan smeje; toda nič ne de, povejte nam vendar svoj načrt za obed, Porthos. — Moj načrt? — Da, saj imate kak načrt, ali ne? — Ne, samo lačen sem. — Vraga! če ni drugega, lačen sem tudi jaz! Toda to Še ni vse, če je Človek lačen, dobiti je treba kaj za želodec, in če se že nočemo pasti, kakor naši konji... — Ah! pravi Aramis, ki se ni bil še tako popolnoma odtujil posvetnim stvarem kakor Athos, ali se spominjate krasnih ostrig, ki smo jih jedli, ko smo bili v Parpaillotu? — In one gnjati jagnjet iz slanih močvirij! pravi Porthos ter si oblizne ustnice. — Toda nimamo li-tu prijatelja Mousquetona, ki vas je tako dobro redil v Chantillv-ju, Portos ? pravi d'Artagnan. — Saj res, odvrne Porthos, Mousqueton je tu, toda odkar je intendant, se je zelo zredil; nič ne de, pokličemo ga. In da si zagotovi prijazen odgovor, zakliče Porthos: — Hej, Mouston! Mouston se prikaJie; njegov obraz je bil zelo kisel. —- Kaj pa vam je, dragi gospod Mouston ? vpraša d'Artagnan, ali ste morda bolni? —- Gospod, lačen sem, odvrne Mousqueton. — ,Np, prav, ravno vsled tega smo vas poklicali, Kaj poreče cela Slovenija, da smo go- j riški Slovenci tako njalo vredni, da tako malo -častimo velikega Gregorčiča, da pustimo, da pridejo k odkritju nagrobnika pet laški pevci 1 Strankarska brezobzirnost, fanatično s t, klerikalna strast dela to. To povemo celi javnosti. Nismo hoteli prej pisati o tem, prav namenoma, da vidi ijndstvc klerikalce sedaj v njihovi strankarski brezobzirnosti in podjosti ter izvaja posledice. * * * Ta članek (z majhno premembo) je priobčil včerajšnji „Primorectt. Na to je bil dirndaj po Gorici. Kokošar je letal okoli in še dragi ter iskal, ne vemo kaj; morda celo slovenskih pevcev, katerih se je znal tako lepo ogniti!? Klerikalci pa niso nikdar v zadregi z izgovori. Tako se izgovarjajo tudi sedaj, da je Kokošar pred časom baje rekel nekemu gospodu, naj popraša pri ^Pevskem in glasbenem društvu", če bi sodelovalo pri odkritju spomenika na Vršnem. Dejstvo je, da aPevsko in glasbeno drustvoa ni bilo ne ust me no vse pismeno po-prašano za sodelovanje. Ce bi klerikalci kaj takega trdili, bodo zopet nesramno lagali. Ni pa dvoma, da bi bili društveni pevci radi sodelovali, ako bi jih bil »osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" za to prašal. Kakor je sodelovalo društvo rado pri pogrebu — nepozaben je utis petja ob mrtvaškem vozu na Gorisčeku — tako bi se bilo rado odzvalo vabilu za sodelovanje na Vršnem. Usiljevati se seveda ne more. Klerikalni izgovori so puhli in ne morejo dobiti poslušnih ušes pri razsodnih ljudeh. Klerikalci so imeli v rokah vso prireditev — res ne vemo, čemu so bili drugi gospodje v odboru?! — in če bi bilo klerikalcem kaj mari za to, da se bo culo. ob nagrobniku lepo slovensko petje, bi se bili lepo pISDliRI obrnili na „Pevsko in glasbeno društvo", pa bi se bilo izvršilo vse lepo v čast pesniku in v Čast goriškim Slovencem. Tako pa so goriške Slovence podli klerikalci umazali pred celim svetom. Laški pevci na Gregorčičevem grobu!!!! Ali bi bilo mogoče na pr., da bi peli na Štajerskem ob pogrebu slovenskega rodoljuba nemški pevci! Ne! Goriški brezdomovinski klerikalci so dosegli rekord v strankarski strasti. Kajti strankarska peklenska strast, ki pretresa te neposvečene in posvečene ljudi, jim je narekovala čin, katerega mora z vso odločnostjo zavrniti ter najhujše obsoditi sleherni Slovenec! Ubijali so ubogega pesnika, ko je živel; v Gorici so ga izkoriščali v svoje namene, in ko so iztisnili iz njega nekaj političnih verzov, so veselja ploskali: „Naš Šimen, naš Šimen". Po smrti so takoj začeli kovati kapital zase z njegovim imenom, ga potiskali v klerikalno stranko, ob njegovem odru je imel veliki duhoven don Antonio Gregorcig tako malo spoštovanja do pokojnika, da ni mogel mirovati, marveč je šel farbat v Št. Peter, ob krsti na Vršnem pa so culi ljudje iz ust duhovnika govor, radi katerega so se za glavo prijemali — sedaj bo sledil menda zadnji škandal pesniku od klerikalne stranke, da pridejo laški pevci na njegov grob. Taki so klerikalci! Tukaj jih vidite. Ljudstvo, oglej si jih dobro in razmišljaj, kaj delajo. Dajemo, da bo govoril na Vršnem pri odkritju dolgočasni profesor Berbnč. Bavso še tega je manjkalo. Potem je škandal najpopolnejši. DOPISI. Iz DalHIGljI. — Ni je menda pod avstrijsko vlado dežele, ki bi bila tako jednonarodna, kakor je Dalmacija. Njeno prebivalstvo tvori 98% hrvatskega in le ostala 2% italijanskega — ali pravilneje rečeno — poitalijančenega naroda. In mi Slovenci, katere druži tesna vez z bratskim nam narodom hrvatskim, naj mar malomarno preidemo mimo žalostnih razmer, zanesenih v to pokrajino s preračunljivimi načrti. Nikakor. Prvič naše bratstvo in drugič okolnost, ker ravno ista kruta, neizprosna roka, ki tlači in nas Slovence ovira v kulturnem razvoju, ravno ista in po istem sistemu nastopa v avstrijski koloniji, v hrvatski Dalmaciji. Ti razlogi nam narekujejo, da zasledujemo pojave v političnem življenju prebivalcev te kraljevine, Dalmacija stoji tik pred deželnozborskimi volitvami; toda razdrapana — nepripravljena —. Mislilo se je, da bode dež. zbor dalmatinski še enkrat sklican na izredno zasedanje, klub pretečenej 6 letni dobi. — Deželni odbor v Zadru je namreč predložil centralni vladi volilno reformo, katero naj vo-tira to izredno zasedanje dež. zbora. Z mnogih strani so se nadejali, da se istodobno pu-blicira zakon za ureditev jezikovnega vprašanja. Pomniti treba namreč, da je v Dalmaciji notranji uradni jezik italijanski, kar je v docela hrvatski deželi kakor je Dalmacija, naravnost nazaslišno. Vse te nade pa so se na mah razpršile, ko je nagloma došla odredbi, da se bodo vršile nove volitve in sie^r po starem volilnem redu. Omenil sem, da je Dalmacija z ozirom na predstoječe volitve razdrapana — nepripravljena —. Da dovoljno podprem to sodbo, poseči mi je nazaj, globje v politične razmere, ki niso nič drugega nego sad one, južnim Slovanom skrajno sovražne vladne politike, katere