URADNE OBJAVE
Leto XXIII	Murska Sobota, dne 2. julija 1987	Št.: 17
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
O4gov®rwl wedaik: Martin VM«c
150.	Ugotovitve in stališča o razvojnem in raziskovalnem delu v občini Murska Sobota
151.	Odlok o lokacijskem načrtu za novo črpališče v k. o. Krog in potek napajalnega voda do obstoječega vodovodnega črpališča »Črnske meje«
152.	Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih površin na območju »Beltinci—Nemščak«.
153.	Sklep o povišanju stanarin in najemnin v občini Gornja Radgona
154.	Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavb-
nega zemljišča na območju občine Murska Sobota
155.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica
156.	Sklep o javni razgnitvi lokacijskega načrta »Negova—Čistilna naprava«
157.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta za melioracijsko območje Dragotinci—Kocjan
158.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1986
STRAN 17 VESTNIK, 2. JULIJA 1987
150
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 31/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 28. maja 1987 sprejela
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
O RAZVOJNEM IN RAZISKOVALNEM DELU V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zbori občinske skupščine so na seji dne 28. maja 1987 obravnavali Poročilo o razvojnem in raziskovalnem delu v občini M. Sobota, ki gaje pripravili občinska raziskovalna skupnost. Na osnovi poročila, ter ugotovitev občinske raziskovalne skupnosti, izvršnega sveta občinske skupščine, predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov, ter razprave v zborih, so zbori občinske skupščine sprejeli naslednje ugotovitve:
1.	Zbori občinske skupščine ocenjujejo, daje združeno delo v občini dosedaj mnogo premalo pozornosti namenilo načrtnemu razvoju in raziskavam, kar se odraža tako v pomanjkanju novih proizvodnih programov kot tudi v nezadostnem izboljšanju kvalitete obstoječih proizvodnih programov.
2.	V občini so le redke delovne organizacije, kjer imajo organizirane razvojno — raziskovalne službe. V večini primerov opravljajo razvojno delo v delovni organizaciji strokovni delavci oz. timi poleg svojih vsakdanjih delovnih nalog. Mnogo je tudi manjših TOZD-ov, ki sploh nimajo strokovnih kadrov, ki bi skrbeli za razvoj TOZD-a in ti TOZD-i ne vedo, kaj bodo proizvajali jutri. Delavci niso dovolj motivirani za intenzivno delo, saj se zatika tako pri višini kot pravočasnosti izplačila ustreznih nagrad.
3.	Na drugi strani imamo v občini razvite razvojne-raziskovalne enote, ki bi se po svoji raziskovalni opremi in kadrih lahko registrirale v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije in zlati za raziskave s področja kmetijstva črpale denar, ki se za te namene zbira v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije.
4.	Kljub vsemu navedenemu pa smo v občini dosegli pomembne razvojne rezultate zlasti v naslednjih OZD: Tovarna mlečnega prahu, Mura, Agromerkur, KZ Panonka, ŽVZ in Pomurskem tisku.
5.	Tudi s stanjem na področju inovacij v naši občini nikakor ne moremo biti zadovoljni. Iz podatkov je razvidno, da je število evidentiranih predlogov majhno, saj v letu 1986 beležimo samo 23 inovacijskih predlogov. V DO ne vodijo evidence o gospodarski koristi od inovacij, nadomestila inovatorjem so majhna ali jih v večini primerov sploh ni.
6.	V vseh sredinah je premalo prizadevanj, da bi odpravili subjektivne vzroke, ki preprečujejo razvoj množične inventivne dejavnosti (premajhna aktivnost vodilnih in vodstvenih kadrov, nevoščljivost, uravnilovka, premajhna strokovna in administrativna pomoč inovatorjem itd.). Raziskovalnemu delu se v OZD daje premalo poudarka, posledice pa se čutijo v prepočasnem prestrukturiranju proizvodnje, saj novih programov nimamo. Ob takšnem stanju na področju razvojnega in raziskovalnega dela živimo v preveliki meri v pričakovanju prenosa programov od drugod, kar pa je sicer lahko pomoč pri nadaljnjem razvoju, nikakor pa ne praksa.
