J U M I J
d
19 8 5
misli
u«sotat Si
5.	THOUGHTS	—	LETO	3	4
*
V	MAJSKI številki sem izrazil svojo željo, ki je bila skoraj prepričanje, da bom ob prihodnji številki "že menda na tekočem". In res je vse kazalo, da sem bom vsaj za en teden premaknil k začetku meseca. Če bi se mi to posrečilo še enkrat, morda dvakrat, pa bi MISLI zares začele izhajati v prvih dneh meseca izdaje. Pregovor je: Človek obrača, Bog pa obrne! Pa bi se včasih ta izrek menda lahko glasil: Človek o-brača, hudiček pa obrne! Meni jo je zagodel za vveekend, ko sem računal, da bom dosegel zgoraj izraženo željo in pri junijski številki pridobil vsaj en teden dni. Bilo je čez polnoč med petkom in soboto, ko sem bil v polnem zamahu v delu za MISLI, pa je elektronski kompozer začel nagajati, končno pa se ustavil in ob vsakem pritisku na tipke dal od sebe samo nenavaden glas. Boste razumeli, da bi najraje sebe požrl, če bi kaj pomagalo. Da se to zgodi ravno za začetek sobote, ko ni mogoče dobiti IBM-tehnika do ponedeljka! Treba je bilo zvrhano mero potrpežljivosti, ki pa je med uredniki bolj redka čednost. . .
Nič ni pomagalo kakor čakati do ponedeljka. Ko sem uradnici po telefonu povedal, da je "urgent", mi je prav flegmatično odgovorila"'Da, tako vsi pravijo in vaš klic je danes že četrti. .."
To sem napisal - ne v opravičilo, ampak ilustracijo, kdo včasih obrne.
—	Urednik in upravnik
Slika na platnicah:Božji mlini meljejo počasi pa gotovo. . . nam v juniju govori tudi stari mlin v Brkinih.
Q
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Izdal Slovenian Research Center of America. - Cena 1. dela 7,- dol., drugega 8.50 dol.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11. - dolaijev.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi, žepna izdaja. - Komac - Škerlj — Cena 8,— dolaijev.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA, izdana v Argentini, 280 strani. Vezana knjiga 16,— dol., broširana 13,— dol.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III.del. Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,—dol. (Posamezne knjige: prva 7.— , druga 9,— in tretja 28,— dolarjev.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. — Cena vsem trem delom skupaj samo 10,— dolaijev.
VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimivo knjigo je napisal misijonar Andrej Prebil CM. — Cena vezani knjigi 13.—, broširani pa 10,— dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. 1. Kunstlja. Cena 2,— dol.
SLOVENIAN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz. izdal Slovenian Research Center of America. V'angleščini pisana knjiga
o	slovenskih dosegih v svetu. 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. Cena 18,— dolaijev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM I.deL- Odlična študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stane
Kos, izdala Samozaložba v Rimu. Cena 13,— dolarjev.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 2,— dol.
V	ROGU LEŽIMO POBITI — Opisuje Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po končani revoluciji leta 1945. — Cena 2,— dolarja.
PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javornika od leta 1927 do leta 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15. dolaijev.
NAŠ IN MOJ ČAS Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal dr. Vinko Brumen, Argentina. Cena vezani 13,—, broš. 10,—dol.
ZEMLJA SEM IN VEČNOST Pesmi Karla Mauseija. Cena 5. dol.
I nformativni
mleli
lip p	(THOUGHTS)	—	Religious	and	Cultural	Month|y	in	Slovenian	Language
mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Establish-ed) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers In Australia — Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + U reju je in u pravlja (Edi to r and Manager) FR. B A S I L A. VALENTINE, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE« 19 A'BECKETT ST. K E W, VIC. 3101 - Tel.: (03) 861 7787 - Poštni naslov. MISLI, P.O.BOX 197, K E W , V|C. 3101 + Naročnina za leto 1985 (Subscription) $ 6. —; izven Avstralije (Overseas) S 1 0. —; letalsko s posebnim dogovorom. — Naročnina se plačuje vnaprej — Poverjeništvo MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo — Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema — Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec sam + Stava In priprava strani (Typing and |ay-°ut): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Victoria 3101 Tel. (03) 380 61 1^
OD 40-IETMCI
V	imenu Slovenske pokrajinske škofovske konference je njen predsednik, ljubljanski nadškof in metropolit DR. ALOJZIJ ŠUŠTAR, ob 40-letnici konca vojne v “Družini” objavil spodnje vrstice. Bile so obenem nekako vabilo ob nedelji
12.	maja, dnevu molitve za domovino in vse tiste, “ki so v vojnih letih ali pozneje izgubili življenje”. Kdor zna prav brati, mu nadškofova beseda, iskrena, a obenem zadržana in previdno izgovoijena, veliko pove. Saj govori tudi o povojnih žrtvah, upravičeno izraža zahtevo po nepristranski osvetlitvi usodnih dogodkov, obžaluje vse, kar bi v tej dobi pogrešila Cerkev na Slovenskem, največ misli pa posveti medsebojnemu odpuščanju ter spravi. Vemo, da je odpuščanje lahko samo z ene strani, sprava pa je nujno medsebojna, ali pa je ni. Danes se sploh veliko govori o narodni spravi, žal za enkrat ni odziva. Očitno ni le v svojem imenu v nedavnem intervjuju izjavil režimski funkcionar Šetinc, da “v narodno spravo preprosto ne bomo šli in rii razloga, da se še naprej ponavlja ..
Vsekakor nihče ne more očitati Cerkvi na Slovenskem, da ne skuša vseh potov za pozabo preteklih krivic in mirno sožitje. — Urednik
pO vsej Evropi in drugod po svetu se letošnjo pomlad spo-^lnjamo konca druge svetovne vojne. Tisti, ki so sami dožive-1 vojne grozote in trpljenja ter težave prvih povojnih let, Predvsem osebno obujajo spomine in presojajo ter vrednotijo tedanje dogodke. Kdor vse to pozna samo iz pripovedovanja ln poročil drugih, iz zgodovinskih listin in znanstvenih razi-s zv, pa si ob 40-letnici skuša na tej podlagi ustvariti svojo s lko o vojnih dogajanjih, o odločitvah ob koncu vojne in o Povojnih obnovitvenih prizadevanjih.
. Tudi naša domovina je bila v drugi svetovni vojni hudo pre-lzkuŠena. Ob tej obletnici se Se bolj živo spominjamo vseh ti-shh, ki so se žrtvovali za narod, trpeli preganjanje, se razkropi* po svetu ali zaradi vojne izgubili življenje. Ponekod je .1 a prav Cerkev med prvimi žrtvami različnega nasilja, ki ga prinesla druga svetovna vojna.
yerni kristjani v naši ožji in Urši domovini kakor tudi naši r^aki po svetu smo Bogu hvaležni, da so vojne grozote mini-e- Hvaležni smo za vse dobro, plemenito, pravično in pošteno ° koncu vojne in pri obnovi naše domovine. Z bolečino pa os navdaja spomin na vse hudo in krivično, pa naj ga je t>ov-Zr°čil kdor koli.
gledamo na preteklost, moramo katoličani najprej s
r bpzjG
misli
us
S |j in
človeške
LETNIK . 34
ŠT. 6
JUNIJ*.
1985
VSEBINA:
Ob 40-letnici — Nadškof
dr. Alojzij Šuštar — stran 129 Načrtni obris datumov obiska škofa Jožefa Kvasa — stran 130
V	spomin — pesem
— inž. Ivan Žigon - stran 131 Slovensko bogoslužje in cerkvena edinost — iz pastirskega pisma jug. škofov - stran 132 Velika izdaja (junij 1945)
— Karel Mauser — stran 134 Korenine slovenske tragedije
— Slovenska razmišljanja I. H.
v ",Naši luči" - stran 135 Tri desetletja "Planinke"
— F. V., Brisbane — stran 138 Izpod sydneyskih stolpov
- P. Valerijan - stran 140 Izpod Triglava — stran 142 Božja beseda - Potrdi brate v veri! - P. Ciril — stran 144 Adelaidski odmevi
— P. Janez — stran 146 Pesem dveh src — roman
— Florence L. Barklay
— stran 148 Naše nabirke - stran 148 Vreden je tudi našega zanimanja — o B. Žabkarju J. Komidar
- stran 150 P. Bazi lij tipka ... — stran 152 Z vseh vetrov - stran 154 Kotiček naših mladih
— stran 156 Križem avstralske Slovenije
- stran 157 Dajmo si duška:smeh je zastonj
- pravijo doma - stran 160
\
NAČRTNI OBRISI NAPOVEDANEGA OBISKA ŠKOFA JOŽEFA KVASA IN P. PROVINCIALA:
18. okt. (petek) - prihod z letalom v Perth, iA/. A.
19. in 20. okt. (sobota in nedelja) — srečanje pri bogoslužju v Osborne Park-u.
23. okt. (sreda) — prihod z letalom v Sydney. N. S. l/V.
24., 25., 26. okt. (četrtek, petek in sobota) — tridnevna duhovna obnova, Merrylands.
25. okt. (petek) — večerna maša v Newcastie-u.
27. okt. (nedelja) — maša z birmo v Merrylandsu ob 9.30.
Ob 5.00 pop. maša v VVollon-gongu.
1. nov. (petek) — Brisbane,Qld. Maša zvečer ob sedmih.
3. nov. (nedelja) — obisk Canberre (11.30).
6. nov. (sreda) — odhod iz Canberre. Večerna maša za rojake v Wodongi, Vic.
8. nov. (petek) - Večerna maša v Morvveilu, Vic.
10. nov. (nedelja) — Dop. maša v Geelongu, pop. St. Aibans.
13. nov. (sreda) — Obisk Ho-barta, Tas., z večerno mašo.
14. (četrtek) do 17. (nedelja) nov. — duhovna obnova v Kew, birmska maša, glavna nedeljska maša, blagoslov vogelnega kamna za Dom počitka ...
21. nov. (četrtek) — odhod v A dela id o, S. A.
26. nov. (torek) — Obisk v Berriju, S. A.
28. nov. do 30. nov. — obisk North Qld. (če mogoče).
V	začetku dec. — odhod iz Sydneya domov.
v____________________________________ J
svoje strani priznati, da v Cerkvi na Slovenskem ni bilo vse v skladu z evangelijem. To so predstavniki Cerkve ob raznih priložnostih že ponovno obžalovali. Obsojamo vsako nasilje in krivico, tem bolj, če ju je kdo storil v imenu svojega krščanskega prepričanja. S tem pa ne izrekamo sodbe o osebah in njihovih nagibih. Trdno upamo, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo.
Ob različnih in nasprotujočih si sodbah o preteklosti pričakujemo in upravičeno zahtevamo nepristransko in tim bolj popolno osvetlitev usodnih dogodkov. Odklanjamo čmo-belo prikazovanje s katere koli strani. Kristusova beseda: “Resnica vas bo osvobodila ...” (Jn 8, 32) velja tudi za presojanje naše preteklosti.
Vemo pa tudi, da so zgodovinske ocene nepopolne in začasne. V tej luči razumemo evangeljsko svarilo: “Ne sodite, da ne boste sojeni!” (Mt 7, 1). Po našem krščanskem prepričanju je dokončna sodba o ljudeh in zgodovinskih dogodkih pridržana Bogu.
Najhujša Škoda, ki jo povzroča vojna, je 'škoda na moralnem področju. V obdobju miru nas k poštenemu in požrtvovalnemu življenju spodbujajo red, zakonodaja, javno mnenje in pravna zaščita pravičnosti. V vojnem Času pa je bil posameznik veliko bolj prepuščen sam sebi. Večkrat se ljudje pod različnimi pritiski niso znali in mogli prav odločati. Iz tega je nastalo veliko hudega, veliko telesnega in duševnega trpljenja, pogosto tudi obremenjenosti vesti, maščevalnost in sovraštvo.
Ob spominu na konec vojne in na začetek novega obdobja naše zgodovine v SFR Jugoslaviji nas pogled ne sme biti uprt samo v preteklost, temveč hkrati in še bolj v prihodnost. To pomeni,da nam ne gre za medsebojno obračunavanje, temveč za prizadevanje za človeka vredno sožitje in sodelovanje. Le ce se osvobodimo bremen preteklosti, sovraštva in maščevalnosti, ki obtežujejo naše medsebojne odnose, in skušamo preseči hudo, krivično in slabo z medsebojnim odpuščanjem in spravo, se nam odpira pot v boljšo prihodnost. Odpuščanje in sprava sta tako temeljni evangeljski zahtevi, da se jima kristjani ne moremo odreči. Drugače bi bili nezvesti božjemu Učeniku in poslanstvu, ki nam ga je izročil. V tem duhu škofje v službi Cerkve na Slovenskem v dobro vsega slovenskega naroda podpiramo vse plemenite težnje po osebni in narodni pomiritvi in sožitju.
V	mednarodnem letu mladih mislimo tudi na obveznost do mladega rodu. Mladi nikakor ne smejo dobiti v dediščino starih sovraštev, temveč pristne etične vrednote, ki utrjujejo upanje v boljšo prihodnost. To so spoštovanje človeka in njegovih pravic, mir, svoboda, poštenost, medsebojno razumevanje, pripravljenost za sodelovanje in pomoč drug drugemu ter jasna in močna zavest osebne odgovornosti, ki se kaže v Življenju in dejanjih. Prihodnosti ne moremo graditi na nenehnih
Medsebojnih očitkih, krivici in sovraštvu, temveč na pravično-sil ln ljubezni. To poudarja tudi drugi vatikanski cerkveni zbor, ki pravi:“Če hočemo zagotoviti mir, je nujno potrebno imeti odločno voljo, spoštovati druge ljudi in narode in njihovo dostojanstvo ter si vztrajno prizadevati za bratsko sožitje. Mir je torej tudi sad ljubezni, ki gre vse dalje od tega, kar zmore uresničevati pravičnost. Zemeljski mir, ki izvira iz Iju-ezni do bližnjega, je učinek miru Jezusa Kristusa ” (CS 78).
Ob obletnici končane vojne se bomo kristjani (. . .) v za-upanju v Boga spominjali tudi vseh, ki so v vojnih letih ali pozneje izgubili življenje. Nikogar ne bomo izpustili v zavesti in zaupanju, da je končno edino Bog pravičen in tudi milostljiv sodnik. Naša dolžnost pa je, da si prizadevamo za to, kar lah-
0	v našem, v preteklosti tako preizkušanem narodu, utrjuje vedno večje medsebojno spoštovanje, zaupanje, bratstvo, pravičnost in mir.
+ ALOJZIJ ŠUŠTAR
LJUBLJANA, 6. maja 1985	ljubljanski	nadškof
in metropolit, predsednik
Slovenske pokrajinske škofovske konference
SLOVENCI, z vetrinjskega polja razkropljeni po vsem svetu, so v spomin na vrnjene in pobite rojake zbrali darove za obnovo vetrinjske cerkve , kije videla toliko solza. Od vsepovsod so se zbrali dne 26. junija 1955 k odkritju spominske plošče v steno blizu oltarja. Napis se v prevodu iz latinščine glasi:V ČAST BLAŽENE DEVICE MARIJE SO SLOVENSKI BEGUNCI - SPOMINJAJOČ SE BRATOV, KI SO BILI OD TUKAJ V LETU GOSPODOVEM
1	9 4 5 POSLANI V ROKE SOVRAŽNIKOV - IZ PREKOCEAN-SKIH DEŽEL HVALEŽNO PRISPEVALI K OBNOVITVI TEGA SVETIŠČA.
Pridigarje poudaril, daje čas zabrisal vsakršno sled mržnje in maščevanja, ni pa mogel izbrisati iz src spomina nad izgubljenimi brati . . .
v & feant C
BRATRANCU MOJMIRU CURKU,
UMORJENEM JUNIJA 1945.
Temno in težko vihrajo zastave smrekovih vej
nad črnimi žreli roške goščave.
Temno in težko vršijo zastave smrekovih vej
nadčrnirrff žreli roške goščave.
"Č e zrno ne umre, ne rodi sadu..."
šli
I
Osvajal vrhove sem naših planin, kjer murke krvavordeče žare, poslušal zvonove iz daljnih sem lin in zdelo se je, da otožno ječe:
"Ne bo se povrnil več k materi sin!'
Prisluhnil sem čričkom primorskih ograd, kjer grozdi na trtah v soncu zore.
Še njihovo pesem razumel bi rad.
Pa črički takole mi govore:
"Če ljubi te Bog, umrl boš mlad!"
In vedno so težje žalne zastave smrekovih vej
nad črnimi žreli roške goščave.
Sovraštvo še skruni nam domačijo.
V	globini pa tiha semena kalijo.
Inž. IVAN ŽIGON
1
SLOVANSKO bogoslužje v srcih sv. Cirila in Metoda ni bilo toliko izraz njune narodne ali domoljubne zavesti, kot pa izraz nadnaravne krščanske vesoljnosti, izliv svetniške ljubezni do našega skupnega nebeškega Očeta. To je bil izraz zavesti, da so vsi Adamovi potomci po svetem krstu eno v Kristusu in bratje med seboj. Pokristjanjeni Slovani torej ne smejo biti nižja narodna skupina, podrejena Grkom ali Latincem. Slovani naj ne bodo predmet političnega prepira in boja med grškim Vzhodom in latinsko-nemškim Zahodom, temveč enakopravna narodna skupina, včlanjena v mednarodno krščansko družino božjega ljudstva. Še več: služijo naj za posredovalni most vesoljne Cerkvene edinosti med Vzhodom in Zahodom.
V	tem duhu je sv. Ciril izoblikoval slovanski književni jezik in slovansko bogoslužje. V tem duhu sta papeža Hadrijan II. in Janez VIII. potrdila slovansko bogoslužje ter slovansko misijonsko delo sv. Cirila in Metoda.
Dvanajsto stoletje torej že teče odkar sta sv. Ciril in Metod s svojimi učenci v ponižni molitvi prosila Boga za razsvetljenje in pomoč, da bi mogla uspešno delovati med našimi predniki. Sv. Ciril je bil posebej goreč za izoblikovanje slovanskega knjižnega jezika, da bi mogel prevesti bogoslužne knjige za temeljni verski pouk. Bog je njegovo prošnjo uslišal. Cirilovi učenci so bili prepričani, kot beremo v starih virih, da je njihov učitelj tako blagoglasni in prožni književni jezik izoblikoval po božjem razodetju.
Največji jezikoslovci raznih narodov občudujejo staroslovanski jezik in skoraj ne morejo verjeti, da je
SLOVANSKO BOGOSLUŽJE IN CERKVENA EDINOST
Tu je nekaj misli, povzetih iz enega izmed pastirskih pisem jugoslovanskih škofov, ki govori o slovanskih apostolih svetih Cirilu in Metodu.
