ZAŠČITA KMETIJ
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev-kmetij, ureja dedovanje kmetijskih zemljišč in kme-tij. Ta zakon omejuje prehod kmetijskega zemljišča v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo. preprečuje delitev kmetij, oziroma varuje kmetije pred drobitvijo o priliki dedovanja. Zakon omogoča prev-zem kmetije pod takimi pogoji, ki dediča kmetije preveč ne obre-menjujejo.
Zakon v 3. členu opredeljuje zasebno kmetijsko gospodarstvo-kmetijo. Kmetija je tista kmetijska in gozdnogospodarska enota, ki zagotavlja lastniku s kmetijsko in z njo povezano dejavnostjo primerno preživljanje. Ta opredelitev izhaja iz namena zakona, da se ustvarijo mo/nosli za smotrno dedovanje in uporabljanje kme-tijskih zemljišč in da se krepi proizvodno sodelovanje med kmeti in organizacijami združenega dela.
Kmetije, katere se o priliki dedovanja ne delijo — zaščitene kmetije — določi skupščina občine z odlokom. Predlog za take kmetije pa izdelata krnetijska zemljiška skupnost in krajevne skupnosti.
Pri izbiri kmetij smo upoštevali merila, ki jih določa zakon o de-dovanju kmetijskih /emljišč in kmetij v 3. členu. Ta merila smo prilagodili pogojem kmetij v občini. Pri tem smo upoštevali
—  ekunomska
—  družbena                                                                           ^M
—  prosiorska merila.                                                              ^B
1.   P« ekonomskih merilih so /aščitene kmetije:
—  vsa zasebna kinetijska gospodarstva, katerih zemljišča so v prostorskcm načrtu predvidena za kmctijsko proizvodnjo.
— vse pcrspektivne kmetije, katerimomogoča načrtno usmerja nje trajnejše gospodarsko sodelovanje i organizacijanii združenega dela.
—  vse kmetije,  ki dosežejo katastrski  dohodek v ravnini 3000,00 din in imajo 1 —3ha obdelovalne zemlje, v hribovitem svetu 2000,00 din katastrskega dohodka in imajo 3 — 5ha obde-lovalne zemlje.
2.   Pu splošno družbenih merilih smo predlagali za zaščito:
—  vse kmetije, ki v celoti še ne izpolnjujejo ekonomskih pogo-jev za samostojni obstoj preživljanja kmečke družine, vendar imajo mlajšega gospodarja, ali mladega naslednika, ki ima namen ostati na kmetiji ter ima možnost povečanja zemljišč.
—  vse kmetije, ki so zaradi svoje lege pomembne za splošno Ijudsko obrambo.
—  vse kmetije, ki so pomembne iz zgodovinskih in narodopi-snih in kulturnih razlogov.
3.   Po prostorskih merilih pa so zaščitene kmetije vse tiste, ki so pomembne zaradi varstva večjih kompleksov in imajozemljišča v zaokroženem kompleksu, ki je po prostorskem načrtu namenjen za kmetijstvo.
V hribovitih predelih se v vsaki vasi zaščiti vsaj po eno kmetijo, četudi nc izpolnuje v celoti vseh pogojev. S tem se daje tem kmeti-jam možnost povečanja obsega zemJjišč in s tem tudi povečanje proizvodnje.
Iz tega posebnega načina dedovanja pa so izvzeta tista zemljiš-ča, ki se sicer uporabljajo za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, pa je njihova namembnost spremenjena z urbanističnimi dokuraenti.
Tudi tisla kmetijska zemljišča, ki niso sestavni del kmetije lahko dedujejo ostali dediči.
Predlog zaščitenih kmetij je izdelan. Poslali smo ga na vse lcra-jevne skiipnosti v javno razpravo. V predlogu so podrobno obrav-navane posamezne kmetije in zbrani podatki po postavljenih me-rilih. Javna razprava traja en rnesec, določena je od 10. novembra do vključno 10. decembra 1976. V tem času ima vsak občan mož-nost sodelovati pri tej pomembni, z zakonom doloceni, novi uredi-tvi. Predvsem prosimo vse občane-kmete, ki jih zakon zajema, da pridcjo na krajevno skupnost, in sodelujejo predvsem pri prever-janju podatkov, ki so dostavljeni v gradivu za zaščito kmetij na krajevne skupnosti.
Za kmetije, ki niso predlagane za zaščito, lahko lastniki teh v času javne razprave zaprosijo za zaščito, vendar pod pogojem, da kmetija izpolnjuje ekonomske pogoje samostojnega preživljanja družine.
Kmetijska zemljiška skupnost in krajevna skupnost sta na pod-lagi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij pooblašče-ni, da po opravljeni javni razpravi predložita občinski skupščini tiste kmetije. ki ustrezajo dolučenim merilom. Po potrebi najmanj po vsakih pet let skupščina občine pregleda odlok in uskladi spre-niembe z postavljenimi merili, vendar na predlog kmetijske zeml-jiške skupnosti in krajevnih skupnosti.
Kmetijska zemljiška skupnost
občine Ljubljana Moste-Polje
Izvršni odbor