7.	Zbori občinske skupščine ugotavljajo, da se v Pomurju sprejeti Družbeni dogovor o razvojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti ne izvaja. Tudi OZD iz naše občine, ki so podpisnice tega Dogovora, ne izvajajo naslednjih najpomembnejših obveznosti iz Dogovora :
— Poslovodni organi v združenem delu so dolžni dvakrat letno (ob obravnavanju polletnih rezultatov gospodarjenja in obravnavi zaključnega računa) poročati delavskemu svetu in zboru delavcev o doseženih rezultatih na področju razvojno-raziskovalne in množične inventivne dejavnosti v OZD.
— Enkrat letno v vsaki OZD organizirajo inovacijski dan, ki je posvečen povečanju ustvarjalnosti.
— Zaključni računi OZD morajo vsebovati podatke o prihrankih od inovacij.
8.	Občinski svet zveze sindikatov je skupaj z Občinsko raziskovalno skupnostjo M. Sobota in Medobčinsko gosodarsko zbornico za Pomurje v preteklem letu v okviru akcije »Predlagaj boljšo rešitev!« izvedel vrsto aktivnosti in ustvaril pogoje za razmah inventivne dejavnosti v združenem delu (oblikovanje enotnih vzorčnih aktov s področja inventivne dejavnosti, imenovanje komisij za inovacije, izdelave propagandnega gradiva, posveti z najodgovornejšimi delavci, predsedniki komisij za inventivno dejavnost, predstavniki razvojnih služb, predsedniki sindikata itd.), vendar akcija še ni obrodila vidnejših rezultatov.
9.	V občini ugotavljamo, da se pri kadrovanju za določene odgovorne funkcije premalo upošteva odnos in aktivnost kandidatov na področju razvojne, raziskovalne in inventivne dejavnosti.
10.	Večina OZD v občini si premalo prizadeva, da bi s pomočjo sredstev Občinske raziskovalne skupnosti in zlasti sredstev, ki se zbirajo v posebnih raziskovalnih skupnostih v okviru republiške raziskovalne skupnosti, realizirale določene razvojne programe.
Na osnovi poročila in ugotovitev Občinske raziskovalne skupnosti, ugotovitev in stališče IS, predsedstva Občinskega sveta zveze sindikatov, ter predlogov in mnenj iz razprave, so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča:
1.	Zbori občinske skupščine predlagajo, da OZD v občini sistematično organizirajo razvojno-raziskovalno in inventivno dejavnost in te aktivnosti vnesejo v svoje planske dokumente.
2.	V delovnih organizacijah, kjer imajo organizirane razvojne (raziskovalne) službe, je potrebno podrobno oceniti delovanje teh služb in rezultate, ki so jih dosegle. Zlasti si je potrebno prizadevati, da bodo na področju razvoja zaposleni najboljši kadri. Odpraviti je potrebno miselnost, da je razvojna služba »režija« ter si prizadevati, da bo le-ta postala najplemenitejša oblika proizvodnega dela.
3.	Za realizacijo pomembnejših razvojnih projektov je potrebno v OZD oblikovati razvojne in raziskovalne teame, sestavljene iz najbolj ustvarjalnih strokovnjakov, in takšne strokovnjake je potrebno za rezultate dela tudi ustrezno nagraditi.
4.	Delovne organizacije, ki nimajo organizirane razvojne službe, si morajo prizadevati, da jo ustanovijo, oziroma najdejo kakšno drugo obliko razvojnih prizadevanj.
5.	S sredstvi Občinske raziskovalne skupnosti bi morali sofinancirati predvsem raziskovalne naloge, ki so skupnega pomena za razvoj občine, zlasti v cilju večjega izkoriščanja naravnih danosti. V Pomurju je potrebno posvetiti večjo pozornost raziskovalnemu delu na alternativnih energetskih virih (termalna voda, bioplin, biomasa). Na tem področju lahko delamo nekatere raziskave sami, ali pa se povezujemo z ustreznimi institucijami, ki imajo za to strokovno usposobljene kadre.
6.	Razvojno in raziskovalno delo v okviru Občinske raziskovalne skupnosti naj bo usmerjeno tako, da bo podrejeno doseganju razvojnih ciljev, ki smo jih sprejeli s planskimi dokumenti in opredelili v re-solucijskih ciljih. Občinska raziskovalna skupnost naj pregleda že izdelane raziskovalne naloge in ugotovi njihovo uporabnost, ter poroča izvršnemu svetu Skupščine občine M. Sobota.
7.	OZD si morajo prizadevati v okviru Občinske raziskovalne skupnosti, zlasti pa v okviru posebnih raziskovalnih skupnosti pri republiški raziskovalni skupnosti za pridobivanje sredstev za realizacijo svojih razvojnih programov.