Slika našega škofa Slomška, ki je slovenskemu narodu približal lik apostolov cerkvene edinosti, je delo akad. kiparja Franceta Goršeta.
bii Ciril grškega in ne slovanskega rodu. Resnično je, da je mogel tako delo izvršiti le veleumni svetnik, ki se je iz ljubezni do Boga in bližnjega tako ponižal k neizobraženim Slovanom in tako prisrčno prisluhnil utripom slovanskih src, da je visoko grško jezikovno izobrazbo združil z mladostno svežim slovanskim jezikom, katerega je povzel iz ust mladostno zdravih slovanskih kmetov in pastirjev.
Po uničenju staroslovenske književne šole v Panoniji in Moravski, se staroslovenski jezik ni mogel obdržati na prvotni višini. A najstarejši staroslovenski pismeni spomeniki, posebno prevodi svetih evangelijev in najstarejših bogoslužnih molitev so ožarjeni z očarljivim svetniškim sijem. To so dragocene svetniške relikvije naših dveh blagovestnikov.
V	staroslovenskem jeziku in bogoslužju so se v duhu krščanske vesoljnosti spajale vzhodne in zahodne prvine. Sveta slovanska apostola sta spoštovala svoj domači carigrajski obred. Obenem pa sta med zahodnimi Slovani in tudi našimi predniki širokosrčno gojila slovansko bogoslužje po rimskem obredu, kakor se je do našega časa ohranilo v hrvaškem glagolskem bogoslužju — kot dragocena dediščina velikodušnih bratov, apostolov krščanske vesoljnosti in edinosti.
Dolgoletni nuncij v predvojni Jugoslaviji (1922 — 1937), rimski kardinal Hermenegild Pellegrineti, je ob priliki nekega mednarodnega rimskega simpozija o ustanovitvi slovanskega bogoslužja izjavil tole:". . .V Cirilovem pojmovanju je Kristus skupni cilj, h kateremu so poklicani vsi rodovi. Ustanovil
Ie slovansko bogoslužje iz globokega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje vsakega človeka na tem svetu (prim. Jan 1, 9), priti z vsako dušo v stik Po tistem, po čemer se sleherni najgloblje, najna-ravneje, najprisrčneje sporazumeva, to je pa mate-rin iezik, narodni jezik ..."
Že v predkoncilskem času se je začela po vsem svetu poudarjati važnost bogoslužja za verski pouk. S prevodi bogoslužnih besedil in molitveniki se je rodila zdrava liturgična prenova, ki je dobila svojo izpolnitev v odločbi zadnjega cerkvenega zbora ter zamenjavo latinščine v bogoslužju v narodnimi jeziki- Po tolikih stoletjih sta sveta brata Ciril in Metod Postala znana vsemu svetu kot prvoboritelja za domači jezik v bogoslužju. Bogoslovni strokovnjaki vseh narodov ju danes častijo, da sta že takrat poudarila s slovanskim bogoslužjem vzhodnega (carigrajskega) ln zahodnega (rimskega) obreda ta bistveni pripomoček za poglabljanje verskega znanja. Danes ju bolj kot kdajkoli prej slavi ves svet kot odlična zastopnika vesoljne Cerkvene edinosti iz dobe pred vzhodnim °erkvenim razkolom. Častimo ju kot nebeška zavetnika apostolskega dela za vesoljno edinost.
Tu se moramo posebej spomniti tudi našega božje-9a služabnika Antona Martina Slomška, mariborskega škofa in našega oltarnega kandidata, apostola cerkve-ne edinosti. On je začel med našim narodom pred dobrimi sto leti širiti češčenje svetih bratov Cirila in Metoda. Neizmerno ga je bolelo, da so kar vsi vzhod-n' kristjani ločeni od prave Kristusove Cerkve. Zato Izleta 1851 ustanovil Slomšek posebno bratovščino s v. Cirila in M e t o d a , ki je imela namen, da s svojimi udi z molitvijo dela za zedinjenje
vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Bratovščino je potrdila sveta stolica. Ob stoletnici je papež Pij XII. leta 1951 s posebnim pismom pohvalil delo te Slomškove ustanove, ki je že zdavnaj prestopila meje ustanoviteljeve škofije. Razširila se je po vsej Sloveniji, Hrvaški, Slovaški in Češki, pa tudi po nekaterih drugih škofijah tedanje Avstrije. Bratovščina se je kasneje (1896) spremenila v Apostolstvo si/. Cirila in Metoda in kot taka deluje še danes.
V	zvezi z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda so se v dobi 1907 — 1947 vrstili mednarodni kongresi v Ljubljani, leta 1929 pa je bil v Pragi na Češkem. Na teh kongresih so katoliški in pravoslavni strokovnjaki predavali o potih do Cerkvene edinosti, med odmori pa so katoličani kakor pravoslavni molili za sveto edinost. Teh srečanj so se redno udeleževali slovanski škofje rimskega in vzhodnega obreda, papeži pa so kongresom pošiljali apostolska pisma in blagoslov.
Prav je, da po zgledu svetih bratov verniki združujemo svoje molitve in svoja prizadevanja za edinost. Tako bomo najlepše proslavljali veliko delo slovanskih blagovestnikov. Ostanimo zvesti Cerkvi, našj dragi materi, ki se v želji, da se v svetu utrdi kraljestvo božje resnice in Kristusovega veselega oznanila, zna prilagoditi duhu, navadam in prilikam vsakega naroda. In ne pozabimo, da sta sveta Ciril in Metod svoje uspehe za Cerkveno edinost, za slovanski književni jezik, za slovansko bogoslužje in za ustanovitev samostojne slovanske cerkvene pokrajine dosegla z zgledom svetega življenja. Njuno versko in kulturno delo, ožarjeno s svetniškim sijem, naj nas spominja na Kristusov opomin:"Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih"(Mt 5,16).
. . GOSPOD, maščuj se . . . nad krivičnimi sodniki,.. . maščuj se tako. da jim vzameš mreno zablode raz zaslepljene oči, da zagledajo svetlobo Tvoje resnice in ljubezni ter se iz preganjalcev Tvojega kraljestva spreobrnejo v Tvoje zveste služabnike . . (Iz govora ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana na pogrebu ene prvih žrtev komunizma v naši domovini, študenta Jaroslava Kiklja. Kikelj je padel pod zločinsko kroglo sredi Ljubljane 18. marca 1942.)
Vetrinjsko cerkev, ki je v juniju 1945 videla toliko solza, so leta 1955 prenovili z darovi slovenskih beguncev v spomin vseh tisočev vrnjenih in pobitih
ZGODILO se je že, da je sodišče izreklo krivo sodbo in usmrtilo nedolžnega. Po smrti nedolžnega pa je prišla resnica na dan.
Zgodilo se je že, da so tisoče po krivem obsodili na smrt. Na dan je prišla resnica, toda sodniki molče. Prevelik je zločin.
Z lažjo so tiste dni nalagali slovensko kri na kamione v Vetrinju. Slovenska preprostost je veijela tujčevi hinavščini. Za skledo leče so prodali tuja življenja.
S petjem je šla mladina na kamione. Robci so vihrali, vriski so odmevali čez Vetrinjsko polje.
Kamioni so brneli, žene in dekleta, otroci so strmeli za odhajajočimi. Gredo, da jim pripravijo srečo. Veliko srečo, ki bo končala to pusto življenje.
Vetrinjska cerkev je zrla za odhajajočimi.. .
Ne v Italijo, v Pliberk in Podrožčico so vozili ljudi. In v Pliberku in v Podrožčici je čakala smrt nanje. Od tam je vlačila svoje žrtve v Tehaije in Št. Vid. In od tam na vse kraje. V kraške globače in jame, v jaške in rove. Tujčeva hinavščina in domača podlost sta si podali roke. Ni danes čas, da bi kdo mogel premeriti ves zločin. Čas sam, ki je največji zaveznik pravice, bo nekoč pokazal vse v pravi luči. Ne bodo ljudje sodili tega dejanja - zgodovina ga bo sodila. Zaman je vsako odrivanje. Kakor so tiho grobovi ob Dravi tam ob Liencu in Špitalu, in vendar kriče', tako krič^ vsi
grobovi po kraških gmajnah, po tistih neznanih jamah, ki jim nihče ne ve imena.
Čas teče. Nihče ga ne ustavi. Tisti, ki so ubijali, bi danes radi videli, da bi se to ne zgodilo. Kri se namreč ne da izprati. Kri, četudi je sprhnela pod zemljo, postavlja mejo do neba. In dokler bodo postavljali take meje, dotlej življenje ni mogoče. Zločini niso podstava za pošteno življenje. Če si ubijal v belih rokavicah, si zločinec in, če si ubijal kot prostaški človek, si ubijalec.
Čas je naš veliki maščevalec, ne mi! Čas sam bo zrešetal narode. “Mane, tekel, fares . . se piše za mnoge.
In Tisti, ki te besede piše čez svet, je doma tudi v vetrinjski cerkvi. Taje tedaj videl in pretehtal vsakega,
VELIKA IZDAJA
ki je odhajal. In Ta bo, ki bo zahteval visoko ceno za vsako kapljo po nedolžnem prelite krvi.
Kamioni so utihnili in na Vetrinjskem polju so ostale žene, dekleta in otroci. Rab je požrl tisoče, domovina deset tisoče.
Za smrt.
Še otroci so utihnili, ko je prišel glas. V črno so se oblekle žene. Vetrinjska cerkev je pila molitve.
Slovenski Katyn je bil zasut...
Slovenski človek v Vetrinju pa je dozorel. V eni sami noči. Iz otroka, ki je veijel vsako besedo, je zrasel v moža. Danes slovenski človek verjame samo še v dejanja. Ne več v besede.
Ob največjem smo veliki. Ne meri se namreč veličina po ozemlju, tudi ne po denaiju in po zvezah. Veličina je v dozorelosti, je v volji. V Termopilski soteski smo padli zato, da pridemo v zgodovino. So narodi v zgodovini, toda mnogi tako kakor Neron, ki je za to ceno dal zažgati Rim. Mi smo se pririli v zgodovino z voljo in bomo v njej ostali.
Kdo more torej reči, da Vetrinj ni velika postaja na poti slovenskega ljudstva? Ti morda kdaj gledaš nazaj z veliko grenkobo. Krivico delaš sebi in drugim. Za vsakega mora biti Vetrinj kraj velike očiščevalne peči. Tu se je očistilo zlato. Ne vem sicer, koliko si se spremenil od tedaj. Morda si že močno pozabil na vse obljube, ki si jih tedaj naredil. Zelo se bojim. Zagrabilo te je življenje in pozabljaš na tisto veliko modrost:
V	dobrem se spominjaj slabega, da se ne prevzameš. Med dobrim in slabim so le prav tenka vrata. Ne veš, kdaj se odpro ...	KAREL	MAUSER
SLOVENSKA MORA
LETOS poteka štirideset let od konca druge svetovne vojne. Za Slovence žal tudi štirideseta obletnica sramotnega pokola dvanajst tisoč slovenskih protikomunističnih bojevnikov, ki so jih Angleži že po končani vojni iz Avstrije vrnili Titovi vojski in jih je dalo takratno slovensko politično vodstvo v mesecu juniju 1945 brez slehernega sojenja in brez ugotavljanja o-sebne krivde pobiti. Tisoče slovenskih fantov in mož so pogoltnile jame Kočevskega Roga. Slovenska javnost za to ni smela zvedeti.
Sele leta 1976 je prišla zadeva po dolgih ovinkih prvič v slovensko javnost. Edvard Kocbek, ki je bil kot krščanski socialist v samem vodstvu slovenskega enobeja, je šele leta 1946 po ovinkih zvedel za dogodke na Rogu. Vendar se je šele leta 1976 odločil razbremeniti svojo vest pred javnostjo, saj je odgovornost za pokol padala tudi nanj. Tržaški pisatelj Boris Pahor je v Trstu objavil pogovor s Kocbekom, v katerem govori ta o pokolu domobrancev. Takoj zatem je sledil alarm v Sloveniji. Pogovor so ponatisnili Na-Sl razgledi, nakar so sledili žolčni in sramotni napadi na Kocbeka, ki so ga duševno strli. Pokol slovenskih domobrancev na Rogu je ostal za slovensko oblast še naprej nedotakljiv. Vendar se ni mogla več sprenevedati, kot da bi pokola sploh ne bilo.
Sele leta 1984 je slovenska javnost doma lahko prebrala v knjigi Peščena ura, ki vsebuje Kocbekovo dopisovanje s Pahorjem, tole Kocbekovo izjavo v zvezi
2	odmevi na njegov pogovor:“. . . sklepam, da današnji vodilni kader Slovenije likvidacije domobran-Cev nima več za neizbežno revolucionarno nujnost, ampak za veliko zgodovinsko napako.”
OŽIVLJENI STRAHOVI
Vsa zadeva je znova vzplamtela preteklo poletje, k° je tajna “cenzura” v Ljubljani ustavila tiskanje Kocbekovega dnevnika, ki naj bi vseboval deset pridevkov raznih avtorjev o Kocbeku, njegovem ust-vaqalnem delu in njegovi vlogi v polpretekli slovenski zgodovini. (Kocbek je umrl v Ljubljani leta 1981 v Popolni osamljenosti.) Zataknilo se je pri prispevku J^rjvda in greh, ki gaje napisala filozofinja Spomenka Hribar. Čeprav besedilo še ni zagledalo belega dne in ga slovenska javnost še ni poznala in ga doslej še ne Ppzna, je Josip Vidmar v osrednjem slovenskem dnev-nrku Delo začel z ostrim napadom na Hribarjevo. V a namen se je poslužil kratkega izseka iz celotnega esedila. V glavnem se spotika ob tisti del besedila,
1	govori o potrebi narodne sprave med Slovenci in zahteva človeško dostojanstvo tudi za tistih dvanajst isoč pobitih slovenskih protikomunistov, saj so se ojevali za slovensko zemljo, čeprav na strani kasnej-s*n premagancev.
SLOVENSKA RAZMIŠLJANJA
I. H. v “Naši luči"
Vidmar se zgraža nad takšnim sklepanjem, saj bi morali potem po njegovem vrniti dobro ime vsem izdajavcem. To pa bi pomenilo, pravi Vidmar, pljuniti na vse, ki so se bojevali za narodovo osvoboditev.
To Vidmarjevo modrovanje je že dobro znano “edino pravilno sklepanje” zmagovavcev, ki pa mu manjka samo dvoje: temeljni premislek in trezna utemeljitev.
Trezne utemeljitve za takšno sklepanje ni. Prav to dokazuje Spomenka Hribar, tako v zaplenjenem besedilu Krivda in greh, kot tudi v svojih odgovorih na časopisni boj.
Ker “prepovedano” besedilo ilegalno kroži po Ljubljani in je priljubljeno berivo vedno širšega kroga Slovencev, ne kršimo pravil novinarske poštenosti, če si ga v celoti ogledamo.
VPRAŠLJIVOST REVOLUCIONARNEGA “PRAVOSODJA”
V	prvem delu besedila Hribarjeva obravnava Kocbekove partizanske dnevnike, zbrane v knjigah Tovarišija in Listina. Omejuje se izključno na Kocbekov odnos do tako imenovane revolucionarne justice, kakor jo je izvajal sam vrh slovenskega enobeja, ki je določal po svojih merilih, kdo da je sovražnik in koga je treba likvidirati.
Hribarjeva ugotavlja, da je imel Kocbek na začetku to “justico” za upravičeno in jo skušal tudi miselno utemeljiti. Ob posameznih in vse številnejših nesmiselnih likvidacijah slovenskega “nasprotnika” pa je vedno jasneje videl, da si takšna “justica” lasti nevarno pravico izključnega razsojanja nad krivdo posameznika; še več: posameznika popolnoma podreja svojim merilom in ga po njih tudi likvidira. Kocbek je vse razločneje spoznaval, da ni mogoče več opravičevati takšne “justice” v imenu revolucije, saj bi to pomenilo rušenje vseh človeških vodil in popolno zanikanje posameznika.
Hribaijeva zatem obširno razčlenjuje razpetost, ki jo Kocbek vidi med človekovo osebno usodo in njegovo zavezanostjo občestvu, narodu, in ki je v času narodove ogroženosti še posebej velika. V tej razpetosti vidi Kocbek človekovo krivdo, ki jo je treba pogumno vzeti nase in jo podpisati s svojo krvjo. Tej krivdi se ne moreš izogniti, če sploh hočeš delovati. Hribarjeva pravi:“Ta krivda je naše znamenje, naša skupna hvaležnost. Naša zgodovina.”
“BRATOMORNA KRIVDA” IN “BRATOMORNI ZLOČIN” “Toda naš NOB ni bil samo narodnoosvobodilen, bil je tudi revolucija. In bratomorni boj.” Tako ugotavlja Hribarjeva ij nadaljuje: “Kolikor bolj seje vojna širila kot bratomorna vojna znotraj narodnoosvobodilnega boja, toliko bolj se je večala Kocbekova zgro-ženost nad tragiko, ki se je odvijala pred njegovimi očmi. In toliko bolj se je večala distanca (=razdalja) do revolucionarne logike oziroma njene justice.”
Sledi prikaz razkoraka med Kocbekom in Kidričem zaradi vse pogostejših likvidacij slovenskega “nasprotnika” kot tudi v samem pojmovanju eno-beja. Hribaijeva ugotavlja, da je Kidrič NOB vse bolj podrejal revoluciji. To pa pomeni, da je znotraj naroda vse bolj divjala revolucija pod krinko narodnoosvobodilnega boja. S tem pa se je tudi poglabljala nesreča bratomorne vojne med Slovenci.
Hribaijeva piše, da je za poboj domobrancev zvedela šele leta 1976, ko so Naši razgledi ponatisnili Kocbekov pogovor, objavljen v Trstu. Zatem daje duška svoji osebni prizadetosti nad zločinom, storjenim nad mnogimi nedolžnimi. Med drugim piše: “. . . vsa človeška zloba seje zbrala v določitvi, da se ti ljudje brez obtožbe in sodbe — in torej brez vsaj načelne milosti — kaznujejo s smrtjo. In ves zločinski pogum, da se je to dejanje zgodilo.” Takšnega dejanja v mirnem času po njenem mišljenju ne more nobena stvar opravičiti. “Pobiti ljudi brez sodbe, kot klavno živino, v tisoč kosih, je zločin nad narodom! Ne samo nad tistimi, ki so bili pobiti, temveč tudi nad tistimi, ki so ostali živi . . . Nad nami. Izhaja iz po-vampiijene samovolje, ki je vzela smrt v svoje roke kot dokončno znamenje nihilizma (=neutemeljeno zavračanje nravnih načel) moči,” ugotavlja Hribaijeva.
