Poltitl ura<* Celovec 1 — Verlagspoctaml Klagenfurl J lzho|o v Celovcu — Ertchelnungiorl Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 lil.. meseCna naročnina S llllngov P. k. b. Letnik XX. Celovec, petek, 22. januar 1965 štev. 4 (1182) Tudi Evropski svet proti zastaranju nacističnih zločinov Pravosodni odbor Evropskega sveta je vlade včlanjenih držav, med katerimi je tudi Avstrija, pozval, naj podaljšajo rok zastaranja vojnih zločinov čez sedanjih dvajset let. S tem je bil Evropski svet prva mednarodna ustanova, ki se je nedvoumno izrekla proti temu, da bi nacistični vojni zločini zastareli letos meseca maja. Povod za tako odločitev je nedvomno dal lanskoletni sklep zahodno-nemškc vlade, da od maja 1965 dalje v Zahodni Nemčiji ne bodo več zasledovali nacističnih zločincev; vplivalo pa je gotovo tudi dejstvo, da trenutno tudi Avstrija pripravlja dokončno odločitev glede zastaranja nacističnih zločinov. Proti sklepu zahodnonemške vlade se protesti še vedno množijo. Posebno ostro so bonsko odločitev kritizirali v Varšavi, kjer so prejšnji teden slavili 20-letnico osvoboditve. Ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da ima Varšava bolj kot vsaiko drugo mesto na svetu pravico zahtevati kaznovanje zločincev, ki nosijo odgovornost za umor stotisočev prebivalcev poljske prestolnice, kajti nobeno drugo tnasto ni utrpelo toliko škode v drugi svetovni vojni, kot pa Varšava. Tudi v Ameriki je prišlo do novih protestnih demonstracij pred zahodnem emškim veleposlaništvom v Was-hingtonu in nemškimi konzulati v drugih ameriških mestih. Pred nedavnim je sovjetska vlada odgovorila zahodnonemški vladi na noto, v kateri je le-ta vse vlade sveta pozvala, naj do 1. marca stavijo nemškim sodiščem na razpolago dokumente o nacističnih zločinih. V sovjetskem odgovoru je rečeno, da zahteve, s katero se je zahodnonamška vlada obrnila na vlade vseh držav ter na organizacije in posameznike, »ni mogoče označiti drugače kot sramoten poskus, prikrivati dejansko amnestijo fašističnih mo-■rucev in opravičiti svoje nezakonito ravnanje Še 30.000 nekaznovanih nacističnih zločincev Na tiskovni konferenci v Pragi je bilo sporočeno, da bo češkoslovaška vlada v kratkem objavila Imena kakih 300 vojnih zločincev, ki so jih odkrili na podlagi novih dokumentov o nacističnih zločinih med drugo svetovno vojno. S tem bo ugodila želji zahodnonemške vlade, katera je vse države pozvala, naj ji pošljejo material o nacističnih zločincih. Hkrati pa so v Pragi naglasili, da je v Zahodni Nemčiji in drugih zahodnoevropskih državah še okoli 30.000 vojnih zločin-cev- katerih doslej še niso odkrili in jih pojavili pred sodišče. Nasprotno pa so na Češkoslovaškem že do leta 1948 preiskali aad 130.000 primerov vojnih zločincev in iz-rekH več kot 33.000 obsodb. Pred svetovno javnostjo«. Sovjetska vlada nadalje poudarja, da načela modernega mednarodnega prava nalagajo vsem državam dolž-dost, da vodijo preiskave in kličejo na odgovornost zločince, ki so se pregrešili zoper mir j® človeštvo. »To velja tudi za Zahodno Nem-drjo, ki nosi še posebno odgovornost, da sod-n° Preganja in kaznuje vse nacistične zločinec na svojem ozemlju.« Končno sovjetska vlada v svoji noti zagotavlja, da bo v skladu s svojimi dolžnostmi in pravicami nadaljevala z vsemi potrebnimi ukrepi, da se raziščejo vsi zločini, ki so jih zagrešili Hitlerjevi pristaši. ~°vjets(ki organi so pristojnim zahodnonem-®kim oblastem že poslali in bodo še pošiljali oiaterial o nacističnih zločincih, ne da bi se fr> tem ozirali na datum, ki ga je določila , nvV^a vlada kot rok za preganjanje vojnih Zločinov. »Sovjetska vlada ravna tako v prepričanju, da se nacistični zločinci v nobenem Primeru ne smejo izogniti pravični kazni.« Medtem so k vprašanju zastaranja nacistič-°!®. zločinov zavzeli stališče tudi znani pravniki, ki soglašajo v mnenju, da zločini, kot so zagrešili nacisti, po mednarodnem pravu uKdar ne zastarajo, predvsem pa se pri ob-avnavanju teh zločinov ni mogoče sklicevati v^nortnalno zakonodajo — kakor na primer Zahodni Nemčiji na sto let stari kazenski — kajti takrat še nihče ni mogel slu-a so možni takšni zločini, kakršne so *t0r>Ji nacisti. Vzhodni „vrh“ se je sestal v Varšavi Ravno v dneh, ko je Varšava slavila 20-letnico osvoboditve, so se v poljski prestolnici zbrali najvišji predstavniki vlad in partij vzhodnoevropskih držav na četrtem zasedanju političnega komiteja članic Varšavskega pakta. Politični opazovalci so zlasti poudarili dejstvo, da zasedanja tega komiteja doslej še nikdar niso potekala v navzočnosti tako visokih predstavnikov, kot je to primer v Varšavi: Sovjetsko zvezo. Češkoslovaško, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Vzhodno Nemčijo namreč ne zastopajo le zunanji in obrambni ministri, marveč tudi predsedniki vlad in prvi sekretarji partij. Torej se je z edino izjemo Albanije lija 1963 v Moskvi ni udeležila — sestal 1 Ravno zaradi tega v mednarodni javnosti prevladuje mnenje, da bodo na varšavskem zasedanju sprejeli važne sklepe, od katerih bo nedvomno v veliki meri odvisno nadaljnje stališče vzhodnih držav do posameznih političnih problemov. Kakšen dnevni red je bil pripravljen za tokratno zasedanje Varšavskega pakta v tako močni zasedbi, seveda nikjer ni bilo objavljeno in so poročevalci več ali manj navezani le na ugibanja. Pri tem pa so si povsem edini, da ne gre edinole za vprašanja, ki se nanašajo na odnose med včlanjenimi državami, marveč so prepričani, da predstavljajo osrednji in najvažnejši del razprav problemi velikega mednarodnega pomena. Kot osnovno vprašanje tega zasedanja navajajo problem varnosti v Evropi in s tem v zvezi morebitne sklepe proti zahodnim načrtom o ustanovitvi multilateralnih atomskih sil Atlantskega pakta. Pri tem so vsekakor zanimivi komentarji, ki jih je kot uvod v varšavsko zasedanje objavil vodilni — katera pa se že zadnjega zasedanja ju-Varšavi celotni .vrh" Vzhoda. sovjetski tisk, kateri je posebno ostro kritiziral poskuse, da bi .skozi zadnja vrata" tudi Zahodna Nemčija dobila atomsko oborožitev, kar bi pomenilo .največje zlo". S tem vprašanjem je vsaj posredno povezan tudi predlog poljskega zunanjega ministra Rapackega o varnosti Evrope, kakor sodijo v ta okvir tudi pobude, ki jih je v tej zvezi dal pred Generalno skupščino OZN sovjetski zunanji minister Gromiko. Zato opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi iz Varšave prišel nov predlog za sklenitev nenapadalnega sporazuma med državami Atlantskega in Varšavskega pakta, kot ga je Vzhod predlagal že pred leti. Končno pa pričakujejo, da bo varšavsko zasedanje izdelalo tudi smernice za bodoče stike Vzhoda z Zahodom, kajti tako v Moskvi kot v VVashingtonu prevladuje mnenje, da bo treba medsebojnim odnosom dati nove pobude in jih postaviti na tako osnovo, ki bo omogočala izhod iz sedanje slepe ulice. Združeni narodi v veliki krizi V ponedeljek se je v New Yorku začel drugi det zasedanja 19. Generalne skupščine OZN. Zasedanje se je začelo v skrajno neugodnem ozračju in so se Združeni narodi na pragu svoje dvajsetletnice — leta mednarodnega sodelovanja — znašli v doslej najbolj resni krizi, ki več ali manj paralizira celotno delo Generalne skupščine. Če bi skušali raziskati vzroke, ki so privedli do sedanje krize, verjetno ne bi mogli prodreti do pravega jedra. Spor okoli neplačanih prispevkov nekaterih članic je namreč le navidezni vzrok, čeprav skušajo gotovi kro- Nadaljnje olajšave v obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo Po nedavnem zasedanju stalne avstrijsko-jugoslovansike komisije, ki je sklenila nekaj novih olajšav v maloobmejnem prometu med obema državama, katere so začele veljali 1. januarja, je prejšnji teden imela v Ljubljani tudi stalna iialijansko-jugoslovan-ska komisija za izvajanje videmskega sporazuma svoje 11. zasedanje. Na zasedanju, ki je potekalo v prijateljskem ozračju in v duhu medsebojnega razumevanja, so izrazili obojestransko zadovoljstvo z dosedanjim razvojem obmejnega prometa, v okviru katerega je bilo v letu 1963 zabeleženih 8,455.792, v letu 1964 pa celo že 9,781.048 mejnih prehodov v obeh smereh. Hkrati je komisija sprejela tudi vrsto sklepov, ki pomenijo nadaljnje olajšave in bodo koristno prispevali k še bolj uspešnemu razvoju maloobmejnega prometa med Italijo in Jugoslavijo. H ravno ta problem spraviti v ospredje in bi šli — posebno Amerika — najraje tako daleč, da bi celo organizacijo izpostavili nevarnosti razkola. Da »zadolženost« nekaterih članic ni in ne more biti pravi vzrok, izhaja najbolj iz tega, da »dolžnik« ni samo Sovjetska zveza, marveč jih je več, med njimi celo nekaj takih držav, ki veljajo za zveste privržence Amerike. Pravi vzroki so torej globlji in imajo — kakor vse 'kaže — verjetno najbolj prav tisti, ki menijo, da bi bilo treba resnični vzrok za sedanjo nevarno potezo Washingtona iskati v dejstvu, da Amerika in ostale zahodne velesile trenutno sploh nimajo pravega interesa na brezhibnem delovanju OZN. Morda zveni tako mnenje nekoliko absurdno, postane pa takoj mnogo bolj razumljivo, če upoštevamo, da Generalna skupščina danes ni več tisti »glasovalni stroj«, kot je bila pred leti, marveč se je v njenem okviru izoblikovala močna skupina izveniblokovskih držav, ki dosledno zagovarja politiko koeksistence in enakopravnega sodelovanja med državami ne glede na njihovo velikost. Za tako trditev pa lahko navedemo še nadaljnji dokaz: značilno je namreč, da je Amerika sprožila vprašanje odvzema glasovalne pravice »zadolženim« članicam samo v Generalni skupščini in s tem blokirala njeno delo, nasprotno pa Varnostni svet nemoteno dela naprej. V tej ustanovi se Ameriki ni treba bati 'Skupine neangažiranih, kajti v Varnostnem svetu ima kot ena izmed petih velesil pravico veta in lahlko onemogoči vsak sklep, ki ne bi odgovarjal njenemu konceptu. Po vsem tem torej sedanja kriza Združenih narodov nikakor ni »finančna« kriza, marveč gre mnogo bolj za politična vprašanja. Zaradi tega velika večina v OZN upravičeno zahteva odločne ukrepe, ki bodo zagotovili spet normalno delovanje Generalne skupščine, katera ima pred seboj celo vrsto važnih nalog. Predsednik de Gaulle in kancler Erhard Zahodnonemški kancler Erhard je bival na dvodnevnem obisku v Parizu, kjer je imel razgovore s francoskim predsednikom de Gaullom, zaključnemu sestanku pa so prisostvovali tudi predsednik francoske vlade Pompidou ter zunanja ministra obeh držav de Murville in Sehroder. Razgovori med de Gaullom in Erhardom so potekali za lesno zaprtimi vrati in tudi v sporočilu, ki je bilo objavljeno ob koncu sestanka, ni bilo navedenih nobenih podrobnosti o problemih, ki sta jih obravnavala oba državnika. Iz lega sporočila v glavnem sledi le toliko, da sta sprejela sklep o poživitvi prizadevanj za združitev Evrope in se bosta v lej zvezi trudila za sklicanje konference predstavnikov šestih članic Evropske skupnosti, ki naj bi ,na visoki ravni" proučili nadaljnje korake k združeni Evropi. Sestanek med de Gaullom in Erhardom so v političnih krogih spremljali z deljenimi občutki. Posebno v Londonu in Washingto-nu niso prikrivali zaskrbljenosti, da bi se Erhard — razočaran zaradi ameriške politike v nemškem vprašanju — spel bolj navezal na de Gaulla in skupaj z njim skušal kovati .novo Evropo" kot neke vrste freljo silo, neodvisno tako od Amerike kot od Sovjetske zveze. Neki ameriški list je o lem sestanku pisal celo kol o .drugi Jalti". 