8.	OZD si morajo prizadevati, da si bodo z ustrezno štipendijsko in kadrovsko politiko, ter primernim materialnim ovrednotenjem znanja zagotovile strokovno usposobljene kadre. Minimalni znesek na-
grauc za podan smiselni predlog se naj poveča na 10.000.— din in se sproti usklajuje.
Nagrajevanje iz naslova inovacij naj bo spodbuda za širši krog zaposlenih.
9.	V dislociranih TOZD-ih je potrebno oceniti, kakšno korist imajo od razvojne službe na nivoju DO in v primeru nezadovoljive ocene pripraviti konkretne predloge za izboljšanje stanja.
10.	Razvojnemu in raziskovalnemu delu je potrebno nameniti več pozornosti tako v osnovnih kot v srednjih šolah in tudi preko ponovnega oživljanja organizacij ljudske tehnike.
11.	V vseh delovnih sredinah je potrebno ustvariti klimo za razvoj množične inventivne dejavnosti in si prizadevati za odpravo subjektivnih vzrokov, ki preprečujejo razvoj inventivne dejavnosti.
12.	Vsi podpisniki Družbenega dogovora o razvojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti iz naše občine so dolžni izvajati naloge in obveznosti iz tega Dogovora in najmanj enkrat letno podati o tem pismeno poročilo.
Številka: 30-3/87-5)
V M. Soboti, dne 28. maja 1987
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
151
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 6. 1987, sprejela
ODLOK o lokacijskem načrtu za novo črpališče v k. o. Krog in potek napajalnega voda do obstoječega vodovodnega črpališča »Črnske meje«
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za novo črpališče pitne vode v k. o. Krog in potek napajalnega voda v že obstoječega črpališča v Črnskih mejah, ki gaje pod številko 12/86-LN/S v aprilu 1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje:
a)	tekstualni del:
—	izjava notranje kontrole
—	izjava o upoštevanju predpisov iz varstva pred požarom in varstva pred prekomernim hrupom,
—	pogoji pristojnih organov in organizacij,
—	seznam tangiranih parcel,
—	obrazložitev načrtovanih ureditev,
—	ocena stroškov za izvedbo načrta,
—	soglasja pristojnih organov in organizacij,
—	odlok o lokacijskem načrtu;
b)	grafični del:
—	izrez iz prostorskega plana občine Murska Sobota M 1:5000 — situacija vodnjaka Krog obst. stanje	M 1:1000
—	predvidena situacija črpališča Krog	M 1:500
—	tloris in prerez vodnjaka Krog	M 1:100
—	trasa cevovoda Krog—Črnske meje (katastrska)	M 1:2880
—	prikaz infrastrukture in širšega območja cevovoda	M 1:5000
—	izrez iz dolgoročnega plana občine M. Sobota — na-
ravni viri	M 1:25000
—	predvidena ureditev območja za črpališče Črnske
meje	M 1:2880.
II. MEJA OBMOČJA NOVEGA ČRPALIŠČA V KROGU IN POTEK TRASE CEVOVODA KROG-ČRNSKE MEJE
3. člen
Meja območja za postavitev novih vodovodnih črpališč v k. o. Krog je podana s sledečimi koordinatami: točka	Y	X
1	5	586	134	5	163	961
2	5	586	101	5	163	993
3	5	586	013	5	163	998
4	5	585	973	5	163	959
5	5	585	976	5	163	866
6	5	586	008	5	163	834
7	5	586	092	5	163	834
4.	člen
V prvi fazi znaša črpalna količina 70 l/sek, možna pa je razširitev do 240 l/sek z lokacijo novih Vodnjakov.
5.	člen
Neposredna okolica vodnjaka, ki je podana s koordinatami, mora biti ograjena, z zemljiščem pa razpolaga upravljalec oskrbne naprave z vodo.
6.	člen
Cevovod črpališča Krog — črpališče Črnske meje
Predvidene so plastične PVC-cevi, dimenzije 0 500 mm, za tlak 10 bara.
Dolžina cevovoda znaša približno 5400 m.