“ODVEZA OSEBNE ODGOVORNOSTI”
V	nadaljnem pisanju Hribarjeve se odslej prepletajo osebni občutki prizadetosti z zapisi iz Kocbekovih dnevnikov. Osrednja misel je, daje po pravilih revolucionarnega sklepanja posameznik odvezan svoje osebne odgovornosti in s tem tudi svojega edinega dostojanstva in podvržen nekakšni skupni odgovornosti, ki pa jo določajo le revolucionarni “izbranci” in ne člo-
vekova vest. Le tako se je lahko zgodilo, da “. . .so ‘kaznovalci’ svojo vest preslišali na račun nekakšnega absolutnega pojmovanja zgodovine,'države, revolucije, kolektivne blaginje”.
Prav ti revolucionarni ‘izbranci’ določajo, kdo je narod in kdo njegov nasprotnik. “Ves narod-je tako povsem samoumevno razdeljen na Subjekt (= tiste, ki v imenu naroda odločajo) in na Objekt (=. tiste, ki odloke le sprejemajo); Subjekt (= oblast) ustvaija zgodovino, Objekt (= narod) ali bolje objekti pa smejo in morejo slediti Subjektu in sicer disciplinirano in voljno, če ne, bodo brezpogojno in brezprizivno oklicani za sovražnika Subjekta (= oblasti) in s tem za sobraž-nika naroda, za suho vejo na narodovem telesu, ki da jo je nujno treba odžagati.”
Hribaijeva je zvesta sama sebi in dosledna do kraja: “Takšna identifikacija (= popolno enačenje) z ideologijo - katerokoli ... - ko posameznik presliši nemir svoje vesti, je sama v sebi omogočanje zločina.” Hribaijeva se sprašuje, kako najti pot iz tega uničujočega načina mišljenja. Sprašuje se:“. . . kje je meja med blaženo krivdo in grehom nad bližnjikom? ”
“SVETOST ŽIVLJENJA”
Hribaijeva razmišlja o človekovem življenju, ki je sveto in nedotakljivo. Nihče nima pravice, ogrožati ga, nobena sila zgodovine ne opravičuje uničevanja življenja. Tako pride do sklepa: “Čut za spoštovanje človeškosti, življenja in smrti je torej tista m e -ja...” Zato ugotavlja, da “zahrbtno in brezumno likvidiranje tisočev po vojni” te svetosti življenja ni spoštovalo.
Zatem sledi nekaj strani osebnih razmišljanj o vesti, Bogu, svobodi, življenju in smrti, sovraštvu in odpuščanju, v zvezi s pobitimi na Rogu in njihovimi krvniki. Te strani pričajo o duhovni globini Hribaijeve in o poštenem namenu njenega pisanja. Posebej pretresljivo je mesto o nenadomestljivosti človekovega življenja: “To mesto je z njegovim odhodom izpraznjeno, to prazno mesto je zev, rana sveta, ki kliče brez besed v zbranosti pred nedoumljivo človekovo usodo. To mesto mora ostati prazno, kar pomeni, da ni nobene utemeljitve za smrt — in nobenega opravičila ‘osmi-slitve' za nasilno smrt. Nobenega. To je prazno mesto, mesto svetega . . . Poboj domobrancev na Rogu šele zdaj vidim kot tragiko zločina naroda nad samim seboj! Kot greh zoper bližnjika.”
“ZLOČIN KOT ZAČETEK”
“S samim tem dejanjem,- s pobojem domobrancev, je bila na novo, z grozo fizičnega uničenja dela naroda, dosežena zedinitev. Ta zločin je hkrati ZAČETEK. Hkrati ZLOČIN in hkrati ZAČETEK,” z grozo ugotavlja Hribaijeva. Vendar je ta groza naša skupna
slovenska usoda in jo moramo končno sprejeti nase: “Toda najprej si jo moramo dvigniti v spomin kot narodovo tragedijo, dajo bomo sploh mogli pozabiti Kot sovraštvo. In da bomo zmogli postati eno narodovo telo ..
Hribarjeva se zaveda, da ima takšno dejanje svojo zgodovinsko težo in je pogoj za zdravje narodovega duha: “Ni odgovora, ki bi to dejanje dokončno opravil, in tudi ni odgovora, ki bi to dejanje dokončno obsodil . . . Poboja domobrancev na Rogu ni mogoče zanikati, zničiti.” Pač pa ga je treba pred slovensko zgodovino priznati.
POT K OČIŠČENJU Hribarjeva preide k premišljevanju, zakaj se je grozota poboja v Rogu slovenskemu narodu prikrivala ln se še prikriva, in ugotavlja:“Do tega poboja še danes nimamo sproščenega razmeija; še danes se nadaljuje nihilizem — z zamolčevanjem ... še po tej grozotni smrti jim nismo dali odveze, še danes veljajo domobranci in samo domobranci za edine krivce, za absolutno krive, še kot mrtvi.” Posledice takšnega zadržanja so za narod vse prej kot dobre:“Narod, ki mu [e zakrit — ki si zakriva del svoje zgodovine, živi, ka-°r da bi je ne imel . . . Narod, ki nima svobodnega, sproščenega in ljubečega razmeija do svoje zgodovine, Je sam zapisan ne le istim napakam, ki jih je kot narod ze storil sam nad sabo, temveč ponavljanju enakih na-ki naj bi druga drugo utemeljile, a se le kopičijo na poti samouničevanja.”
Hribarjeva s Kocbekom premišljuje o krivdi naroda nad samim seboj in o pogubnosti zmage, kije slepa za oveške nesreče. Spoznati moramo, zatrjuje, da so pni domobranci del našega naroda in še mrtvi to ostajajo in obvezujejo nas žive na odkrito in pogumno dejanje: priznanje zločina nad naro-0 m. “Jasna in pogumna zavest bi zmogla ne le priznanje tega zločina kot zločina, temveč bi zmogla udi to, da bi ti množični grobovi, kjerkoli že so, podali eno od svetih mest na naši zemlji, dostopni lju-ern> da jih obiskujemo, — če ne že to, da se žrtve Pokopljejo in dostojno pokopljejo, kakor je primemo naši kulturi in civilizaciji. Ne zato, ker so bili domo-ranci, ampak ker so bili ljudje. Dostojni pokop bi n dogodek za nas, žive, z nami bi se dogodila bistve-na sprememba naše zgodovinske biti, saj bi bili sposobni sprave s smrtjo in svojo lastno zgodovino.”
“NARODNA SPRAVA” Prvo dejanje narodne sprave je priznanje te kriv-te naše velike krivde,” pravi Hribarjeva in skupaj Kocbekom ponavlja:“Brez tega dejanja Slovenci ne omo stopili v čisto in jasno prihodnost.” Zato, nasuje Hribarjeva, moramo preceniti celoten polo-
žaj:	.. kje smo? Kako smo? Kako bomo jutri?
Ugotavlja, da smo kot narod razklani, sami v sebi sprti. Potrebno bi bilo popolnoma novo narodno izhodišče, ki bi združevalo vse Slovence, ne glede na prepričanje. Ideologija bi se morala umakniti zdravim narodovim silam. Hribarjeva ne zanika povojnega razvoja Slovenije, trdi le, da moramo končno izstopiti iz ideološke Resnice, ki je naš narod pregloboko potopila v sovraštvo in ga še vedno znjim napaja. Znova zatrjuje:“Spoštovanje smrti in spoštovanje svojih lastnih mrtvih, vseh mrtvih, je mogočnost za prese-ženje nihilizma in možnost za javljanje svetega med nami . . . Prej ali slej bo treba vzeti nase to trpljenje.”
Hribarjeva se jasno zaveda teže svojega pisanja kot tudi možnosti morebitnih posledic. Sama pravi: “Seveda more tak način pisanja zbuditi hude odmeve v družbi, v kateri je ‘verbalni delikt’ (= besedni zločin) večji greh, kakor pa dejanje, ki ga opisuje.” S tem pa je Hribarjeva pokazala, kje so korenine slovenske tragedije: v zanikanju resnice same in v preganjanju tistih, ki upajo o njej spregovoriti.
Slap Savica
Vendar se kljub temu ne prepušča malodušju: “Ker se utegne zgoditi, da ne bi imela možnosti zagovora, naj povem še. enkrat, da dogodenega v Rogu ni mogoče zbrisati do te mere, da bi se zničilo, kakor da bi ga sploh ne bilo. To pa pomeni, da se bodo za menoj oglašali drugi ‘svobodni strelci’ in da — kar mene zadeva — samo sprejemam štafetno palico od Kocbeka in jo podajam naprej — komu? ne vem.”
NRAVSTVENO SPOROČILO SPOMENKE HRIBAR “Krivda in greh” je nedvomno pogumno razmišljanje o nravstvenem vprašanju slovenske narodne nesreče in se dviga nad vsako politiko in svetovni nazor ter odpira tisto čisto obzorje, kjer je šele možno človeško očiščenje in narodna sprava.
Istočasno pa to razmišljanje odpira eno najbolj skelečih ran naše polpretekle zgodovine. Hribarjeva je jasno pokazala na korenine slovenske nesreče: to ni bil le narodnoosvobodilni boj, marveč revolucija, bratomorna vojna.
O tem Slovenci doma šele začenjajo razmišljati. Marsikateremu mlajšemu izobražencu šele postaja jasno, da je bila to pravzaprav stalinistična revolucija, ki je slovenskemu narodu zadala preveliko ran.
Ko bo slovenska zgodovina odprla to poglavje, bodo tudi vaške straže in tudi domobranstvo postavljene v novo, nepristransko luč.
Sedanji trenutek v Sloveniji pa temu razpravljanju ni naklonjen. Napadi na Hribaijevo s strani režimu privrženih ljudi so jasno pokazali, da slovenska “uradna” politika še ne misli reševati tega vprašanja in da je pripravljena poseči še vedno po znanem orožju: za sovražnika naroda in socializma je sposobna označiti vsakogar, ki bo prestopil mejo tistega, kar je sama proglasila za nedotakljivo.
Vsekakor gre Hribarjevi vse spoštovanje za njeno pogumno dejanje, s katerim je postavila dostojen spomenik žrtvam, ki počivajo na Rogu, in s tem storila prvi korak k slovenski narodni spravi.
DESETLETJA
F. V. (tajnik “Planinke”, Brisbane, Qld.)
KO se je takrat pred tridesetimi leti zbrala skromna družbica brisbanskih rojakov na improviziranem sestanku ter ustanovila društvo PLANINKA, društvo sinov in hčera slovenskih staršev, ni bil temu vzrok kak materialni interes. Edini vzrok je bil moralna potreba iztrganih in oddaljenih ljudi od rodne grude, postavljenih v Slovencu povsem tuj svet, s tujim jezikom in tujimi običaji.
Na videz še tako trd Slovenec ima vendarle tenkočutno slovansko dušo in nihče ne more mimo tega. Prav to ga sili, da vsaj včasih hoče slišati govorico.
katero se je naučil v otroških letih, predno je bil prisiljen spoznavati jezike tujih narodov; da vsaj včasih v družbi z rojaki zapoje katero tistih pesmi, ki nosijo skupni naslov: peli so jih mati moja ... In da vsaj včasih sreča ljudi z njemu sorodno miselnostjo — ta potreba je družila tako ustanovitelje in prve člane Planinke, kakor nas druži še danes.
Zadnji vojni vihar ni zahteval od našega naroda samo veliki krvavi davek, ampak je tudi izkoreninil in iztrgal mnogo rojakov ter jih pahnil v tujino. Na to je prišlo še povojno "preseljevanje narodov" in pov-
zročilo, da so se večale in rastle slovenske skupine izven meja domovine.
Vsi ti rojaki so imeli dve skupni osnovni potrebi: Materialno — se čimprej ustaliti ter se prilagoditi novemu načinu življenja — in pa "preboleti" domotožje. Dvojno vlogo so tedaj imele te začetne organizacije rojakov: svojim članom so nekako materialno pomagale, če že ne drugače, vsaj z nasveti, ki so bili ob začetkih neprecenljive vrednosti, in združeni v etnično skupino so laže kljubovali domotožju. Na teh začetnih srečanjih, piknikih ali družabnih prireditvah, so Pionirji Planinke kot tudi ostalih slovenskih društev Po Avstraliji ali kjer koli po svetu, gotovo v duhu romali tja daleč nazaj: na Kras, med dolenjske gričke, v deželo klopotcev, pod Julijce in Karavanke, pod Pohorje in v Prekmurje ter kdo ve kam se vse . . . Da, tja daleč v tisto majhno, svetu skoro nepoznano deželo, za Slovenca pa tako čudoviti, naravnost sveti kraj detinstva, tja v tisto skromno vasico in morda celo v ubogi domek, vendar k ljudem s poznanim obrazom — našim domačim.
Leta so minevala in Slovenci so se prilagajali na novo domovino". Družabnim prireditvam, kulturnim večerom, plesom in piknikom so se počasi začeli pridruževati tudi — jubileji. Vedno višji in vedno bolj spoštljivi. In glej, prišla je slovesna proslava Queenslandskega slovenskega društva — 30-letnica Planinke.
Ne da bi znova ugotavljali in naštevali dosežene u-sPehe v preteklih letih, pa le ne moremo mimo gotovih dejstev.
Kar so bile ob prejšnjih jubilejih društva le pobožne *elje. je bila ob 25-letnici že uresničena stvarnost: društvo je namreč že posedovalo lastni "Hribček".
je bil vsekakor veliki materialni in tudi moralni dosežek. Že dolgo je društvo stremelo za koščkom lastne zemlje — taka je pač slovenska lastnost. Koliko je ta košček lastne zemlje pomenil večini naših ljudi, le razvidno iz tega, kako so s trdim in požrtvovalnim delom v teku let spremenili njegov prvotni neprijazni izgled.
Občutek, da so prišli "na svoje", je spodbujal rojake, da je postajal "Hribček" vedno bolj domač. Z darovi in lastnim delom so dosegli, da so se za tridesetletnico želje še bolj uresničiile: na "Hribčku" je zraste/ dom. Ni ravno palača in verjetno je najmanjši ™ed slovenskimi Domovi v Avstraliji. Toda njegov na-rtovalec arhitekt Cveto Mejač je dobro poznal zmožnosti in dejanske potrebe Planinke (in dodal pripom-°- da iz malega raste veliko, če bo potreba. . .) Dom nas druži pod skupnim krovom, pod katerim govori-m° iezik naših prednikov in izpod katerega odmeva naša pesem.
Zaman je navajati imena posameznih bolj ali manj
delovnih članov in nečlanov ter posebno zaslužnim izražati suhoparne zahvale. Delovni rojaki tako vedo, čigave so zasluge, koliko je bil kdo požrtvovalen in koliko je posameznik doprinesel za tukajšnjo slovensko skupnost, nedelovni pa stoje ob strani in jim te stvari itak niso dosti mar. Kogar zanima in zna gledati, bo z lahkoto videl in priznal, da je bilo vloženega ogromno nesebičnega truda, ne samo ob pogledu na "Hribček" in Dom ter materialne pridobitve Planinke, ampak tudi v organizaciji sami. Le naj posluša pevski zbor, ki je po tolikih letih tujine še vedno sposoben tako čisto in močno zapeti slovensko pesem. V tem je brez dvoma skrita visoka moralna vrednost, ki morda celo presega vrednosti materialnih pridobitev. In enak občutek nas je prevzel, ko smo se iz srca nasmejali igralcem na proslavi tridesete obletnice društva. V odlični režiji Anke Brožičeve so vprizorili burko "Špelca v Ljubljani". Ne samo, da smo slišali z odra domače zveneči dialekt našega jezika, prevzel nas je tudi pristen značaj našega človeka.
Ob otvoritvi novega Doma smo bili ponosni in nam je to krepilo zavest. Ko pa smo poslušali recitirano domačo besedo in ko je zadonela domača pesem našega zbora, se je orosilo marsikatero oko. To se mi zdi priznanje, kaj nam še vedno pomeni slovenska beseda in kaj nam pomenijo tiste pesmi, ki so jih peli mati moja ...
Moram pa dodati tudi tole dejstvo: Kar je nam starejši generaciji sveto, je žal našim potomcem če-sto precej tuje. Zlasti tistim, ki so bili rojeni že v "novem svetu", so Slovenija, slovenska pesem in beseda pojmi, ki niso doživeti — le slišali so pripovedovati o njih. . . Tudi današnja doba, način življenja in mnogo drugih okoliščin pripomore, da naša mladina premalo čuti in ceni svoje poreklo. Prav zato pa je še večje vrednosti, da čim več doprinese-mo k gradnji naših Domov in naše skupnosti. Naša sveta dolžnost je, da se trudimo vsak po svojih močeh, da mladini — našim potomcem skušamo na nevsiljiv način približati veselje do jezika, poznavanje kulture, šeg in navad. Verjetno ne bomo kmalu o-pazili uspehov svojega truda. Sadovi se bodo pokazali kasneje, ko bodo otroci prešli iz brezbrižne mladosti v zrelo dobo.
Narodna zavest ni še nikak šovinizem in skušati ohraniti (vsaj delno) kulturno dediščino in materin jezik menda tudi ni starokopitnost. Res je, potreben nam je naš Dom, potrebna so srečanja kulturnih in družabnih sporedov. Vendar nam je od vsega najbolj potrebna slovenska zavest. Zavest, ne oholost! In zavestno se moramo bati vsake brezbrižnosti ter strahopetnega hlapčevstva — saj:
"kdor ponižuje se sam,
podlaga je tujčevi peti!...
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
Fr. Ciril Božič, O. F. M.,
St. Raphael's S/ovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.l/V., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands. N. S. W., 2160) Telefon: (02) 637 7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent,
311 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V., 2160 Telefon: (02) 682 5478
VSESLOVANSKO PRAZNOVANJE 1100-letnice smrti svetega Metoda bo letos na nedeljo 7. julija ob dveh popoldne v poljski cerkvi, Quakers Road, Mara-yong. Concelebrirano mašo bo vodil apostolski pro-nuncij za Avstralijo nadškof Luigi Barbarito, ki bo za to slovesnost prišel iz Canberre. Pri maši bodo sodelovali verniki slovanskih narodnosti, po maši pa bodo na dvorišču priredili kulturni spored. Lepo vabim vse rojake, da s svojo udeležbo počaste spomin naših slovanskih apostolov Cirila in Metoda.
MESEC JUNIJ je vsako leto čas spominov na žrtve junija 1945, ki so že po koncu vojne in brez sodnega procesa padale v tisočih v množične grobove. Letos obhajamo že štiridesetletnico te naše narodne tragedije. V naši cerkvi se bomo vseh teh žrtev spomnili v sredo zvečer, 19. junija, ob sedmih. Po spominski maši bo v naši dvorani komemoracija in nato čajanka.
WOLLONGONG ima slovensko mašo v Fig*Tree na nedeljo 14. in 28. julija ob peti uri popoldan. Obakrat je eno uro pred mašo pevska vaja mladinskega zbora, ki se pripravlja za nastop na koncertu v Adelaidi.