1 Uradne proslave 20-letnice osvoboditve Kakor smo v našem listu že svoje-časno poročali, je zvezna vlada sprejela sklep, da bo organizirala uradno proslavo 20-letnice osvoboditve in sta bila kancler dr. Klaus in vicelkancler dr. Pittermann poverjena z nalogo, da pripravita ustrezne predloge. Na svoji zadnji seji pa je tudi predsedstvo parlamenta sklenilo, da bo v počastitev 20-letnice osvoboditve za 27. april sklicalo skupno slavnostno sejo parlamenta in zveznega sveta. V___________________I_______________/ Manjšinsko sodelovanje med Italijo In Jugoslavijo Med Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo v Trstu kol osrednjo organizacijo slovenske manjšine v Italiji ter Zvezo Italijanov Istre in Reke v Jugoslaviji so že precej časa obstajali medsebojni stiki in izmenjava gledišč o posameznih problemih ene in druge manjšine. Zdaj pa se abe organizaciji prizadevala, da bi to sodelovanje še poglobili. O tem vprašanju je pred nedavnim razpravljal odbor Slovenske kullurno-gospo-darske zveze v Trstu in so sklenili, da bodo za nedeljo sklicali v Trstu posvetovanje predstavnikov obeh manjšin o položaju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Razpravljali bodo o odnosih do manjšin na splošno, kakor tudi o položaju manjšinskega šolstva ter prosvetnih in drugih oigar.izacij obeh manjšin. Medsebojna izmenjava izkušenj bo vsekakor koristno vplivala na nadaljnje delo manjšinskih organizacij. Poseben pomen pa bo ta sestanek dobil tudi s tem, da so povabili tudi razne predstavnike tržaškega političnega življenja, ki se bodo na lem pomembnem posvetovanju lahko seznanili s položajem manjšin v obeh sosednih državah. Velikega pomena pa je že dejstvo samo, da obe manjšini stremita za čim tesnejšimi medsebojnimi sliki. OBVESTILO ZSO Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo imela v soboto, dne 30. januarja ob 9. uri dopoldne v celovški Delavski zbornici svoj občni zbor na katerem bo v jubilejnem letu ob 20-let-nici osvoboditve Avstrije, 10-letnici podpisa Državne pogodbe, 10-letnici ustanovitve ZSO in 10-letnici Spomenice koroških Slovencev pregledala trenutno stanje ter sprejela program za nadaljnje delo. Vsi delegati včlanjenih organizacij in gostje so vabljeni, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Vstop samo z delegatskimi izkaznicami oziroma vabili za goste. Slavnostno ustoličenje ameriškega predsednika Johnsona V okviru tridnevnih slavnosti je bil ameriški predsednik Johnson slavnostno ustoličen in je s tem tudi oficielno prevzel pasle novega ameriškega predsednika. Slavnosti pred ka-ipitolom v Washingtonu se je udeležilo več dc-settisočev častnih gostov in gledalcev iz vseh delov Združenih držav Amerike, ki so si ogledali veliko parado med Belo hišo in kapito-lom ter poslušali nastopni govor novega predsednika. Kakor je bilo pričakovati, je predsednik Johnson pretežni del svojega govora posvetil vprašanjem notranje politike in je — kakor že prej v poslanici kongresu — napovedal boj zaostalosti in revščini ter razvil svoj notranjepolitični program. V kolikor je govoril o mednarodnih problemih, je Johnson v svojem razmeroma kratkem govoru zlasti naglasil, da Amerika nikdar več ne bo zastopala izolcijske politike, marveč se bo dosledno borila za svobodo v svetu. Prvič v zgodovini je bila govorniška tribuna zavarovana z jeklenimi ploščami in s steklom, ki ga krogle ne morejo prebiti. POSLEDICA NEUSTAVLJENIH PODRAŽITEV: Stotisoč nameščencev zahteva zvišanje osebnih dohodkov Na podroiju razvoja cen in osebnih dohodkov delojemalcev novo leto ni prineslo pričakovane in večkrat obljubljene pomiritve in stabilizacije. Nasprotno začenja se tako z napovedjo masivnih podražitev, ki jih je sprožila podražitev električnega toka, kol z napovedjo obsežnih zahtev po zvišanju osebnih dohodkov. Naftovodi in njihove družbe Za naftovode, ki jih gradijo v južnem delu Evrope in od katerih bo eden predvidoma speljan tudi preko nase dežele, se borijo velikanske petrolejske družbe, ki razpolagajo z ogromnimi denarji. Za katere družbe pri tem v glavnem gre in kako si zamišljajo delitev udeležbe na obeh glavnih daljnovodih iz Sredozemlja proti severu, to je na daljnovodu Genova—Ingolstadt in Trst—Ingolstadt z odcepom na Dunaj, daje dober vpogled v medsebojna trenja londonski »Economist« od 26. decembra 1964. V tozadevnem poročilu časopis piše, da se je italijanska družba ENI sporazumela z raznimi mednarodnimi petrolejskimi družbami glede uporabljanja naftovoda Genova—Ingolstadt. Sporazumela se je z družbami ESSO, SHELL in BP o 20-letni najemninski pogodbi za ta naftovod, po katerem bodo letno pretočili 4 milijone kubičnih ton surove nafte. Letna najemnina sicer ni znana, toda ravnala se bo po najemninah, ki bodo veljale .za naftovod Trst—Ingolstadt, ki bo speljan preko Koroške. Rešitev v zadevi naftovoda Genova—Ingolstadt je podprla pot sporazumu med petrolejskimi družbami v tem, kako si bodo delile svoj delež v naftovodu Trst—Ingolstadt ali — kakor ga se imenujejo — Trans Alps Lines (TAL). Esso, Shell in BP bodo dobile vsaka po 16,66 °/o, ENI in Mobil Oil po 10°lo udeležbe. Nadaljnjih 28 odstotkov bo porazdeljenih med družbami Continental, Marathon, Deutsche Er dol, Gelsenberg, Scholven in Win-terschall. Ostanek 2 odstotkov so ponudili francoski družbi Compagnie des Petroles, ki pa je baje odbila tako majhno kvoto. Naftovod Genova—Ingolstadt se ni prebrodil vseh težav ob Bodenskem jezeru pri Konstanci. Mesto Lindau se se upira načrtu, ker se boji, da bo naftovod onesnažil jezersko vodo. Izgleda pa, da bo mesto Lindau pod pritiskom bavarske vlade popustilo v svojem Stališču. Na drugem odseku ENI še ni poravnala svojih razprtij z avstrijsko vlado glede naftovoda Trst—Ingolstadt. Delegacija upravnih svetnikov avstrijske državne petrolejske družbe OMV in Mobil-Austria je, kakor poročajo, pred kratkim šla v Rim in predložila nov predlog družbi ENI. Predlog predvideva ustanovitev ene same družbe za gradnjo in vzdrževanje naftovoda. Potemtakem bi ENI sodelovala pri vsej dolžini naftovoda. ENI je prej zahtevala večinsko nadzorstvo v družbi, ki bi gradila in vzdrževala del naftovoda, ki bo tekel po italijanskih tleh. Ta razvoj priprav za naftovod Trst—Ingolstadt bo zanimiv za tiste predele naše dežele, skozi katere bo naftovod speljan. Dobro bo namreč vedeti, s kom bodo imeli lastniki zemljišč kot partnerjem opravka, ko bo šlo za odkup zemljišč, ki bodo potrebna za naftovod oz. za izplačilo odškodnine. Kakor so sedaj zamotane okoliščine okoli naftovoda, se namreč prav lahko zgodi, da bodo graditelji daljnovoda poskušali marsikoga prelisičiti. Pri Credilanstalt, ki je na kreditih udeležena z 9,8 milijarde, na hranilnih vlogah pa z 11,8 milijarde šilingov, so se lani najbolj povečali komercialni krediti, povečal pa se je tudi obseg hipotečnih in meničnih kreditov. Hranilne vloge so narasle za 19,4%, čekovne vloge pa za 12%. Likvidnost podjetja je koncem leta 1964 znašala 50,2% in se je v zadnjem četrtletju 1964 zboljšala za 3,7%. V primerjavi z 31. 12. 1963 se je vendar zmanjšala za 8 %. Se bolj kot pri Credilanstalt so se hranilne vloge procentualno povečale pri Lander-bank. Povečale so se za 23 %, medtem ko so se v zadnjih letih povečale kvečjemu za 13 do 16% na leto. Po ocenah tega zavoda stoji povečanje njegovih hranilnih vlog tudi visoko nad povprečjem avstrijskih akcijskih bank, ki ga ocenjuje z nekoliko več kot 14%. Svoje kredite je ta zavod lani povečal za 419 milijonov na 6100 milijonov šilingov. Leta 1963 je dal zavod le za 320 milijonov šilingov več kreditov kot leta 1962. Tudi pri tem zavodu se je likvidnost, ki je koncem leta 1964 znašala 56,1 %, nasproti stonju 31. 12. 1963 poslabšala za 7,8 odstotka, vendar pa se je v primerjavi s stanjem ob koncu tretjega četrtletja 1964 zboljšala za 9,9 %. Za oba zavoda pa je značilno, da so se leta 1964 močno zmanjšale nakaznice dr- Prve take zahteve so najavili državni uslužbenci že na pragu novega lela, tekom zadnjega tedna pa so predložili svoje zahteve delavci v industriji kruha in peciva ter uslužbenci iz dvajset drugih važnih gospodarskih področij. Paritetna komisija, ki bo morala obravnavali te zahteve, bo morala odločati o zahtevah daleč preko 100 tisoč delavcev in nameščencev. Njihove zahteve po zvišanju osebnih dohodkov znašajo tudi do 15 odstotkov. Na zahteve državnih uslužbencev je sicer finančni minister Schmitz v parlamentu dejal, da v proračunu za te zahteve ni predvidenega nobenega denarja, toda kakor vemo iz prakse, finančni minister tudi v preteklosti, podobno kot industrialci in trgovci, v začetku nikoli ni imel denarja za zahteve delojemalcev države in njenih ustanov, slednjič pa se je ta denar le našel. Ta denar bosta morali najti za svoje uslužbence tudi in- Gospodarsko razstavišče v Ljubljani stoji v tem tednu v znamenju sejma »Moda 1965«, ki je že deseti po vrsti in ki obsega razstave 'konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in izdelkov iz njega ter drugega modnega blaga. Tekom sprvih desetih let se je ljubljanski modni sejem razvil v eno najpomembnejših jugoslovanskih poslovnih prireditev s področja mode. Na sejmu sodeluje 134 razstavljalcev iz vseh jugoslovanskih republik. Če upoštevamo, da je na sejmu leta 1962 sodelovalo samo 73 žavne blagajne. Medtem ko so koncem leta 1963 znašale še 920 milijonov šilingov, so se do konca leta 1964 zmanjšale na 112 milijonov šilingov. Avstrija za večjo udeležbo na donavski plovbi Avstrijsko podržavljeno podjetje »Donau-Dampf-Schiffahrts-Gesellschaft« se zadnje mesece zelo prizadeva, da bi prišla do boljše udeležbe na rečni plovbi po Donavi. V tem prizadevanju so se predstavniki družbe že pogajali z Jugoslavijo. Tem pogajanjem bodo sledila v času od 9. do 12. februarja na Dunaju pogajanja z Romunijo, navrh pa verjetno še pogajanja z Bolgarijo, ki jih imajo predstavniki družbe že v načrtu. V obeh primerih hočejo predstavniki družbe vzeti dosežke pri jesenskih pogajanjih z Jugoslavijo za osnovo pogajanj. Doslej vzdržuje DDSG rečno plovbo v glavnem le na gornjem delu Donave med Dunajem in Regensburgom. Zaradi tega se čuti v celotni donavski plovbi prikrajšano, zlasti še, ker bo letos postavila v promet dve ladji in plavajočo delavnico. Sredi leta bo zgotov-Ijena velika motorna ladja »Theodor Komer«, tekom leta pa računajo tudi z zgotovitvijo vlačilne ladje »Simmering«, ki bo stala okoli 7 milijonov šilingov, in plavajoče delavnice, ki bo brez opreme stala 4 milijone šilingov. Skupno bo družba za obnovo in izpopolnitev svojega ladjevja investirala 40 milijonov šilingov. dustrija in trgovina, ne da bi bilo potrebno nadaljnje zvišanje cen. Kritje je nedvomno mogoče najti v edinstveno cvetoči konjunkturi, ki smo jo doživljali v letu 1964 in ki jo napovedujejo tudi za leto 1965; če pa to ne bi zadostovala, je mogoče kritje najti v znižanju marž, ki jih je deležna trgovina na veliko in ki dosegajo tudi že 30 % proizvodne cene. V podrobnem gledano zahteva poleg državnih uslužbencev in delavcev v industriji kruha in peciva zvišanje osebnih dohodkov nad 50.000 nameščencev v elektroindustriji in v industriji vozil, strojev ter železnih, jeklenih in kovinskih izdelkov, 13.000 nameščencev v kemični industriji, in nadaljnjih 30.000 nameščencev v industrji mineralnih olj, keramični industriji, industriji papirja in celuloze, v industriji stekla in v tekstilni industriji. razstavljalcev, lani pa 101, potem vidimo, kako se je obseg sejma medtem povečal. Večja udeležba razstavljalcev pa bo pritegnila tudi večje število obiskovalcev, zato pričakujejo, da se bo letošnji obseg sklenjenih kupnih po- Za sejem so bili vsi pokriti prostori gospodarskega razstavišča v Ljubljani razprodani že konec julija lani. Ker so se prijavljali vedno spet novi razstavljalci, so morali za sejem usposobiti tudi še spodnjo etažo v veliki kupolni dvorani, ki pa je tudi izkoriščena do zadnjega prostora. Na sejmu je Slovenija zastopana s 64 podjetji, Srbija s 25, Hrvatska s 24, Makedonija z 9, Bosna in Hercegovina s 7, ostali predeli Jugoslavije pa s 5 razstavljalci. Sejem bo odprt do nedelje 24. januarja. EGS se nikamor ne mudi Kakor poročajo iz Bruslja, ministrski svet ECS, ki bo zasedal 2. februarja, še ne bo dal naloga komisiji ECS, da stopi z Avstrijo v asociacijska pogajanja. Kvečjemu se more zgoditi, da bo ministrski svet dal komisiji nalog, da pripravi predloge za stališče EGS pri teh pogajanjih. Te predloge mora vendar najprej odobriti ministrski svet, preden lahko pride do prvih pogajanj med Avstrijo in EGS. EGS se v svojih vrstah še vedno ni mogla sporazumeti o vsebini pogodbe z Avstrijo. Se vedno obstojajo med šestorico tri različne variante za možnost avstrijskega vstopa. Sestori-ca ne more najti skupnega jezika za avstrijske želje. Finska veča eksport lesa Finska je lani povečala svoj eksport lesa. Lesno predelovalna industrija je izvozila za 28 % več lesa kot leta 1963, industrija papirja in celuloze pa za 17%. Poleg tega je povečala svoj izvoz rezanega lesa za 28 %, katerega je lani izvozila 333.000 standardov. 'Predelanega lesa je izvozila nekaj nad 420 tisoč kubičnih metrov. Skupni izvoz predstavlja vrednost 1,3 milijarde finskih mark. Zanimanje za kredite narašča Tekom leta 1964 se je v Avstriji povpraševanje za krediti močno povečalo. Istočasno so narasle tudi hranilne vloge. Tako sta n. pr. veliki podržavljeni banki Credilanstalt In Landerbank po svojih vmesnih poročilih per 31. 12. 1964 dali lani 15,9 milijarde šilingov kreditov, kar je za 1,1 milijarde šilingov več kot leta 1963. Hranilne vloge so se pri njima lani povečale za 1135 milijonov šilingov na 18,8 milijarde šilingov. Petnajst let Kmečke zveze v Trstu V petek minulega tedna je minulo 15 let, odkar je bila v Trstu ustanovljena strokovna organizacija Kmečka zveza. Kmečka zveza, ki je med kmeti tržaškega ozemlja ne glede na njihovo politično nastrojenost močno zakoreninjena, je v teh 15 letih opravila pomembno delo v njihov prid in v prid kmetijskega gospodarstva sploh. Njeno delo je zlasti obsegalo prizadevanja pri oblasteh za napredek kmetijstva, kjer je vedno spet posredovala tako v prid svojih članov, kot v prid kmetijskega gospodarstva na Tržaškem. Tržaška kmečka zveza bo imela v kratkem svoj jubilejni občni zbor, na katerega se njeno članstvo in njeno vodstvo temeljito pripravljata. Kakor pri nas in drugod v industrijsko razvitih državah tarejo tudi tržaško kmečko prebivalstvo velike skrbi. Te skrbi se nanašajo tako na probleme razvoja in organizacije proizvodnje in odkupa pridelkov kot na področju zastopstva kmečkih ljudi po oblasteh, uradih in združenjih in na področju gospodarskega planiranja. Posebna skrb kmetijstva v okolici Trsta pa je izobraževanje kmečkih ljudi ter vprašanja komunalne politike. Ob priložnosti petnajstletnega obstoja je tržaški Kmečki zvezi tudi Slovenska kmečka zveza v Celovcu poslala iskrene čestitke z željo po nadaljnjih uspehih pri njenem delu. V LJUBLJANI : Veliko zanimanje za sejem „Moda 1965“ osiROKecpsvecu BONN. — V Zahodni Nemčiji je bila ustanovljena nova pronacisfična organizacija, ki se imenuje Nacionalno demokratska partija Nemčije. Pobudo za njeno ustanovitev je dal predsednik .Deutsche Reichs-partei” Adolf Tadden, ki je svoje člane pozval, naj se vključijo v novo organizacijo in s tem .zagotove kontinuiteto častnih tradicij”. Kakšne so te .