Potek trase:
—	začetek trase je pri črpališču Krog — južno od omenjenega naselja,
—	zahodni rob dovozne ceste za brod,
—	poljska pot, ki seka gozdne površine,
—	pravokotno prečka visokovodni obrambni nasip reke Mure,
—	jugozahodna in severozahodna meja predvidene širitve gramoznice,
—	vse do lokalne ceste št. L — 5607 (Krog — magistralna cesta M 10/1),
poteka na meji katastrskih občin k. o. Satahovci in k. o. Krog,
—	pri km 3.0 + 50.0 je predviden priključek na naselje Krog, — dvakratno prečkanje prostozračnega daljnovoda 110 KL, — odmik od lokalne ceste znaša minimalno 5,0 m od bankine ceste (potek trase je na jugovzhodni strani in je vzporeden z osjo ceste), — pred pokopališčem pravokotno prečka lokalno cesto, — približa se magistralni cesti M 10/1,
—	oddaljenost od roba magistralne ceste znaša minimalno 15,00 m, — pred mostom — potokom Dobel pravokotno pečka cesto (vrtanje),	,
—	pri dovozni cesti za črpališče Črnske meje (na njeni južni strani) poteka z odmikom 2,00 m od roba ceste do črpališča.
7.	člen
Varstveni pasovi za črpališče Krog in revizija varstvenih pasov za črpališče Črnske meje bodo urejeni s posebnim odlokom.
KONČNE DOLOČBE
8.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
9.	člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, enota v M. Soboti.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-9/87-4
M. Sobota, dne 25. 6. 1987
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
152
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občina Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. junija 1987 sprejela
ODLOK o sprejetju ureditvenega načrta za namakanje kmetijskih površin na območju »Beltinci—Nemščak«
I.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za namakanje kmetijskih površin na območju »Beltinci —Nemščak«, ki gaje pod številko 2/85—UN/S z dne 19/5-1987 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
2.	člen
Ureditveni načrt iz prejšnjega člena tega odloka vsebuje:
1.	Grafične podloge:
a)	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 (namen prostora)	vMl : 25000
b)	izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 (naravni viri)	vMl : 25000
c)	prikaz območja obdelave obstoječega stanja infra-
strukture s kategorizacijo zemljišč	v M 1 : 5000
d)	ureditvene situacija	vM I : 5000'
2.	Tekstualni del:
a)	obrazložitev programskih zasnov
b)	soglasja pristojnih organov in organizacij.
3.	člen
Območje obdelave je razvidno iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka in zajema dva kompleksa kmetijskih površin, ki le
žita severno in severovzhodno od prašičerejske farme v Nemščaku (100,98 ha) ter južno in jugozahodno od naselja Beltinci (79,92 ha) na zemljiščih pare. št. 1, 2/1, 690—698, 699/1, 699/2, 700—717, 718/1, 718/2, 718/3, 719-727, 728/1, 728/2, 729—756, 757/1, 757/2, 758-796, 797/1, 797/2, 798-801, 802/1, 802/2, 803-805 ter delu zemljišča pare. št. 247/1 in 247/2^/ k.o. Ižakovci ter na zemljiščih pare. št. 1890—1899, 1900/1, 1900/2, 1901-1910, 2012—2015, 3949 in 1930/1 k. o. Beltinci.
4.	člen
Namakalni sistem, za katerega se sprejema ta ureditveni načrt, se sestoji iz vodnega zajetja na severnem delu izkoriščene gramoznice, transportnega cevovoda, ki poteka po vzhodnem delu kompleksa prašičerejske farme v Nemščaku do prvega kompleksa in v nadaljevanju preko prvega do drugega kompleksa ter iz internega razvodnega omrežja s premakljivo oz. prevozno in samoprevozno namakalno opremo.
5.	člen
Črpanje vode za potrebe namakanja se vrši s pomočjo črpalnih agregatov, ki morajo biti na vodotesni podlagi, da se prepreči onesnaženje podtalnice z gorivi in mazivi.
6.	člen
Transportni (primarni) cevovod je sistem PEHD s tlakom 10 barov, ki dovaja vodo iz črpališča do interne razvodne mreže. Padec tlaka zaradi linijskih izgub ne sme biti večji od 20 % osnovnega tlaka.
7.	člen
Interna razvodna mreža je vkopan sistem cevovodov PEHD s tlakom 10 barov na globini 90 cm, merjeno od temena cevi. Opremljena je z namakalnimi hidranti na vsakih 75 m dolžine ter z deževalnimi stroji.
Hidrantno vozlišče je vgrajeno v cevnem jašku od 0 80 cm.