CANBERRA ima slovensko službo božjo v nedeljo 21. julija ob 11.30 dopoldne. Zaradi odsotnosti p. Cirila sem za službo božjo te nedelje v Merrylandsu naprosil p. Andreja iz Campbelltowna, ki je poljskega rodu in nam je že prej nekajkrat priskočil na pomoč.
NEWCASTLE pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 30. junija. Na običajnem kraju in ob običajni uri. Pred mašo spovedovanje, po maši pa čajanka v dvorani.
V	BRISBANU smo imeli zelo lepo praznovanje v 140
nedeljo 5. maja. Na slovenskem gričku v Cornubia je bila zahvalna služba božja ob priliki 30-letnice društva “Planinka”. Lepo število rojakov seje zbralo pod streho bodoče dvorane, ki bo kmalu dobila tudi stene. Med bogoslužjem so pevci navdušeno prepevali velikonočne in majniške pesmi. Praznovanje se je pričelo že v soboto zvečer, ko smo gledali na odru odlično zaigrano šaloigro “Špelca v Ljubljani” v režiji Anke Brožičeve. (Burko so pred leti igrali v Melbournu, priredil pa jo je po kratkem skeču p. Bazilij.) Ob tej priliki je nastopil tudi pevski zbor pod vodstvom Stanka Sivca, nastopili pa sta tudi sestri Kristinca in Dragica iz znane Plutove družine. Društvu, vsem prirediteljem in brisbanskim rojakom želimo še mnogo podobnih in še večjih uspehov!
PROJECT COMPASSION AKCIJA je v letošnjem postu med nami zbrala vsoto 1,194 dol. Denar smo poslali na Paulinian Association, da ga bodo razdelili med potrebne po nerazvitih deželah. Bog povrni vsem, ki ste prispevali k tej dobrodelni akciji!
STOJNICA je spet na sporedu za petek 12. julija. Spet se torej priporočamo za primerne predmete: prinesite jih k Sv. Rafaelu na predvečer prodaje ali pa na sam dan zjutraj! Naše matere spet naprošam, da bodo na razpolago za delo pri stojnici in pri prodaji. Ta akcija nam bo pomagala pri dokončavanju sestrskega stanovanja in pa številnih majhnih del pri dvorani.
DISCO VEČER prireja naš mladinski zbor “Zaija” za vse mlade - v soboto 13. julija, od 8.00 do 11.30 zvečer. Mladina vabljena!
KONCERT slovenskega ansambla “ŠTATENBERG” iz Nemčije bo nastopil v naši dvorani v nedeljo 21. julija. Pričetek ob petih popoldan.Vstopnice so na razpolago v našem verskem središču.
Ob tej prireditvi je za delo na vrsti druga skupina, za pecivo pa se priporočamo našim gospodinjam.
MEŠANI ZBOR bo v juliju prepeval na nedelji 7. in 21 julija. Pevski vaji bosta na oba petka pred imenovanima nedeljama. MLADINSKI ZBOR bo pel v nedeljo 28. julija. Na isto nedeljo bodo imeli “Zaija-ni” tudi prodajo peciva. Zbor se tudi že marljivo pripravlja za nastop na mladinskem koncertu v Adelaidi.
POROKE. — V slovenski cerkvi Vseh svetih v Fig Tree (VVollongong) je bila poroka na dan 4. maja in sicer ob petih popoldne med mašo. Poročila sta se Sylvia Elizabeth Konrad, hčerRa Johana Konrad (ki skrbno opravlja službo zakristana v Fig Tree) in Albine r. Tehovnik, ter Josef Lebemegg, rojen vGrazu
v Avstriji kot sin Franza in Marije r. Peško. Priči sta bila nevestin brat John in Grace Bezina.
Pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu pa so bile v maju kar W poroke. Prva je bila 18. maja, ko sta stopila pred oltar naše cerkve Andrej Koželj, sin znanega društvenega delavca Ivana in Vikice r. Valič, ter Andrea Michiella Natoli, hčerka Angela in Erne r. Andreasen. Priči sta bila ženinov brat Branko Franc Koželj in Antonietta Natoli.
Isti dan je bila tudi poroka, prav tako med sveto mašo, pri kateri sta si obljubila zvestobo Jasna Pukl, hčerka pok. Alojza in Elizabete r. Klampfer, in pa Thomas James Shiner, sin Tomaža in Fay r. Chap-man. Priči sta bila nevestina sestra Sonja Stadelman in John Kriliš.
Na binkoštno nedeljo (26. maja) popoldne sta se Pri nas poročila Darinka Vodnik, hčerka Vladota in Katice r. Rakitničan, ter Lenko Stolic, po rodu Dalmatinec iz Zadra, sin Dušana in Nedjelke r. Radobu-Ijac. Priči sta bila nevestin brat Zlatko Vodnik in An-to Samardžič.
Vsem parom naše iskrene čestitke. Naj jih božji blagoslov spremlja na njihovih življenjskih poteh, da hi vztrajali v zakonski zvestobi!
ARHITEKT CVETO MEJAČ je bil zadnjo nedeljo v maju naš gost v Sydneyu. Obiskal je tudi cerkev v Fig Tree in je lahko ugotovil, da sta njegovi sliki ~~ Marija Pomagaj in pa sveti Frančišek — zares lep okras in naravnost nujno dopolnilo k steni za oltar-Jem. Ko smo mu namignili, daje tudi zadnja stena kaj Prazna in mrka, nam je takoj obljubil, da bo zanjo naslikal zadnjo večerjo. Bog mu povrni! — Žal sem pred dvema dnevoma dobil telefonsko sporočilo iz Queens-anda, da je moral g. Mejač v'bolnišnico iskat zdravja. upajmo, da bo kmalu spet na nogah, kar mu vsi iz srca želimo.
NAŠI POKOJNI — Že v majski številki sem omenil srnrt DANICE PAVIČ, zdaj pa sem dobil nekaj do-atnih podatkov o pokojnici. Rojena je bila 29. junija v Postojni. Njen dekliški priimek je Brezič. V Avstra-jjo je prišla leta 1958. Najprej so se naselili v Coomi, Jer so vodili Milkbar, potem pa je imela Danica že °lgo vrsto let delikatesno trgovino v Canberri in bila Vsa leta tudi naročnica MISLI. Dan njene tragične smrti je 29. marec letos: nekdo jo je umoril (motiv še p1 Znan) in odvrgel njeno truplo v tamkajšnje Burley nffin jezero, kjer so ga našli. Pokojnica zapušča sina arka in hčerko Miriam.
Y	sredo 29. maja 1985 v jutranjih urah je umrl na gojeni domu v Doonside, N. S. W., ALOJZ BOLTE. °jen je bil 9. maja 1912 v vasi Vrh, Mirna na Do-enjskem. Leta 1946 se je v taborišču Feldkirchen v
Avstriji spoznal z Zofijo r. Fajfa, po rodu iz Koloneje v Galiciji. Poročila sta se in tri leta kasneje odpotovala s sinom Aleksom v Avstralijo. Pokojnik je bil zaposlen pri Hardy Aluminium, nato pri Crane Copper and Aluminium Co., nekaj let pa tudi pri mestni vodni upravi. Zadnja leta je užival pokoj, saj gaje zapuščalo zdravje in je bil večkrat v bolnišnici. Pred nekaj tedni je dobil srčni napad in je moral ponovno v bolnišnico, kjer je prejel sveto popotnico in zakrament svetega maziljenja. Zdravje se mu je izboljšalo in poslali so ga domov, kjer pa je dva tedna kasneje podlegel ponovnemu srčnemu napadu. Pokojnik je rad prihajal v našo cerkev. Bilje veselega značaja in dobrega srca, zato je imel dosti prijateljev. To je pokazala tudi udeležba pri pogrebni maši, ki smo jo imeli pri nas v ponedeljek 3. junija. Pokopali smo ga na našem delu pokopališča Rookwood.
V	nedeljo 2. junija je umrl v Burvvoodu ANTON BLASUTIG. Rojen je bil v kraju Špeter Slovenov (S. Pietro al Natisone) v Benečiji 6. junija 1917. Leta 1947 se je v kraju Srednje (Stregna) poročil s Pino r. Simaz, ki je po rodu iz tega kraja. Toni je odšel v Avstralijo leta 1951, naslednje leto je prišla za njim tudi žena. Pokojnik je bil bolan nad trinajst let in Pina je z zgledno potrpežljivostjo skrbela zanj. Bil je s svetimi zakramenti pripravljen za odhod s tega sveta. Pogrebna maša je bila v cerkvi sv. Jožefa, Enfield, v torek 4. junija, kjer sem somaševal z domačim duhovnikom.. Grob pa je dobil pokojni Anton med pokojnimi rojaki pokopališča Rookwood.
Iskreno sožalje vsem sorodnikom imenovanih pokojnih. Vse priporočam v molitev. In hvala vsem, ki so nam posredovali gornje podatke!
P. VALERIJAN
K SLIKI: P. Valerijan med mašo
ob 30-letnici brisbanske "Planinke" — 5. maja letos.
LJUBLJANSKI nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v imenu slovenskih škofov poslal papežu Janezu Pavlu II. novi slovenski prevod Svetega pisma Nove zaveze. Papež se mu je preko vatikanskega državnega tajništva zahvalil za dar:“Odlično si počastil letošnje praznovanje sv. Cirila in Metoda, ko si poslal svetemu očetu v dar prekoristno in potrebno knjigo, ki je v skladu z nameni slovanskih apostolov, namreč novi prevod z duhovnim komentarjem Svetega pisma Nove Zaveze, ki nosi datum praznika sv. Cirila in Metoda lanskega leta. - Tebi, vsem slovenskim škofom, duhovnikom in redovnikom kakor tudi vernikom, ki s teboj delijo tvoja čustva do Kristusovega namestnika, se sveti oče zahvaljuje. Zelo želi, da bi ta knjiga med slovenskimi duhovniki in verniki pripomogla pri raziskovanju in premišljevanju božje besede, ki jo hrani Sveto pismo.”
ŠMARTNO PRI LITIJI praznuje letos 850-letnico obstoja župnije. Da bi visoko obletnico slovesneje praznovali, so imeli farani v tednu po beli nedelji duhovno obnovo, v kateri so sodelovali duhovniki, ki so se rodili v šmarski župniji: sedem jih je živih in tudi nekaj redovnic.
Šmarska župnija je deveta najstarejša župnija na ozemlju ljubljanske nadškofije.
TUDI V SLOVENIJI sta se ustavila med svojo evropsko turnejo melbournska zakonca dr. Lynne in dr. John Billings. Oba sta zdravnika in prepričana katoličana, starša devetih otrok; ona je svoj zdravniški poklic obrnila v raziskovalno smer, da seje lahko bolj posvetila družini, on pa je bil pred pokojem ugleden zdravnik in dekan melbournske medicinske fakultete. Po vsem svetu sta znana po svoji metodi za naravno urejanje spočetij, ki se po njiju imenuje Billingsova metoda in je priznana tudi od Cerkve.
V	čem je bistvo njunih odkritij tridesetletnih raziskav? Najprej to, da so vse “umetne metode” v bistvu nasilne, zdravju škodljive, povrhu pa še povzročajo splave. Pilule in “vložki” v visokem odstotku ne preprečijo novega življenja, temveč mu samo preprečijo, da bi se razvilo; so torej “tihi splavi”. Sploh pa “proti-spočetno razpoloženje” prizadeva zakon v njegovem bistvu, ustvarja miselnost “proti novemu življenju”. Billingsova metoda pa ni usmerjena proti življenju, ga
ne preprečuje, ne uničuje zarodnih celic, ampak zakoncem omogoča, da se svobodno odločajo, kdaj bodo imeli otroke. In to brez “goltanja tablet”, brez zdravju tako škodljivega poseganja v naravne procese, sploh brez tehničnih pripomočkov, preprosto s spoznavanjem ženske narave. Njuna metoda je tako preprosta, da se je zlahka nauče tudi nepismena ljudstva; in obenem je tako znanstvena, da zdrži vsako iskreno kritiko.
Zakonca Billings sta že predavala v 60 državah, njuno metodo pa uporabljajo s pridom v sto deželah. “Slovensko turnejo” sta pričela v Kopru, nadaljevala v Ljubljani ter končala v Celju in Mariboru. V Ljub-ljanije bila dvorana Teološke fakultete štirikrat polna. Še večje presenečenje je bil pogovor z zdravstvenimi delavci, ki se jih je zbralo blizu 300. Vselej se je pogovor po predavanju zavlekel dolgo časa.
ZANIMIVO je poročilo, da so vojaki v Sloveniji lansko leto za skupnost opravili dela v vrednosti 200 milijonov dinarjev. Za svoje in potrebe prebivalstva so zgradili 47.750 metrov vodovodov, 49 kilometrov cest, položili 41 kilometrov podzemskega telefonskega kabla in 31 kilometrov telefonskega o-mrežja. Za ta dela so porabili 1,896.330 delovnih ur, prevozili pa 238.650 kilometrov. Večina teh del je bila na manj razvitih področjih, v hribovitih krajih in pa v krajih ob meji. V kolikor je bilo pri tem tudi sodelovanja s prebivalstvom, je delo neslovenskim vojakom gotovo pripomoglo tudi k boljšemu spoznavanju Slovencev in slovenskega jezika.
Ob takemle poročilu si mislim, kaj bi lahko vse Avstralija napravila s svojo vojsko zdaj v mirnem času, če bi jo seveda imela. Pa je — razen maloštevilnih prostovoljcev — skoraj ni. Če že drugega ne, rešila bi mladince brezposelnosti. Gotovo je: če in kadar bo treba, bo Avstraliji težko spet začeti z rednimi vpoklici, saj bi se spet našel kak dr. Cairns, M.P., in javno vpoklicancem zažigal pozivnice. Še če bo kdaj šlo zares in bo na tehtnici svoboda Avstralije - me res zanima, koliko bo med mladino prijavljencev v obrambo domovine...
V	DOLŽANOVI SOTESKI pri Tržiču je svetovno najdišče okamenin, po mnenju znanstvenikov starih okrog 250 milijonov let. Že pred več kot osemdeset leti so nemški geologi določili 75 vrst kamenonožcev (tako imenujejo starodavne živalske skupine) in prav v Dolžanovi soteski so našli 21 novih vrst. Skozi zanimiva najdišča vodi od lani geološka transverzala. -Pred osmimi leti je bilo ustanovljeno v Tržiču Društvo prijateljev mineralov in fosilov, ki skrbi za vsakoletne razstave in tudi za ostale turistične prireditve z njimi v zvezi. Mednarodni sloves teh razstav je vsekakor zelo dobra priložnost za razvoj turizma v teh krajih.
četvorčki so bili rojeni v kranjski porodnišnici. A njihova mamica, 23-letna Matja Logar iz Škofje Loke, ob porodu ni bila nič presenečena, saj so zdravniki ugotovili- štiri življenja že pri sedmih tednih nosečnosti. Imena novorojenčkov so Nina, Jan, Rok in Tadej. Poročilo pravi, da so vsi štirje novorojenčki zdravi in zdaj so že nabrž tudi dosegli predpisano težo ter zapustili inkubator.
DESET LET že potuje po svetu slovenski novinar Zvone Šeruga iz Ljubljane. Zdaj se je odločil, da bo potoval na motorju okrog sveta. Prvi - 40.000 kilometrov dolgi — del poti je že napravil po Severni in Južni Ameriki. Po sedemmesečnem premoru se bo zdaj iz Evrope odpravil preko Azije do Avstralije. Poleg rednih pošiljanj poročil o svojih doživetjih, namerava mož po vrnitvi domov svoja potovanja opisati tudi v kniigi.
ministranti so se zbrali na nedeljo ob prazniku svojega zavetnika sv. Dominika Savia pri Mariji Pomočnici na Rakovniku. To je njihovo tradicionalno vsakoletno srečanje, ki vsebuje skupno bogoslužje v cerkvi, nato pa v veroučnih prostorih tekmovanje, kjer se z znanjem pomerijo razne ministrantske skupine. Letos je bilo na vrsti poznavanje svetih bratov Cirila in Metoda, duhovnih poklicev v Cerkvi na Slovenskem ter znanje pojmov, ki so v zvezi z bogoslužjem. Ta kviz je vedno poln presenečenj, živahnega sodelovanja in seveda tudi sreče. V skupini mlajših so prvo mesto osvojili ministranti iz Črnuč, drugo ministranti iz Dravelj,, tretje pa iz Šiške. V skupini starejših pa so bili prvi Šentvidčani, drugi Dravelj-cani, tretji pa iz frančiškanske župnije Marijinega oznanjenja nad tromostovjem. - Draveljski ministranti torej letos “nosijo fano”. To je že drugo leto, ko so si osvojili prenosni pokal Dominika Savia.
O UNIČENJU GOZDOV po Evropi smo že pisali ~ zdaj je na vrsti z istim problemom tudi Slovenija. Zaradi izpuhov žveplovega dioksida iz rudnika Mežica, ki so smrtno ožgali gozdove, bo moralo pasti
r 45,000 kubikov lesa na 5,000 hektarih gozdne Površine. Prebivalci Črne na Koroškem so ogorčeni
in ne žele, da bi se podobna škoda širila in ponovila. Odločno zahtevajo, naj rudnik zgradi višji dimnik, odstrani strupene pline po kemičnem postopku, ali pa naj enostavno ukine topilnico.
DOMAČINI letos v Sloveniji kar ne bodo mogli počitnikovati, pravijo doma: cene so od lanskih poskočile za 40% in tudi povpraševanje iz tujine je letos zelo veliko. Zato delajo doma propagando, naj bi domačini iskali počitnice v pred- ali posezonskem času, ko je zasedba manjša in so cene nižje.
Predsezona se je letos tako na moiju kot tudi v planinah začela kar cel mesec predčasno, pa tudi ta-koimenovani “zdraviliški turizem” je že privabil goste od vsepovsod. V Rogaški Slatini jih je že 1100, v Dobrni ni več prostora, pa tudi v atomskih toplicah v Podčetrtku imajo že vse rezervirano in razprodano.
PORTOROŽ, to priljubljeno slovensko morsko letovišče, je dobilo nedavno status naravnega zdravilišča. Komisija za zdravstvo in socialno varstvo je ugotovila in uradno potrdila, da ima Portorož tri zdravilne naravne proizvode: solinsko blato, slanico in pa zrak. Vsi trije vsebujejo elemente broma, joda, žvepla in magnezija. Pravijo, da že samo vdihavanje portoroškega zraka povzroča evforično stanje - dobro razpoloženje brez škodljivih stranskih posledic.
LJUTOMERSKIM SIROM so se po lanski prodaji 115 ton teh izdelkov, v glavnem v Švico, odprla vrata v svet. Največ obetajo kupci v ZDA, kjer je za letos že sklenjena1 pogodba o prodaji 30 ton ementalca, pričakujejo pa še več naročil. Tako upajo, da bodo brez težav izpolnili načrt o 25-odstotnem povečanju izvoza, kar pomeni 150 ton sirov vsega skupaj.