častne tradicije”, izhaja iz programa Taddenove Deutsche Reichspartei, ker izrecno piše, da je to .stranka beguncev in nekdanjih članov nacistične stranke”. Pa tudi nova nacionalno demokratska stranka je takoj v začetku jasno povedala, kam meri: že v prvi itevilkl njenega glasila .Deutsche Nachrichten” je namreč poudarjena zahteva, .da bi Nemčija dobila nazaj vsa okupirana ozemlja” in dp se .preneha z lažmi o izključni odgovornosti Nemčije za drugo svetovno vojno”. TUNIS. Tunizijski predsednik Burgiba je sprejel vabilo grškega kralja Konstantina, naj pride na tridnevni uradni obisk v Grčijo. Poročilo tunizijskega zunanjega ministrstva navaja, da bo do tega obiska prišlo po 5. aprilu letos. RIM. — V Milanu je bila prejšnji teden proslava 44-letnice ustanovitve italijanske komunistične partije, na katerem je govoril njen generalni sekretar Luigi Longo. Zavzel se je za novo razvrstitev političnih in socialnih sil, ki naj bi podpirale .politiko demokratičnega ekonomskega planiranja”. V novi vladi naj bi bile zastopane vse italijanske leve In demokratične sile, od katoliške levice do komunistov. Kajti absurdna so vsa prizadevanja — je dejal Longo — da bi komunistično partijo Italije kakor tudi politične in družbene sile, ki slede komunistom, izključili iz političnega upravljanja države in iz uprav Italijanskih mest in provinc. .Čez osem milijonov nas je v vsej Italiji in ni mogoče postaviti nobenega zidu, ki bi lahko izoliral italijansko ljudstvo, katerega veliki del smo.” WASHINGTON. — Ameriški predsednik Johnson je imenoval generala Andrewa 0‘Meara za novega poveljnika ameriških sil v Evropi namesto generala Paula Freemana, ki bo s prvim marcem prevzel visok položaj v poveljstvu ameriških kopenskih sil. BONN. — V bonskih političnih krogih se razprtije kar vrstijo. Zdaj je prišlo do spora zaradi nekaterih problemov v zvezi z vojaškimi izdatki. Predvsem sta v sporu obrambni minister von Hassel in zunanji minister Schrdder zaradi vojaške pomoči, ki jo daje Zahodna Nemčija nekaterim afriškim in drugim državam. Schrdder je za popolno ukinitev ali vsaj občutno omejitev te pomoči, Hasslu pa se le-ta zdi .zelo koristna”. Prav tako pa so nesoglasje izzvali predvideni izdatki za nemško vojsko, ki znašajo približno eno tretjino državnega proračuna. Socialistični poslanec in podpredsednik odbora za obrambo v parlamentu je namreč obrambnemu ministrstvu očital, da .nesmiselno razsipa milijarde”. PRIŠTINA. — Delovni kolektiv radia Prištine je proslavil 20-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti je predsednik SFRJ Tito odlikoval to ustanovo z redom bratstva in enotnosti s srebrnim trakom za izredne zasluge in dosežene uspehe v 20-lefnem delovanju ter krepitvi bratstva in enotnosti med Siptarji, Srbi, Črnogorci in Turki, ki žive v avtonomni pokrajini Kosovo in Metohija. NEW YORK. — Sovjetska zveza je izrozila pripravljenost, da sodeluje na konferenci, na kateri bodo razpravljali o problemih koeksistence in mednarodnega sodelovanja na podlagi pobud, ki jih je sprožil v svoji encikliki pokojni papež Janez XXIII. Pobudnik tega mednarodnega zborovanja, ki bo od 18. do 21. februarja v New Yorku, je ameriška organizacija .Center za proučevanje demokratičnih institucij”. Organizatorji konference sporočajo, da bodo v sovjetski delegaciji .zelo ugledne osebnosti”. LONDON. — Vodilni list britanskih poslovnih krogov .Financial Times” piše, da bi bilo Zahodu v korist, če bi razpustili čombejevo vlado in če bi Kongo dobil novo vlado. List sicer ocenjuje Combeja kot spretnega diplomata, vendar poudarja, da jo .konj, na katerega ne velja staviti”. BUENOS AIRES. — Odkar je bivši argentinski predsednik Frondizi leta 1959 prepovedal delovanje komunistične partije Argentine, je le-ta prejšnji teden spet napravila prvi korak v javno politično delovanje, ko je na enem največjih stodionov v Buenos Airesu priredila javno zborovanje. BONN. — Predsednik socialdemokratske frakcije v zahodnonemškem parlamentu Erler je naglasil potrebo po nemško-poijskih razgovorih glede vzhodnonemških meja. Državni sekretar von Hase pa je na tiskovni konferenci Erlcrjevo pobudo zavrnil, češ da s takšnimi izjavami .ne bomo prišli niti za korak* bliže do nemške združitve. DUNAJ. — Centralni sekretar SPd Livranec Je v zvezi s sporazumom med zahodnonemškimi strankami, da bodo izdatke za volilno borbo omejile, opozoril na svoječasni predlog SPO, ki je že pred leti predlagala, naj bi politične stranke v Avstriji sredstva za volilno propagando sporazumno omejile na določene vsote. Vendar ta predlog takrat ni bil sprejet. LONDON. — Predsednik britanske vlode Wilson je svoj za mesec februar predvideni obisk v Franciji odložil in tako odgovoril na sklep francoskega zunanjega ministra Couvc de Murvilla, kateri je žo prej odložil svoj obisk pri britanskem zunanjem ministru Wal-kerju. WASHINGTON. — Turški zunanji minister Erskin je prispel v Washing1an, da bi predstavnikom ameriške vlade sporočil sklep turške vlade, po katerem Turčija noče sodelovati pri ustanavljanju multilateralnih atomskih sil Atlantskega pakta. SAJGON. — Amerika je južnovietnamski vladi izrazila pripravljenost, da stavi na rozpolago finančna sredstva, s katerimi bi vojaške sile Južnega Vietnama lahko takoj povečali za 100.000 mož. Izgleda, da bi Amerika za vsako ceno hotela zavreti svoj popolni polom v Južnem Vietnomu. DŽAKARTA. — Sklep indonezijske vlode, da Izstopi iz OZN, je soglasno potrdilo tudi nojvišje indonezijsko državno vodstvo. Prav toko je Indonezija prekinila svoje stike s podorganlzacljaml UNESCO, UNICEF in FAO, medtem ko namerava s specialnimi organizacijami, kot so svetovna zdravstvena organizacija, mednarodna organizacija dela in mednarodna organizacija za telekomunikacije, le napref sodelovati. Umetnik Werner Berg v novi številki »Mladega roda' »Slovenski ples« v Celovcu spet sijajno uspel Slovenska prosvetna iveza je letos priredila v Celovcu že Štirinajsti »Slovenski ples", kateri je — kakor vselej v njegovi dolgoletni tradiciji — spet sijajno uspel. P ostori Delavske zbornice so bili v soboto znova polni veselih ljudi, ki so kljub neugodnemu vremenu prišli iz najrazličnejših krajev, da v prijetni domači družbi preživijo nekaj ur sproščene družabnosti. Med udeleženci je bilo tudi lepo število častnih gostov: generalni konzul SFR Jugoslavije v Celovcu Franc Pirkovič s soprogo in ostalimi člani generalnega konzulata, kulturni in tiskovni ataše jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju Jože Snoj s soprogo, zastopnik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Drago Drulkovič z drugimi gosti iz Slovenije, podpredsednik slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu dr. Peter Sancin ter član Izvršnega odbora SKGZ župan občine Doberdob Andrej Jarc, podžupan mestne občine Borovlje Hans Richter, tajnik Avstrijsko-jugoslovanskega društva v Celovcu glavni urednik Blatnik ter predstavniki posameznih narodnih organizacij koroških Slovencev. Le redkokateri list je posvetil znanemu koroškemu umetniku prof. dr.Wernerju Bergu toliko prostora, kot je to v najnovejši številki (za meseca januar in februar) napravil »Mladi rod*, šolski list za koroško mladino. Vključno naslovne slike na ovitku je v tej številki namreč objavljenih kar 19 reprodukcij Bergovih del, 17 oljnih slik in dveh lesorezov. Poleg tega pa je okrajni šolski nadzornik Rudi Vouk prispeval še kratek članek, v katerem predstavlja mladini Berga kot umetnika, ki mu je Koroška postala druga domovina in se je s svojo družino vred »vživel v ta malo odmaknjen svet in njegove ljudi z vso ljubeznijo občutljive umetniške duše*. V glavnem Bergu in njegovi mednarodno priznani umetnosti posvečena številka »Mladega roda* pa razumljivo prinaša tudi še mnoge Wetnet Berg: MRZLA NOC Z MESECEM druge prispevke, ki bodo razveselili mlade bralce in jim koristili pri učenju v šoli. To so razne pesmice, pravljice in zgodbe za otroke, tako o Novem letu, o pustu, o zimi in o naravi; pa iucil zanimivi zapisi o slovenskih pesnikih in pisateljih: Prešernu, Trdini in Krila-nu> tudi o Eskimih, prebivalcih skrajnega severa, o indoevropskih jezikih ter o urah včasih in danes lahko beremo, da ne pozabimo stalne rubrike, kot so domoznanski sestavki, lezikovna delavnica in dopisi mladine ter stran Za ugankarje. Skratka: »Mladi rod* je spet tak, da bo razveselil mlade in tudi starejše bralce; zato — odprimo mu vrta v vsako našo hišo, v vsako našo družino! In še ena zanimiva vest, ki jo prinaša * Mladi rod*: zvezno ministrstvo za pouk je s posebnim odlokom Langenscheidtov sloven-sko-nemški in nemško-slovenski slovar (ki se dobi v knjigarni »Naša knjiga*) odobrilo za uporabo na srednji in zgornji stopnji dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem ter za slovenski pouk na glavnih šolah. Pozdravne besede, ki jih je uvodoma izrekel gostom predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter, so razumljivo veljale tudi vsem številnim obiskovalcem od Žile mimo Roža do Podjune ter z Gur in iz Celovca samega; posebno prisrčno pa so bili sprejeti ansambli: Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je nastopil v uvodnem kul-turno-umetniškem sporedu, ter obe godbi — kvintet bratov Petrič iz Maribora in trio Bardorfer iz Kranja. Kratek uvodni spored je na »Slovenskem plesu” že stara tradicija in so se v tem okviru v zadnjih letih zvrstile mnoge res vi-sokokvalitetne skupine, ki so leto za letom Skrbele za bogat kulturno-umetniški užitek. Med njimi nedvomno zavzema posebno mesto Slovenski oktet iz Ljubljane, ki je zasluženo žel uspehe po širnem svetu in ga upravičeno prištevajo med najboljše pevske ansamble v Evropi. Tudi pri nas na Koroškem smo ga že večkrat občudovali na raznih koncertih, med drugim pred leti na »Slovenskem plesu”, zato je bil njegov tokratni obisk znova izredno doživetje za vse številne obiskovalce. Čeprav je bil njegov nastop omejen le na nekaj pesmi, so nam člani okteta posredovali čudovito lepo in dragoceno darilo. Ko se je zvrstil venček slovenskih narodnih pesmi od »Potrkanega plesa" do Kemjakove »Katrce” in »Mojceje" ter dosegel višek z »Ribniško", so gotovo mnogi udeleženci pozabili, da so na prireditev pravzaprav prišli zaradi plesa; še in še bi radi poslušali čudovite glasove, ki so poslušalce naravnost očarali in jih povedli v svet visoke pevske umetnosti. Za prehod v zabavni del prireditve sta poskrbela oba godbeno-pevska ansambla — trio Bardorfer iz Kranja s svojim pevskim kvartetom ter kvintet bratov Petrič iz Maribora s pevcema Majdo Renkovo in Dragom Potočnikom. V uvodnem sporedu sta se obe skupini predstavili z vrto popevk, nato pa izmenoma igrali v obeh dvoranah, kjer se je do jutranjih ur vrstil ples za plesom. Obe godbi sta pokazali, da sta »doma” tako v klasičnih kot v modernih ritmih in sta v glavnem ustregli vsem različnim Okusom. Da se posebno navdušenim plesalcem zdi vsak odmor predolg, je že stara pesem, pač pa je bilo slišati tudi mnenje, da bi zlasti v veliko dvorano spadala močnejša godbena zasedba, na kar se bo treba pri pripravah za prihodnji ples vsekakor ozirati. Končno še nekaj besed o družabni plati prireditve. Odkar se je Slovenska prosvetna zveza 'kot prirediteljica zaradi svoječas-nega »neprebavljivega” navala (ki pa je po drugi strani ravno najlepši dokaz privlačnosti le prireditve!) na splošno željo odločila za omejeno število vstopnic, je »Slovenski ples" res postal tak, da si boljšega ni mogoče predstavljati: tako po udeležbi kakor še posebno po kvaliteti to ni le največja družabna prireditev koroških Slovencev, marveč priznano tudi eden najlepših in najbolj priljubljenih plesov na Koroškem sploh. »Slovenski ples” je po dolgoletni tradiciji danes skratka pojem zase in njegovega prodornega uspeha ne morejo spraviti v nevarnost niti vreme niti druge okoliščine. To se je letos znova izkazalo, ko je bila udeležba vsestransko zadovoljiva, čeprav vreme ni bilo ravno najbolj ugodno in čeprav sla bili v Celovcu istega dne še dve drugi plesni prireditvi. Kljub vsemu temu je bil »Slovenski ples" namreč spet tradicionalno srečanje kakih tisoč ljudi, ki so prišli od blizu in daleč, da ne glede na narodnost in jezik ali starost in poklic v pristni domači družbi skupaj preživijo nekaj prijetn.h ur sproščenosti in zabave. Skupna omizja so družila intelektualce in delavce, kmete in nameščence; v razgovorih sta se prepletala oba deželna jezika — in vendar so bili vsi ena sama velika družina, prežeta z željo, da vsakršno konvencionalnost zamenja za vsestransko toleranco. Ravno ta splošna harmonija, prakticirana na majhnem primeru, je morda največji uspeh tradicionalnega »Slovenskega plesa”. Hkrati pa je onim, ki so pred štirinajstimi leti dali pobudo za prvi slovenski ples v Celovcu, kakor tistim, ki danes nadaljujejo njegovo tradicijo, lepo priznanje v dejstvu, da letošnja udeležba zlasti iz vrst mlade generacije obeta in zagotavlja nadaljnji uspešni razvoj največje družabne prireditve koroških Slovencev, ki bo prihodnje leto slavila že svoj 15-letni jubilej. KUKU RD€ PROBCing £l V Beogradu je iz!1a knjiga pod naslovom .Krono« logija osvobodilnega boja narodov Jugoslavije”, v kateri je skupina avtorjev iz Vojno zgodovinskega instituta JLA obdelala več kot 18.000 dogodkov Iz narodnoosvobodilne vojne in revolucije v Jugoslaviji. Knjiga bo dragocen pripomoček za lažje proučevanje revolucionarna poti jugoslovanskih narodov, saj je v njej rekonstruira* sleherni dan revolucionarne epopeje, začenSi z marčevskim uporom proti silam osi do poslednjega juriSa In topovskih salv, ki so potihnile 15. maja 1945. O Na beograjski univerzi je v minulem Šolskem leta dobilo doktorski naslov 115 diplomantov, medtem ko je v letih 1951—1963 dala 925 doktorjev znanosti z 29 področij. V minulem letu je bilo objavljenih več kot 2500 znanstvenih in strokovnih del, 2000 profesorjev in asisteatov je bilo vključenih v reSevanje različnih znanstvenih la strokovnih nalog na univerzi, več kot 330 pa jih je delalo v samostojnih znanstvenih ustanovah. C) Veliko literarno nagrado Pariza je letos prejel pisatelj Paul Guth, v Franciji zelo znan romanopisec In novinar. Nagrada znaSa 10.000 frankov, to je okoli 51 tisoč Šilingov. Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 1965 obsega naslednje knjige: 0 KOROŠKI KOLEDAR za leto 1965, 120 strani pestre vsebine in lepih ilustracij France Planina: SLOVENIJA IN NJENI KRAJI, opis pokrajinskih značilnosti, zgodovinskega razvoja in kulturnega življenja 256 strani besedila, 32 strani slikovnih prilog in zemljevid g] France Bevk: IZ ISKRE POŽAR, zgodovinska povest za mlade bralce, ilustracije Toneta Kralja, 112 strani D Viktor Nekrasov: V RODNEM MESTU, roman sodobnega sovjetskega pisatelja, 236 strani ^ Ciril Cvetko: POGLED V GLASBENO UMETNOST, poljuden prikaz zgodovine in razvoja glasbene umetnosti, 128 strani, vinjete Vladimira Lakoviča in 16 strani slikovnih prilog. Celotna zbirka petih knjig samo 30 šilingov pri krajevnih prosvetnih društvih ati v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Dr. Janko Pleterski: Progresivne težnje med Slovenci Celo ugledni socialdemokratski dr-žavni poslanec Anton Faille, znan po Trojih zaslugah za Avstriji ugodni ,Zl“ plebiscita, se je moral v držav-zboru zagovarjati in braniti ocitkoiv, da je veleizdajalec, ker je ?a zborovanju 15. novembra 1925 v Jakobu v Rožu rdkel, da je tre-^ varovati enakopravnost sloven-,e manjšine na Koroškem in ščititi nJone državljanske pravice, ker je to najmočnejše orožje v boju za enot-. Koroške. V Št. Jakobu so na-nemški nacionalisti Falleja s “lo potegnili z odra in ga zmerjali s Čušem. Nemškim nacionalnim podane cm se je v državnem zboru v Polemiki proti Falleju pridružil tudi Poslanec nemške krščanske socialne stranke Paulitsch.32 V narodnem pogledu so Slovenci lit ^oroškern v času avstrijske rapub-ke doživljali le udarec za udarcem. ,aJ pa v drugih pogledih, gospodaril ertl, političnem, socialnem, zaradi se j'h je pri plebiscitu toliko t 'ločilo za Avstrijo in v imenu ka-.. je nemška socialna demokrata mislila, da je upravičena posta- «Arbe!te,wille", 19. november 1925, II. jn ' **or°IIU Slovenec', 25. november, 2., 9. • december 1925, It. 47 do 50. viti se v narodnem vprašanju na stran nemškega meščanstva? Koalicija socialdemokratske in krščansko socialne stranke, v kateri so glavno besedo imeli socialni derno-kranje, se je leta 1920 razdrla, ko je iprehod brez revolucionarnega 'družbenega pretresa iz avstroogrske monarhije v novo nemško avstrijsko republiko bil že izveden. Od tega trenutka dalje so soaialni demokrati ves čas, dokler jim je prva republika sploh priznavala pravico do legalnega delovanja, bili odrinjeni od vodenja državnih zadev. Že od oktobra 1920, torej prav od koroškega plebiscita dalje, vladajo v Avstriji krščanski socialci v zvezi z nemško nacionalnimi liberalnimi strankami (Gro&deutsche Volkspartei in Land-bund). Pod vlado vodje krščansko socialne stranke Ignaca Seipla, duhovnika in profesorja teologije, se je avstrijska republika kljub socialdemokratski opoziciji naglo spreminjala iz navidezno delavske države v to, kar je ves čas bila, v meščansko državo. Vladajoča nemška klerikalna stranka je razvoj usmerjala k postopni odpravi parlamentarne demokracije in k uvedbi klerikalne fašistične diktature. Socialdemokratska stranka je ohranila vodilno mesto le na Dunaju, ki se je oblikoval kot 7 na" Koroškem 'deveta zvezna avstrijska dežela, razen tega pa je sodelovala v koaliciji z drugimi meščanskimi strankami še v nekaterih deželnih vladah, tako tudi na Koroškem, vse dokler leta 1934 'delavska stranka ni bila končno prepovedana. V političnem boju med meščanskimi strankami in socialno demokracijo je prišlo do oblikovanja oboroženih organizacij glavnih političnih taborov. Prav koroški bojevniki proti Jugoslaviji so tvorili prvo osnovo za oblikovanje protidelavske organizacije »Heimatschutz« oziroma »Heimwehr«. Socialistična stranka je razvijala svoj republikanski »Schutz-bund«. Vedno bolj so se razbijale v zavesti avstrijskega delavstva utvare o socialni delavski republiki Avstriji kot že takorekoč gotovi stvari, ki jih je vodstvo avstrijske socialne demokracije širilo od novembra 1918 pa dokler ni bilo izrinjeno iz vlade, in ki so učinkovito usmerjale revolucionarna razpoloženja k podpiranju nove oblasti (na Koroškem k boju za širjenje mej nove države tudi na slovensko ozemlje). Državna oblast je po tem, ko je Seiplova vlada s pomočjo posojila Društva narodov izvedla finančno saniranje Avstrije na kapitalistični podlagi, vse bolj odkri- to kazala svoj pravi razredni značaj. Novi program socialdemokratske stranke, sprejet 3. novembra 1926 v Linzu, bi naj razočaranemu avstrijskemu proletariatu pokazal pot, po kateri ga bo njegovo staro vodstvo vodilo k uresničenju socializma. Namesto delavske države je avstrijski proletariat dobil nov program! Ta je pač obljubil osvojitev politične oblasti ne v daljnji prihodnosti, ampak kot zgodovinsko nalogo živeče generacije delavskega razreda. Že naslednje leto se je izkazalo, da krščansko socialna meščanska vlada ne beži pred odkritim nasiljem nad delavskim razredom, da bi ohranila svojo oblast. Ko je neiko sodišče oprostilo nekaj pripadnikov bojevniške organizacije nacističnega kova, ki so ubili socialdemokratskega vojnega Invalida in pa osemletnega delavskega otroka, je 15. julija 1927 prišlo do spontanih demonstracij na Dunaju pred pravosodno palačo, med katerimi je poslopje bilo zažgano. Socialdemokratsko vodstvo, ki na demonstracije ni bilo pripravljeno, je skušalo množice pomiriti in hkrati s pripadniki svojih oboroženih formacij izsiliti gašenje požara. Istočasno je začela na demonstrante streljati tudi policija, posledica ie bila 85 mrtvih in 600 ranjenih. S pomočjo »Heimwehra« in pa zvezne vojske se je Seiplovi vladi posrečilo obvladati tudi generalno stavko, ki jo je socialdemokratska stranka oklicala, da bi dobila množice spet pod svoje vodstvo.33 Politiko odrivanja socialne demokracije in fašizacije države je še odločneje nadaljeval Seiplov naslednik Engelbert Dollfuss, ki je postal predsednik vlade leta 1932. Že marca 1933 je Dollfussova vlada odrekla oblast parlamentu, 31. marca 1933 pa razpustila socialistični republikanski »Schutzbund«. Proslava 1. maja 1933 je bila prepovedana, pač pa je nekaj dni za tem prišlo do velike parade »FIeimwehra«, s katerim je Dollfuss sklenil tesno zavezništvo. 20. maja 1933 je Dollfuss ustanovil takoimenovano »Domovinsko fronto« (Vaterlandische Front), ki naj bi postala vladna in edina stranka bodočega režima v Avstriji. Republikanskemu »Schutzbundu« ije bilo lažje prepovedati obstoj kot pa mu odvzeti orožje. Ravno vladna akcija za zaplembo orožja je 12. februarja 1934 pripeljala do oboroženega spopada, na katerega socialdemokratsko vodstvo, podobno kot 'julija 1927, ni bilo pripravljeno. Boj se je razširil iz Linza tudi na Dunaj iiin v industrijska področja Zgornje Štajerske. Boj so vodili delavci, kt so resno vzeli besede v linškem programu iz leta 1926: »Če pa bi se kontrarevoluciji kljub vsem tam naporom (mirnega značaja, op. pis.) (Dalje prihodnjič) 33) Pertinax, Osterreich 1934, Zurich 1935, str. 47—55. (Otto Leichtor) cyfrd(dLLfm&! V naši božični številki smo na tem mestu na voščila za praznike in novo leto navezali nekatere želje uredništva in uprave. Vabili smo k širjenju Slovenskega vestnika in k sodelovanju s prispevki, poročili in novicami. To pot želimo o naših željah spregovoriti nekoliko več. Časopis, kot je Slovenski vestnik, ima zelo obsežne naloge. Ob obilici dnevnikov ter poročil radia in televizije kot tednik ni običajni prinašalec dnevnih vesti, novic in komentarjev, marveč je predvsem naš politični, kulturni in gospodarski obveščevalec enako kot je glasilo naših narodnih, kulturnih in gospodarskih organizacij ter njihovih prizadevanj. Posebej pa je tudi posrednik hotenj in misli našega ljudstva na teh področjih. V burnem utripu časa in razvoja, ki se tudi nista ustavila pred našimi kraji in našim prebivalstvom, ima Slovenski vestnik dandanašnji težjo in odgovornejšo nalogo, kot so jo imeli koroški slovenski časopisi pred njim in kot jo je imel tudi sam v preteklosti. Danes ne moremo več govoriti le o kmečkem podeželju, kateremu so bili naši listi prej skoraj docela namenjeni. Razvoj industrijske družbe je tudi po naših krajih spremenil socialno strukturo prebivalstva. Kmečko prebivalstvo je tudi pri nas v manjšini, vse bolj pa narašča število delavcev in nameščencev ter obrtnikov in mlade inteligence. Spričo tega mora biti Slovenski vestnik bolj kot doslej obveščevalec teh slojev našega prebivalstva ter glasilo in izraz njihovega hotenja. Stati mora sredi realnosti našega časa. S tem pa smo tudi že sredi problemov, s katerimi se srečujemo v uredništvu. Iščemo in želimo si sotrudnikov in sodelavcev tako iz naših občin kot iz naših poklicnih skupin. Brez njih bomo v uredništvu s Slovenskim vestnikom le težko v stanju zadostiti tako času in razvoju, v katerem živimo, kot upravičenim željam delavcev, nameščencev ter obrtnikov in inteligence v vrstah njegovih bralcev. Le povečan krog sotrudnikov bo našemu listu pomagal mobilizirati naše ljudstvo na področju kulture in prosvete ter gospodarstva in komunalne politike. Želimo si pripomb na to, kar berete in slišite, enako kot si želimo namigov glede vsebine lista ter poročil in stališč k dogajanjem po občinskih upravah in v ustanovah in podjetjih naših krajev. Vabimo in prosimo, da se s takimi vestmi oglašate v uredništvu, da jih napišete, kakor veste in znate in da nas pokličete po telefonu, kadar imate aktualno poročilo, dobro misel ali važen oglas za list. Kličite nas, kadar imate važno novico iz krajevnega dogajanja. Prosimo pa tudi, da v primeru, če se vam v listu nekaj ne bo dopadlo, ne naprtite vso krivdo uredništvu, marveč pokažite tudi razumevanje za njegovo voljo in težave. Tako ne bomo le nekateri list pisali, drugi pa brali, marveč ga bomo skupno oblikovali in širili med našim ljudstvom. Slovensko prosvetno društvo „Srce" v Dobrli vasi Vabilo V nedeljo, 24. januarja 1965, bo ob 16. uri v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi zaključek plesnega tečaja z revijo sodobnih plesov. Po reviji bo veselica s plesom. Vsi prijatelji društva nad 14 let prisrčno vabljeni. Več delovnih mest v podeželjske občine Primer odseljevanja prebivalstva iz Bilčovsa zaradi pomanjkanja delovnih mest v občini, o katerem smo zadnjič na tem mestu pisali, nikakor ni osamljen. Če primerjamo zadnji ljudski štetji po naših občinah, šele vidimo obseg tega problema po naših krajih. Med letom 1951 in 1961 se je n. pr. iz okraja Velikovec in iz sodnih okrajev Borovlje in Rožek, ki v celoti spadajo v dvojezično ozemlje, odselilo 5330 oseb, ker niso našli doma zaposlitve. Odseljevanje najbolj prizadene podeželjske občine, kjer kmetije niso v stanju, da bi dale ustreznega zaslužka celotni kmečki družini. Kakor po teh občinah pada delež kmečkega prebivalstva na skupnem številu prebivalstva, tako narašča njegovo odseljevanje, ker nimajo dovolj mest za delo in zaposlitev v drugih poklicih. V velikovškem okraju ki šetje 18 občin, so bile priselitve večje od odselitev le v občinah Tinje in Škocijan. Po vseh ostalih občinah pa so med letom 1951 in 1961 odselitve daleč nadkriljevale priselitve. V 10 občinah okraja so bile odselitve večje od okrajnega povprečja, ki je znašalo 10,5%. Na Djekšoh se je za 25,4 % več ljudi odselilo, kot se je priselilo. Djekšam sledijo Vovbre s 24,7, Ruda s 16,2, Suha s 16, bivša občina Bela s 15,6, Važenberk s 15,3, Grebinj s 14,8, bivši občini Blato in Pliberk s 13,9 in 12 ter St. Peter na Vašinjah z 10,7 odstotka. Iz teh občin, kjer ni bilo industrije in razvitejše obrti in kjer je večinoma tudi še sedaj ni, se je v tem času odselilo 3021 prebivalcev, kar predstavlja tri četrtine vsega prebivalstva, ki se je iz velikovškega okraja več odselilo, kot se ga je priselilo. Nič boljši ni bil ta razvoj v sodnih okrajih Borovlje in Rožek. V boroveljskem okraju Sele-Kot »Zima je prišla, sneg leti z neba, je puščava zemlja vsa« pojejo naši otroci v šoli. Samo preveč snega leti letos z neba, čeprav so nam prerokovali stari domači vremenski preroki čisto drugače. Jih je pač malo zamedlo. Prve dni novega leta smo bili v našem Kotu zaprti. Pa že med prazniki smo morali precej dolgo čakati, da so se merodajni ljudje spomnili nas revnih Kočanov in nam poslali tako zaželeni snežni plug. Vsako leto je isto. Ni in ni mogoče doseči, da bi plužili našo cesto istočasno s cesto iz Borovelj v Sele, čeprav je naš občinski odbornik že oktobra na občinski seji govoril o tem perečem problemu in se zavzemal za zadovoljivo rešitev. Najbrž bo zadeva rešena šele proti koncu zime, kakor je bila tudi pretekla leta'. Najbolj so letos prizadeti Zgornji Kočani. Do