odsev je vsem Slovencem predobro' znan. Slovanom neprijazna dunajska vlada pač nima namena ni resne volje, da bi narodi te države živeli v miru ter se mejsebojno kulturno razvijali. Dalmatinsko ljudstvo na sploh preveva želja, kar je tudi naravno — da se Dalmacija priklopi sosedni banovini Hrvatski. Dunajski vladni krogi pa se s to mislijo nikakor nočejo sprijazniti in bi radi pridobili Dalmatince za to, da si izbrišejo iz glave take zahteve enkrat za vselej. V dosego tega namena je vlada uvedla obširno gospodarsko akcijo za ekonomično povzdigo dežele. Ko je bila ta akdja razglašena, je bilo na nogah vse, kar sliši na k. k., češ, glejte kako dobrotljiva je avstrijska vlada, kako milostno srce ima za Vas baron Beck. Toda nakana se je slabo sponesla in neodpustfjiv greh so takrat zagrešili narodni voditelji, ker niso na shodih raztolma-čili širši masi ljudstva smer in cilj dobrosrčnega barona Becka. Dasiravno ni vlada žela direktnih uspehov, vendar je dosegla nekaj, Česar nikakor ni pripisovati na korist Dalmatincev. Postalo je nebroj strank, katerih ost se je izdatno poostrila. Sedaj se snuje v Zadru deveta, poljedelska stranka. Umevno je, da v spričo tolike množine strank, ki imajo svoj centrum v raznih mestih, ni mogoče nadaljevati rednega dela v korist narodu. Dunajska vlada si pa mane roke, kajti ob raznih strankah najlažje uresničuje 3voje namene. Iz tolminskega okraja. Vtiči. — Kdo se ne spominja nekdanjih prijaznih Volč. Pa kaj hočemo, časi se spreminjajo, tako se je tudi v naši starosloveči volčanski fari, žali Bog, vse tako spremenilo, da bodeš, dragi čitatelj, strmel in ne verjel tega, ako ti vse odnošaje naše fare popišem. Vem, da dobro veste, da sv. Lenart, naš farni patron, je bil imeniten in izgleden mož. On je Volčanski fari zapustil obilo ka-pitalov in zemljišča, in vseedno ne more naše farno oskrbništvo farnega organista vsaj deloma pošteno plačevati, tako je, da smo sedaj brez organista, kakor veliki teden v postu. Cerkovniku se tudi nič boljše ne godi, še pšenico, katero mu ljudje prostovoljno darujejo, mu jo hoče Johana vzeti, ker Toni »komanda niente". Vprašam Vas, gospod župnik, ali boste še dolgo tako molčali. Zakaj ne preskrbite, da bi se pri Božjih službah org-ljalo in pelo. V Volčah imajo fantje in dekleta lepe glasove, radi pojejo, pa Vi jim ne storite nikdar nobenega veselja. Zakaj ne preskrbite, da bi bili cerkveni služabniki nekaj boljše plačani kakor so. Saj sv. maše, oče« nase in sploh vsa svoja dela više računate, kakor nekdaj. Draginja! Zakaj morajo cerkveni služabniki pa za isto plačilo, kakor jih je začel Adam plačevati, še zmiraj delati. — Koliko več obrestij primete od cerkov-nega zemljišča, kot nekdaj. — Popravo pri cerkvi mora vse farna občina trpeti, da celo za eno majhno bandero smo morali večinoma le farani skupaj zložiti, in vseedno pravite, da sv. Lenart nima denara, čeravno ni pijanec ne zapravljivec. — Odkar ste v Volčah, niste za blagor cerkve nič storil, pač pa za sovraštvo med farani. Kje sta pa, vidva cerkovna ključarja. Ali se za to nič ne brigata? Poglejte jih enkrat le od strani, in hitro jih boste spoznali, da sta samo zato, da račune podpišeta, in da enkrat na leto v fa-rovžu z veliko žlico kosita; za isti dan jima pa njih mamice tiste srajce s piči popeglajo. Pa kaj se vsemu temu čudite, — Klerikalni Seljani so Sli in so prodali sv. Florjana liberalnim Tomincem, Volčanski so nam pa celo altarje pri sv. Daujelu podrli,|in kaj jim hočemo, ker gre vse le za stranko. Kaj je pa z našim imenitnim županstvom ? Da bi zaraogli natiskati vse nemarnosti, ne-dostatke, kako se v naši občini uraduje in kaj se je storilo v teku 15 let klerikalnega Županovanja za občni blagor, bi potrebovali posebno tiskarno. Dosti za enkrat. Majnkele, borna pa mi drugi skupaj še en majhen „val-cer" zaplesali, pa bo treba tudi malo poskočiti ; pa saj ti bo že Nani pomagala in tudi Pepi pod farovžem se zna dobro osukniti. Iz ajdovskega okraja. Iz Županlje Sv. Križi. (Komanda iz fa-rovža.) —• S tem hočemo doprinesti drastičen dokaz, kako hoče komandirati fa-rovž tudi občinsko starešinstvo. Dne 16. avgusta 1908. — torej v 20. stoletju — je imelo starešinstvo svojo redno sejo. Na dnevnem redu so bile tudi prošnje za dovoljenje krčem. Farovž se je izjavil proti dovoljenju in vporabil svoj vpliv na tiste starešine, ki se še vedno dajo rabiti kot slepo farovško orodje. Eden prosilcev se je potrudil okoli starešin ter jim dokazoval potrebo nove krčme, ki prav za prav ni nova, ker v oni hiši je bila tudi doslej krčma. Obljubljal je, da preuredi poslopje tako, da bode krčma odgovarjala tudi potrebam sedanjega naprednega časa, posebno ptujskemu prometu. Takih krčem v resnici potrebujemo. Mnogi starešine so po treznem premisleku, po lastnej pameti spoznali potrebo in dali prosilcu svojo častno besedo, da bodo podpirali prošnjo. A Čudi se, svet, kakšni mož-beseda so nekateri naši možje! Pojedli so svojo častno besedo in glasovali so proti dovoljenju. Sramota 1 Daje temu res kriva farovška komanda, je dokaz v osebi starešine- org-Ijavca Črnigoja, bukvarja na Cesti. Pred nekaj dnevi poprej je dal svojo častno besedo, da bode glasoval za dovoljenje; na dan seje pa je izjavil, da mora vzeti častno svojo besedo nazaj, ker ga je župnik prepričal o nasprotnem. Če to ni škandal, potem res ne vemo, kaj zasluži to ime! Ako ne požene g. župan in starešinstvo takega pojedeža svoje »častne" besede, takega figa-moža iz prihodnje seje, ako se bode še predrznil priti, med može, potem ostane ha vsem starešinstvu madež nečastno-sti po pregovoru: gliha vkup Štriha. Resnici na ljubo in na čast starešinstvu pa moramo pribiti, da večina se vendarle ni dala ustrašiti iz farovža ter je glasovala po svojem prepričanju, a ne po prepričanju župnikovem. (Dalje t prilogi.) dragi gospod Mouston. Ali bi nam ne mogli preskrbeti na past nekoliko tistih ljubkih zajukov in nekoliko tistih prijaznih jerebic, iz katerih ste prirejali tako okusne jedi v