V	PTUJU so izkopali doslej najlepše ohranjen rimski nagrobni kamen iz drugega stoletja po Kristusu. Tako dobro se je ohranil, ker ga je v tretjem stoletju, obrnjenega navzdol, nekdo uporabil za dno drugega groba. Na njem je v beli marmor vklesano, da so žena in trije otroci poklonili kamen 60-letnemu'Titu Valeriju Celsinu. To je letos že peti grob, ki so ga iz rimske preteklosti Ptuja odkopali strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora.
SLO VENI AN FUNERAL SER VICE
'	a	F	n	a
724 5408
A.F.D.A
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor- tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Božja Useda
KO se je Jezus pr^1 Sv°jim učencem in z njimi jedel, reče Simonu Petru:"S^^Janezov sin, ali me ljubih bolj ko tile? Odgovori mu:"D3' SD°d, ti vež, da te ljubim."
Reče mu:"Pasi ^9,njeta-''
Zopet v drugo mur. s'nion, Janezov sin, ali me ljubiš? 'Odgovori mu:"Da' p0c*' ti veš, da te ljudim."
Reče mu:"Pasi r11^
V tretje mu reCe:'^n-Janezov sin, ali me ljubiš?"
Peter se užalosti, ^ U v tretje rekel:"Ali me ljubiš?"
odgovori mu:"Gosr 1 Vse veš, ti veš, da te ljudim."
.oj! vce."
m
Reče mu:"Pasi n11
in preprostosti, toliko dobrote in miru, da je v triintridesetih dneh vodstva vendar vtisnil Cerkvi svoj pečat. V zadnji splošni avdienci, ko je med drugim govoril o krščanskem veselju, je dejal tudi tole: “Pravo alelujo bomo zapeli v nebesih. To bq aleluja dopolnjene ljubezni Zdajšnja aleluja pa je aleluja neutešene ljubezni, se pravi, aleluja upanja. ”
Tri tedne-po smrti Janeza Pavla I. se je 16. oktobra pojavil na loži bazilike svetega Petra nov človek -JANEZ PA VEL II., po rodu Poljak, prvi neitalijanski papež po 450 letih. Ko je v toplem oktobrskem večeru pozdravil množico na Trgu svetega Petra, smo takoj začutili presenetljivo moč, ki je v njem In ko smo v nedeljo 22. oktobra, ko je uradno prevzel vodstvo Cerkve, slišali njegov govor, smo bili gotovi: v njem je Cerkev našla dobrega voditelja in poglavarja. Kakšna odmevnost v njegovih besedah, izgovorjenih z glasom, v katerem je toliko slovanske miline in možatosti hkrati: “Ne bojte se! Odprite, odprite na stežaj vrata Kristusu, njegovi odrešilni moči! Odprite državne meje, gospodarske in politične sisteme, obširna področja kulture, civilizacije in razvoja! ...” V tem novem papežu se je Cerkev našla. V njem se je izpolnila preroška zahteva, ki jo je nekaj dni pred konklavom izrekel neki škof: “Po travmi, ki jo je doživela Cerkev ob nepričakovani smrti Janeza Pavla /., mora najti papeža, ki bo mlad, močan, junaški. ” Našla ga je v krakovskem kardinalu Wojtylu.
Ob vseh vzburljivih dogodkih od avgusta do oktobra smo verni čutili moč Duha, ki je navzoč v Cerkvi Kdo bi si drznil upati, da bodo priletni kardinali v prvem konklavu sposobni toliko enotnosti in v drugem toliko ustvarjalne domišljije? Vem, triumfalizem
Jan 21, 15 - 17 ■■■ ■■
le na slabem glasu, vendar kako ne biti veseli in ponosni nad vsem tem, kar se dogaja v Cerkvi, ob tem valu notranje gotovosti, mladostne trdnosti in zaupanja v svoje sporočilo, ki je na mah zavel čeznjo! Da Bog je z nami in nas potrjuje v zavesti našega krščanskega poklica.
Svet se vrti po svoje. Zgodovina hodi svoja pota 172 ed rojevanjem, zorenjem in umiranjem civilizacij, Političnih in gospodarskih sistemov. Med njimi in nad njimi pa stoji Cerkev kot znamenje sočutne ljubezni in neprelomljive zvestobe Boga do človeka. Križ stoji, medtem, ko se vrti svet po svoje!
Papež Janez Pavel II. je v letih svoje odgovorne službe osvojil svet - pa ne le s svojimi potovanji, ko je osvojil daljave sveta - osvojil je srca ljudi “Janez Pavel H, mi te imamo radi!” so pozdravljali papeža Po ZDA. Papež se je brž znašel in jim odgovoril: “Janez Pavel II vas ima rad!”
"Kaj pričakujemo od papeža? ” je zapisal pred Papeževim obiskom v ZDA James Res ton, pisec slovitih uvodnikov v New York Timesu. “Pričakujemo, da nam pokaže pot iz slepe ulice, v katero nas je zavedel materializem Čakamo duhovni odgovor na vprašanja našega časa, čeprav moramo priznati, da Janez Pavel II. ne bo imel pred sabo občestvo vernih, amPak prej občestvo dvomljivcev, ki pa veruje, da bi moglo v nekaj verovati ”
Ugledni francoski časnikar Andre Fontaine je dne • oktobra 1979 v pariškem listu (Le Monde) zapisal 0 Papežu Janezu Pavlu II. . “Noben kralj, noben predsednik, noben generalni sekretar, noben popevkar, noben športnik, noben filmski zvezdnik, nihče ne ^ore tekmovati z njim v popularnosti ” Pojav je iz-
65-LETNEM
ROJSTNEM
DNEVU
PAPEŽA
JANEZA
PAVLA II.
POTRDI BRATE V VERI!
LETO 1978 je bilo za katoliško Cerkev leto velikih dogodkov. Njihovo prenavljajočo silo in odrešenjsko rodovitnost bo pokazala šele prihodnost.
Dne 6. avgusta, na praznik Gospodovega spreme-njenja, je v večernih urah nehalo utripati srce papeža Pavla VI., ki je vodil katoliško Cerkev skozi petnajst let. Krhka bela podoba z grenkim nasmehom in zamolklim glasom, toda s presenetljivo močjo v očeh, zrcalo njegovega neupogljivega duha. Pavel VI. se je zavzemal za vse velike zadeve človeštva, za mir na svetu, za razvoj in enakopravnost med narodi, za zbliža-nje med kristjani in globlje razumevanje med različnimi verskimi izročili človeštva. Znotraj katoliške Cerkve je bil tenkovesten in vztrajen reformator, ki je dosledno uresničeval temeljne uvide drugega vatikanskega cerkvenega zbora, ne glede m nasprotovanja z leve ali desne.
Ze ob koncu prvega dneva konklava je bil 26. avgusta nepričakovano izvoljen za papeža beneški patriarh Albino Luciani, ki je nameraval hoditi po poti svojih prednikov Janeza in Pavla, kar je označil z izbiro svojega imena. Evangeljsko pričevanje Janeza Pavla I. ni trajalo dolgo. Vendar je bilo v njem toliko ponižnosti
reden, saj je - predno je kardinal Wojtyla postal papež, le malo ljudi vedelo zanj. V naši dobi, ko nekateri govorijo o smrti Boga, o ateističnem pogledu na svet in življenje, o znanosti, ki naj bi razkrinkala staro utvaro o Bogu — v naši dobi se zbirajo milijonske množice okrog človeka, ki jim prinaša sporočilo, ki jim govori o Bogu in dostojanstvu človeka, ustvarjenega po božji podobi Očitno so nekateri prehitro pokopali Boga. Očitno Bog umira hitreje v šolskih učbenikih kot v srcu množic.
Janez Pavel II. ljubi življenje. Gre mu naproti. Gre k množicam, poln vesele in močne vere. Kaže, da ne zdrži dolgo za vatikanskimi zidovi. Vleče ga ven, v širna prostorja, kjer se zbirajo množice. Tako je v mnogih pogledih Janez Pavel II. človek za naš čas, človek za naš trenutek. V svetu, polnem strahu, tesnobe in razočaranj, je utelešenje mirne gotovosti in upanja, neustrašen in dobrohoten. In trden. S trdno vero preizkušenih. Tako je za milijone in milijone ljudi postal vir upanja.
Človeštvu prinaša najprej sporočilo o ljubečem Bogu, ki nas je posinovil v Jezusu Kristusu. V svojem prvem nagovoru na ameriških tleh je dejal: “Vsakega izmed vas bi želel osebno srečati in mu povedati, da ga Bog ljubi, da mu je kot človeku podaril dostojanstvo brez primere. Hotel bi mu povedati, da je papež njegov prijatelj in služabnik. ”
Tako v Mehiki kot na Poljskem, na Irskem, v ZDA, v Kanadi, v Afriki, v Franciji in Braziliji ter zdaj na Nizozemskem - vsepovsod, kjer se je ustavil, je govoril o Bogu, ki je Svoboda in Ljubezen, Dobrota, Lepota in Veselje. Neminljiva Svetloba, ki o žar ja vse stvari in daje trdnost in sijaj. O Bogu, ki edini odpira človeštvu neskončna obzorja.
Dne 18. oktobra 1979 je sveti oče sprejel v posebni avdienci 5300 Slovencev. V lepi slovenščini je dejal med drugim: “Dobro vem, da ste Slovenci med prvimi slovanskimi narodi sprejeli krščansko vero pred več kot dvanajstimi stoletji. Za ta neprecenljivi dar pokristjanjenja, ki je postalo vir tako izrednih sadov, se z vami vedno zahvaljujem Bogu. Bodrim vas, da z neomajnim zaupanjem vztrajate na isti poti živega in neustrašenega evangeljskega pričevanja. Moj pogled se obrača tudi na bodočnost vašega cerkvenega občestva. Zato postaja moja beseda goreč poziv, da vedno bolj poživite v vas dar svetega krsta. Vsak dan naj vas spremlja moj posebni apostolski blagoslov, ki ga iz srca podeljujem vam in vsem, ki so vam dragi. ”
Ko se Bogu zahvaljujemo, da nam je dal takega papeža, naj nam bo njegovo naročilo, naj vedno bolj poživimo v sebi dar svetega krsta, tudi nova vzpodbuda, da bomo še naprej rasli kot ljudje in kot krist-stjani.
Svet potrebuje dobrih ljudi.	P.	CIRIL
MhMi odmeviJFm
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family S/ovene Mission,
51 Young A ve., W. Hindmarsh, S. A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674
V	SREDO 19. junija zvečer ob osmih bo ustoličen novi adelaidski nadškof in metropolit Leonard Faulkner. Nasledil bo nadškofa Gleesona, ki se je zaradi slabega zdravja odpovedal službi. Novega nadpastiija dobro poznamo, saj je bil ob praznovanju obletnice blagoslova naše cerkve med nami in je na nas vse napravil zelo lep vtis. Upajmo, da nam bo tudi v bodoče naklonjen. Molimo zanj, da bi razumel potrebe priseljencev v svoji nadškofiji!
Na nedeljo 19. maja je naše versko središče priredi-
lo	romanje in izlet obenem. Kar s tremi avtobusi smo se odpravili v Berri, kjer smo ponesli svoje prošnje k Mariji, kateri je posvečena tamkajšnja cerkev. Tudi potem v Slovenskem klubu je bilo prijetno razpoloženje. Rad bi se na tem mestu zahvalil tamkajšnjim rojakom, zlasti pa Kregaijevemu Slavku, ki je organizacijo v klubu sprejel na svoje rame in jo tudi lepo izpeljal. Zahvala tudi kvintetu “Planika” ki so nas odlično zabavali. (Nekateri izmed nas so izrazili željo, da bi morali vsaj dvakrat na leto v ta prijazni kraj.) Bili smo veseli srečati rojake iz Renmarka in celo daljne Mildure na viktorijski strani. Žal pa smo pri maši pogrešali marsikoga iz Berrija. Škoda, da ne izrabijo take edinstvene prilike za slovensko mašo in obenem za srečanje z adelaidskimi rojaki.
Med veseljem nad lepim dnevom v Berriju pa nas je zvečer po vrnitvi v Adelaide pretresla novica, da je prav isto popoldne, kmalu po drugi uri, Gospodar
Pokojni
IVAN KOVAČIČ je odšel po plačilo k Gospodarju življenja, slovenska skupnost verskega središča Svete Družine pa je izgubila enega svojih najzvestejših članov . ..
življenja in smrti poklical k sebi svojega zvestega služabnika IVANA KOVAČIČA. Še zjutraj, ko smo se odpravljali na pot, je prišel in povedal, da žal ne more z nami, ker se ne počuti dobro. Okrog desetih so ga Čargovi - pri njih je bil Ivan kakor družinski član -odpeljali v Queen Elizabeth Hospital, kjer so ga zadržali “za nekaj dni”. Vendar je že po nekaj urah dobil hud srčni napad, ki ga kljub hitri zdravniški pomoči ni prenesel. Pogreb pokojnega Ivana smo imeli v soboto 25. maja. Za to priliko je bila slovenska cerkev tesna - zgovoren dokaz, da je bil blagi pokojnik res priljubljen. Naša narodna skupnost ga bo zelo pogrešala in zlasti tudi naše versko središče. Tako požrtvovalnega in zvestega člana ne bomo kmalu našli, saj je naravnost živel za skupnost. Če je bilo treba kaj postoriti, popraviti, pokositi travo . . . Ivan je bil vedno na razpolago in sam je videl, kaj je potreba. O tem bi lahko veliko povedal tudi moj prednik p. Filip, še več pa veijetno patra Bazilij in Stanko, ki sta toliko let prihajala v Adelaido. Vsaj štirikrat na teden je prišel k maši. Ob petkih in sobotah zvečer sva bila velikokrat sama v cerkvi. Kakršnokoli vreme
—	on je prišel. Bojim se, da bom odslej sam — razen neke italijanske družine, ki redno prihaja kljub temu, da ne razume jezika.
Pokojni Ivan je bil rojen 19. novembra 1909 pri Sv. Luciji (danes Most na Soči). Kot italijanski vojak je nadaljeval vojaško službo pri zaveznikih kot šofer, potem pa se zaradi razmer v domovini odločil za odhod v svet namesto vrnitev domov. Med prvimi skupinami je prišel v Adelaido, delal vsa leta do upokojitve pri Holdenu, si kupil in prijetno uredil svoj domek. Ostal je samski, a imel kaj veliko družino: ves svoj prosti čas je daroval skupnosti, ki ji je veljal za dobrega “strica”. Bog mu bodi Plačnik za vse! Ne pozabimo ga v svojih molitvah!
Veselo doživetje za našo skupnost je bilo 26. maja, ko smo dobili novega člana: med mašo je bil krščen Bernard Alexander Bruce Štemberger. Botra sta bila Lili in Boris Hrvatin. Staršem Katarini in Mal-colmu Štemberger čestitamo, novokrščencu pa želimo božjega blagoslova na pot v življenje.
Kot ste že brali v Mislih, nas bosta letos obiskala iz Ljubljane ljubljanski škof-pomočnik Jože Kvas in pa frančiškanski provincial. V Adelaidi se bosta mudila proti koncu novembra. Točnega sporeda še ni, z gotovostjo pa lahko povem, da bo 25. novembra v naši cerkvi delitev svete birme. Število pri nas bo skromno, morda se bo pridružil še sin slovenske družine v Milduri. Vsaj govorili smo o tem v Berriju in lepo bi bilo, ko bi mu podelil birmo slovenski škof. Če je med nami še kaj kandidatov — verouk kot pripravo imamo vsako nedeljo ob enajstih. Je pa čas za
sprejem samo še v juniju. Kasnejših priglašencev ne bo mogoče sprejeti, razen če se pripravljajo na birmo v krajevni cerkvi in prinesejo od tam potrdilo o pripravljenosti na prejem birme.
Ob priliki obiska bo škof Kvas blagoslovil tudi ploščo z imeni dobrotnikov naše cerkve. Naj omenim, da je od takrat še nekaj obljub, ki so ostale neizpolnjene. Za izpolnitev je še čas, a ne dosti.
Tudi za Mladinski koncert zaključujemo s prijavami. Mislim, da je bilo pet mesecev dovolj in kdor je i-mel namen, se je lahko prijavil. Škoda, da mnogim mladim ni dano, da bi sodelovali na tako pomembnem tradicionalnem koncertu slovenske mladine v
Fotografija
s slavja
druge
obletnice
blagoslovitve
adelaidske
cerkve
Sv. Družine,
ko je bil
sedanji
nadškof
Leonard
Faulkner
Prvikrat
med nami
Avstraliji, za katerega je bila letos izbrana Adelaida.
Slovenska radijska ura adelaidske etnične radijske postaje 5 EBI FM je v priredbi našega verskega središča dvakrat na mesec: vsako drugo in četrto sredo v mesecu, s pričetkom zvečer ob osmih; Vsi vabljeni k poslušanju, saj imajo te oddaje namen, da bi vas versko obogatile.
Verouk za mladinske skupine je po sporedu, ki je objavljen v naši cerkvi. Veliko je odvisno od vas, staršev, ali otroci hodijo k verouku. Kakor je važna zdrava telesna rast, še važnejša je tudi rast v duhovnem življenju. A zanjo je — poleg krščanskega življenja in zgleda staršev —nujno potreben verouk.
P. JANEZ
Na uredništvo MISLI prihajajo pisma, ki povprašujejo o zdravju p. FILIPA F ER YAN A, O. F. M., ki je deloval v Adelaidi (1975 - 1980). Tudi me je že več družin prosilo za njegov naslov. Zato naj tu poleg naslova posredujem tudi nekaj novic o njem. Poslal nam jih je predstojnik slovenskih frančiškanov v ZDA in žal niso najboljše.
P. Filip je po odhodu iz Adelaide zopet služboval kot kurat ameriške vojske (dosegel je čin majorja) v Nemčiji in ZDA. Lani pa je moral na nujno operacijo požiralnika in vse je kazalo, da se je posrečila. Žal so letos novi znaki in novi zdravniški pregledi zahtevali ponovno operacijo, pri kateri so zdravniki ugotovili, da je bolezen dokončna in ji ne morejo odpomoči. Računajo na eno leto.
P. Filipa bomo vključevali v svoje molitve. Priporočam ga seveda zlasti Adelaidčanom, med katerimi je deloval. Tu je njegov naslov: CH (MAJ) PHILIP /. FERYAN
142 - 32 - 4532 Medica/ H o Id. Comp.
Beach Pavi Ho n, Brooke AMC
Fort Sam Houston, TX 78234, U. S. A.
Gotovo bo vesel, da se ga v Adelaidi še spominjajo. In še enkrat: vključujmo ga v molitvel— Ur.
