Št. 12.
V Trstu, sabota 24. junija 1876.
Tečaj I.
.Edinost" ithaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca ia velja za vno leto gl. 2 kr. 40. » „ . polu leta „ 1 * -O. ... čtrt , „ — „ 70.
Za oznanila, kakor tudi za »poslanice" se plačuje za navadne trHtopne vrste:
8 kr. re se tiska l krat 7 „ » „ „ 2 krat C „ * „ „ 3 krat
Za večo črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom lik Kalistrove hiše, na llelvedere pri g. BertoHru.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prnscku pri g. Gorjupu, v Ilnr-koli pri g. Ani Taknn in v Bazovici priAniTuš, v Skednji pri Fr. Snncin M. Magdaleni 7.g. J. Ježu Naročnina nnj se pnfiiljiik sv. Ivanu št. 424, pisma in dopisi vrednistvu v Škorkoli it. 84. Udje pol. dr. „Edinost* kteri menecinoredno plačujejo, dobivajo list brezplačno na donu
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti je mof".
Vabilo na naročbo.
S prihodnjo Številko stopi nas list v tretjo cvete rt leta, vabimo vljudno vse č. č. g. g. naročnike, kateri žele list So dalje sprejemati, nnj se blagovole naroČiti, in one, ki nijso še naročnino plačali, da to brzo store, ker sicer dotičnim list ustavimo. Naročnikom, ki z naročnino dolgujejo, naredili smo na zavitek rudečo znamenje. Udje pol. dr. „Edinosti," kateri niso še družbeni ne poravnali, noj to hitro store, drugače se iz društva izbrišejo po društvenih pravilih.
Naročnike pa poživljamo, naj nam vsak saj še enega naročnika pridobi, da bomo mogli vspešno delovati. Kako koristen je nas list na jadranskih obalili, to se oči-vidno kaže, boriti se imamo z različnimi elementi, toraj iiramo tolikanj težje stanje in zraven tega nas pa se premožni naši rojaki v Trstu z naročinino in podporo čisto prezirajo. Zvesti svojemu programu, borili se bodemo hrabro in ne »strašljivo za narodne pravice po postavnem potil, da se nase stanje v Trstu in okolici in sploh po Slovenskem zboljša. Častiti rodoljnbjc, Vi pa nos podpirajte z obilno naročbo, da moremo svojo nalogo vspešno nadaljevati.
Admin htracija.
Odmor po prvem prizoru.
Zveza treh cesarjev o novej vredbi turških razmer se je naglo i nepričakovano zamota'a. Angleška vlada je kar naglo vmes se vtaknota ter tako Turčiji za kratek čas životarjenje podaljšala. Vsled tega so se ministri zunanjih zadev na Dunaji, v Petro-gradu in Bcrolinu izjavili, da se mora toliko easa počakati, da vidijo vspeh papirnatih reform Murata, katere je on širo-koustno razglasil in so take, da se po nagem prepričanji nikdar pri fanatičnem mu-selmanskcm narodu vpeljati ne bodo mogle, ker jim njih vera (koran) brani s kristijani po krščanski ravnati. Mi se nahajamo po prvem prizoru v Turčiji in nekoliko Časa bode odmor mej prvitn i drugim prizorom trajal, a kmalo se prične drugi prizor.
Smešni nacrt reform Murata V. ali prav za prav njegovega ministra Mithad paše, ki Turčiji gradove v oblakih zida, pravi v prvej točki, da je Turčija brezverska
in da so enakopravni vsi verozakoni. Uže to je velika neumnost; če je Turčija brezverska, tedaj ne morejo razni verozakoni enakopravni biti in državne postave morajo samo brezverslvo v svojo brambo jemati, kako se temu udade Turčini, katerim je vsak, kedor ni mahomedanske vere, brezverec iu pes, to je vprašanje, na katero ne more nobeden odgovoriti.
Brezvcrske države doslej še zgodovina nc zna; brezverska Turčija z sultanom na čelu je zadnji s»pak, ki ga je azijatski barbarizem, s pripomočjo Angleške, v Evropi porodil. Kristijani in Mahomedanci v Turčiji se obračajo s zaničljivostjo in sovraštvom od takih reform, katere gotovo drugih nasledkov ne morejo imeti, nego strašno zdražbo mej Mahomedanci in Kristijani, da se je bati grozovitega mejusobnega klanj«, vzlasti srditega turškega fanatizma. Evropske velevlasti vidijo nesnosnost turških sleparij, a vendar hočejo še čakati!
Prejšnjega despota Abdul Azisa je umoril njegov nastopnik in ta skuša zdaj pod angleško zastavo tihotapno azijatsko svoje blago v Evropo vpeljati, kar se pa na nikakoršni način ne posreči.
Oe tudi Angleška mladotnrke podpira, vendar velevlasti Rusija kakor tudi Avstrija ne bodo mogle mirovati ter slepo gledati barbarskega vrtoglavnega počenjanja. Pride pa tudi Angleška li prepričanju, da nij vsemogočna, da zabadava podpira to, kar ne more po konci stati, da so na nje rame vsu-jejo vse razvaline i da mora odjenjati od sebičnih svojih naklepov.
Ako se dalje vpraša, katere vspehe je Avstrija z Andrašijevo politiko na jugu pridobila, tedaj je odgovor najkrajši ta da jej jo popolnem spodletelo vse, kar je namer-javala, in to zarad nejasne, nestalne in nepremišljene politike. Avstrija je na jugu z svojo zmedeno politiko sočutje Kristijanov čisto skalila, ako ne še popolnem zgubila.