šole, to je okoli 5 km, sploh nimajo zvo-žene poti. Del te poti je deželna cesta in tudi ta še ni prosta snežnih mas. Upravičeno zahtevajo Zgornji Kočani, da pride plug ali po-žirač snega vsaj do Hirsovega križa. Občina je dolžna, da za to poskrbi, ker so tudi ti prebivalci njeni občani in prav tako plačujejo svoje davke. Razveseljivo je, da brezposelnim Kočanom ni treba več hoditi dvakrat na teden na občino »štemplat«. To delo opravijo sedaj v šoli v Kotu. Učitelju Veliku so zelo hvaležni, da jim je to omogočil. Vendar je odvisno od njih, ikako dolgo bodo uživali to ugodnost. Če se ne bodo držali predpisanih ur, bodo morali spet po dve do tri ure peš na občino. so priselitve prekašale odselitve edinole v Borovljah, vendar samo za 4,4 %. Celo industrijska občina Bistrica v Rožu ni mogla zaposliti vseh svojih prebivalcev. Huda pa je bila odselitev v Slovenjem Plajberku, Selah in Svetni vasi. Iz teh treh občin se je odselilo 420 ljudi več kot se jih je priselilo. Sest občin rožeškega sodnega okraja je z odselitvijo zgubilo 808 prebivalcev. Najbolj so bile prizadete Kostanje, Vrba in Št. Jakob v Rožu, ki so zgubile z odselitvijo 887 prebivalcev. Če pogledamo ob koncu še na naše občine v celovškem sodnem okraju, potem vidimo, da se je iz Škofič, Hodiš, Otoka, Bilčovsa, Žihpolj, Radiš iin Medgorij odselilo 925 prebivalcev, kar odgovarja polovici vseh iz celovškega sodnega okraja odseljenih. Pri Zilji se je iz občin od Brda do Bek-štanja — izvzemši Podklošter — odselilo 1338 prebivalcev. Če vse to združimo, vidimo, da so samo naštete podeželjske občine v enem desetletju z odselitvijo zgubile 6520 prebivalcev. Ta razvoj pa se v zadnjih treh letih ni ustavil. Naše družine slej ko prej vzgajajo otroke in jih šolajo, služiti pa morajo večinoma v tujini, ker na domačih tleh za nje ni zaslužka. Ta veliki, nezapisani davek, ki smo ga in ga dajemo družbi in državi, mora biti povrnjen z izdatnimi sredstvi za naglejši razvoj možnosti zaposlitve našega prebivalstva na domačih tleh. V zadnjih treh letih je bilo sicer v deželi ustvarjenih 4000 novih delovnih mest, po teh občinah vendar niti 400. Zato je docela upravičena zahteva teh občin po ustvarjanju novih delovnih mest. S to zahtevo in s tem prizadevanjem občinski sveti ne smejo prenehati, marveč ju morajo še povečati v korist blaginje občine in svojega prebival- stva. Blaž Singer Zimska razprodaja 1965 V ponedeljek, 25. januarja, pričnejo koroške trgovine s tekstilom in obutvijo svojo letošnjo zimsko razprodajo. Razprodaja bo trajala do ponedeljka, 15. februarja. Plemenski sejem v Lienzu V petek, 29. januarja, bo v Lienzu plemenski sejem za krave in telice pinegavske pasme. Na sejem bo prignanih 60 visokobrejih krav in telic. Pričetek sejma ob 9.30 uri. Vsak šesti Korošec član Zveze sindikatov Zveza avstrijskih sindikatov je imela minulo sabolo v Celovcu svojo 9. deželno 'konferenco. Konference, ki je potekala v znamenju gesla „20 let druge republike — delo in blaginja za vse", se je udeležil tudi KOTIČEK ZA DELAVCE IN NAMEŠČENCE Službeno razmerje in služenje vojaškega roka To vprašanje ureja zvezni zakon od 18. julija 1956 o zagotovitvi službenega mesta delojemalcem, ki so vpoklicani k vojakom. Zakon v glavnem določa naslednje: • Delovno razmerje z vpoklicom k vojakom ne preneha. V času služenja vojaškega roka je delojemalec oproščen vsake delovne obveznosti pri svojem delodajalcu, le-ta pa je oproščen plačevanja kakršnekoli obveznosti delojemalcu. * O svojem vpoklicu k vojakom mora delojemalec tekom šestih dni obvestiti delodajal- KOLEDAR Potek, 22. januar: Vincencij Sobota, 23. januar: Zar. D. M. Nedelja, 24. januar: Timotej Ponedeljek, 25. januar: Spr. Pavla Torek, 26. januar: Polikarp Sreda, 27. januar: Janez zl. Četrtek, 28. januar: Frančiiek ca. Čim ga je obvestil, mu delodajalec ne more odpovedati službe. Ta obveznost delodajalca velja še en mesec po odsluženem vojaškem roku. Odpoved službenega razmerja v tem času je pravno neveljavna, izjema je le sporazumno končanje službenega razmerja, če je bilo napravljeno pismeno in potrjeno od delavske zbornice. • Delojemalec, ki je odslužil vojaški rok, mora staro službeno mesto nastopiti tekom šestih delovnih dni, drugače službeno razmerje avtomatično preneha, če ni delojemalec zaradi bolezni ali nezgode zadržan nastopiti službo. • Dopusta, ki odpade na čas služenja vojaškega roka, delojemalec ne more zahtevati, istotako tudi ne posebnih doklad, do katerih ima drugače pravico. • Doba služenja vojaškega roka se vračuna v službena leta. • Pri vajencih velja vajeniško razmerje naprej, vendar se čas služenja vojaškega roka v vajeniško dobo ne vračuna. predsednik Zveze avstrijskih sindikatov, drž. posl. Anton Benya. Na konferenci je bilo med drugim govora o razvoju novih delovnih mest v deželi. Ugotovljeno je bilo, da na Koroškem že nekaj let manjka velikih projektov v gradnji in da zvezna vlada Koroško na tem področju zapostavlja. Vsled tega je odstotek pozimi brezposelnih na Koroškem narasel v gradbeništvu na 55,4, v kmetijstvu in gozdarstvu na 36 in v gostinstvu na 38 odstotkov. V zadnjih štirih letih je na Koroškem število delovnih mest naraslo za 4000 na 137.000. Zveza sindikatov šteje na Koroškem 80 tisoč članov. V zadnjih štirih letih je zgradila sedem mladinskih domov, med njimi tudi v Ločah ob Baškem jezeru, pet — med njimi v Velikovcu in na Brnci — pa jih stoji pred zgotovitvijo. Leta 1963 je na podporah izplačala 3,8 milijona šilingov, s svojo pravno zaščito delojemalcev pa je iztirjala 6,7 milijona šilingov. Volitve v zbornico obrtnega gospodarstva Kakor sporoča zbornica obrtnega gospodarstva, bodo 25. in 26. aprila 1965 volitve v odbore njenih strokovnih skupin. Volitve bodo oba dneva od 8. do 18. ure. Uradno bodo volitve razpisane sredi februorja. Pregled volilnih imenikov za deželnozborske volitve Od danes naprej skozi 10 dni, to je do 31. januarja 1965, so po občinskih u.adih volilni imeniki za volitve v koroški deželni zbor 14. marca 1965 za javni vpogled na razpolago. V tem času lahko vsak volilni upravičenec preveri, če je vpisan v volilni imenik. Vsak volilni upravičenec lahko v tem času zahteva vpis oseb v volilni imenik, ki imajo volilno pravico, a še niso vpisane v njem. Vsak volilni upravičenec pa lahko tudi zahteva izbris oseb iz volilnega imenika, ki po njegovem nimajo volilne pravice, a so v njem vpisane. Volilno pravico bo 14. marca lahko Izvajal samo tisti, ki je vpisan v volilni imenik. 0<><><><>0<><><>0<><> V A 0 o S VABILO b Slovensko prosvetno društvo .Bilka" v Bilčovsu vabi na igro Navaden človek v nedeljo, 24. januarja 1965 ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmi uri zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. <> Vsi prisrčno vabljeni. Odbor £ ooooooo<>ooooooo Pustovanje otrok na umetnem drsališču v Celovcu Kakor zadnja leta, bo uprava umetnega drsališča v Celovcu priredila v soboto, 13. februarja 1965 od 14. do 17. ure pustno drsanje otrok v maskah. Najlapše maske bodo dobile nagrade. Po drsanju so otroci povabljeni na malco s kakaom in krapi. Otroci vseh starosti prisrčno vabljeni. Počastitev starih penzionistov Ob izpolnitvi 90. leta starosti je zavod za starostno zavarovanje delavcev v Grazu poslal čestitke z darili naslednjim osebam: Oitzl Franc v Rikarji vasi, občina Podklošter. Puschnig Štefan v Škocijanu ob Klopinj-skem jezeru. TO IN ONO od S ni oh or a do JEabota MARIJA NA ZILJI. — Bilanca lanskega turizma je v občini Marija na Zilji zelo razveseljiva. Število nočitev je od leta 1963 naprej naraslo za 24 odstotkov na 323.000 nočitev. Najbolj priljubljena turistična točka je 725 m visoka gora Tabor, katere vrh je občina pred leti lepo uredila. Občina je lani tudi vzorno skrbela za kulturno in družabno izživljanje turistov, priredila je namreč kar 30 koncertov. ŠT. JAKOB V ROŽU. — Občina je lani izdala 1,2 milijona šilingov za ureditev občinskih potov in cest, 670.000 šilingov za šolstvo, 308.000 za vodovode, 400 tisoč za otroški vrtec, 250.000 šilingov za socialno siknbstvo in 32.500 za pospeševanje športa. CELOVEC. — Promet na celovškem letališču je lani vidno narasel. Nasproti 516 v letu 1963 je prišlo lani do 770 pristankov in vzletov letal, število letalskih potnikov se je povečalo za 7000 na 30.000, obseg tovornega prometa z letali pa od 25.000 na 65.000 kilometrov. SELE. — Srečo v nesreči je imel 81-letni nadgozdar v pokoju Niko Maurer. Ko je šel po drva, ga je do vratu zasul snežni plaz s strehe, vendar pri tem ni utrpel znatnejših poškodb. Iz snega sta ga resiU šolski ravnatelj Jaklič in mizarski mojster Albin Kollich. REBRCA. — Ponoči na soboto je železniško progo Sinča vas—Železna Kapla zasulo več snežnih plazov. V enega od plazov je zavozil jutranji vlak, pri čemer je iztirilo več vagonov. Človeških žntev nezgoda ni zahtevala. VELIKOVEC. — Dvakrat tekom 10 minut je bil v ponedeljek 60-letni Wolfgang Urak žrtev prometne nesreče, Ko je šel zjutraj ob pol sedmih v snegu po cesti, ga je podrl osebni avtomobil na tla. Ko so ga 10 minut navrh spravljali v rešilni avto, ga je drugič zadel osebni avtomobil in ga vrgel na streho. 22. januar 1965 ZNANSTVENIKI UGOTAVLJAJO: Ni receptov za stoletnike Kako doseči visoko starost — na to vprašanje so znanstveniki vedno odgovarjali zelo previdno. Zakaj ne povedo natančnih receptov za stoletnike! Zato, ker jih kljub dolgim proučevanjem ne vedo, ker jih ni. Znanstveniki, ki so v zadnjem času raziskali življenje številnih stoletnikov, so ugotovili, da so ti stari ljudje živeli zelo različno. Seveda pa so našli tudi nekaj skupnega v vseh raziskanih primerih zelo starih ljudi; o tem bomo posredovali našim bralcem nekaj več. Zelo duhovito in obenem resnično je o počutju ljudi, ki dosežejo visoko starost, spregovoril znani angleški književnik Bernard Shaw, ki je ob svojem 93. rojstnem dnevu dejal enemu izmed ljudi, ki so mu prišli čestitat: „M!adenič, zapomnite si za vse življenje: v mojih letih se človek ali dobro počuti — ali pa je mrtev!" Lahko rečemo, da visoke starosti ne doseže tisti, ki to želi — ampak listi, ki hoče ostati zdrav; torej predvsem tisti, ki ima dovolj življenjske sile in moči. Poglejmo, kaj je povedal 112 let stari Poljak Sadovvski o tem, kako je dosegel tolikšno starost: »Največ sem moral delati v naravi, pa tudi nikoli nisem imel toliko denarja, da bi preko mere jedel in pil.” Na vprašanje o pijači in kajenju je odgovoril jedrnato: »Ne pretiravati. Dnevno pipo tobaka ali dve, zvečer včasih kozarec medice, naše mazurske domače pijače." Kot dokaz svoje življenjske moči je navedel dejstvo, da se ni nikoli pustil »vtakniti pod copato". Življenje tega stoletnika kaže mnogo podobnosti z življenjskimi potmi drugih zelo starih ljudi. Zanimivi so podatki o osemdesetih stoletnikih, ki so jih objavili nemški znanstveniki. Ugotovili so, da niti eden izmed teh osemdesetih stoletnikov ni bil abstinent, nekadilec ali vegetarijanec, torej so vsi pili, kadili in jedli meso; ampak tudi nobeden izmed njih ni užival alkohola, nikotina in mesa pretirano. Gre po večini ze preproste ljudi, ki so morali trdo delati, da so preživeli sebe in svoje družine. Nekaj pa sovpada skoraj pri vseh: skoraj vsi so bili v poklicih, v katerih so delali naj-fT1ar>j sedem ur dnevno na svežem zraku. Do so bili vsi poročeni, neovdoveli v visoko starost, navajajo kot dokaz, da sreča v zakonu ugodno vpliva na dosego visoke starosti. Ce ni druge resnice v tej trditvi, potem je vsaj ta, da tako dolgo življenje v zakonu lahko preživi samo tisti, ki je v res-nici duševno uravnovešen, duševno zdrav. To zadnjo značilnost, soglasje in srečo v zakonu, navaja tudi neka ameriška razprava o življenju številnih stoletnikov kot prvi P°goj za dosego visoke starosti. Stoletniki, 1 so jih opisali avtorji te razprave, so se »zkozali kot pestra druščina iz najrazličnejših slojev in poklicev; ni bilo med njimi ne zelo bogatih Amerikancev, niti najrevnejših. Tudi ti ameriški stoletniki so se v veliki večini mnogo gibali na svežem zraku in ni- so živeli v pisarnah. Njihova telesna teža in višina je bila malce pod povprečjem, pri nekaterih so ugotovili celo šibko vitalnost. Ampak vsi so bili zelo uravnovešeni in obenem duševno živahni ljudje. Tri četrtine so bile nad inteligenčnim povprečjem, ostanek rajši nad kot pod povprečjem. Omeniti moramo še eno spoznanje v raziskovanju življenja stoletnikov; bistveno prispeva k zdravju na stara leta, če ima človek mnogo opravka z mladimi ljudmi. Morebiti zalo, ker mu to pomaga, da zadrži zanimanje za življenje, da se dolgo olepa ure, ko misli otrpnejo v konzervativnosti, ker se dolgo zanima za življenje drugih, je aktiven, vedno v stiku z mladim življenjem. Torej — recepti? Ni jih! Morebiti bo še najboljši recept vse, kar nam pomaga, da uresničimo načelo: »Napolniti naša leta z življenjem, ne samo življenju privešati nekoristna leta!" Kameleonove skrivnosti Kameleon je s svojim prislovičnim spreminjanjem barve doslej razburjal domišljijo ljudskih verovanj, ki so vsako po svoje razlagala njegove izredne lastnosti. Nobena od teh ljudskih razlag pa se ne sklada z resnico. Kameleon zna v resnici spreminjati barvo kože, vendar — od česa so te spremembe odvisne? Mnenja glede tega so sila različna: nekateri razlagajo, da gre za mimikrijo, drugi zatrjujejo, da je barva kameleonove kože odvisna od njegovih »razpoloženj«. Resnica je, kot se pogosto dogaja, med obema