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”:
$28.— Ivan Kobal; $24,— Jože Kosi; $15.88 Lojzka Feguš, Julka Smole; $14,-Irena Grassmayr, Maria Oginski, Jože Zupaniič, Željko Rob, Ljenko Urban-fcič, Sonja Kovačevi«?, Magda Hreščak, Dorica Slavec; $11.— Tony Bratuža; $10.— Vinko Tomažin, Milka Pongrac, Marija Boelckey; $9.— Ivan Zelko; $8,— Zlata Arhar, Angela Dodič, Olga Hrvatin; $7.— Ljudevit Rob; $5.— Anton Pa-sič; $4.— Rudolf Vitez, Boris Urbančič, Matija Cimerman, Pavel Rob, Andrej Fistrič, Ana Marija Mršnik, Marija Gregorič, Dora Dolenc, Kristina Tomažič, Jože Kučko, Stanko Heric, Karolina Lazarič; $3.— Franc Prosenik; $2.— Anton Ule, Maria Mihalič, Ivanka Študent, Jože KavaS, Pavla Kolatchevv; $1.— Marija Frank, Maria Spernjak,sFrank Bruce, Silva H. Juras.
NAŠIM POSINOVLJENIM
AFRIŠKIM MISIJONARJEM:
$110,- N. N.; $50.- L. & M. Martin, Pavla Zemljak, Ivan Kobal; $29,— izkupiček prodaje knjige “Kraški izlivi” v Baragovi knjižnici — pa namenu izdajateljice Marcele Boie dar za lačne; $25.— L. & M. Martin (p. Hugonu za nabavo avta); $20,— N. N. (za lačne), M.D. Stanič (namesto cvetja ‘na grob Mariji Golčman); $13.— Marija Kužnik, Teja
Veslači na Blejskem jezeru
Florence L. Barclay:
IPesem
Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko
roman
(Petindvajseto poglavje: DOKTORJEVA DIAGNOZA)
Janina roka se je naglo približala obvezi, ki ji je zakrivala oči. Zdravniku je komaj uspelo, da jo je zadržal.
»Ne delajte tega! Ne klonite vendar tik pred koncem! Bodite prepričani, da sem sposoben dve slepi osebi držati daleč narazen. Zaupajte mi in bodite mirni. Kaj ne razumete, zakaj sem rekel, da nama je sreča naklonjena? Dal-main prihaja, da me vpraša, kaj mislim o vsem tem, kar mi je zaupal. Vse boste lahko slišali. Jaz si bom tako prihranil nekaj časa, vi pa boste priča, kako bo sprejel mojo sodbo. Zdaj se ne premaknite, sicer bom prisiljen reči, da ste veverica in da mečem v vas češarke.«
Zdravnik se je napotil proti ovinku steze, Jane pa je ostala v senci.
»Oho, tu ste torej, Garth!« je vzkliknil zdravnik. »Lahko bova pogrešala Simpsona. Dajte mi roko!«
»Da, doktor, povedali so mi, da ste tu in prišel sem za vami.«
Simpson je odšel, onadva pa sta stopila na jaso.
»Ali ste sami?« je vprašal Garth. »Zdelo se mi je, da sem prej slišal neki pogovor.«
»Prav ste slišali, kajti res sem se pogovarjal z neko mlado osebo.«
»Kakšna pa je bila ta mlada oseba?«
»No... neko odločno dekle, ki pa je precej vzkipljive narave.«
»Potem pa jo poznam. To je starejša hči našega vrtnarja. Ubogi otrok, veliko družinskih skrbi ima.«
»Da, to sem opazil tudi jaz. Boste sedli na tale panj? Ali .si lahko v domišljiji predstavljate, kakšen razgled se odpira od tu?«
»Kako da ne! Prav dobro mi je poznan. Toda z grozo spoznavam, da se mi v domišljiji vse slike mešajo ... razen ene...«
»In ta je?«
»Neki obraz, njen obraz!«
»Ah, da, dragi prijatelj,« je dejal zdravnik, »nisem pozabil, da sem vam obljubil povedati svoje mišljenje o tem, kar ste mi zaupali. Resno sem premislil o vsem in tale
kraj tu je kot nalašč, da se o tem pogovoriva.«
»Ste povsem gotovi, da sva sama?« je vprašal Garth. »Imam vtis, da je razen naju tu še nekdo drug.«
»Dragi prijatelj, mar je človek kdaj popolnoma sam v gozdu? Obdajajo nas neštevilne drobne prisotnosti. Ce hočete samoto, se izogibajte gozda.«
»No, prisotnosti, o katerih govorite, so mi ljube, mislil sem na prisotnost kakega človeka... Sicer pa, Brand, to vam moram povedati, stalno me muči občutek neke nevidne prisotnosti ob meni. Pred nekaj dnevi bi skoraj prisegel, da me ona, moja 'edina žena’ opazuje s sočutjem ...«
»Kdaj je bilo to?«
»Pred nedavnim. Doktor Rob je pripovedoval, kako se je slučajno srečal z njo... Oh, ne smem vam povedati kje. Miss Gray in on sta me pustila samega, v tej samotni tišini pa sem na sebi čutil njene oči.«
»Nikar se ne predajajte tem nevidnim prisotnostim, dragi prijatelj. To vas samo bega. Spomnite se samo, da nam lahko tisti, ki nas ljubijo, od daleč dajo čutiti, kako je njihovo srce tu ob nas_, posebej še, če trpimo. Zato se nič ne čudite, če imate dostikrat vtis, da je ona ob vas. Po svoji vesti in iskreno vam lahko zagotovim: njeno srce in njena ljubezen vas povsod spremljata!«
»Vsemogočni Bog!« je zastokal Garth.
Skočil je pokonci, naredil nekaj korakov. Zdravnik ga je trdo prijel za roko — samo še nekaj korakov, pa bi bil zadel ob Janine noge!
»Prijatelj,« je spet povzel besedo zdravnik, »po vsem tem, kar ste mi povedali včeraj, sem razumel, da ona po svoji zunanjosti ni odgovarjala tipu žene, katero ste vi občudovali. Mar ni mogla biti v strahu, da vam čez nekaj casa ne bo več všeč?«
»Ne!« je odsekal Garth odločno, »če bi bilo tako, bi svojo bojazen izrekla. In jaz bi jo takoj pomiril! Vaša Predpostavka je nedostojna moje ljubljene ...«
V	drevju je šumel veter. Oblak je zakril sonce. Obe bitji v temi sta drhteli. Končno je zdravnik spregovoril.
»Jaz sem še naprej prepričan, da vas ona iskreno ljubi. Morda prav ta hip z vsem svojim bitjem hrepeni, da bi bila ob vas. Odločite se in razodenite mi njeno ime, dosolite mi, da grem k njej in da slišim, kako na vse, kar se Je zgodilo, gleda ona. In če je tako, kot pravim jaz, dovo-lte, da jo privedem sem, da vam pokaže svoje kesanje, svojo ljubezen in svojo nežnost.«
»Nikdar!« je kriknil Garth. »Nikdar, dokler je v meni lskrica življenja! Ali ne uvidite: če nisem mogel doseči njene ljubezni takrat, ko sem imel zdrave oči, kaj bi čutila
mene zdaj v tej moji nesreči? Samo sočutje! če sem °il pred tremi leti v njenih očeh zgolj otrok, bi bil danes samo bolnik, vreden usmiljenja. Če imate prav vi in če Je ona v resnici podvomila v mojo ljubezen in zvestobo, ni v moji moči, da bi jo s svojo zvestobo prepričal o nasprotnem. Odbila me je, ker me ni smatrala za sebi vred-nega. Bolje je tako, naj ostane pri tem.«
Hudičev most blizu Tolmina
Bavčar (obe namesto cvetja na grob Mariji GolČman); $12.— Helena Caruana (namesto cvetja na grob Mariji Goldman); $10,— Ivanka Študent (za lačne); $5.— Marija Čeligoj, Marija Devetak (namesto cvetja na grob Mariji Goldman).
MATERI TEREZIJI V INDIJO:
$100,— Pavla Zemljak (za lačne); $40,— Jože Kosi; $25.— Francka Erpič; $20,— Rihard Bogateč (za lačne); $7,— Marija Oražem (za lačne otroke); $6,— Marija Čeligoj; $5,— Elizabeth Kociper.
ZA LAČNE V ETIOPIJI:
$40,— S. P.; $7,— Marija Boelckey; $3.— Emil Celin.
V POMOČ NESREČNEŽEM
V BANGLADEŠU:
$100,— Julka Mrčun.
DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI1
LASTNO trpljenje je kakor zrcalo, v katerem spozna Hovek trpljenje drugih.
Kdor ni trpel do krvi,
ostane otrok
in ni videl življenja.
IVAN CANKAR
»Toda s tem se obsojate na samoto!« je rekel zdravnik žalostno.
»Ljubša mi je samota kot razočaranje... Zdi se, da je zdaj čas za kosilo. Margery ne bo prav, če bi pustili, da odlično pripravljeno nedeljsko kosilo čaka!«
Vstal je in svoje ugasle oči uprl na tisto stran, odkoder se odpira razgled v neskončnost.
»Kako dobro poznam vse to!« je vzkliknil. »Ko prihajava semkaj s miss Gray, mi ona opisuje, kaj vidi, jaz pa ji odkrivam, česar ona ne vidi, a dobro vem, da je tam. Zelo se zanima za umetnost in skoraj za vse, kar navdu-čuje mene. Moram vas prositi za roko, Brand, dasi je steza široka. Ne bi se rad izpostavljal nevarnosti, da padem. To se mi je pripetilo že nekajkrat in padel sem prav nerodno. Miss Gray sem obljubil, da bom bolj pazil. Steza je široka, dva človeka gresta po njej brez težav vštric, pa tudi trije bi lahko šli.«
»Tri osebe vštric,« je ponovil zdravnik. »Res, lahko bi šli tudi trije, če bi bilo treba.«
Stopil je korak nazaj, prisilil Jane, da je vstala in si je njeno ledeno mrzlo roko stisnil pod levo podpazduho.
»Gaiih, oprimite se moje desne roke, da se boste s svojo desnico lahko opirali na palico!«
In tako so v sončnem nedeljskem opoldnevu stopali navzdol z roko v roki trije: v sredini zdravnik, na njegovi levi in desni pa dve bitji, katerih ranjeni srci bi zdravnik tako rad združil.
Nenadoma se je Garth ustavil.
»Zdi se mi, da poleg mojega in vašega slišim še neki tretji korak!«
»Gozdovi so polni odmevov. Kot srca. Če začnete prisluškovati, boste lahko slišali, kar si boste zaželeli!«
/Nadaljevanje sledi/
Vreden je tudi našega zanimanja
Slovenec Branko ufci Korejce elektroniko
ŽABKARJEV BRANKO ni gojil ravno srčnih želja za tako zavidno namestitev. Gotovo bi mu bilo bolj povolji predavati na univerzi lastne rojstne domovine Slovenije, ali pa dobiti svojim sposobnostim primerno zaposlitev v Avstraliji, kjer se je šolal in do-rastel. Pa izgleda, da v Avstraliji pridejo prej v poštev tisti z drugačnimi imeni, čeravno so manj sposobni. Morda je tudi to eden vzrokov, da danes avstralski dolar drsi na svetovni borzi in zraven tudi mi drsimo v slabe čase, da ne rečem uboštvo.
Brankov očka je umnega sina predstavil upravni-štvu železarne, kjer je bil sam zaposlen. Njegov namen
je bil, da bi se železarna obogatila z zaposlitvijo tako sposobnega Branka. Ponudba je bila odklonjena.
Branko se je rodil 9. julija 1956 v Ljubljani, v družini Ivanke in Franca Žabkar. Oba roditelja so gestapovci leta 1941 odvlekli v preseljevalna taborišča v Nemčijo. Bila sta še mladoletna in sta v vojnih letih marsikaj pretrpela. Ko sta se končno po končani vojni mogla vrniti v domovino, sta bila priča strahotnih obračunavanj na Krškem polju v maju in juniju 1945. Potem sta se poročila in čakala na priliko, da bi odšla čez mejo v Avstrijo. Poldrugo leto stari Branko je ostal nekaj časa pri starem očetu, Ivanka in Franc
pa sta srečno prišla preko skal in pečin v svobodno Avstrijo. Po posredovanju dobrega avstrijskega možakarja se jima je posrečilo dobiti preko meje tudi sinčka in so potem vsi skupaj prispeli v novo domovino Avstralijo.
Branko je takoj v prvem razredu postal najboljši učenec in to stopnjo je obdržal vse do graduiranja na Sydneyski univerzi kot Bachelor of Engineering in Electrical Engineering, v maju 1980. Tudi v svojih nadaljnih študijah na polju računalnikov v Združenih državah ameriških (Massachusetts) je končal kot najboljši. Iste najboljše uspehe je pokazal tudi pri svojih drugih študijah, pri učenju nemškega jezika in več drugih predmetih. Pa fant ni čepel samo v šolskih knjigah: vsa leta se je udeleževal tudi raznih športov, od nogometa in avtomobilskih tekem do Padalstva, saj ima v žepu tudi Parachuting Certifi-cate.
V	slovenskem časopisju, ali pa na radiu EA pa ne duha ne sluha o našem Branku. (Naj popravim, da so MISLI o njem pisale in objavile njegovo sliko.že v juniju 1974. Ko bi se g. Komidar prej oglasil o njem, pa bi teh očitkov vsaj glede tiska ne bilo
treba. - Op. ur.) Na slovenskih oddajah radia 2EA tolikokrat slišimo, kako doma režim napreduje. Sedaj so napredovali že tako daleč, da za svoje astro-nomne dolgove niti obresti ne zmorejo, čeravno gredo Amerikanci in Angleži režimu na roke.
Predlagal bi, da bi vodstvo slovenskih oddaj radia 2EA poskrbelo za intervju z našim Brankom. (Ali ste ta pametni predlog že poslali vodstvu? Misli gotovo niso primerne za posredovanje predlogov. - Op. ur.) Bo pa težko najti priliko za srečanje z njim, ker je zadnje čase zelo zavzet. Za božič 1984 je prišel domov, a samo za dva dneva. Potem je bil poslan za nekaj tednov v Ameriko, od tam na Korejo, potem na Japonsko, nazaj na Korejo, pa zopet v ZDA, ob velikonočnih praznikih 1985 pa se je nahajal na Japonskem. Prišlo je celo do tega, da so Korejci zgubili sled za njim in so telefonično vprašali Brankovega očeta za sinov naslov: po telefonu so ga končno ujeli, ko je bil na poti v Hongkong ...
Naj za konec omenim, četudi ste najbrž že uganili, da je Brankova mama tista Ivanka, ki naše “Misli” zalaga s križankami in raznimi drugimi ugankami.V majski številki ste tudi lahko brali njen članek o kapelici.
J. KOMIDAR
>pp>e< i..<
LUiM
hl-OUL
V dokaz, kako je Žabkarjev Branko zlasti med Korejci priljubljen s svojim znanjem, odličnim podajanjem pouka ter tudi svojo prijaznostjo, je plaketa na gornji forografiji.
Korejci so mu jo izročili v zahvalo po končanem tečaju, ko je izučil prvo skupino študentov.
mrrr
Fr. BasiI A. Valentine, O. F. M.,
SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission,
Baraga House, 19 A'Beckett St, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Ct., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ Navadno obhajamo žegnanje na prvo julijsko nedeljo. Za letos, ob Metodovem letu in srebrnem jubileju našega verskega središča, pa smo povabili na slavje melbournskega nadpastiija. Ker je nadškof Francis Little na prvo nedeljo že zavzet, smo napravili izjemo in naše praznovanje prestavili na drugo julijsko nedeljo. Nadškof bo torej med nami za deseto mašo na nedeljo 14. julija, po maši pa bo ostal tudi z nami v dvorani, kjer bomo imeli že tradicionalno žegnanjsko zakusko. Za boljše razpoloženje nam bo s slovenskimi melodijami postregel ansambel “Večerni zvon”, gospodinje pa spet naprošam za kuhinjske dobrote. Navadno so v dvorani mize obložene za vse udeležence
- upam, da tudi letos za srebrni jubilej, in ob nadškofovem obisku ne bomo lačni in žejni.
Vsi ste vabljeni, da se udeležite praznovanja. Nadškof Little bo prvič pri našem bogoslužju. Lepa udeležba mu bo v dokaz, da znamo ceniti 25 let delovanja našega verskega središča, našo cerkvico sv. Cirila in Metoda ter slovensko mašo.
+ V Geelpngu bo to nedeljo v juliju (14. jul.) naša redna slovenska maša morala odpasti, dočim imamo slovensko mašo ob petih popoldne v St. Albansu kot običajno tudi na ta dan.
+ Jubilej bomo proslavljali tudi ob obisku slovenskega škofa Jožefa Kvasa in predstojnika slovenskih frančiškanov p. Miha dr. Vouka. Med nami bosta v novembru - poskusni široki okvir sporeda je v tej številki. V prihodnjih mesecih bo prirejen podrobni načrt obiska.
+ Med majniškimi počitnicami je naša Slomškova šola priredila izlet. Otrokom in staršem so se pridružili še cerkveni pevci in nekatere družine, da' nas je bilo vseh skupaj za dva avtobusa. Pp deseti maši na nedeljo 19. maja smo se odpeljali proti Anakie, kije blizu Geelonga, kjer je ^nana Pravljična dežela (Fairy Park)
— cel hribček s številnimi prizori iz pravljic, ki privla-
j. bas/l tipka
či ne le otroke, ampak tudi odrasle obiskovalce. Idejo je uresničil in v teku let izpopolnil avstrijski priseljenec s svojim sinom ter kraj razvil v priljubljeno in zelo obiskovano izletno točko. Ker je sinova žena Slovenka iz Celja (in tudi naročnica Misli), smo tu še bolj doma. — Še vreme je bilo na naši strani: četudi so napovedali deževni dan, so šle mimo le tri nekajminutne plohe, ni pa bilo niti hladno niti vetrovno. Sicer pa smo bili pod streho in slovensko petje se je razlegalo daleč okrog.
+ Na nedeljo 9. junija smo se pri maši spomnili posebej sestre Petre (Ivanke) Kropich, ki je srečno končala noviciat in je ta dan pri Sv. Frančišku v Šiški v Ljubljani napravila svoje prve redovne obljube. Bog ji daj stanovitnost v redovnem poklicu. Tudi v bodoče jo radi vključujmo v svoje molitve. Za dan obljub sem ji v imenu vseh poslal telegram s čestitkami. Med nas se bo vrnila v avgustu in bo v pomoč sestri Emi v kuhinji Baragovega doma.
+ Da, sestro Emo moram tudi posebej omeniti: v letošnjem juniju (15. junija) praznuje svojo sedemdesetletnico. Pa bi ji leta težko prisodil. Je še vedno pridna kot mravlja in v delu sedem dni na teden, četudi se ravno ne vrti po kuhinji, kot jo je v pesmi ovekovečila Boletova Marcela. Vsekakor že težko čaka sestro Petro, da jo bo razbremenila. Za jubilej pa od nas vseh iskrene čestitke in Bog povrni za vse, kar ste doslej med nami dobrega napravila!