hotelu... pri moji veri, ne spominjam se več imena onega hotela. — V hotelu... pravi Porthos. Vraga, tudi jaz se ne spominjam več imena. — Nič ne de; in k temu nekaj steklenic starega burgundskega vina, ki je tako hitro ozdravilo vašega gospoda bolečin? — Ah! gospod, odvrne Mousqu3ton, bojim se zelo; da je vse to, česar me prosite, silno redko tej grozni deželi, in zdi se mi, ia storimo bolje, če gremo prosit gostoljubnosti h gospodarju one male hišice, ki jo je videti z gozdovega roba. — Kaj ? ta v bližini je kako poslopje ? vpraša d'Artagnan. — Da, gospod, odvrne Mousqueton. — Prav pravite, prijatelj, pojdimo iskat kosila h gospodarju te hiše. Gospodje, kaj pravite? Ali se vam ne zdi Mousquetonov svet izboren? — Ej, ej! pravi Aramis, če je ta gospod puritanec?... — Tem bolje, mordioux! vsklikne d'Artagnan če je puritanec, mu povemo, da je kralj ujet, in i zahvalo za to novico nam da svoje bele kokoši. — Toda če je vitez? vpraša Porthos. V tem slučaju naredimo žalostne obraze, in os-kubimo njegove črne kokoši. — Vi ste res srečni, pravi Athos ter se nehote nasmehne dovtipu neugnanega Gaskonca! vi vidite vse stvari s smehom. — Kaj hočete ? pravi d'Artagnan, doma sem iz dežele, kjer ni niti enega oblaka na nebu. — Ne pa kakor tu, pravi Porthos ter iztegne roko, da bi se prepričal, če je povzročila res kapljal dežja občutek mraza, ki ga je imel ravnokar na licu. — Pojdimo, pojdimo, pravi d'Artagnan; če je dež, se moramo tem bolj požuriti... Hola, Grimand! Grimand se prikaže. — No, prijatelj Grimand, ste li kaj videli ? vpraša d'Artagnan. : — Nič, odvrne Grimand. — Ti bedaki! pravi Porthos, niti zasledovali nas niso. O, ko bi bili mi na njihovem mestu! — Ej, niso storili prav, pravi d'Artagnan; v tej mali Thebaidi bi jaz rad povedal dve besedici Mor-daimtu. Glejte, kako lep prostorček je tu, da bi se poleglo nanj človeka l - >; — Zdi se mi zares, pravi Aramis, da sin ni tako močan kakor je bila mati, gospodje. — Ej, dragi prijatelj, pravi Athos, le počakajte, saj je šele dve uri, kar smo ga ostavili, sedaj ne ve še, proti kateri strani smo krenili, ne ve še, kje smo. Tedaj šele porečemo, da ni tako močan kakor je bila mati, ko zopet stopimo,na francoska tla, če ne bomo med tem ubiti ali zastrupljeni. - — A sedaj pojdimo k obedu, pravi Porthos. — Pri moji veri, da, pritrdi Athos, zakaj jaz sem silno lačen. -—Pozor na črne kokoši! pj *vi Aramis. Ih štirje prijatelji se napotijo pod Mousauetono-vim vodstvom proti oni hišici; bili so zopet že skoro popolnoma brez skrbi, zakaj sedaj so bili vsi štirje združeni in ene misli, kakor je rekel Athos. KONEC DRUGEGA DELA. Tretja knjiga. i. Zdravica padlemu Veličanstvu, čim so se bližali naši beguni oni hiši, so videli, da so tla poteptana, kakor da je šl:>. tod pred njimi precejšnja četa jezdecev, pred vrati so bili ti sledovi še bolj vidni; ta četa, pa naj je bila že katerakoli, se je morala tu ustaviti. — Pardieul pravi d'Artagnan, stvar je jasna: kralj in njegova eskorta so šli tod mimo. — Vraga! vsklikne Porthos, potem so pa gotovo vse požrli. — Ba! pravi d'Artagnan, kako kokoš so že pustili! Nato skoči s konja ter potrka na vrata; toda nihče se ne oglasi. D' Artagnan odrine vrata, ki niso bila zaklenjena, ter vidi, da je prva soba prazna in zapuščena. — No? vpraša Porthos. — Nikogar ne vidim, odvrne d'Artagnan. A! al — Kaj je ? — Kri! Pri tej besedi skočijo trije prijatelji s konj ter stopijo v prvo sobo; toda d'Artagnan je bil že odprl vrata v drugo, in na izrazu njegovega obraza je bilo citati, da je zagledal nekaj nenavadnega. Ostali trije prijatelji stopijo k njemu ter zagledajo še mladega človeka, ležečega na tleh v mlaki krvi. — Videlo se je, da je hotel priti do svoje postelje, toda zato ni imel dovolj moči, zgrudil se je prej na tia. - Athos je bil prvi, ki se je približal nesrečnežu: zdelo se mu je, da je videl, kako se je zgrudil. miPya t,ouw *u mi. c hup m« tcpimiima muu. Iz goriške okolice. Mružnici »Nar. Del. Organizacije" i Biljah priredi dne 20. t. m. svojo prvo veselico, pri kateri nastopi s svojim novim moškim in Ženskim zborom. Vspored obeta biti obširen iiot lep; vršila pa se bo veselica na krasnem prostoru v parku g. Iv. Savnika. Vspored objavimo Se pravočasno. Odbor. Moll-ov Seidlilz-prasek je za na Želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost prfed vsemi dftfgimt-tira stilnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K2 — Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol ta ribanje života. — BoleCine olaJiuJoCe in okrepCujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenju vsake vrste. Orlff, steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Oristofoletti, A. Gironcoli. Domače vesti. »Zaveza avstrijskih učiteljskih društev" bo zborovala v nedeljo in v ponedeljek v Gorici. Veseli nas, da si je izbrala »Zaveza" Gorico za svojo skupščino. To je tretjič, da zboruje n Zaveza" v našem mestu. Zborovala je leta 1804., potem pa leta 1899., letos torej tretjič. — Ne bomo deklamovali ob tej priliki o važnosti in vzvišenosti učiteljskega stanu, povdarjati Iiočemo marveč važnost letošnjega zborovanja. Posebno važnost ima, kajti na Kranjskem so zavladali črni klerikalni časi, Iz klerikalne teme pa se bliskajo bajoneti razjarjenem, naperjeni proti učiteljstvu. (Jasi hudih skušenj prihajajo, časi, v katerih bo potreba najtrdnejše organizacije, pa še bo težko odbijati namer-jene silne napade klerikalnih mogočnjakov. Važnost in vzvišenost učiteljskega stanu teptajo klerikalci v prah, dobro vedoč, da klerikalizem raste in cvete najbujneje tam, kjer je tema v glavi ljudstva. Sežigati sicer ne morejo več Jiberalnih" učiteljev, ker časi take inkvizicije so minuli, toda uvedli so drugo inkvizicijo, s katero liočejo učiteljstvu greniti življenje ter mu vzročati dušne muke. Krivica, nasUstvo, včasih pa sladek obraz, vabljive ponudbe — kakor kaže, tako pa nastopajo klerikalni vsemogočneži na Kranjskem nasproti učiteljstvu. Težka borba čaka učiteljstvo. Že prvi