8.	člen
Za namakanje kmetijskih površin se lahko uporablja voda iz izkoriščene gramoznice jugovzhodno od prašičerejske farme v Nemščaku, pod naslednjimi pogoji:
—	maksimalni odvzem vode ne sme presegati 150 1/sek, oziroma se mora ustrezno zmanjšati, če bi bila zaradi odvzema vode ogrožena potrebna izdatnost zajetij pitne vode za naselja Nemščak, Beltinci, Bratonci, Gančani, Ižakovci, Dokležovje ali drugih,
—	pred vsakoletnim namakanjem se mora opraviti analiza vode za namakanje na koristne in škodljive snovi, mikrobiološka analiza ter analiza zemlje na elemente, ki so prisotni v namakalni vodi,
—	najmanj 1 x mesečno se mora med namakanjem opraviti analiza lizimeterskih vod in analiza zemlje na elemente, ki so prisotni v namakalni vodi,
—	najmanj 1 x mesečno se mora opraviti analiza kvalitete vode v vodnjaku v Nemščaku,
—	o namakanju se mora voditi evidenca o vseh analizah in spremljajočih podatkih, ki so pomembni za presojo učinkovitosti namakanja in o eventuelnih vplivih na okolje (čas namakanje, količine porabljene vode, vrsta poljščine, obseg namakalnih površin, klimatske podatke: temperature zraka, vlažnost zraka, veter, količine padavin, temperatura tel itd.).
Analize vod in zemlje, navedene v 2., 3. in 4. alinei tega člena opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor ali druge za tovrstne raziskave registrirana organizacija oz. institucija.
Poročila o opravljenih analizah se posredujejo Upravi za inšpekcijske službe občin Pomurja, Enoti v M. Soboti.
9.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava za inšpekcijske službe občin Pomurja, Enota v M. Soboti, ki primerno ukrepa v okviru svojih pooblastil, nadaljnje funkcioniranje namakalnega sistema pa prepove zlasti v naslednjih primerih:
—	če bi bila kljub zmanjšanemu odvzemu ogrožena potrebna izdatnost vodnjakov iz prejšnjega člena odloka,
—	če bi bil vzorci vode za namakanje ali vode v vodnjaku farme Nemščak dvakrat zapored neustrezni,
—	če bi zaradi namakanja po preiskavah vode v lizimetrih ali drugih podatkih bila ogrožena higienska neoporečnost podtalnice.
10.	člen
Namakanje kmetijskih zemljišč po tem odloku je začasnega značaja za dobo dveh let in se šteje od dneva izdaje uporabnega dovoljenja za začasno namakanje.
V tem času mora investitor zbrati vse rezultate o opravljenih analizah kvalitete vode ter o vplivih črpanja vode na podtalnico in zajetja pitne vode, izdelan elaborat pa mora predložiti v obravnavo Izvršnemu svetu SO M. Sobota.
V kolikor Izvršni svet SO M. Sobota v sodelovanju z ustreznimi organi in službami ugotovi, da so predločene analize vode ter rezultati vplivov na podtalnico in zajetja pitne vode ustrezni, oziroma v mejah dovoljenega, izda pristojni upravni organ uporabno dovoljenje. V nasprotnem primeru se od namakanje kmetijskih površin odstopi.
11.	člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora ter na Zavodu za ekonomiko in urbanizem v M. Soboti.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351—2142/84-4
M. Sobota, dne 25. 6. 1987
153
Sklep o povišanju stanarin in najemnin v občini Gornja Radgona
Na osnovi 22. in 23. sklepa skupnega zasedanja skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gor. Radgona z dne 29/1-1987 objavlja Odbor za gospodarjenje z družbenimi stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasti naslednje povišanje stanarin in najemnin:
1.	Stanarine družbenih stanovanj občine Gor. Radgona, se s 1/7-1987 povišajo za 50%.
2.	Najemnine se v občini Gor. Radgona s 1/7-1987 povišajo za 70 %.
Gor. Radgona, 12/6-1987
PREDSEDNIK ODBORA Alojz MAJCEN
154
Na podlagi 14. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 8/84 ter 13/87) je Izvršni svet na seji dne 2. 6. 1987, sprejel
SKLEP o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Murska Sobota
1.
Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1987 znaša 0,025 din.
2.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 465-4/87-4
M. Sobota, dne 2. 6. 1987
Predsednik
Izvršnega sveta SO M. Sobota Janez ŠTOTL, I. r.
155
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 26/86) in 270. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 18. 6. 1987 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA ZA MELIORACIJSKO OBMOČJE SPODNJI IVANJCI-SPODNJA ŠČAV-
NICA
I.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta za melioracijsko območje Spodnji Ivanjci—Spodnja Ščavnica, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, v Murski Soboti.