+ Na praznik Rešnjega Telesa in Krvi (9. junija) smo imeli procesijo z Najsvetejšim okrog cerkve, blagoslov na vrhu stopnišča pred glavnim vhodom, nato pa v cerkvi slovesno sveto mašo. Vreme nam je bilo kljub zimi naklonjeno. Res je naša procesija skromna in komaj odsev procesij doma, vendar je lepa tradicija in je prav, da jo obdržimo. Zahvala vsem, ki ste pri njej kakor koli sodelovali!
+ Vsako leto v juniju se pri nedeljskih mašah posebej spominjamo tisočev žrtev junija 1945, ki so bile že po koncu vojne in revolucije brez sodbe pobite ter počivajo v množičnih grobovih po Sloveniji, največ v Kočevskem Rogu. Letos mineva 40 let od tistih žalostnih dni našega naroda. Posebno mašo za te žrtve smo imeli na praznik Srca Jezusovega zvečer. V prošnje za pokoj pobitih pa vključujemo tudi molitve za tiste, ki so zakrivili ali kakor koli sodelovali pri teh umorih. Naj bi jim Bog dal milost spreobrnjenja, našemu narodu pa dočakati spravo in mir.
+ Presenetila me je nenadna novica iz Adelaide, daje umrl Ivan Kovačič. Vsa leta mojih obiskov Južne Avstralije, ko tam še niso imeli svojega duhovnika, mi je bil desna roka in v pomoč na sto načinov. Prav tak je bil tudi do drugih, saj je vsakemu rad pomagal. Pre-
pričan sem, da so ob Ivanovi smrti vsi čutili izgubo iskrenega prijatelja. Smo pa zato dobili priprošnjika pri Bogu, kjer blagi pokojnik za svoja dobra dela uživa plačilo. Zdaj še bolj vidi potrebe naše narodne skupine pod Južnim križem — ne bo nas pozabil. R. I. P.
+ Pri nas v Melbournu pa je v četrtek 23. maja popoldne tragično zaključil svojo zemsko pot MARTIN PIRC: pri prečkanju ceste v Coburgu ga je ubil tovornjak. Bog ga je rešil trpljenja, saj je bil že dolga leta bolan in pod zdravniško oskrbo ter večkrat po bolnišnicah. Pokojnik je bil rojen 2. novembra 1935, Kalce - Naklo blizu Krškega. Nekaj let po vojni je bežal v Avstrijo, kjer se je leta 1958 v taborišču Aasten Poročil v Rožico Doma. Dne 1. marca prihodnjega leta sta na “Toscani” prispela v Avstralijo ter si s pridnostjo ustvarila svoj domek. Žal je kmalu Martinova bolezen težko udarila celo družino, ki jo je zdaj zadel še zadnji udarec. - Rožni venec ob krsti smo zmolili v naši cerkvi na nedeljo 26. maja zvečer, naslednji dan po maši zadušnici pa smo Martinove zemske o-stanke pospremili na pokopališče Fawkner. Domačim tu in v domovini, kjer sta še dve sestri in brat, iskreno sožalje!
+ Enako izrekamo sožalje Zadelovim v Deniliquin, N-S.W., ob nenadni izgubi komaj 22-letne hčerke DIANE KAROLINE ZADEL, ki je izgubila življenje v avtomobilski nesreči pri Evertonu blizu Wangaratte v soboto 1. junija. Rojena je bila 25. marca 1963 (Deniliquin) v družini Franca Zadel (iz Bača) in Pepce r- Cesnik (iz Klenika). V Melbournu se je učila za frizerko in živela pri družini svojega strica Jožefa
Česnik. Službo je dobila v Wodongi, kjer je zdaj tudi živela. Nesreča se je zgodila na poti k prijateljici. — Pogreb je bil v sredo 5. junija po maši zadušnici v cerkvi sv. Mihaela v Deniliquin. Poleg staršev zapušča tudi sestro Mary in brata Marka. Bog ji daj večni mir!
+ Mesec maj ni zabeležil v naši cerkvi nobene slovenske poroke in razen treh krstov drugih narodnosti tudi slovenskih krstov tokrat ni bilo. Omenim pa naj krst, ki je bil 9. junija v Glen Waverley: Andrew Hat-vani in Elvira r. Fekonja sta prinesla svojo prvorojenko, ki jo bosta klicala za Rebeko. Naše čestitke!
+ Vsako leto se tudi naša narodna skupina udeleži julijskega ekumenskega srečanja v stolnici, kjer razne narodnosti skupno molijo za usužnjene narode. Letos bo to na nedeljo 21. julija ob treh popoldan. Naj bi imela naša skupina čim več narodnih noš, ki nas vselej in povsod tako lepo predstavljajo! Ena izmed prošenj bo zopet v našem jeziku. Vsi ste vabljeni k udeležbi!
+ Večerno mašo bomo imeli v četrtek 27. junija, ko bomo praznovali sv. Emo Krško (bo po namenu članic Društva sv. Eme, zato vse vabljene). - V juliju bo večerna maša na prvi petek (5. julija), na praznik Kar-melske Matere božje (torek 16. julija) in na petek 26. julija (sveta Ana in Joahim, Marijina starša).
+ Kvintet ŠTATENBERG, ki bo v teh tednih gostoval med nami, bo imel poslovilno predstavo v naši Baragovi dvorani in sicer na nedeljo 28. julija popoldan. Vstopnice (po deset dolarjev) so že na razpolago v verskem središču.
Na praznik ^ašnjega Telesa 'n Krvi: blagoslov
1	Najsvetejšim procesiji na vrhu st°Pnišča Pred cerkvijo
a?**
Z !&h
SVETOVNO ZDRUŽENJE društev za proučevanje biblije, katerega sedež je v Ztirichu v Švici, poroča, da je bilo lani mogoče prebirati biblijske nauke v 1808 jezikih. Celotno biblijo so lani imeli v 286 jezikih, samo novo zavezo pa v 594 jezikih, k temu pa lahko dodamo še delne prevode v 928 jezikih. Od celotnih prevodov jih je bilo 109 v afriških, 90 pa v azijskih jezikih. V Latinski Ameriki je sveto pismo prevedeno v španščino in portugalščino, kmalu pa bosta končana tudi kompletna prevoda v dveh južnoameriških indijanskih jezikih.
AVSTRALSKA MEDICINA je pri zdravljenju sluha med vodilnimi na svetu. Naši znanstveniki tega dela medicine so izpopolnili tako imenovano bionično uho, ki ga pacientu vstavijo v ušesni kanal in mu z njim skoraj v celoti vrnejo izgubljeni sluh. Letos v avgustu nameravajo v Melbournu odpreti posebno kliniko za bionični sluh, ki bo prva klinika te vrste na svetu sploh. V njej se bodo zdravili ljudje, ki prav nič ne slišijo. Pričakovati je, da bo s kliniko omogočeno uspešno zdravljenje in mnogim gluhim vrnjeno normalno življenje. — Če bo seveda viktorijska vlada držala obljubo in medicinske načrte zares fmančno podprla.
DA NA NIZOZEMSKEM vejejo v Cerkvi čisto drugačni vetrovi kot drugje po svetu, je pokazal nedavni papežev obisk te dežele. Že pred papeževim prihodom so v Haagu organizirali oporečniško manifestacijo, katere se je udeležilo 10,000 ljudi. Voditelji so vse navzoče povabili tudi k maši, a pri tej je ostalo komaj nekaj desetin prisotnih. Najbolj so bili seveda glasni mladi, ki nočejo sploh nobene avtoritete, ki se navdušujejo za popolno spolno svobodo in jim je odveč Cerkveni nauk ter sleherna oblika Cerkvene discipline. Nekaj nemogočega je ustreči njih zahtevam. Varnostne ukrepe so poostrili, ko je policija odkrila celo bombo, namenjeno obisku.
Je pa te protipapeške demonstracije svetovno časopisje kar preveč poudarjalo. Mnogi nizozemski katoličani so poglavarja Cerkve radostno sprejeli in je bilo tudi polno prizorov ganljivih srečanj s svetim očetom. Njegovi očetovski nauki in opomini so bili tudi na Nizozemskem jasni in odločni. Vsak praktičen vernik razume, daje tako edino prav.
BIVŠI poljski veleposlanik pri OZN Romuald Spasovvski je po rokah nadškofa kardinala Krola v Filadelfiji (ZDA) prejel sveti krst, nato pa še prvo
sveto obhajilo in birmo. Pred decembrom 1981 je bil komunist in je opravljal več odgovornih služb.
V znak protesta proti razglasitvi izrednega stanja na Poljskem pa je pustil svojo zadnjo, veleposlaniško službo in se pričel približevati Kristusu. Pri krstu si je izbral ime Frančišek. Zdaj piše tudi svoj življenjepis, v katerem hoče pojasniti svoje spreobrnjenje v katoliško vero.
KITAJSKI komunistični misleci so že večkrat izjavili, da je marksizem sicer tudi njihova ideologija, a to še ne pomeni, da so vse Marxove ideje tudi uporabne. Zhao Fusan, nekdanji podtajnik akademije socialnih znanosti v Pekingu in član posvetovalne politične ljudske konference, pa je nedavno na zasedanju tega državnega organa izjavil, da vera ni več “opij za ljudstvo” v smislu rečenice Karla Marxa. “Religija pripada duhovni civilizaciji vsakega naroda in mi moramo za to imeti veliko znanstveno razumevanje,” je Fusan pojasnil svojo trditev. Literatura, umetnost, filozofija, morala, običaji in navade vsakega naroda so na različne načine pod vplivom religije. Idejo, daje vera opij za ljudstvo, je akademik označil za “nepopolno in neznanstveno”.
ZNANO JE, da imamo poleg ostalih narodnosti, ki so emigrirale v ZDA, tudi Slovenci svojo kapelo v ameriškem narodnem svetišču Brezmadežne (National Shrine of the Immaculate Conception)v Washingtonu.
V oltarju naše kapele je kopija brezjanske Marije Pomagaj. Zanimivo je in v čast si lahko štejemo, da je letos uprava svetišča prav sliko naše brezjanske Marije izbrala za voščilnico, ki jo je izdala ob priliki materinskega dneva. Voščilna karta v pregibu je kaj lična: na zunanji prvi strani ima zelo dober posnetek naše Marije Pomagaj, na zadnji strani pa sliko oltarja slovenske kapele narodnega svetišča. Voščilnica ni bila tiskana za prodajo — uprava jo je pošiljala pred letošnjim materinskim dnem prijateljem in dobrotnikom Narodnega svetišča. Enako je bila poslana tudi vsakomur, za katerega je uprava dobila naročilo z imenom in naslovom.
Voščilnice so bile tiskane v 150.000 izvodih — torej je veliko ljudi in družin po širnih Združenih državah ameriških in najbrž tudi drugod po svetu obiskala naša Marija Pomagaj s svojim prijaznim smehljajem in sporočilom, da so na svetu tudi Slovenci.
NOVO sodno razpravo o atentatu na papeža, ko je 13. maja 1981 Ali Agca streljal nanj in ga ranil, so odprle italijanske oblast*. Agca je bil že obsojen na dosmrtno ječo, zdaj pa raziskujejo še celo takratno zaroto. Po izjavah terorista Agca so v zaroto zapleteni bolgarski varnostni organi, za celo zadevo pa naj
bi bila Sovjetska zveza. Očitno bo vsemu težko priti do dna, tako je vse zapleteno v širino in globino.
argentinski statistični urad je objavil, da so se cene v prvih petih mesecih tega leta zvišale za 209,4%, inflacija pa se je v primeijavi z lansko povečala kar na 1010%. Vladaje izdala ostre ukrepe, katerih sestavni del je tudi veliko zmanjšanje vladnih izdatkov in pa zamrzitev plač. Argentinske oblasti se pravkar pogajajo z Mednarodnim denarnim skladom o novem sporazumu glede posojila.
Pa mi v Avstraliji jadikujemo in se pritožujemo...
Y	primerjavi z drugimi deželami smo še kar v nebesih. Še jugoslovanska 85% inflacija z argentinsko ni kar nič posebnega in visokega.
Občudujem naše rojake v Argentini, da kljub vsem finančnim težavam še izdajajo tednik in številne druge liste ter knjige. Če se razmere ne bodo uredile, se gotovo sprašujejo:Kako dolgo še? ...
OB ŠTIRIDESETLETNICI konca druge svetovne vojne je mttnchenski nadškof Friedrich Wetter organiziral romanje v Dachau, kjer je bilo v zloglasnem taborišču med vojno zaprtih 2,720 katoliških duhovnikov in so mnogi izmed njih končali v krematoriju. Nadškof je povabil vse še živeče, naj se udeleže tega romanja v spomin na vse žrtve vojne in ujetništva, ka-tere je povzročilo dvanajstletno vladanje Hitlerjeve Nemčije.
OBISK papeža Janeza Pavla 11. je za Avstralijo zdaj uradno potijen: med nami bo v novembru prihodnjega leta. Novico je objavil brisbanski nadškof Rush, ki Je predsednik avstralske škofovske konference, kakor tudi v imenu avstralske vlade namestnik Prime Ministra Lionel Bowen, ki je v odsotnosti nadomeščal Hawke-ja in je po veri katoličan. Točnega sporeda °biska seveda še ne bo tako kmalu, pričakujejo pa, da se bo papež ustavil v vseh glavnih mestih naših dežel, izraženo je tudi upanje, da bi papež ob tej priliki pro-8}asil za blaženo prvo avstralsko kandidatinjo, ustanoviteljico sester svetega Jožefa Mary MacKillop.
To bo drugi papeški obisk Avstralije. Na sydneyska tla je stopil v letu 1970 papež Pavel VI. Sedanji pa-
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSESKO PODJETJF
VIZZINI MEMORIALS
Verga Bros. Pty Ltd.
9 TRAVALLA A VE., THOM ASTOWN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru Garancija za vsako delo!
pež pa je bil v Melbournu na evharističnem kongresu leta 1973, seveda še kot kardinal Wojtyla, ko nihče ni niti slutil, da bo postal poglavar Cerkve.
FRANČIŠKANSKI RED, ki šteje več kot 20.000 članov po vsem svetu, je imel 14-dnevni generalni kapitelj v Assisiju.Po tradiciji gaje zaključil na dan pred binkoštnim praznikom z volitvami novega vrhovnega predstojnika reda. Dosedanji generalni minister, ameriški pater John Vaughn, član kalifornijske redovne province, je bil že v prvem krogu volitev ponovno izvoljen za vodstvo reda nadaljnih šestih let. Zanj je glasovalo 110 od 135 volilcev. Generalni kapitelj bo z udeleženci nadaljeval svoje delo do 22. junija.
Avstralski p. provincial Cormac Nagle je bil na kapitlju izvoljen za generalnega deflnitoija za Avstral-azijo in bo moral v Rim. V Sydneyu je bil na njegovo mesto za predstojnika avstralske frančiškanske province izvoljen p. 'Mamice West. Obema čestitamo k izvolitvi tudi avstralski Slovenci. Prvemu se zahvaljujemo za očetovsko pomoč v letih provincialne službe, drugemu pa se priporočamo za razumevanje in pomoč v bodoče. Naj omenim, da je p. Maurice pred leti pastiroval na sydneyski župniji Paddington, kjer je srečaval veliko Slovencev. Pokojni p. Bernard gaje naučil celo nekaj slovenskih besed.
JE ŠPORT ŠE ŠPORT? — se sprašuje svet ob nedavnih divjaških izgredih na mestnem stadionu v Bruslju, kjer je ugasnilo okrog 40 življenj, veliko udeležencev pa je bilo ranjenih. Ljudje postajajo vedno bolj surovi in brez občutka za sočloveka ...
VlkTORIJSKIM SLOVENCEM
Od
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
TOBIN BROTHERS funeral directors
Malvern 1382 Hjgh Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
kotiček naših mladih CC ' !
RAD bi se zahvalil vsem Kotičkaijem, ki ste sodelovali z majskim nagradnim tekmovanjem in mi posla-
li	pobarvano slikanico. Tokrat sem jih dobil kar precej ob vseh strani širne Avstralije. Vesel sem bil tega, saj ste me Kotičkaiji že večkrat pustili na cedilu.
Kdo se najbolje izkazal? Po dolgem primerjanju slikanic sem se odločil za VIDO ISTENIČ, ki seje zares potrudila in zasluži prvo mesto. Kajne, da ji vsi čestitamo? Nihče ne sme biti uspehu drugega nevoščljiv. Iz vsakega tekmovanja se učimo za življenje, da mnogi poskušajo srečo, zmaga pa le samo eden. Vse pozdravlja — STRIČEK.
Vida mi je s slikanico poslala tole pisemce:
Dragi striček! Upam, da boš vesel mojega pisma. To je moje prvo pismo za Kotiček. Pišem ga s pomočjo mame, da ne bo preveč napak. Obenem Ti prilagam slikanico. Lep pozdrav — Vida Istenič, 11 let, Petersham, N. S. W.
DRAGI OTROCI!
Danes se bomo pri iskanju osebe za Galerijo mladih po dolgem času ustavili v naši presto lici Canberri. Na sliki je TATJANA VIVI EN N E KAPUŠIN, ki je na canberrski univerzi - Australian National Universi-ty — srečno končala študije ekonomije. Letos prvega maja je bila slovesnost podeljevanja diplom. Na njeni je pisalo z lepimi črkami, ki govore o resnem študiju: Bachelor of Economics.
Tatjana ali Tanja, kot jo kličejo doma, je bila s svojim bratom-dvojčkom Markom rojena in krščena
NAŠ LOVEC
DANES NAŠ TONČEK JE DEDKA OBJEL: "DEDEK, JAZ RAD BI Sl PTIČKA UJEL!"
DEDEK NAGAJA:"SAJ PTIČ OBSEDI,
ČE MU LE STRESEŠ NA REPEK SOLI!"
FANT BRŽ NAPOLNI S SOLJO Sl VES ŽEP, DA JO POTRESEL BI PTIČKU NA REP.
LETA ZA PTIČKI VES DAN DO NOČI, PTIČIC KRILATIH PA LE NE DOBI. . .