skrajnostima. Kameleon, žival krotkih navad, živi običajno na drevesih, hrano pa -'i preskrbi s lovom. Barva okolja, v katerem živi, se zatorej le malo spreminja in prav nobenega razloga ni, da bi kameleonove lastnosti pripisovali zgolj mimikriji. Toda barvnih sprememb ni mogoče zanikati, zato jih je treba iskati drugje, ne pa v želji ali potrebi po »kamuflaži. Tudi človek na primer zardi od sramu, prebledi od jeze, pozeleni od ljubosumnosti. Zakaj ne bi moglo prav isto veljati za kameleona? Kameleon samec se, ko napoči čas ljubezni, obleče v živopisano ženitovanjsko obleko, ki naj bi zavrtela glavo samici. Tudi druga čustva, še posebej strah, so vzrok za spremembo barve kameleonove kože. Po bitki dobita zmagovalec in premaganec redno različni barvi. Na barvo vplivajo še druge okoliščine, med njimi temperatura. Enako ima vpliv nanjo tudi jakost svetlobe. V tej zvezi je treba dati prav tistim, ki zatrjujejo, da je vzrok barvnim spremembam mimikrija. Če je svetloba močna, so kameleoni svetlejši; temnejši postanejo, ko svetloba pojema. V obeh primerih so živali »kamuflirane«, ker jih je teže opaziti. Prilaganje okolju je mogoče preizkusiti s tem, da položimo žival najprej na rdečo podlago, nato zeleno, na belo in na modro ter opazujemo spremembe. Te seveda niso spektakularne, vendar je moč v nekaterih primerih opaziti odločilne razlike. Omenjena sposobnost je različna od vrste do vrste: ko govorimo o »kameleonu«, smo zelo netočni. Na svetu je okoli 80 vrst živali, ki jo preprosto imenujemo kameleon, pa naj gre za kameleona na obalah Sredozemskega morja, ali za velikega kameleona z Madagaskarja, ki doseže velikost 60 centimetrov. Za vse te vrste pa velja, da je mehanizem barvnih sprememb mnogo bolj znan kot njihov vzrok. Kameleoni imajo, kot vse živali, ki lahko spreminjajo barvo, v koži posebne celice: kro-matofori se imenujejo. Te celice vsebujejo črn, rdeč ali zelen pigment. Njihova posebna lastnost je, da se lahko izredno krčijo in raztegujejo. Če se na primer rdeče celice raztegnejo, celice drugih barv pa skrčijo, tako da postanejo skoraj nevidne, se bo koža živali obarvala rdeče. Fiziološki mehanizem, ki upravlja te celice, je precej zapleten. Deloma je hormonske narave, ker nekateri hormoni, ki jih prenaša kri, vplivajo na pigmentne celice; deloma pa je živčne narave, ker lahko na kromatofore vplivajo tudi določena živčna vlakna. Spremembe barve pa niso edina zanimiva značilnost kameleona, čeprav jih ljudje najbolj poznajo prav zaradi njih. Pri premikanju so kameleoni sila previdni in se pri plezanju po vejah ne zanašajo samo na noge, marveč si pomagajo tudi z oprijemaloim repom. Še nihče ni videl kameleona, ki bi bil padel z veje. Neobičajne so tudi njihove oči: postavljene so na vrh stožca in se brez vidnih težav premikajo na vse strani. Povsem edinstven pa je kameleonov jezik. Dolg je skoraj toliko, kot žival sama, končuje pa se z lepljivo čašico. Če se pred kameleonom pojavi žuželka, se izproži jezik, navadno skrit v grlu, s hitrostjo bliska, in pograbi žrtev. Navadni kameleon je na razdaljo 20 centimetrov nepogrešljiv strelec, žuželka pa, ki jo je ujel na lepljivi konec jezika, nima nobene možnosti več, da bi se rešila. Z jezikom vred jo potegne nazaj in nemudoma požre, ta čas na s svojimi nenavadnimi očmi že gleda čez ramena za novim plenom. Novi podatki o Luni Skupina sovjetskih strokovnjakov je na podlagi dolgoletnih raziskav dognala, da sestoji zunanji sloj na Luni iz prahu, ki po svoji strukturi ustreza zemeljski lavi. Prah sestoji iz 60 do 65% kremena, 15 do 20% korunda, ostalih 20 % pa odpade na razne okside kalija, natrija itd. Vsekakor najzonimivejši so podatki, ki so jih dobili na podlagi odbitih radijskih valov. Temperatura v globini 20 m je za polnih 30° C višja od temperature na povr- dviga temperatura na vsak meter globine za eno in pol stopinje. Iz teh in drugih podatkov so povzeli, da je koncentracija radioaktivnih elementov na Luni pet- do šestkrat večja kot na zemlji. Ti radioaktivni elementi so skoncentrirani v globini 60 km, kar je dokaz, da je jedro Lune še vedno v žarečem stanju. Nova odkritja bodo vsekakor ovrgla mnoge dosedanje domneve o nastanku Zemljinega satelita. PITNA VODA IZ MORJA Večni problem nekaterih zemeljskih predelov, večinoma subtropskega področja, je pomanjkanje pitne vode. Države, ki jih obkrožajo morja ali pa imajo slana jezera, so zato najbolj zainteresirane na postopku pridobivanja pitne vode iz slane vode. Sistemov, po katerih pridobivajo pitno vodo, je na svetu več, toda vsi imajo skupno to, da je pridobljena sladka voda — predraga. Iz Izraela poročajo, da so sedaj izumili nov postopek, ki sicer temelji na izparevanju, toda del proizvedene energije se spremeni v mehanično, para pa ogreva morsko vodo in se pri tem vte-kočini. Glavnih dosedanjih sovražnikov: korozije in kotlovca v parnih kotlih ni več. Za toplotno izmenjavo med vročo paro, lužno raztopino soli in morsko vodo uporabljajo dušik in parafin. Nov postopek je izredno cenen, saj stane 1 m3 pridobljene pitne vode samo 7 stotink dolarja (7 centov). zanimivosai^vs © Vorniki motornih vorll vedo, da včasih kljub zasenčenim reflektorjem slepijo nasproti vozeče vozilo. Vzrok je večinoma prevelika teža zadnjega dela voza, ki preusmeri zasenčene reflektorje v nepravilno lego. Zato je tovarna .Daimler-Benz” izdelala napravo, ki na podlagi pritiska izravnava dodatno obremenjeni zadnji del voza. Smer reflektorjev ostane zato vedno ista. Naprava prav nič ne ovira prožnost avtomobilskih vzmeti In položaj vozila na cesti. © Kovinski berilij se je izkozal kot odličen energijski dodatek dosedanjim gorivom za rakete. Ker pa je sam be- • rilij in njegovi izgoreli produkt strupen, ga bodo lahko uporabljali le pri vžigu končne stopnje rakete v velikih viiinah. © Tovarna Philips je izdelala nov muzikalni inlfru-ment, primeren samo za ročno in samostojno muziciranje. Nanj se lahko vsakdo hitro nauči igrati melodijo la hkrati tudi spremljavo. Instrument ima zelo prijeten glas in je primeren tako za resno kot baročno, operno, simfonično, zabavno in plesno glasbo. Igralna miza ima 49 tipk in več organov za spremembo oblikovanja In proizvajanja glasov. Tonsko območje obsega lest oktav ler pet barvnih registrov, ki se lahko uporabljajo posamično ali pa kombinirano. Posebne efekte lahko dosežejo s vibracijami in odmevi, ki se posebej regulirajo. © Na pariškem Salonu za elektronske sestavne delo je prikazalo podjetje SOVIREL na videz preprosto stekleno cevko, ki se poljubno zvija. Če namerijo nanjo svetlobo, preide svetloba brez izgub in kljub zavitosti cevke z enega na drug konec cevke. Prav tako lahko pre-naSajo slike po cevki kljub zvitosti — Se več kot okrog vogla. Epohalno odkritje bodo uporabili najprej v televiziji. šini Lune. Iz tega logično sklepajo, da se °°<><><>0<><><><><>0000000<><>0<>0<>0<>0<><>0<><><><><><><><><><><><><><>0<><><><><^^ Okameneli smehljaj JOZe CIUHA . V temnem kotu je dremal menih in z odmerjenimi lhl obtežen s preteklostjo in mistiko počrnelih in porumenelih sten, vsrkaval zrak. Zunaj bi bil znova težko verjel, da sem v notranjosti P° trdem podu in da se deske niso niti vdajale niti tipale. In da je v tej, na poševne, obglodane hlode 'nosajeni leseni škatli z načičkano streho, (ki jo je čas Prav tako kot vse ostalo obžrl in okradel, da je od nekda-ljubke narezljanosti strehe in pročelja ostala le siva iQlos|)1 spokojno dremal menih. Morda pa ni dremal: *^°goče je le meditiral. Za nas se ni zmenil. Vprašal sem ° Džija, ali bi se zmenil za kobro, če bi prilezla v ^Omoslaa. Ko Ko Dži je zmignil z rameni. Ob nevelikem samostanu je mlaka, ob mlaki pa, iz ®rtekega sivega lesa, iz iste tikovine, enako stara in raz-Zr a uta: stranišče na »samopad". y gostišče sem se vrnil s pekočo glavo. Bojim se, da i**16 je na jezeru sončarica. I . žfc- . ^rrnce me je zelo lepo pobarvalo. Barva njegove privid ^ k°krena 'n j° marsikdo zavidal, če bi me Toda tu me nihče ne pozna. Tu, med temi ljudmi, sem še vedai bel in bled, oni pa so ob svoji zemljepisni rumeni polti dosti temnejši. Barva mi torej nič ne pomaga. Pa ne samo to: kuha me vročina in glavobol kar naprej narašča. In fak sem moral na pot. Obležati nisem hotel, kajti to je huje kot predaja: če bi bil legel, bi bil obležal. Da ne pozabim: pravkar je na list, na katerega pišem te zapiske, prilezla znana rdeče rjava živalca. Nekaj časa sem jo gledal z odporom in gnusom, potem pa sem moral pridržati dih, ker sem se hotel izogniti zmagovalskemu smradu. To je moje drugo srečanje s stenicami. Spet sem v prestolnem mestu Mandalayu. Spet sem v hotelu Tun Hla. Včeraj ob 6.00 sem zapustil Taundži. Uro predtem so prišli pome v »Tourist house” Ko Ko Dži, njegov oče in mlajši brat. Spremili so me do avtobusne postaje, kamor sem prišel pol ure pred odhodom avtobusa. Bil sem poslednji med potniki. Skozi temo in umazanost stekla sem opazil, da je vozilo nabito. Nad neudobnimi sedeži so se stiskale moške glave, povite z rutami in turbani: tesno druga ob drugi so dremale in zehale. »Ne bo prostora zame,’ sem rekel Ko Ko Džiju. Plašni in občutljivi fant se je zmedel, pomencal z rokami, nekaj rekel in nič povedal, potem pa odšel. Šel je na pregovarjanje s predstavnikom ovtoprevozniškega podjetja. Ni se dolgo mudil. Vrnil se je potolažen in vesel. Rekel je: »Izbereš si lahko katerikoli prosti sedež." Ne dvomim, da je Ko Ko Dži res verjel v to, kar je dejal: tako mu je rekel predstavnik podjetja. Toda prostega sedeža ni bilo nikjer. Ni kazalo dugega, kot da sem se stisnil v zadnji konec avtobusa med dve razbili okni. Mrazilo me je, še preden je avtobus potegnil. Vse, kar sem premogel, sem navlekel nase: majico, srajco s kratkimi in srajco z dolgimi rokavi, pulover im trenirko. Kljub temu me je mrazilo naprej: kuhala me je vročina. Jutro je bilo sivo in hladno. Sopotniki so molčali in težko dihali v povoje, ki so jih greli. Točno ob šestih sem skozi okno stisnil roke svojim trem Sanskim prijateljem, potem pa smo zapeljali v dolino. Šele tu nas je dohitel dan: ob kitajski čajnici, kjer so se ljudje ogreli s toplo pijačo in opravili potrebo. Burmonec londžiju jo je opravil čepe kot ženska. Tu sem si sopotnike podrobneje ogledal. Bili so ljudje z opaljenimi, razbrazdanimi lici, z motno, svetlečo se kožo z redkimi kocinami, ki so povečini poganjale iz slučajnih bradavic, ljudje s stisnjenimi očmi, ki so se zdele nezaupljive, in z lopatastimi rokami. Bili so si podobni, ko da so bratje: vsi enako ožgoni, grčasti, težki, neobdelani in molčeči. Med možmi je bila le ena ženska. Ta ni nikoli zapustila sedežo. Tudi takrat ne, ko so šli vsi na potrebo, in čeprav da smo se vozili skoraj deset ur. Od potnikov sta se ločila le oba .kaveljna": voi-nik in sprevodnik. Voznik je kljub jutranjemu hladu tičal samo v beli srajci s temno kravato, svetlih hlačah s pasom in z imenitno belo kapo na glavi, ki jo je krasil monumentalen emblem podjetja. Imel je redke brčice, pristrižene po vzoru nekaterih predvojnih ameriških filmskih lepotcev, na zapestju pa uro z bleščečim kovinskim pasom. Ker je bil kavelj in ker se je tega tudi zavedal, so bile njegove kretnje samozavestne in suverene. Izdajale so hladno vzvišenost. Mladenič, ki je delil listke in pobiral denar, ni imel kape niti bele srojce, zofo pa je bil skrbno počesan in imel lose lakirone z briljontino. Sicer pa je tičal v ameriškem vojaškem suknjiču. Bil je užaljen, ker nisem mogel razvozloti njegove angleščine, 6 — Štev. 4 (1182) 22. januar 1965 Kaj narekuje štetje prašičev? Pri splošnem štetju prašičev 3. decembra so našteli doslej rekordno število 3,131.000 prašičev ali za 207.000 več, kot so jih našteti 3. decembra 1963 in za 136.000 več, kot je znašal dosedanji rekord leta 1961. Štetje je pokazalo, da bo v času od februarja do maja prišlo na trg 1 milijon 360.000 klavnih prašičev, kar Je za 102.000 več, kot jih je prišlo lani v tem času na trg. Trg bo torej v tem času s prašiči prenatrpan, cene pa bodo vsled tega padle. Da se temu kolikor toliko izognemo, je na mestu, da v tem času prašičev ne pitamo na 110 in več kilogramov, marveč le na 90 do 100 kg. Drugič je na mestu, da sedaj še ne polnimo svojih zmrzoval-nih skrinj s svežim prašičjim mesom, marveč s tem počakamo do marca in aprila. S tem bomo pritisk ponudbe na trgu že močno ublažili in sicer v prid nas samih In nikogar drugega. Zadnje štetje pa je tudi pokazalo, da bo letos poleti in v pozni jeseni prašičev na trgu spet primanjkovalo in da jih bo treba kot lani spet uvažati. V tem času bodo prišli na trg prašiči svinj, ki so bile tretjega decembra breje. Teh pa je bilo 168.000 ali 1700 več kot leta 1963. Medtem ko je skupno število prašičev med tema štetjema naraslo za 7,1 %>, je sicer število brejih svinj naraslo za blizu 10 °/o, kar pa zdaleka ne more dati toliko prašičev, kolikor smo jih lani poleti in jeseni uvozili. Poleti in jeseni lahko spet pričakujemo ugodno ceno za klavne prašiče. Ne zapadimo pa znova lanski in predlanski napaki, ko smo poleti in jeseni zaradi ugodnih cen povečali pripuste svinj, vsled česar nas je že leta 1963 in 1964 prekomerna ponudba v pomladanskih mesecih tepla, kakor nas bo tepla letos. Za 11 odstotkov manj konj ■S konjerejo je Avstrija pri kraju, lahko rečemo, ko po zadnjem splošnem štetju živine vidimo, da je število konj spet nazadovalo za 11 % in da je padlo že na 96 tisoč 500. število kobil je hitreje