udarci so bili tako hudi, da dajo sklepati na naravnost obupne čase. Napredni goriški Slovenci gledamo pazljivo na kranjske razmere, nadejaje se, da odbojna sila bo taka, da je ne podere na tla najhujši klerikalni naskok. Upanje imamo, da če se je dosedaj učiteljstvo na Kranjskem tako dobro držalo, se bo držalo tadi odslej. Treba je tesne organizacije, ki daje široko moč, in treba paziti na naraščaj. Ne sme pa tudi ne manjkati sopomoči iz drugih dežel.' Važna bo skupščina torej pred vsem radi kranjslcih razmer. Govorilo in obravnavalo pa se bo na skupščini tudi o drii-gih važnih vprašanjih, kakor je razvidno iz že priobčenega vsporeda. Skupščina bo gotovo dobro obiskana, da bomo videli v Gorici učitelje iz cele Slo-venije Odmevalo bo na skupščini ostrih besed proti sovražnikom učiteljskega stanu in šole, odmevalo raznih učiteljskih stanovskih potreb in strinjala se bo »zaveza* vedno bolj skupaj in skupaj; ta skupščina prav mora pokrepiti in titrditi 9zavezo*, da bo zavezana tako, da je sovražniki ne bodo mogli nikdar razvezati... V pozdrav učiteljem in učiteljicam, ki se snidejo jutri v Gorici, pa navajamo vedno veljavne besede, katere vmo zapisali leta 1894. in ki se glase: „2fa se zbero uprav pri nas v Goriei Zastopniki tega odličnega dela vstrajnih bojevnikov za duševni napredek slovenskega naroda, da si tu prijateljski sežejo v roke in se le tesneje združijo v »Zaveto«, to navdaja slorensko prebivalstvo ob naJMuhodnejši jezikovni meji s iufsfvi iskrenega veselja, fo veselje sesieer ne bo moglo kazati s šumnimi vesoUeami, ali sree vsakega zavednega Goriiana bode blagoslavljalo delo slovenskega uSitetjstva ob glavni skupščini in voščilo obilo zaže-Ijenega uspeha. Sog živi naše znaeajno narodno učiteljstvo l Vzgojitelji naše mladine Sirom tepe slovenske domovine v sotneni Goriei Aotoo 4osU\" «f^^[JI!MflŽBlilJ,zl»or^fi^otvorjen 22. t. m. ob 11. dop.'Druga seja bo najbrže po stari navadi še isti dan popoldne ob 5. uri. Smrtni kosa. — V romantični Sv. Luciji ob bregu naše krasne Soče je izdihnil v noči od četrtka na petek komaj 26 let stari Albin Jeretič, sin edinec znanega goriškega trgovca g. Jeretiča. V sredo popoludne se je pripeljal z gorenjskim vlakom v Sv. Lucijo v družbi svojega prijateija ter se nastanil pri Mikužu. V noči mu je prišlo slabo in našli so ga zjutraj v nezavesti. Poklicali so zdravnika iz Tolmina, iz Gorice je šel v Sv. Lucijo dr. Dereani v družbi z očetom, ali vsaka pomoč je bila zaman. Bolezen, ki ga je hujšala že več Časa, je zahtevala svojo žrtev ? gori omenjeni noči. Pokojni Jeretič je marljivo deloval v trgovinah svojega očeta; drugače pa je bil poznat kot zabaven družabnik, priden lovec in jako dober pevec. Pel je tudi dolgo časa v „ Pevskem in glasbenem društvu", katero pohiti jutri zjutraj k pogrebu zapet mu slovo.... Pogreb bo jutri zjutraj ob 8. uri pri Sv. Luciji. Naj počiva v mirul Preostalim naše sožalje! V torek 8. t. m. vsi v Ajdovščino! — Opozarjamo še enkrat na sokolsko slavnost dne 8. t. m. v Ajdovščini. — Vspored je bil že objavljen. — Javna telovadba vseh primorskih sokolskih društev, ples na dveh plesiščih, prosta zabava ; Ciril Metodovi podružnici bodeti imeli tudi svoj paviljon, kjer se bodo prodajala različna okrepčila. > Slavnosti se udeleži tudi več drugih društev. Kolesarsko društvo „ Gorica", kolesarsko društvo „Vrtojba", »Brnluo in podporno društvo iz Gorice" in »klub Jugoslovanov" iz Gorice pridejo korporativno. Ako bode vreme ugodno, utegne toraj biti lepa slavnost. Rojaki 1 pridite v ta naš najbolj zavedni trg in pomagajte s tem utrditi sokolsko misel v njem. — Torej v torek vsi v Ajdovščino. — Odsek telovadnega društva »Goriški Sokol" v Ajdovščini. Bnt]6! — V torek dne 8. t. m. udeležimo se slavnosti v Ajdovščini. Vabimo vsled tega vse brate, da se zanesljivo udeleže tega izleta. Zbirališče je dvorani v »Trgovskem domu" točno ob 1 y4 uri pop., od koder odkorakamo skupno na južni kolodvor ter z vlakom do Ajdovščine. — Na zdar: Odbor telovadnega društva »Sokol" v Gorici. Zl »Dijaško kuhinjo" je daroval fotograf g. Anton Jerkič 2 K. Hvala ! Darovi za »Dijaško kuhinjo": G. Kodeli v Kobaridu 2 K, Neimenovan št. 1. v Kobaridu 40 vin. Premeščen Je s tukajšnje realke prof. Adolf Miiller na višjo gimnazijo nadvojvoda Rainer na Dunaju; premeščen je tudi dr. Gustav Hemetsberger s tukajšnje gimnazije aa gimnazijo v XIII. okraju na Dunaju; su-plent Osvald Kreisel je premeščen z gimnazije v Beljaku na gimnazijo v Gorico. Na realko v Gorico pride z navtične šole v Trstu profesorjem imenovani Eudolf Nachtigall. Kdo bo naslednik Persoiilnke? — Listi poročajo, da utegne priti na Primorsko za deželnega šolskega nadzornika zagrizeni re-alčni profesor Binder, ultragerman iz Ljubljane. Ta človek je pokazal na Kranjskem, kako sovraži Slovence; na Primorskem bi pomagal gradili nemški most do Adrije. — Protestujemo proti temu, da bi prišel tak znani sovražnik Slovencev na .tako mesto. Poslanci, storite svojo dolžnost! Lahon Hribar iz »Krojaške zadruge" je zopet v »Prismojencu". »Prismojenček" ga hvali na vse pretege in se baha, kako ima »Krojaška zadruga" vedno več prometa. Naslov »Krojaška zadruga" je švindl, ker v njej ni krojačev, gospodar v zadrugi je Lahon Hribar, katerega last postane prodajalna prej ali slej. Takabotega ni slovenska. Če hodijo Slovenci v njo, kažejo, da se prav nič ne zavedajo gesla »Svoji k svojim", marveč da pomagajo našemu nasprotniku. Lepi taki Slovenci! Koncert »Zaveze avstrijskih Jugoslovanskih učiteljskih društev" z vsporedom: 1. Zajc:Over-tura k operi »Graničarji". 2. Dr. G. Ipavec: »Zavezna" unisono s spremljevanjem orkestra. 3. Fall: »Dolarprincessin", valjček. 4. Smetana: »Prodana nevesta". 5. Jan. Aljaž: »Domovini", mešan zbor. 6. „Potpouri slovanskih narodnih pesmi". 7. Ant. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 8. Zaje: „U boj", overtura iz opere Zriny--------bode jutri dne 6. septembra 'iT* ob 8." uri zvečer v prostorih hotela »Pri z 1 at e m j e 1 e n u". — Vstopnina 40 vin. za osebo. Na obilno udeležbo vabi . pripravljalni odbor. Nadejamo se, da se odzove naše meščanstvo temu vabilu v kar najobilnišem številu* »Delavski tovariš", to je namreč neki listič v Gorici — rešuje delavsko vprašanje na katoliški podlagi s tem, da zabavlja Sokolom, ki so bili v nedeljo v Mirnu, ter se zaletava tudi v gospodične itd. Če misli ta katoliški umazanček, da je koga razgrel s svojo lažjo, se jako moti. Za tako »katoliško« lajanje se v Mirnu nihče ne zmeni. — V svoji predzadnji številki je naznanil ta listič, da se mu bliža smrt, katera ga zadene gotovo do novega leta. Kdo mu bo torej zameril, če še malce pogodrnja v svojih zadnjih urah! S Kanalskem. — V nedeljo 13. t. m. priredi kanalska mladina običajni javni ples v dvorani hotela pri zlatem levu. Irredeata se je bujno šopirila v nedeljo v Červinjanu. Prekipevalo je vsklikov za Italijo in proti Avstriji, na poteh, ki vodijo iz Italije v Avstrijo, so bili napisi, da je tu konec avstrijskega gospodarstva. Ob meji je govoril ultralaško profesor Bortolotti iz Vidma, ki je rekel, da želi in upa, da se obmejni kažipoti prestavijo že v doglednom času v mnogo oddaljenejše kraje, do naravnih mej laške domovine. Spuščali so balončke v laških barvah, klicali Garibaldija, brošure in razne liste so delili Lahi iz kraljestva. Torej pravo pravcato ir-redentovsko slavljel Iz Gorice je bila na slavlju udeležba ogromna. Udeležil seje slavija tudi naš županom izvoljeni Giorgio Bom« big, ki je 18. pr. m. prosil dvornega svetnika grofa Attemsa, naj sporoči pred cesarski prestol večno udanost goriškega mesta. Izpred SOdnlJe. — 16-letni Marij Podgri-vec, ki pohaja laško trgovsko šolo v Gorici, je bil obtožen prestopka proti osebni varnosti, ker je bil podrl s kolesom 80-letnega Ed. Franceschinisa, ki je na to moral v posteljo, ker je bil poškodovan in pretresen. Pridružila se je druga bolezen in Franceschinis je umrl. Podgrivec je bil oproščen obtožbe. Pred sodniki so stali 38-letni Anton Pušnar, 22-letni H. Gomišček in 30-letni Ivan JuretiČ, vsi iz Podgore, obtoženi javne nasilnosti. Pušnar je bil natrkan ter je razgrajal v gostilni. Ko ga je redar peljal v zapor, se mu je na razne načine zoperstavljal, Gomišček in Juretič sta ga pa hotela iztrgati iz redarjevih rok. Pušnar je dobil le 10 dnij, ker je bil močno pijan, Gomišček 1 mesec, Juretič pa 1 teden s trdim ležiščem jedno noč. Ker |i v torek 8. t. m. praznik, ne izide list ta dan. Z vlaka Je padel v Červinjanu sprevodnik Alt ter se močno poškodoval po celem telesu. Javni ples priredijo v.nedeljo 13. t. m. fantje v Šempasu v prostorih g. Humana. Javni ples se vrši v nedeljo 6. t. m. v Pevmi v prostorih gostilne Komavli. Kmetsko-lzobraievalno društvo v Lokovcu priredi v nedeljo 13. t. m, ples. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprii v Gorici lekarni Oristofoletti - Kflrner. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 6. do 13. t. m. — V torek na praznik bosta odprti popoldne istotako omenjeni lekarni. V SlOVO. — Ker mi ni mogoče tiosloviti se osebno od vseh prijateljev in znancev pri odhodu iz mile domovine po dvamesečnem dopustu — kličem tem potom vsem dragim »Z Bogom" in »Srečni ostanek 1" Jan Vukaso vič-Štibil, kr. srbski podpolkovnik. Zveza narodnih društev. Goric^^ * Kolesarsko društvo »fio- i, • rlca" naznanja svojim Članom, da se vdeleži korporativno pogreba dolgoletnega člana, odbornika in bivšega podpredsednika Albina Jeretiča v nedeljo , dne 6. septembra t. 1. oo 8. un zjutraj pri Sv. Luciji. Vabi se vse člane, da se v polnem številu vdeležijo pogreba ter tako izkažemo zadnjo čast našemu dolgoletnemu članu. — Odhod iz Geriee jutri ob 6. uri zjutraj z vlakom državne železnice. Odbor. Kolesarsko društvo »Gorloa" naznanja svojim članom, da radi pogreba Alb. Jeretiča Odpade jutrišnji izlet na Vršno. Odbor, Kolesarsko društvo »gorica" vabi svoje člane k izvanrednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v soboto 12. t. m. ob 8 V, uri zvečer v društvenih prostorih s tem le dnevnim redom: 1. Ureditev razmer, katere vladajo v društvu med člani; 2. Društvena zastava, — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Kolesarske društvo »iorloa« vabi svoje člane k izletu, katerega priredi v torek dne 8. septembra k veliki narodni slavnosti v Ajdovščino. — Prvi oddelek odide iz Gorice točno ob 6. uri zjutraj. Drugi oddelek pa točno ob 1. uri popoldne. — Zbirališče: hotel pri zlatem jelenu. — Rednika: Edvard Rusjan in Albert Boltar. — Oprava kolesarska. — Gg. člani so naprošeni, da se izleta v največjem Številu udeleže. Zdravo I Odbor. Društvo »Ipufl« v Mlmu je v svoji zahvali pomotoma izpustilo kolesarsko društvo »Gorica« ia »Klub Jugoslovanov", katerima se pa tem potom zahvaljuje za poset veselico. Pavsko-lzobraievaloo društvo »Prešeren" v št. Petru priredi jutri svojo veselico po že objavljenemu vsporedu, v katerem je tudi Meškdva drama: »Na smrt obsojeni". Pri svoji zadnji veselici so šempeterski diletantje častno rešili svojo nalogo in svoje uloge v Ganglovi igri: »Sin", in tudi sedaj obeta ta nova igra v vsporedu naših okoličanskih društev mnogo užitka. Kdor le more, naj poseti jutri Št. Peter in veselico pevskega-izobraževalnega društva »Prešeren". Veselici v Sv. KrJŽU. - Prihodnjo nedeljo t. j. dne 13. t. m. priredi bralno društvo v Sv. Križu veselico. Po dolgem Času brezdel-nosti se je slednjič vzbudilo to društvo k novemu uspešnemu delovanju. Dobro vspela veselica bi dala trden temelj bodočemu delovanju istega v prijaznem Sv. Križu. Vspored se priobči pravočasno. Izobraževalno društvo za Peč-Rupo se temeljito pripravlja na svojo veselico prihodnjo nedeljo. Z vsem navdušenjem so se lotili mladeniči dela in hočejo dokazati, kaj se da napraviti z eneržijo in s pridnjostjo v teku poldrugega meseca. Pri tej veselici bo sodelovalo tudi nekaj. okoličanskih društev, ki se zavedajo, da treba podpreti mlado društvo, kateremu se stavi od raznih znanih stranij ovire. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Ukupujte vinsko posodo, novo izvrstno, trpežno, iz hrastovega lesa pri Mihi Kozmami v Kaštelu v Gorici. Oznanilo. — Z ozirom na § 217. zakona v oseb. davku se naznani,' da izvlečki iz plačilnih nalogov za osebno dohodninski davek za leto 1908. cenilnega okraja »Gorica-mesto" in »Gorica-dežela" bodo razpostavljeni za vpogled skozi 14 dnij, računajoč od 7; sept. 1908. naprej ob uradnih urah pri davčnem oddelku c. kr. okrajnega glavarstva Via Cap« pucini št. 16. I. nadstropje, soba št. 7. Išče se grozdje. — Tvrdka Georg Schicht v Ustjih (Aussig) na Češkem vprašala je deželni odbor, da bi jej poslal zaznamek vinogradnikov, ki pridelujejo fine vrste grozdja, primernega za izdelovanje breualkoholičnih pijač. Da se zamere grozdje izkoristiti v zgo-rej navedeno avrho in da dospe popolnoma zdravo v določeni kraj, se mora zlagati in odpošiljati na poseben način. 'FoseBtniki, Himajo tako grozdje, 86 vabijo, da predložijo svoje ponudbe deželnemu odboru ali pa neposredno tvrdki Georg Schicht v Ustjih. Deželni kmetijski urad daja navodila o skladanju in o pošiljatvi grozdja. Pozor! Slav. občinstvu in vinorejcem se uljudno naznanja, da se dobe prave »Minile mostne oage edino le pri }. Primožiču,;* v Gorici, na Komu št. 13. Pošilja se tudi po pošti. Politični pregled. JtllMfltil fo TittOlI sta se sešla v Solno-gradu. En razgovor je trajal skoro tri ure. Baje velja sestanek v glavnem vprašanju, kakšno stališče naj zavzame trozveza nasproti dogodkom na Balkanu. Razne vesti, I RlZStlli »Otrok**. — 8. septembra t. 1. se otvori v vseh gornjih ter detoma tudi v spodnjih prostorih ljubljanskega Narodnega doma razstava z geslom „ Otrok", katere namen je. pokazati vse, kar so storile znanost, umetnost, literatura in obrt, kaj so nadalje storila razna društva za oskrbovanje otroka, in to v prvi vrsti pri nas, v drugi vrsti jpa tpdi drugod. Razstava bo kolikor mogoče slo venska, narodna. Udeleži se je. veliko število ljubljanskih slovenskih trgovcev, dalje razni slovenski otroški vrtci s svojimi deli,, Pichlerjeva vdova na . Dunaju, ki je poslala 7 velikih zabojev raz-. stavnih predmetov, ljubljanske slovenske šole, združba sv. Cirila in Metoda, slovenska glu-honemnica, zagrebški zavod za odgojo slepe dece, — vsi z učili in izdelki svojih gojencev. HigSjenska skupina se aranžira pod strogim nadzorstvom zdravnikov. Umetniški oddelek bo obsegal okoli 50 slik in risb, slikarska šola gosp. K. Jakopiča pa še posebej približno 50 del. Med igračami bo gotovo vzbudila največje zanimanje velika skupina punčk, ki bodo oblečene v najraznovrstnejše slovanske narodne noše. Vsa razstava bo obsegala 29 skupin, ki bodo vse instruktivne in okusno sestavljene. Odbor je izdal tudi obširen katalog, ki ima poleg zaznamka razstavljenih predmetov tndi več medicinskih, pedagoških in dragih praktičnih člankov ter nekaj črtic in pesmi, ki jim je snov zajeta iz otroškega življenja, Gotovo je, da bo razstava „Otrok" jako zanimiva, podučna in krasna. Pokaže nam, kaj imamo, pa tudi česa še nimamo za izboljšanje telesnega in duševnega procvita naše mladine ter vzbudi več realnega zanimanja za slovensko deto. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in vsake Slovenke je, da si ogleda razstavo sO.»rok"; posebno pa opozarjamo nanjo slovenske stariše vseh slojev. Vstopnina bo znašala 40 vin., katalog pa velja 60 vin. Na c. kr. prfpriinlel za osretfsje šolo m Prostim se prične Šolsko leto dne 16. septembra s sv. mašo. Za tem se bode vpisovalo novo došle učence, nakar prične redni ponk. — Vsi oni stariši, koji žete, da bi bili njihovi sinovi deležni, tega pouka, SB IHOrajd OBHzall, da bodo pošiljali svoje sinove v daljno izobrazbo na srednje šole. Na one stariše pa, koji bi samo le želeli, da bi se njihovi sinovi naučili kaj (nemščine), se ne bode moglo več ozirati; ker ta šola bi potem več ne odgovarjala svojemu namenu. Učenci se morajo javiti v spremstvu starišev oziroma, namestnikov. Prinesti morajo zadnje šolsko spričevalo s prav dobrim vspehom, rojstni krstni. list, spričevalo o cepljenju kožic in o zdravih očeh. — Vodstvo c. kr. pripravnice za srednje šole.ž,—• Na. Proseku, dne 3. septembra 1908. : Pni .sesjanek slGienikili sioitedMlselcev *i uril - 7. SipttMbra i LEublJanI v : »Narodnem domu"; Pričetek ob 3. poppludne. Program;. 1. Svobodna Misel; 2. Nastanek in razvoj Svo- bodne' Misli med Slovenci; 3. DanaSnje versko spanje slovenskega; naroda; 4. 'Naša organizacija in bodoče delo; 5. zasveti, predlogi in prijateljski govori. Brluni pesUnBD triižkl dr. Hjbif je hotel odložiti svoj državnozborski mandat ter to že sporočil na Dunaj. Na splošno željo, da naj '.ostane, se je končno udat ter ostane. Prav! Zojituspek kletolk' $tta*m - Minister dr. Gessmann ni' zastonj * intimen prij a-tdlj naših klerikalnih poslancev. Kar more, jim vse stori. Komaj je bilo ustanovljeno delavsko ministrstvo, je klerikalcem takoj izpolnil presrčno željo in kot zastopnika slovenskega prebivalstva poklical v to ministrstvo dva nemška nacionalca, vladnega svetnika Haasa in komisarja barona Schlosserja. A klerikalci Še niso bili zadovoljni Hoteli so imeti še enega zastopnika Slovencev. Tres faciunt collegium so rekli in minister Gessmann jim je tudi to željo izpolnil in je kot tretjega zastopnika Slovencev ' poklical v svoje ministrstvo nemškega nacionalca okrajnega komisarja g. Edvarda Gruna. Čast klerikalnim poslancem l ,SI. Nar.