II.
Osnutek ureditvenega območja zajema zemljišča Ščavniške doline med lokalno cesto Gornja Radgona—Spodnji Ivanjci in magistralno cesto Gornja Radgona—Maribor.
III.
Izvršni svet ugotavlja, da je predloženi osnutek skladen s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
IV.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci, Krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica, Krajevne skupnosti Negova in v prostorih Skupščine občine Gornja Radgona.
Osnutek bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti ali jih vpišejo v knjigo pripomb na mestu razgrnitve.
V času razgrnitve osnutka bo javna obravnava, o dnevu in kraju bodo občani in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebej obveščeni.
Številka: 350-8/87
Datum: 17. 6. 1987
PREDSEDNIK
izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
156
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov 'v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/85 in 29/86 in 2/87) in 270. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81 in 7/86) je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na seji dne 4. 6. 1987 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI LOKACIJSKEGA NAČRTA »NEGOVA ČISTILNA NAPRAVA«
L
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta »Negova čistilna naprava«, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem, v Murski Soboti.
II.
Lokacijski načrt zajema odvod fekalnih in meteornih vod iz naselja Negova od čistilne naprave in odvod prečiščenih voda od čistilne naprave do potoka Krčevina.
III.
Izvršni svet ugotavlja, da je predloženi osnutek skladen s prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana občine Gornja Radgona za obdobje 1986—1990.
IV.
Osnutek lokacijskega načrta bo razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti Negova in prostorih skupščine občine Gornja Radgona. Osnutek bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti ali jih vpišejo v knjigo pripomb na mestu razgrnitve.
V času razgrnitve osnutka bo javna obravnava, o dnevu in kraju bodo občani in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebej obveščeni.
Številka: 350-2/87
Datum: 4. 6. 1987
PREDSEDNIK
izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
157
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85 in 26/86) in 270. člena statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na svoji seji dne 18. 6. 1987 sprejel
SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI UREDITVENEGA NAČRTA ZA MELI-RACIJSKO OBMOČJE DRAGOTINCI-KOCJAN
L
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta melioracijskega območja Dragotinci —Kocjan, ki gaje izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti.
II.
Osnutek ureditvenega načrta zajema zemljišča ležeča ob Drago-tinskem potoku med naselji Sp. Kocjan, Okoslavci in Dragotinci.
III.
Izvršni svet ugotavlja, da je predloženi osnutek skladen s prostorskimi vidiki družbenega plana občine za obdobje 1986—1990.
IV.
Osnutek ureditvenega načrta bo razgrnjen v prostorih KS Videm ob Ščavnici in prostorih skupščine občine Gornja Radgona.
Osnutek bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah občin Pomurja.
V času razgrnitve lahko dajo občani, delovne in druge organizacije pripombe in predloge oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Gornja Radgona, Zavodu za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti ali jih vpišejo v knjigo pripomb na mestu razgrnitve.
V času razgrnitve bo javna obravnava, o dnevu in kraju bodo občani in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih posebej obveščeni.
Številka: 350-9/87
Datum: 18. 6. 1987
PREDSEDNIK izvršnega sveta SO G. Radgona Janko SLAVIČ, dipl, ing.agr.
158
Na podlagi določil 2. odstavka 261. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/85) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 25. junija 1987 sprejela
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA DAVKOV IN PRISPEVKOV OBČANOV OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1986
1.	člen
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov občine Murska Sobota za leto 1986.
2.	člen
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1986 izkazuje:
1	. obremenitve zavezancev
2	.razbremenitve zavezancev
3.	znesek dolgov zavezancev
4.	znesek preplačil zavezancev
5.	računski saldo kot dolg zavezancev
3.	člen
Zaključni račun obsega bilanco saldov računov glavne knjige na obr. ZR—1, pregled skupno doseženega prometa davkov in prispevkov na obr. ZR—2, pregled dolgov in preplačil zavezancev na davkih in prispevkih na obr. ZR—3 ter brutobilanco o stanju vknjiženih davkov in prispevkov na račun glavne knjige na obrazcu KD—6, ki so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Številka: 400—4/87—9
Datum: 25. 6. 1987
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
2.907.412.976,25 din
2.707.110.432,25 din
256.981.190,— din
56.678.646,— din
200.302.544,— din