nazadovalo kot skupno število konj. Padlo je za 12,4 odstotka na 43.200 kobil. Tudi pripusti kobil so nazadovali, povprečna starost konj pa se veča. Kakor izgleda, se v Avstriji bliža čas, ko bo treba konje, kolikor jih še potrebuje kmetijstvo za delo, uvažati iz drugih držav. Koroška kmečka gospodinjstva vzorno mehanizirirana Sedemdevetdeset od sto kmečkih gospodinj poseduje šivalni stroj, 85 jih Ima vodo v hiši, 71 jih pere s pralnim strojem, toda šele 30 jih kuha z električnim štedilnikom. Tudi odstotek kmečkih gospodinjstev, kjer je v uporabi hladilnik, je še zelo nizek; ima ga namreč le 27 od 100 gospodinj, sesalce za prah pa najdemo le na vsaki četrti kmetiji. Ta stopnja mehanizacije kmečkih gospodinjstev niti ni pretirana marveč še precej nepopolna, če upoštevamo, da mora povprečna avstrijska kmečka gospodinja oskrbovati in prehraniti 6,4 osebe. Po takem stanju mehanizacije kmečkih gospodinjstev, ki jo je ugotovil agrarnogo-spodarski institut zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, je tudi zanimivo slišati, da so v povprečju koroška kmečka gospodinjstva v državi najbolj modernizirana in mehanizirana in da so najslabše mehanizirana kmečka gospodinjstva prav na Zgornjem Avstrijskem, kjer bi spričo bogatosti kmetov in drugače zelo naprednega kmetijstva pričakovali, da je tudi gospodinjstvo napredno. Dobro razvita mehanizacija koroških kmečkih gospodinjstev korenini nedvomno v zelo razvitem turizmu na vasi, toda v naj- večji meri je vendar posledica razmeroma dobre strokovne izobraženosti koroških kmečkih gospodinj. Po podatkih istega instituta stoji tudi v tem pogledu Koroška na prvem mestu. Na 15 od sto kmetij ima na Koroškem poleg gospodarja tudi gospodinja za seboj kmetijsko gospodinjsko šolo. Podobno stopnjo strokovne izobraženosti kmečkih gospodinj naletimo le še na Štajerskem, medtem ko druge zvezne dežele daleč zaostajajo. Tako je na Predarlskem poleg gospodarjev le 2,9 % kmečkih gospodinj strokovno izobraženih, na Zgornjem Avstrijskem le 4,4, v Salzburgu 6,3, na Nižjem Avstrijskem 6,8 in na Tirolskem 7,3 odstotka. Racionalizacija pitanja mladih goved (2. nadaljevnaje) Zadnjič smo na tem mestu našteli nekaj vzrokov, zakaj bo pitanje mladih goved gospodarsko vedno bolj zanimivo. Spoznali smo, da k pitanju mladih goved vzpodbujata zlasti živahno povpraševanje za mladimi, 20 do 22 mesecev starimi in 500 do 600 kg težkimi bikci in lepa cena, ki jo za nje dosežemo. Ob teh dveh vzrokih — to smo tudi lahko spoznali iz prvega nadaljevanja — pa je dejstvo, da pride pitanje mladih bikcev cenejši kot pitanje volov, tretji vzrok, da postaja pitanie mladih bikcev vedno bolj zanimivo. Da moramo pri pitanju mladih goved govoriti predvsem o pitanju bikcev, je dokaj razumljivo, če upoštevamo, da živimo v času, ko v Evropi primanjkuje telic za povečanje števila in za pomladitev krav. Tudi ne smemo prezreti, da kastracija bikcev pitanje podaljša in da pride zaradi tega pitanje mladih volov dražje od pitanja mladih bikcev. Menda v bodoče nikjer v evropski kmetijski proizvodnji ne bo imel pregovor »čas je denar« toliko veljave, kot baš v proizvodnji mesa, zlasti govejega. Zaključkom, ki jih lahko potegnemo iz decembrskega splošnega štetja živine v Avstriji (glej članek »Premalo telic« — op. ur.) lahko še dodamo, da povsod v Zahodni Evropi govejega mesa primanjkuje in da tudi na drugih tržiščih ni ustreznih viškov za njegov uvoz. EGS je morala n. pr. v zadnjih dveh letih močno povečati uvoz govejega mesa za 50 %. Letos ga bo morala predvidoma uvoziti 300.000 ton. Sploh lahko ugotovimo, da postaja oskrba prebivalstva z govejim mesom problem, ki se veča skladno z nazadovanjem števila kmečkega prebivalstva in z razvojem poenostavitve kmetovanja. T|p ŽIVALI ODLOČA O STOPNJI RENTABILNOSTI Prav te ugotovitve, ki jih povzemamo iz zadnjih poročil razvoja na trgu z mesom, potrjujejo našo prognozo v zadnji številki, da bo cena dobrega govejega mesa še naprej naraščala in da bo pitanje mladih bikcev čedalje bolj zanimivo in rentabilno. Sejem klavnih goved zadnjega tedna v St. Marxu na Dunaju ne kaže le, da so mlade bikce plačevali po 13 do 17 šilingov za kilogram žive teže, marveč kaže tudi to, da so jih plačevali za najmanj en šiling pri kilogramu bolje, kot so plačevali vole. To razmerje se zadnja leta vedno bolj razvija v prid bikcev in se precej gotovo tudi v bodoče ne bo poslabšalo. Slej ko prej bo o uspehu pitanja odločala kvaliteta opitanega bikca. Le-ta pa je odvisna tako od teže klavnega izkoristika kot od starosti bikca in stopnje njegove opitanosti. Marmorirano mišičevje, ki je znak nežnega, sočnega in okusnega mesa, nastane s stalnim odlaganjem določene količine masti od rane mladosti naprej. Vsaka večja količina masti, predvsem pa zamaščene ledvice in zamaščena medenica ni zaželjena in vpliva slabo na ceno in izkupiček za opitano žival. Še važnejši od stopnje opitanosti je za kvaliteto pitanega bikca njegova mesnatost ali količina in oblika njegove muskulature. Toda več o tem prihodnjič. (Se nadaljuje) Premalo telic Bistvena značilnost splošnega štetja živine 3. decembra 1964 je splošno nazadovanje števila telic v starosti nad leto dni. Lani je število telic nazadovalo za 7 °lo na 325.000 telic, medtem ko je skupno število goveje živine naraslo za 1,7 °/o na 2,349.700 goved. Po takih rezultatih štetja spoznamo, da se bo sicer začasno tekom leta ponudba govejega mesa na trgu nekoliko zboljšala, da pa s tem stagnacija v naši goveji živalski proizvodnji še zdaleka ne bo rešena. Stagnacija v goveji živalski proizvodnji se je pričela tekom leta 1963, ko je skupno število goveje živine nazadovalo za 5,2 °/t. V tem nazadovanju je bilo najbolj očitno nazadovanje števila krav in števila telic, se pravi živali, od katerih so odvisni tako letna proizvodnja telet kot pa pomlajevanje kravjih čred. Leto 1964 je sicer pokazalo nekolikšno zboljšanje, kar tiče števila krav, ob njem pa še nadaljnje vidno poslabšanje položaja pri telicah. Število telic je še naprej nazadovalo, medtem ko se je število krav v državnem merilu povečalo za četrt odstotka. Splošni porast števila krav za četrt odstotka ali za 2 tisoč 700 živali ob takem razvoju ne pomeni nobenega zboljšanja in zdaleka ne more odtehtati nazadovanja števila v letu 1963 za 34 tisoč. Ko tako ocenjujemo položaj in tendence razvoja v avstrijski govedoreji, lahko ugotovimo, da se nič ne razlikuje od razvoja v sosednih državah. Z vso resnostjo namreč ugotavljamo, da je evropska govedoreja v stadiju rakove poti, ki se najbolj očitno kaže v nazadovanju števila krav in v njihovem staranju. Na našem avstrijskem primeru lahko vidimo, da tudi v letu 1965 ne moremo pričakovati, da se bo število telic v potrebni meri povečalo, niti ne smemo pričakovati, da nam bo dalo več telet, kot sta nam dali leti 1963 in 1964. Število krav v letu 1965 ne bo naraslo. Potrebovali bomo blizu 10 let, preden bomo spet prišli na število goveje živine v letih med 1960 in 1963, če bomo do tega sploh prišli. V razvoju števila goveje živine v letu 1964 pa tudi ne smemo prezreti tendenc, ki se kažejo po zveznih deželah in po raznih pokrajinah naše države. V ravninskih žitorodnih predelih število krav in telic nazaduje, zato pa narašča v alpskih predelih s travnatim svetom. Medtem ko je število krav na Nižjem Avstrijskem in na Gradiščanskem lani naprej nazadovalo, se je na Koroškem povečalo za 1,2 odstotka. To je dokaz več, kako naravni pogoji silijo kmetijstvo v špecializacijo, v delitev proizvodnje in v delitev dela s ciljem večje produktivnosti in večje tržne sposobnosti. Na tej poti pa nalaga čas našemu alpskemu kmetijstvu, katerega značilnost je govedoreja, povečano skrb za odrejo večjega števila telic, da bomo svoje kravje črede lahko ustrezno pomlajevali in tako zboljšali pogoje za prirejo večjega števila telet. 00000000<>0<>0000<>0<>0<><><><>0<><><><>0<><>0<>0<>0<>00<* s katero se je nekaj časa silil. Nisem hotel biti nevljuden, vendar ni šlo. Talko kot so potniki zanimali mene, tako sem potnike zanimal jaz. Belec na avtobusu je v teh krajih nenavaden pojav. Belci letijo nod temi kraji v letalih. Ali pa prifrčijo z letalom in se potem usedejo v udoben avlo, kjer se jim ni treba stiskati kot v polomljenem avtobusu. Radovednost je ostala nema. Stisnil sem se v svoje cunje, med umazanijo in kolomaz, ter brez diha prenašal tegobe bolezni in neudobnega potovanja. Nismo dolgo vozili po nižini. Spet smo se vzpenjali: San je hribovita dežela. Sonce je obarvalo krajino z lahkotnimi pastelnimi barvami: z rumenimi, okrastimi, sivo rjavimi in sivo črnimi, ki so bile črne in temne samo v redkih sencah. Bile so barve sladokusca: še posebno ob zasičeno sinji barvi neba, ki je bila med nežnimi prelivi edina intenzivna. Z barvami so nas spremljali predeli skalnate epske pokrajine, ki so ji v višinah služili za ritem predeli borovega gozda, v dolinah pa goščave bambusa. Gozdovi so se bolj zgostili okoli Kaloa, ki je bil v dobi britanske kolonialne uprave priljubljeno letovišče. V Kalou smo imeli krajši postanek. Mestece zares naredi prijeten vtis. Nekaj potnikov je izstopilo, nekaj pa vstopilo. Dobil sem novega soseda, ki je kar dobro tolkel angleščino in mi je poslej vso pot nekaj pripovedoval ali me pa kaj spraševal. Na primer: kje je Jugoslavija, v kakšnega boga verujemo, ali imamo radi riž, ali igramo nogomet, ali imamo slone, ali pri nas rastejo banone, ali ženske pri nas plešejo in še veliko podobnih in preprostih »ali*. Na vse sem mu potrpežljivo in pozorno odgovarjal. Celo to sem mu rekel, da imamo slone, vendar samo v ži- valskih vrtovih. Vse je vedel, tega, kaj so živalski vrti in da sploh obstajajo, pa ne. Ko sem mu pojasnil, kaj so, je presenečeno vzkliknil: „Je to mogoče? Slone imate samo zato, da jih gledate?' »Seveda, zakaj pa ne?' »In nič ne delajo?" .Nič.' »O, kakšna škoda!' »Čemu?* »Zato, ker so sloni tako dobri za delo.' iPovedal je, da je preživel s sloni dvanajst let v pragozdu ob Iravadiju. Da so živeli skupaj v taborišču, podirali tikova drevesa in da so sloni prenašali žagana debla na obalo reke. »Čudovite živali so,' je dejal. »Nekateri med njimi so pametnejši od ljudi.' Pot se je spet dvigala. Sopotnik je dejal, da so možje, ki potujejo z nama, v glavnem gozdni delavci iz okolice Mandalaya. Da so delali v šanskih gozdovih, zdaj pa se vračajo domov. Ob najini zgovornosti so se tudi ostalim razpletli jeziki. Kako čudno so se spremenile prej tako nezaupljive očil Le kako sem mogel tako hladno misliti o njih! Kajti ko so govorili in so bili njih glasovi enako raskavi kot njih koža in enako okorni kot rake, je bilo v glasovih mnogo toplote, toplote smeha, veselja in radoživosti. Razklepelali so se kot branjevke, le voznik z belo kapo je ostal nedostopen. Morda v resnici ni bil in so mi površno ,dandy-jevsko" predstavo o njem vzbudili samo razredčeni brki d la Cezar Romeo. Morda je bil le hudo zaposlen z upravljanjem krmila, i-n ni utegnil: kajti cesta je bila vijugasta in je postajala vse bolj razrita. Vse bolj nas je tudi pre- metavalo. Delavce je sunkovito zibanje uspavalo. Drug drugemu so z glavami silili na ramena, prsi in pod pazduhe ter iskali tisto nesrečno ravnotežje, ki ga potnik v vlaku in avtobusu nikoli ne najde. Moj sopotnik pa ni kazal nobenih znakov utrujenosti ali zaspanosti. Mlel je besede in nikoli dovolj namlel. Čeprav je bilo vmes veliko takega, česar nisem razumel, mi je povedal o slonih nenavadne stvari. Bilo je kot zgodba. Zgodba, ki bi bila samo za otroke, če bi jo lahko razumeli, kajti odrasli bi gotovo podvomili vanjo. Sloni so neverjetno občutljivi, dobri, nežni rn miroljubni. So pa tudi neverjetno sentimentalni, čeprav si človek težko zamisli, da je v veliki gori mesa razneženega trubadurja tudi srce. Pa tudi delovni so: delajo kot stroj. pana tiči predanost vzhodnjaškemu fatalizmu. Čeprav nimajo ur kot ljudje, imajo nepogrešljiv občutek za čas. Dobro vedo, kdaj se delo začne in kdaj neha. Delajo ie toliko, kot jim odmerja delovnik, čeprav jih za to nihče ne plača. Imajo tudi izredno dober spomin, izredno razvit občutek za red in pravico, in gorje mu, kdor se jim zameri. Maščujejo se premišljeno in brez naglice: včasih po dolgih letih, ko se zdi že vse pozabljeno. Ko je sopotnik govoril o težkih pogojih dela v zamočvirjenem pragozdu ob reki, nisem mogel razumeti, kako morejo na tone težki sloni delati na terenu, kjer se človeku ugreza. „Oh," je dejal, »premikajo se kot plesalci. Nikoli ne stopijo napak." In s kretnjami rok je ponazoril nekaj, kar naj bi ver--jetno bila gracioznost. (Nadaljevanje) ’ M O S T DUŠAH PIRJEVEC Brlo je v nemški ofenzivi na Štajerskem pozimi 1944-45. Švabske divizije so začele 2 vseh strani riniti proti osvobojenemu ozemlju. Obroč okrog nas, ki smo — vrag si ga vedi zakaj — trdovratno — vztrajali na tem osvobojenem ozemlju, se je vedno bolj ožil. Bili so to deževni, mrzli decembrski dnevi. Sonce ni posijalo niti za minuto. Preko vrhov je vlekel mrzel veter, ki je obetal snega, Ni se nam dalo, da bi šli z brigadami v te mrzle, mokre in blatne dneve, ko te lahko vsak trenutek sneg zamete. Brigade so se že deloma prebile skozi sovražne obroče, deloma so se poskušale prebiti. Tudi čas našega odhoda je napočil. Takrat se nas je nekaj tovarišev — deloma zaradi nesrečnega naključja, deloma zaradi lastnega oportunizma — znašlo v Podzemeljskem bunkerju, namesto da bi se priključili