DEDEK SE SMEJE IN OČKA IN STRIC,
Z DREVJA PA ČIVKA ROJ PISANIH PTIC:
PTIČKE KRILATE S SOLJO LE LOVI, KDOR IMA V GLAVI - PREMALO SOLI.
v Melbournu, v družini belokranjskega očeta Jožeta in primorske mamice Anamarije r. Uršič. Očka je bil zelo delaven pri Slovenskem klubu, zlasti kot urednik "Vestnika", pri cerkvi pa kot pobudnik in prvi učitelj Slomškove šole, ki ravno letos v septembru obhaja srebrni jubilej. Bil je tudi prvi slovenski fant, ki je bil sprejet v novoustanovljeni Baragov dom. Družina se je iz Melbourna odselila v Canberro, kjer je zdaj že sedemnajst let. Tam je Tanja iz otroka zrasla v zrelo dekle. Ves čas je obiskovala katoliške šole in bila vsa leta zelo' vestna študentka. Slovenski jezik odlično obvlada, kakor tudi njen brat-dvojček Marko in mlajša sestra Nataša. Če se prav spomnim, je pred leti igrala tudi kitaro, kasneje pa je bilo najbrž preveč šolskih skrbi; in pa: Tanja se je že med študijem celo zaposlila in ni bilo dosti časa za glasbo ali kaj drugega.
Takoj po končani univerzi je dobila službo pri znanem sydneyskem računovodskem podjetju Arthur Andersen & Co. in je na graduacijo prihitela iz Syd-neya. Večerne ure pa kljub zaposlitvi hoče še štiri leta posvetiti nadaljevanju študija.
Tanji iskreno čestitamo k lepim uspehom, enako pa tudi vsej njeni družini. Kakor ona tudi mi vemo, da so pri šolskih uspehih le starši tisti, ki iz ozadja spremljajo otroka ter so mu v pomoč preko let dora-ščanja in učenja. Brez njih bi sin ali hčerka ne zmogla uspešno končati študija in tudi: najbrž bi pozabila, da sta slovenskega rodu
SURREY HILLS, VIC. — Naj se oglasim s temi skromnimi vrsticami. Rada bi samo prav iz srca čestitala zavednemu rojaku in dolgoletnemu naročniku naših MISLI, ki je dne 2. maja obhajal svojo osemdesetletnico. To je g. Jožef Androjna, ki živi pri svoji hčerki v North Box Hillu. Bog naj ga živi še vrsto let v zdravju in zadovoljstvu! - Tinka Urh.
Čestitkam in dobrim željam ob visokem življenjskem jubileju Androjnovega očeta se rade volje pridružuje tudi uredništvo MISLI. Še na mnoga leta! - P. BaziUj
NORTH FAVVKNER, VIC. - V imenu vse naše družine se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se ob nenadni smrti MARTINA PIRCA, moža in očeta, zbrali k molitvi in maši zadušnici za pokoj njegove duše, njegove zemske ostanke pa pospremili na pokopališče. Bog naj tudi povrne vsem, ki ste mi v dneh žalosti stali ob strani ter mi bili v oporo. Res človek šele ob smrti v družini lahko spozna, kdo mu je resnični prijatelj.
Pokojnega Martina še naprej z molitvijo priporočajmo božjemu usmiljenju! Bog mu daj svoj večni mir!
Žalujoča vdova Rožica Pirc z otroki
CARINA, QLD. — Pa naj se spet oglašam, saj letos je to moje prvo pismo naslovljeno na MISLI. Najprej se bom ustavil ob letošnjem “Metodovem letu”, o katerem nas obveščajo tudi MISLI. Kot filatelist meje namreč zelo razveselilo, da je tudi socialistična Jugoslavija izdala v čast 1100-letnice smrti sv. Metoda posebno spominsko znamko in sicer za deset dinarjev. Pa ne le znamko: izdala je ob tej priliki tudi tako-imenovano “Maksimum karto”, kar je najnovejša iznajdba za zbiratelje znamk. Da bralcem razložim: razglednica mora imeti isto sliko kot znamka, ki mora seveda biti nallepljena na čelni strani razglednice, drugače izgubi ime “Maksimum karta” in s tem tudi vrednost. Izdajanje znamk postaja čedalje bolj moderno, pa tudi globlje sega v žepe zbirateljev, dočim se na njih račun polnijo državne blagajne. Državam vdajanje znamk za vsakršne namene in obletnice gotovo ni izguba.
~ HEIDELBERG CABINETŠ
' frank ARNUŠ	m	LTD.	I
! Priporočamo se melbournskim rojakcu. j za izdelavo kuhinjskih omar
in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVVCOURT,
THOMASTOWN 3074	TEL.: 465 0263
(Bundoora Industriai Park)	A.H. : 459 7275
avstralske
Ob izdaji spominske Ciril-Metodove znamke je jugoslovanska poštna uprava tiskala tudi običajno priložnostno razlago o življenjskem delu svetih bratov. Prizna jima zasluge, ki sta si jih pridobila z uvedbo slovanskega jezika v cerkveno bogoslužje, kar v takratnih okoliščinah in nasprotovanju ni bila malenkost.
Portret na znamki je posnet iz “Sedmočišlenice” v cerkvi starodavnega samostana sv. Nauma ob Ohridskem jezeru. V ta samostan ob grško-albanski meji so se po izgonu zatekli Ciril-Metodovi učenci.
No, dovolj o tem! Drugo pa je slavje tridesetletnice, ki jo je slavila naša brisbanska “Planinka” (Sicer bi se pravilno morala imenovati “Planika”, a ob ustanovitvi smo sledili splošni ljudski izgovorjavi imena te planinske cvetke in res ni vredno spreminjati.) Društvo je šlo v treh desetletjih skozi mnoge težave, ki so že velikokrat napovedovale njen konec. Danes pa smo lahko ponosni, da smo bili v Brisbanu eni od prvih slovenskih skupin, ki smo se združili in tudi vztrajali. Svečana akademija v soboto (4. maja) zvečer je pokazala 9dlične talente med nami: naš znani pevovodja Stanko Sivec seje izkazal s svojim zborom, ki bi gotovo lahko tekmoval z ostalimi slovenskimi zbori širne Avstralije. Pa tudi igralke “Špelce iz Ljubljane” so se izkazale, kakor ni nič manjšega odobravanja žel duet Kristince in Dragice iz naše znane Plutove družine. Naslednji dan, na nedeljo 5. maja, pa se je slavnost nadaljevala z otvoritvijo in blagoslovitvijo društvenih prostorov, ki so z zemljiščem zunanji dokaz, kaj pomeni vztrajnost in dobra volja.
E. Z. OFFICE MACHINES Pty Ltd. I
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev	,
sc melbournskim Slovencem priporoča	*
za prodajo novih in starih pisalnih,	.
računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!	>
V	zalogi imamo slovenske črke CŽŠ,	f
kijih Vaš pisalni stroj morda še-nima.	>
EMIL ZAJC	I
1475 Centre Road, CLAYTON, Vic. 3168 '<
I	Telefon: 544 8466
->	4"..................................................4
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — D E NT A L TECHN1CIAN LJJBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE.. BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
Gornjemu poročilu dodajam (deset dni kasneje — op. ur.) še eno zanimivo novico, ki je vredna objave. Pred kakim letom dni sem poročal o vietnamski dru-živni v naši župniji, ki je pri nedeljski farni maši prejela zakrament svetega krsta. Bila je lepa slovesnost, ki nas je vse prisotne ganila. - Zdaj pa smo bili Slovenci priča sličnemu dogodku med nami - na praznik Gospodovega vnebohoda, v četrtek 16. maja. Naš priljubljeni p. Ciril iz Sydneya je bil zopet pri nas ter je s krstno vodo oblil med nami poznanega rojaka Janeza Piclja. Janez je radijski napovedovalec brisbanske slovenske oddaje in je letos 15. aprila slavil svojo štiridesetletnico. Nekatere je njegov korak na prvi pogled presenetil in se jim zdel nerazumljiv, toda Bog ima s svojo milostjo svoja pota. Janez je bil rojen in je pač rastel v okolju, ki je vladalo pri nas doma takoj ob koncu vojne. Kot mi je sam pripovedoval, je obrobil službeno domala vso zemeljsko oblo. Končno ga je pot zanesla med nas v Brisbane, kjer se je umiril in našel slovensko življenjsko družico Marjanco. Okoliščine so pripomogle, da se je po
I
\ \	Urarsko in zlatarsko podjetje	j	I
«>	< 1
Alexander
\;	WATCHMAKER	and	JEWELLER	;;
!!	190 Church Street (vogal Macquarie St.)	! j
’	Parramatta,	N. S. W.	!'
;	Telefon	633	1384	j;
i *	/	<
11	vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ' |
■J vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. 1;
'	Engraviranje imen brezplačno.	’
<> HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND ;;
j; made in our own workroom. ;;
! !	Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte	S
o ugodnih pogojih. — Priporočata se	i	;
:	e.&c.	robnik	::
daljšem razmišljanju odločil ter naprosil p. Cirila za pripravo in podelitev zakramenta svetega krsta. V nagovoru je krstitelj poudaril, da je vesel in ponosen, ker je bil ravno on izbran za božje orodje pri tem dogodku, ki se morda ne bo nikoli več ponovil v njegovi duhovniški službi. Naravno smo vsi prisotni sledili p. Cirilu s čestitkami k temu javnemu in odločnemu koraku in z iskrenimi željami, da bi krščenca spremljala božja milost vse dni življenja.
Po opravljenih obredih smo bili povabljeni na dom krščenca, kjer smo ob domačem kramljanju in mali zakuski kot ena družina zaključili nepozabni dogodek.
Tudi od mene vso srečo, zdravje in blagoslov tebi, Janez, in vsem tvojim! - Janez Primožič.
Eden prizorov burke "Špelca iz Ljubljane" ob 30-letnici “Planinke". Brisbanski Slovenci so se do solz nasmejali . . ■ (Foto: Franc Visočnik)
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEVVIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavpice 221 5536
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314
Rojak VOJKO VOUK
BULLEEN, VIC. — Spet se moram oglasiti, kajti moje posredovanje za darove v pomoč župniji Dolenja vas pri Ribnici je pridobilo še nekaj darovalcev. Prav je, da pridejo v tisk tudi njihova imena: Anton Berkopec 40.— dol., Ivan Mohar 20,— dol., Božo Lončar 5,- dol., Berta Žele 10,- dol., N. N. 20,- dol., Francka Anžin in Marija Špilar 10,— dol.
Bog povrni vsem, p. uredniku pa hvala za objavo teh vrstic! — Anica Smrdel.
"Poglej," pravi žena možu pred izložbo s krznenimi plašči "ali ni tistile plašč prava pravljica? "
"Ja, in to bo tudi ostali..."
SYDNEYSKIM ROJAKOM
nudi
BOLOGNA SMALLGOODS
Telefon	7	OUEST	AVE.
728 1717	CARRAMAR,	2163
sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke.
Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička.
Hitra in brezplačna dostava.
Obrnite se na nas!
Priporoča se lastnik podjetja
J. &- A. ŠKRABAN
Tel.: 386 8069
PHOTO STUDIOS
Izdelavamo prvovrstne fotografije
i
ob prilikah porok, krstov, prvih obhajil, birrne
678-680 SYDNEY ROAD,	Govorimo	!
BURNSVVICK, VIC. 3056	tudi	slovensko	{
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam .7 veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRKIH I) WEST. N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
"Zadnje čase sem zelo veliko bral o škodljivosti nikotina in alkohola."
"In kaj zdaj tvoj sklep? "
"Skušal bom manj brati."
KDO BI VEDEL POVEDATI...
. . . kje je FRANC VRTOVEC? Njegov zadnji naslov je bil 3/10 Gerrale Street, Cronulla, N. S. W. Po njem povprašuje brat Darko, ki živi v Ajdovščini. Sleherno sporočilo o njem bo dobrodošlo.
Albina Per iz Šmalčje vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem sprašuje po svojem sinu TONETU KOVAČIČU (njegov zadnji naslov je Adamstown Hts., Nevv-castle, N. S. W.), ki se že nekaj časa ni oglasil. Mati njegovega zadnjega pisma ni mogla pravočasno odgovoriti, ker je bila v bolnišnici. Naj se ji oglasi, da bo rešena skrbi!
Bi kdo morda vedel, kje živi BARTOL URANKAR, z ženo Marijo poljskega rodu in sinom Andrejem? Iz St. Albansa, Victoria, so se odselili. Iščeta ga brata v domovini (oče in mati sta medtem že umrla), ker se že deset let ni oglasil. Doma'se boje, da ni več med živimi.
Sporočite uredništvu, ki bo vest posredovalo domačim. Ali pa vsaj spomnite zgoraj imenovane, naj se čim prej oglasijo svojim!
DAJMO Sl DUŠKA:
SMEH JE ZASTONJ — pravijo doma
+ Tako vneto smo mahali z baklo napredka, da nam je ugasnila.
+ Živimo v brezrazredni družbi: mnogo je med nami takih, ki jim manjka kar več razredov.
+ Kar se tiče nravnosti, smo na višku: nikjer ni gole resnice.
+ Mnogo je opic na socialnih vejah.
+ Z mletjem na sestankih ne bomo zdrobili težav.
+ Vedno nove cene potrjujejo, da se vendarle nekaj premika.
+ Zgrešene naložbe so najboljši dokaz, da je pri nas vse v redu. Države, ki si takih naložb ne morejo privoščiti, so vprašljive.
+ Najprej nas prepričujejo, naj mislimo enako, potem pa zahtevajo od nas boj mnenj.
+ Ko začne poslušavcem po želodcih kruliti, zahtevajo govorniki močnejše mikrofone.
+ Poskusil sem, da bi bil bela vrana, pa ne gre: kar naprej me nekdo "farba".
+ Na ključnih mestih že leta in leta sedi generacija, ki obljublja.
+ Najprej so delavce puntali, potem so jih vodili, zdaj jih pa mirijo.
Če Vas pot pripelje v Gippsland — na The Ninety Mile Beach in v The Lakes National Park: lastnik
LOCH ŠPORT BAKERY in
COFFEE SHOP
je Vaš rojak, ki Vam bo po domače
in po zmerni ceni postregel.
Priporoča se: MIHAEL ERJAVEC, 2662 National Park Road, Tel.: (051) 46 0466	LOCH ŠPORT, Vic. 3851
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
REŠITEVmajskega BESEDNEGA LIKA:
Leva stran: 1. prekop; 2. Marko; 3. Mihael; 4. morje; 5. parket; 6. junij; 7. srajce; 8. julij; 9. hruške 10. letos; 11. knjige; 12. čekan. — Desna stran: 1. po tok, 2. otroci; 3. ladja; 4. Egidij; 5. trava; 6. jagnje 7. efekt; 8. jagode; 9. Elica; 10. soseda; 11. Egipt 12. nagelj. - Črke v kvadratih z mastno zarisanim ko tom, branih cik-cak od vrha navzdol, ti dajo dve bese di: poletje, jesen.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, sestre v Slomškovem domu, Ivanka Študent, Emilija Šerek, Lidija Čušin, Slavko Koprivnik, Milan Prešeren, Slavko m Irma Ipavec, Anica Buchgraber, Anka Brožič, Leon Klemen, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivanka Krempl, Vinko Jager, Marija Lazar. — Žreb je tokrat izbral za nagrado Anko Brožič.
V	zadnji številki je med imeni teh, ki so poslali rešitev “Narobe križanke”, po pomoti izpadlo ime Angele Židan. Lepo prosim oproščenja! — Urednik
ZLOŽENKA
/Ivanka Žabkar/
1. druga črka v abecedi; 2. predlog; 3. gaj, gozdič nizkih dreves; 4. oskrba; 5. žensko ime;
6. zelo uporabna priprava, doma v vsaki hiši;
7. slovensko ime za mesec september; 8. žensko ime; 9. pri istem delu je z vami; 10. preklicati; 11. obilje materialnih dobrin; 12.visoko-šolka, slušateljica na univerzi.
Prenesi črke v vrste prazne polovice kvadrata, seveda urejene v odgovarjajoče besede. Če si uganil pravilne besede, ti bodo dale začetne črke besed od 1 do 12 ime za gotov prostor, ki si ga nihče ne želi, kadar je potreba, pa le prav pride.
REŠITEV pošljite do 8. julija na uredništvo, ko bo žreban nagrajenec.
MATI, DOMOVINA, BOG — Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2. dol.
TRENUTKI MOLKA ~ Misli za vsak dan napisal Franc Sodja CM, Argentina. - Cena vezani knjigi 4. dol, broširani 3.- dolarje.
SVETO PISMO NOVE ZAVEZE v prikupni žepni izdaji. Z opombami in kratko razlago težko razumljivih mest. - Cena 6,- dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika s 305 stranmi. Cena 5,- dol.
HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika, z dodatkom stalnih mašnih in drugih molitev. Cena je 5- dolarjev. Ista pesmarica v skrajšani obliki stane 2 - dolarja.
HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. - Cena 5,- dolarjev.
SHEPHERD OF THE VVILDERNESS — Angleški življenjepis misijo-naija Baraga v žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. Cena 2,- dol.
DREAM VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center. USA. Cena 11,- dol.
MEN WHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. - Cena 8,- dol.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N.S.W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišljanja o komunizmu. Cena 6.-dol.
KRAŠKI IZLIVI - Pesmi Marcele Bole, Melbourne. Cena 7,- dol.
ISKANJE - Pesmi Petra Košaka, Melbourne. Cena 3,- dolarje.
CVET LJUBEZNI - Pesmi Ivana Lapuha, Melbourne. Cena 4,- dol.
Imamo še več knjig našega matičnega, zamejskega in zdomskega trga.
SLOVENI'
g:
Jri
AUSTRAUAN /
CELOVŠKE in GORIŠKE MOHORJEVE KNJIGE za leto 1985
so končno dospele in so na razpolago bralcem.
CELOVŠKIH je letos pet: Izlet v vesolje (M. Osojnik), Čar letnih časov (Dr. P. Zablatnik), Jezus v času (Potovanje po Palestini P. Zidarja), Koledar 1985 in mladinska Betlehemska zvezda zavije s svoje poti (M. Kulik - A. Kaufman). Cena letošnje zbirke je 17,- dolarjev.
GORIŠKE mohoijevke so kot običajno štiri: Blagovestnika Slovanov (zgodovinska povest Zore Piščanc), Melodija (črtice Saše Martelanca), Primorski slovenski biografski leksikon (10. snopič) in seveda Koledar 1985 pestre vsebine. Cena goriške zbirke je 18,- dol.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILL1P (CANBERRA). A. C. T. je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 1 1.30 a.m. do 1 1.45 p.m.
Nas bar je odprt od I 1.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedelj;* pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
DONVAL 'RA VEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje. AH pa nas pokličite po telefonu in PRIDEMO NA VAŠ DOM, če je tako ugodnejše!
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja
(pri nabavi potnih listov, viz, raznih Hrugih dokumentov, finančnega posojila.
zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki sc odpravljajo na potovanje.
PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO,
BALI, SINGAPUR, HONGKONG,
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE!
Edini letni skupinski polet SYDNEY — MELBOURNE — LJUBLJANA
V	mesecu juniju 1986 — ugodna ekonomska prilika za obisk lepe rodne domovine. Obrnite se na nas za podrobnejša pojasnila!
J