« ' Ouriovičlni ji povstf maka. — „Uj Lap", glasilo mažarske katoliške stranke, je prinesel izjavo, ki jo je podpisalo 20 medmurskih (hrvatskih) duhovnikov, ki protestirajo proti očitanju, da niso dobri madžarski patrijotje ter naglašajo, da so bili vedno dobri Madžari (madžaroni) ter se niso nikoli pregrešili proti madžarskemu patriotizmu. — Tako vzgaja duhovščina narod za — jeklene značaje. V LiSabon) je zgorela vojaška šola. Več vojakov in častnikov je opečenih. Nevarnost je bila velika, da se loti požar tudi smodniš-nice, ki je stala blizu šole. Denarno pismo ukradla. — K poštarju vtv vis je prišla na obisk njegova 21-letna nečakinja baronesa Jolan Banffy. Ko se je moral odpeljati poštar v sosedno občino, oddal je ključe ženi, in ji rekel v navzočnosti svoje nečakinje, da je v blagajni 420O K. Poštar-jeva žena je zbolela in ta trenutek je upo-. rabila nečakinja, prisvojila si iz blagajne denarno pismo v. vsebino 4200 K in izginila. Po daljšem času so jo orožniki vendar izsledili pri njenih sorodnih v Radnotu. Pri njej so dobili samo se 1000 K. lakaj sen izstopil iz reda Jezuitov? (V „Oorriere della Sera" italijansko objavil MvSi pater Jurij Bartcli.) Povsem sem se bil namenil, in sicer zlasti zaradi močnih razlogov krščanske ljubezni, da ne izpregovorim besedice o svojem« izstopu iz jezuitske službe, ampak časnikar* ski napadi, inspirirani od družbinih patro«; me naravnost silijo, prijeti za pero. -¦¦¦' Pred vsem to. Da razlože korak, ki sen ga storil, ko so me mnogi občudovali, so mi hudobno očitali, da se mi je zmešal um, ko sem se vrnil iz Indijo, kjer sem bil profesor in kjer sem zbolel. Proti temu bedastemu in neverjetnemu mnenju postavljam sledeča tri važna dejstva: V Indiji sem trpel'ob bolezni, ki ne le da b« more pokvariti duševnega stanja, ampak je celo najgotovejše varstvo proti vsakemu zmešanju pameti. Razven tega seta na prošnjo sotrudnikbv pri „Civilta Cattolica": prestopil iz Indije naravnost v uredništvo tega lista. Ali je pač mogoče verjeti, da bi bi}i tako previdni ljudje, kakor se jezuitje iz ulice Ripetta v Rimu; odprli vrata človeku, ki ni pri svoji pameti? Temu se pridružuje še dejstvo, da jim nisem bil neznan, kajti sodeloval sem,za časopis nekaj let, ko sem še prebival v Indiji. Naposled vprašam mnogoštevilne či-tatelje mojih del, vse ljudi, ki sem z njimi občeval v Rimu, is tiste, ki so se obračali do mene za kak sveč, če sem se jim kaj dozdeval kot človek, ki ni pri zdravi pameti ? Ampak seveda: ohromljene domorodke na Kitajskem smatrajo Evropejkb za nekako čudno in abnormalno prikazen, ker ne kvarijo svojih nog na umeten način po modi božanskega kraljestva. Koliko jih je hromih, koliko jih sedi po kitajsko v krogih, ki Ja dobro poznam l — Za tiste, ki jih zanima moj slučaj, povem vse po pravici, kako je s to rečjo. Jezusova družba me ni izgn&la iz svojih vrst. Izstopil sem svobodno, po svojem spoznanju, zaradi mnogih razlogov, zaradi katerih mi vest ni Več dopuščala, ostati med njimi, zaradi katerih nimam dajati računa nikomur razven bogu, zaradi nekaterih vzrokov, ki jih navedem. Leto dni je že tega, kar so mi moji predpostavljeni na slepo vero in brez vsakega ["šuma prepvedalr vrfajprej' bivanje ?< mestih in v kulturnih središčih zaradi- raznih proti meni vloženih doktriTrarnih' tožb. -Vzeli So ml potem vsako'sredstvo in Vsako primerno, priložnost, da bi bil mogetobče vati z učenimi ljudmi; nemogoče mi je bilo,.-praktično se učiti, pisati in tiskati svoje-stvari; ko sem bil naprošen, naj prevzamem ravnateljstvo nekega vseučiliščnega penzionata, so to za-branili moji predpostavljeni; naposled so mi prepovedali pridige in so me spravili kakor v zapor, v malo mesto, mrtvo središče za kulturo., brez dela, z nalogom, da smem izhajati samo v spremstvu tovariša, da bo (to so lastne besede mojih predpostavljenih) strogo pazil na mgje privatne razgovore. — In to vse v imenu Kristusovem! Aii je bila opravičena taka strogost proti meni V Ali sem v resnici tisti krivoverec in modernist, za katerega so me smatrati! Na to vprašanje odgovarjam enostavno: Bil sem obsojen, ne le da nisem poznal svojih tovarišev (za katere Še danes ne vem;, ampak še tega nisem vedel, zakaj da sem tožen. Izvedel sem pozneje; po resnici trdim, da se nikoli nisem držal mnogih naukov, ki mi jih oni predpisujejo; proti nekaterim sem celo javno pisal in pridigal. Druge sem sprejel; ali nekateri imajo malo važnosti, nekatere je pa zagovarjalo mnogo teologov in učenjakov naše dobe. Na : vsak način: Večina se jih je nanašala na svobodo materije brez obzira na katoliške dogme. Vprašal sem predpostavljene, če mi ni morda naložena taka kazen zaradi krivic, ki jih ni ali pa ki se mi ne morejo dokazati, !Ampak zato jim ni bilo nič mar. Predpostavljeni so pismeno potrdili, da nisem nikdar javno pridigal krivih naukov, vendar so pa ostali pri kazni, ki so mi jo bili naložili. Podal sem vzklic predpostavljenim. Vprašal sem, če smem v Rim, da se opravičim, Vse je bilo zaman. Informiral sem se pri kompetentni osebi, če bom mogel imeti zaščito in obrambo pri višji cerkveni sodniji. Ona oseba mi jen rekla, da se moj slučaj ne bo mogel uvaže-vati. Ostalo mi ni nič drugega, kakor živeti leno, potlačeno, neplemenito življenje brez smotra v Jezusovi službi, ali pa vzeti pravice v svoje roke in maščevati tisto svobodo mišljenja, ki mi jo je podelil bog in njegov Kristus. Izbral sem zadnje. Pisal sem glavarjem reda in sem dal demisijo. Potem, ne ba bi bil počakal, če bo moja demisija sprejeta, sem vzel klobuk in sem šel svojo pot. * * * *«%¦: Konec priti. |L$tfž*Li>0st. •' ^nfoiMrufte m. »Mohorji so prišle, med njimi so tudi \P08zlje Simona 1111 Imate že Hvalni stroj? *Ako g\ nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoriac in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Original-Sicloria stroji .t1,-!:,:,;,; uporabi brezšumno. Orieinal-Vicloria stroj! 'li!^ za domačo rabo in obrtne namene. flrisinal-Victoriaslroji-';';;?,::;¦ za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Vietoria stroji $inffi: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Vietoria stroje. Edina zaloga »Original-Vietoria« trojev In dragih Jlvainih strojev, dvokoles i Puch«, orolja, munlclja la vseh lovskih priprav pri ttrdM !