brigadam. S seboj smo imeli Tanjo, ki jo je granata težko ranila v nogo. Ko smo nekega deževnega decembrskega dne zapirali za seboj pokrov bunkerja, smo bili prepričani, da bomo pač nekaj dni tu pod zemljo, potem bodo Nemci tako odšli, brigade se bodo vrnile. Če pa ne, pa smo se že tako dogovorili za zvezo s štabom. Skratka, čeprav je vsakdo vedel, da ni Prav, ikar počne, smo vendarle imeli pripravljene vse izgovore: samo nekaj dni... dogovorjena zveza. Dva dni smo čepeli v bunkerju, podnevi spali, ponoči kuhali in edeli ob brljavi svetilki. Čez dva dni smo zlezli na svetlo. Ugotovili smo, da se nepregledne in razvlečene švabske kolone va-8 P° cesti, ki je bila komaj sto metrov pod oomi, na oni strani reke. Kaj dalje od bun-*eria si nismo upali, da bi ne delali nepotrebnih sledov. Samo še dva dni, smo si mislili, dlje tako 08 more trajati. Poslali smo kurirja na zve-Vrnila sta se, zveze nista našla, pač pa sta povedala da Švabi stikojo po vseh osamljenih kmetijah, ki so bile v bregu nad oomi. Zaskrbljeni smo se spogledali. Stvar j® Postajala nerodna. Tanji je bilo vedno Za njeno rano nismo imeli pravzaprav nobenega pravega sanitetnega materiala. ledlo se ji je, vročina je naraščala. Bali smo se, da je dobila sepso. Spet smo po-* Qli kurirja, da bi šla poiskat zvezo in — 8 bi bilo le mogoče — našla tudi zdrav-. a rn sanitetni material. Vrnila sta se, ko Jo zočel padati prvi sneg. Zveze nista na-. a‘ Pripovedovala sta, kako sta se komaj •zmuznila Švabom, kako so ljudje prepla-®ni in kako se po gozdovih potepa cela °Pa partizanov, na pol skrivačev in dezerterjev. Obredla sta vse točke, kjer so bi- MISLI JEANA ROSJANDA * Hi nevarno, če toliko ljudi verižne v astrologijo. Mnogo bolj ne-v°rno Je, da ti ljudje astrološko sodilo o resnih stvareh. * Moč znanosti nam prinaša več *hrbl kot svetlobe. * Tisti, ki si miru žele lojalno, so večkrat igračka v rokah tistih, ki se bore za »svoj* mir. * Biti pacifist je lahko tudi grdo, če zanikamo krivico samo zaradi te-9a, da se proti njej ne bi bilo treba oborožiti. * Srečujemo veliko ljudi, ki so do-*egli popolno politično zrelost, toda človeške zrelosti nimajo. ® Bolje je, da se Iskreno navdušujemo nad lažno mojstrovino, kot da ‘6 ložno navdušujemo nad pravo. le prej kurirske postaje in tekle kurirske poti, toda kurirjev nista našla niti zvedela ničesar od njih. Vest se nam je začela oglašati. Po nas ne bo nihče prišel, torej moramo mi ven in iskali zveze. Toda kako zdaj, ko je začel padati sneg? Če gremo ven, bomo pustili sled, po sledi nas lahko odkrijejo, in kaj bo potem s Tanjo, ki se ne more niti premakniti? Ven pa je treba po vsej sili in ugotoviti, kako stvari stoje. Počakali smo, da je nehalo snežiti. Padlo je komaj za ped snega, in še ta je skoraj skopnel. Šli smo. Ves dan se nas je troje plazilo po gozdovih, oprezalo okrog hiš, vzpenjali smo se na vrhove, se sem pa tja spustili k samotni hiši in povpraševali, kako in kaj, kdaj so bili Švabi zadnjič pri njih in ali dostikrat pridejo. Preiskali smo ves gorski kompleks, ki ga na eni strani oklepa Savinja, na drugi ozka dolina Podvolovljeka, proti jugu pa cesta Kamnik—Gornji grad. Vsi mostovi in plitva mesta v Savinji so bila zastražena. Po Podvolovljeku so patruljirale in držale stalne zasede močne čete Švabov in belogardistov. Cesta Kamnik—Gornji grad je bila neprepustno zaprta. Švabi so na tem obkoljenem kompleksu stalno požigali, odganjali ljudi in jih streljali, neprenehoma so stikali po hišah in celo prenočevali po osamljenih kmetijah. Z velikimi patruljami so prehodili tudi najbolj oddaljene gozdne stezice mimo najbolj osamljenih kmelij so se pomikale dolge kolone. Kmetje so bili preplašeni. Sosed si ni upal k sosedu v strahu, da bi na samotni poti ne srečal Švabov, ki bi ga odpeljali, mu zažgali hišo ali ga celo ustrelili. Zato nisi nikdar vedel, kaj se godi okoli tebe. Sedel si v hiši. Pri sosedu, za ovinkom, streljaj daleč, pa so Nemci požigali in se že v dolgi, razvlečeni koloni previdno približevali hiši, kjer si morda sedel za skledo žgancev. Ko si jih presenečen nenadoma zagledal skozi Okno ali ko je odjeknil ostri „Half" in je zapokalo okoli vogalov, si preklel kmeta, ki si ni upal k sosedu pogledat, in si planil skozi vrata. Po vseh gozdovih in grapah so se skrivali razbitniki in na pol dezerterji, ki so pobegnili od brigad — brodolomci. Pridružil se jim je sem pa tja kakšen ubežnik, ki se je po čudežu, (kakor je namreč sam pripovedoval) prebil z one strani obroča, kjer da so strahovite borbe in kjer brigade premagujejo neverjetne težave in celo propadajo. Kje so točno brigade, ni nihče vedel povedati. Zdaj so vsi ti ubežniki in razbitniki stradali, prezebali okoli kmetij in kovali načrte, kako bi se prebili nekam bliže k svojim domovom, do kruha, mošta in tople peči. Edini izhod je bil prebiti se prek Savinje v mozirske gore. Toda čez Savinjo je vodil v tem koncu samo en most. Ostale so podrli. Pa še ta edini je bil mnogokrat zastražen. Prvemu je uspelo, da se je prevlekel previdno kakor maček čez most. To je opogumilo ostale. Toda drugega je že sprejel ogenj nemške zasede. Most je bil prav pod našim bunkerjem in neštetokrat smo zvečer ali zgodaj zjutraj slišali strele. Kako žalostna je usoda vsakega dezerterja, ki pobegne od brigade zato, da se izvleče iz težav rn nevarnosti; slednjič pade na mostu, v času, ko brigade jurišajo prek vseh mostov in švabskih zased. V tem je spet zapadel sneg, do kolen ga je nasulo. Kaj zdaj? Velik je bil naš greh, ker smo bili še vedno v tisti prekleti luknji. Neštetokrat sem se sredi spanja zbudil, se zastrmel v temo bunkerja in se nenadoma zavedel vse teže svoje krivde. Bolje bi bilo nekje zunaj sredi snega poginiti, kakor pa tu čepeti v tej luknji. Če nas tu dobe in potolčejo, potem ne bo za nami nihče niti solze potočil. »Sami so krivi,' bodo rekli. Poleg mene je ležal Ivan. Tudi on ni mogel spati in Miha je prav tako bedel. Vse nas je grizlo. Ven je treba. Toda kako? Sedli smo k posvetu. Ven je treba. To skupno ugotovitev je vsak od nas občutil kot očitek samemu sebi. Nismo si mogli pogledati v oči. V takih težkih trenutkih leži človekova duša kakor na dlani, vsem je očitala in nič ni moči skriti. To je vedel vsakdo. A kljub temu je vsakdo postavljal vprašanje: Kako? Sneg je, sledi bodo ostale. Tanjo lahko najdejo. Ven pa je treba. Ne morda zaradi puhlice, pač pa zaradi tega, ker smo se izločili iz borbe. Zapustiti svoj položaj pomeni dezertirati. .Somi so krivi,* bodo rekli. Če do takrat nisem vedel, kaj je to kes, sem ga takrat spoznal. Drug drugemu si nismo smeli pogledati v oči, nihče ni smel ziniti besede, sicer se je spet znova začelo ugotavljanje, ki je vedno zvenelo kakor očitanje, ostro, neusmiljeno očitanje. Ujeti smo bili, ujeti v svoj lastni greh. Žrtve lastnega greha. Vsi smo to vedeli, čeprav si tega na glas nismo priznali. In vsakdo je postavljal pomisleke zastran ranjene Tanje. Ko smo se tako pogovarjali, se je za našim hrbtom dvignila Tanja, ki tudi ni spala. Vsa izmučena je ležala tako mirno, kakor bi bila pogreznjena v najgloblji sen. „Ne mislite toliko name,” je začela. .Pojdite, ker morate iti. Ne bi bilo prav, če bi vas jaz zadrževala. Le toliko pazite, da boste sledove dobro zakrili.” Mirno in brez patosa je govorila, govorila je iskreno in pretreslo nas je. Kolikor je bilo še sebičnosti v nas, je ta trenutek splahnela. Zato smo tudi šli... Nikdar ne bom pozabil besed ranjene Tanje, ne tistih kratkih odsekanih razgovorov o dolžnosti, ko nam je vsaka najmanjša besedica rezala srca. Nikdar ne bo ugasnil spomin na trenutek, ko smo stopili iz bunkerja in smo vedeli, da se vanj ne bomo več vrniii. Kakor težka mora, kakor hude sanje je padlo z nas. Šli smo, prebili smo se, prišli smo srečno tudi čez tisti usodni most — čez most prek sebičnosti... (Odlomek) IVERI c • Kdor ljudi navidezno pripravi do razmišljanja, tega sovražijo. (Aldous Huxley) OOO O Običajno mrzimo samo tiste, ki jih ne moremo prezirati. (D'Arconville) OOO • Življenje mora biti nenehno vzgajanje. (Flaubert) OOO O Obleka je karakteristika običajev, običaji pa so zrcalo idej. (Alison) 00000Q00C000O0CO30000aXOCXXXXa300CKXXXXXXXXXXXX30000000a ________ ANEKDOTE_____________________ PRAKTIČNA OBLEKA Pariški modni kreator Marcel Andre je poskušal ustreči izbirčnosti nordijske pevke Sig-rid Johanson. Slednjič ga je minila potrpežljivost. »Tako izbran okus imate, da ga ne morem zadovoljiti.. .« »Saj iščem vendar le nekaj enostavnega in praktičnega,« je odvrnila Sigrid in pristavila: »Dajte mi večerno obleko, v kateri bom lahko pela in kuhala!« ART BUCHWALD Televizija Imamo prijatelje, ki se pišejo Shaw. Televizijskega aparata nimajo. Pravijo, da jim prav nič ne manjka. Raje berejo knjige, poslušajo plošče in razen tega se imajo vsaj o čem pogovarjati. Kadar so kam povabljeni, pa ponosno izjavljajo, da nimajo televizorja. Imajo služkinjo in jasno je, da so ji morali kupiti televizor, sicer bi nenadoma pustila službo. Vsak večer slišijo iz njene sobe hrupen smeh in prepričani so, da se čudovito zabava s svojim televizorjem. Nekega večera pa je pozvonil telefon in ženski glas z drugega konca je rekel, da sestavlja neko anketo in bi rad vedel, kakšen televizijski program gledajo ta večer pri Sha-vvovih. »Nimamo televizorja,« je rekla gospa Shaw. »Hočete reči, da cela vaša hiša ne premore televizorja?« Gospe Shaw je postalo nerodno. »No, da, služkinja ga ima.« »In kaj gledaf« »Ne vem,« je dejala gospa Shaw. »Ali bi lahko vprašali svojo žensko, kaj gledal« Gospa Shaw je rekla možu, naj gre v sobo služkinje in pogleda, kaj gleda Beatrice. Gospod Shaw se je nekam hitro vrnil. »Ničesar ne gleda,« je lakonsko dejal. »Toda televizor je vključen,« je pripomnila žena, »do sem ga slišim.« »Zdi se mi, da je pri Beatrice njen fant,« je rekel Shaw. »Ali si ju vprašal, kaj gledata?« »Nisem si upal. Ko sem odprl vrata, je bda soba zavita v temo in slišal sem samo Beatrice, ki se je nekaj hihitala. Potem sem zaprl vrata.« »Grem pa jaz pogledat, kaj se dogaja.« Zenski glas pri telefonu je vztrajal: »Ali bi mi povedali, kakšen program gleda vaša služkinja?« »Ne vemo še natančno,« je odkrito dejal gospod Shaw. Če povem po pravici, niti ne vemo, če sploh gleda televizijo.« »Ali je aparat vključen?« »Je, a sprejem je slab in slike ni videti prav jasno.« »A vseeno verjetno veste za naslov programa.« Gospod Shaw je začel postajati živčen: »Gospa, odgovarjamo vam po pravici: televizor je prižgan, punca je v sobi, toda ko sem stopil v sobo, ga ni gledala.« »Kaj pa je počela?« »Gospa, to pa ne spada več k vaši anketi. Postavljati smete samo vprašanja s področja televizije. Če pa želite počakati, vam bo morda žena prinesla najnovejše vesti.« Gospa Shaw se je vrnila. »Kaj je gledala?« je hotel vedeti gospod Shaw. »Gledala je svojega fanta, ki je odhajal,« je suho odvrnila gospa Shaw. Gospod Shaw je ponovil v telefon: »Naša služkinja gleda svojega fanta, ki odhaja.« »Mislim, da ni trenutno nikjer tega programa,« je dejala gospa pri telefonu. »Prav, pridite k nam, pa ga boste lahko videli.« JEROME JEROME Recept Nekega dne sem vstopil v Britanski muzej, da bi pogledal nekaj o bolezni, ki me je napadla. Zdi se mi, da je šlo za senski nahod. Ko sem prečrtal, kar je bilo treba prečitati, sem pričel od dolgega časa listati po zdravniških knjigah. Ne spominjam se prve bolezni, na katero sem najprej naletel, toda že sem bil popolnoma prepričan, da jo imam. Za hip sem otrpnil od strahu, nato pa sem nadaljeval z listanjem. Prečital sem znake tifusa in takoj uvidel, da ga imam že več mesecev, ne da bi sploh vedel zanj. Ko sem prešel na malarijo, mi je postalo jasno, da se bo najpozneje čez deset dni pri meni pričela najakutnejša faza te bolezni. Z davico sem, kot je bilo videti, prišel že na svet. Nadaljnje branje me je privedlo do strahotne ugotovitve, da skoraj ni bolezni — razen otroške paralize — ki je ne bi imel. Pričel sem razmišljati. Brez dvoma sem bil za medicino zelo zanimiv primer. Pravi dobitek za medicinsko fakulteto. Če bi študentom nudil možnost, da me proučujejo, jim sploh ne bi bilo treba hoditi po bolnišnicah. Sam sem bil cela bolnišnica. Dovolj bi bilo, da samo mene pregledajo, pa bi že lahko šli na diplomski izpit. S strahom sem se vprašal, koliko življenja mi še preostaja. Pričel sem si otipavati pulz. Dolgo ga nisem našel, nato pa se mi je vendarle zazdelo, da sem ga občutil. Vzel sem uro. Stosedemin-štirideset udarcev na minuto. Poizkusil sem prisluhniti bitju svojega srca. Ni mi uspelo. Otipal sem si čelo in vse telo od pasu do glave, šel sem z roko preko beder in hrbta. Ničesar nisem mogel čutiti. Poizkusil sem pre- gledati svoj jezik. Iztegnil sem ga, kolikor je bilo mogoče, in zaprl eno oko. Videl sem samo vršiček jezika. Edina korist, ki sem jo imel od tega, je bilo prepričanje, da imam škrlatinko. V čitalnico sem vstopil srečen in poln zdravja, iz njega pa sem odšel kot stara ruševina. Zakaj bi ne obiskal svojega zdravnika, ki je bil razen tega tudi moj dobri prijatelj? — Kaj ti je? — me je vprašal. — Nočem te dolgo nadlegovati, dragi prijatelj, z naštevanjem vsega, kar imam, — sem mu odgovoril in mu na kratko povedal, kaj sem na sebi odkril. Prijel me je za roko, otipal moj pulz, me otrkal po prsih, ko tega nisem pričakoval — ar je bilo od njega zelo podlo — nazadnje pa me je potipal še po čelu. Po pregledu mi je napisal recept, ga zložil