}*ji$i&j'x lJtM^^M»jXmJ,;k,.j;:\i,^ KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnlca RIVA CASTELLO 5t 4 IRevmatizeni I ^otSKJSS' I Protin I mrtvoud Ischias | Izvrstni uspehi zdravljenja Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda Hrvatsko (Hrvatska Švica) Krapinske toplice. Srapinske toplice. — Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda, od veljakov priznano kot izvrstno, zdravile pospešujoče, radtjoaktivno termalno kopaliiče 38-44° Celsius. Dotok in odtok vode 3800 litrov v minuti. Separatne kopeli v mramornatih banjah ter prsne kopeli. Sezona traja od 1. aprila do konec novembra. Cene so znižano do 1. junija in od 1. septembra dalje. Zdravnik: dr. Ed. Mai. Klinična masaža. Higijenična telovadba, Elektriziranje. - Največji termalni tolmun v Evropi. Zdraviški dom ima ca razpolago stanovanja opremljena z vsem komfortom. — Restavracija ii. kavarna. — Bralne sobe. — Vzpc-njaCa. — Pokrito sprehajališče. — Krasni vrtovi. — Lepa župna cerkev. — Stalna godba. — Igrišče za športne igre. — Društvene dvorano itd. — Na razpolago so avtomobili. Pojasnila daje kopališka oprava v Krapini-Topltce, HrvaŠko. Od postaje Kogatce. lokalna, železnica: Orabelno-llogatec. Črti: Dunaj-Trst. 2 uri oddalj. postaja Zabok-Krapinske-Toplico. (Na črti Oakaturn-Zagreb) 1 uro. Udobni poštni vozovi so na razpolago na obe1- postajali. Zasebni avtomobili se pošljejo na zahtevo na sledeče postaje: Zabok-Krapinske-Toplice, Rogatec in Poličane. Cdino prislui THISRRY-JEV BALSAM z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 ali 6/1 ter 1 patentovana steklenica za družino, primerna za na potovanje za E 5*—. THIEBRT-JEVO centifolijino mazilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3*60. Zavojnina se ne računa. To povsod znano domače sredstvo se rabi proti slabostim v želodcu, zgagi, krču, kašlju, zasliženju, vnetju, za rane itd. Naročila in nakaznice je nasloviti: A. TMerryf lekarna pri angelju varuhu v Pregradi pri Bogaški-Slatini. — Zaloga skoro po vseh lekarnah. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir —^°rf',-P^^'~, ^age v SotesI" Gorica drž. kol. — Solkan "* ~ -=^eM!>,3fe=---*- 0^ verskega zaloga). Osrednje TOflstro: Trst, ?ia tella Caserma 8. L Intarurban. telet: Gorica St 74, Trst št. 163L — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v- Edit. Zaloge: Solkan; Trst, Via della easerma 4; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P., parnih in turbinskih gonilnih 3il — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. ' Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. | Zadružne glavnice K 90.001}. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Iružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5— Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljklnega olja prve vrste Mjbiljših ivrft fi Istre, Dalmacije Mslfette, Bari in Nii* s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Sron 112, 1*20, 1'36, 1*44,1'60,1*80, 2'-, za lnči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.------------------ Cene zmerne* Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekam) = flnton Krušič, ===== krojaški mojster in trgovec v Gorici tekallšče Jos!pa Verdi štev. 33 in v podrnžni delavnici na Tržaški cesti v lasla! niši (v bližini g. Črnigoja). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznourslnega blaga iz avstrijskih in angležkih touaren najrazličnejših kakouosti za vsaki stan. Peter Cotit čevljarski mojstei GORICA, Raštelj 32 (v lastni hiši) PODRUŽNICA v Gosposki ulici štev. 1. nasproti ..fflonta" Sprejema vsakovrstna naročila po mer in poprave. Naročila z dežele se raz pošiljajo po pošti. CENE ZMERNE Najboljša češka tvrdka. Perje za postelje po zelo nizkih cenah. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K; boljSa vrsta 2 ^KTrV k 40 v'n-'» polubelo "2 3»^' K 80 vin.; belo 4 K-, belo, pah 5 K 10 vin.; 1 kg najfinejše nne2no-bclo, sknbono 6 K 40 vin,, S K; 1 kg puli-perjc. sivo K 6---, T—; belo fino K 10; najfinejšo iz prsnega perja 12 K. Pošiljatve 5 kg, poštnine prosto. Posteljna oprava iz gostega, rudečega, vi§njevega, belega ali rumenkastega naukinga. 1 pernica ilolga i30 cm, giroka 110 cm ter 2 blazini za podglavo, vsaka po 80 cm dolga, 58 cm Široka, napolnjena z novim, sivim, trpežnim perjem K 16'— s polupuhom K 20. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, Ki K; blazine za pod glavo K 3*—, 3'50, 4' . — Razpošilja se proti povzetju, in sicor od K 12 višje — poštnino prosto. NeugajajoCo blago se vmo denar. s. 9enis">h Be9<«henltzs St 810. Češko (Bohmonvald). glkp"* Ceniki zastonj in poštnine prosto. TM|| Pijanosti ni uec Uzorec tega čudežnega izdelb „C0ZA" se pošlje brezplačno. More se dati v kavi, v mloku, pivu, v vinu ali v jodilib ae da 1 pivec io zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudoviti tako, da se pivcu pristudi alkohol ii vse alkoholne in močne pijače. Ti prašek deluje tako mirno in gotovo da mu ga smejo dati žena, sestra al hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kn ie resnično provzročilo njegovo ozdrav ljenjo. Prašek „C0ZA" je prinesel mir tisočere družine, je rešil ogromno oso sramote in ponižanja, da, iz takih osel je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožni ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravi nazaj na pravo pot sreče tor je podaljšal za mnogo lui življenjo mnogim osebam. — Zavod, kf poseduje ta čudo delni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo > 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemfken jeziku. Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neškodlji' i pisma je djati znamko 25, London 255 (Anglija na dopisnice za lOsto f)efcp (Zjrticlei) (gobica - labatišce štev. 22. - do^ica =^ zaloga: ^ koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov. Priporoča se slav. občinstvu za obilen obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. POTNIKI V AMERIKO Pozor! j Pozor! Kdor kota dobro !n hitro potOTnH • francoaUml pu-obrodl ta Hans t i—rlro, sij pil« pred odhodom od dom« 11 pojasnita aa »1*0 =: najstarejšo firmo •—— Zwllchenbart, Basel (Švica) - Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira. «B Steckenpferd- lilijino mlečnato milo je najnežnejše milo za kožo.