Ako hoče Avstrija mogočna in tvrdna ostati, naslanjati se mora najbolj na Slovane, kateri so jo v burnih časih tolikokrat pogube rešili, tudi takrat, ko so domači sovražniki, Italijani in Madžari uže temelj države omajali. Celo Kusija je poslala čez Karpate svojo armado, da je ustavila tok in ukrotila na pol divje Arpade in državi zopet mir povrnila.
Zatoraj mora Avstrija, ako Loče celo-
kupna ostati, popraviti vse krivde, ki jih jc-liusiji v Kriinskcj vojni s tem povzročila, da je posedla se svojmi armadami Valahijo in Rusiji prekrižala pot. Da pa to popravi, mora biti zvesta zaveznica Rusiji ter nehati sovraštvom na lastne iu inozemske Slovane. Kadar Avstrija to stori, sme ponosna biti in se zanašati na svojo inoč in ni se ji treba bati nobenega soseda. Zgodovina zadnjih let, ta velika učiteljica i sodnica, jasno učf, kako globoko je bila ponižana Avstrija samo zarnd tega, ker je stopila s pota tradi-cijonelne naravne politike ter iskala dobitkov po tujih, nehodnih potih.
Da se vrnemo zopet na jug, oglejmo si gnjili mahomedanski dvor in prestol v Carigradu. Ni še se ohladil stari sultan, ki ga jc njegov nastopnik umoril, nže je prinesel telegraf vest o umoru množili družili
"	o
osob cesarskega rodu in dveh ministrov, enega pobočnika in enega carskega sluge.
Tak dvor, na katerem se umori drug za drugim vrše, podoben je roparski jami, kder zapoved ni k edino le z bodalom in puško gospodari, in takega dvora bi velevlasti ne smele v Evropi trpeti, ker nečastno jc pečati se z morilci. Ce nalagajo evropsko državne postave ostre kazni na moritev v domačih deželah, kako morejo državne vlade odobrovati taka dejanja na tujem ?
Stvar na jugu je danes Avstriji ncu-godniša nego je bila danes leto, ko je vstaja buknola, i to nij moglo drugače priti, ker se jc nnša politika vedno nagibala na korist Turkom, tem starim sovražnikom avstrijskih narodov, ki zvesto v spominu šo hranijo kruto grozo nekdanjih dni. Oe hočo biti naša država v drugem prizoru jačja, če hoče kaj upati i si kaj pridobiti, mora grof Andraši promeniti svojo politiko, ali pa z ministerskega sedeža stopiti in vladno krmilo boljšim rokam prepustiti.
OKOLIČANI, POZOR!
Cas jc, da začnemo resno in ozbiljno premišljevati, katere može bomo volili pri bližajočih se volitvah v občinski i deželni zbor. Laška „Progresova" stranka, ali prav za prav magistratova stranka, ustanovila si je v ta namen poseben list „II Nuovo Ter-gesteo" ki bode sicer kratko živel čo tudi ga magistrat podpira s tisočaki, katere tudi
okoličani skupaj zlagajo, da potegne potetu orožje zoper okoličane. Znano nam je, da se list T. ne bode mogel obdržati dalje, nego do volitev, ker že v zadnjem občnem zboru je očka Ilermet zastokal o sušici svojega glasila, nazovi liberalnega časnika pan-italijanskih namer, ki vedno v svoj rog trobi in sanja, da je Trst uže na Laškem. To-raj, okoličani, pozor! Mi zvesti Avstrijani, ki imamo vedno na srci to, da vtrdimo Avstriji ornajeno spoštovanje na zunaj, da jo okrepimo znotraj, da preplašimo zunanje sovražnike in domačini sapo zn premo, ter si pribojujemo tisto stopinjo, katera pristujc v svobodnjej državi svobodnim državljanom, prvemu avstrijskemu narodu: mi moramo zdaj pokazati, da hočemo živeti i spoštovani biti.
Bliža se čas, ko bodeino zopet volili sest poslancev v občinski in deželni zbor, ki bodo okolico zastopali in zagovarjali. Kako važna je volitev, tega nekateri se presoditi ne znajo in tudi ne vedo ceniti dobri vspeh takih volitev. Vzemimo si izgled od laske stranke; ona več mesecev poprej dela priprave za prihodnje volitve, očka Ilermet napenja pri vsakej priliki svoja pluča, da spravi lahone v zbor, posebno ga straši grinanizem v Trstu in boji se, da laskih na-scljencev ne potare, Ilermet ima prav, po pravici se boji, da sčasoma mora odzvoniti laskej hegemoniji v Trstu, i da potem pridejo drugi na krmilo, bodi si Slovani, ali Nemci. Ta strah mu ne daje miru, ta strah ga tlači, kakor mora, i le nasej zanikrnosti i vladnej potrpežljivosti na enej strani, i na druzej tlačenju Slovanstva je pripisati, da Ilermetova stranka se nij pod klopjo. Vprašajmo se mi Slovenci, kaj smo doslej storili, da bodo volitve res take, kakoršnih nam treba; odgovor je lahek: čisto nič. Ker pa nijsmo doslej ničesa storili, treba je, da zdajci začnemo in da delamo neumorno, kajii kar naglo pride čas, ko bode nam stopiti na volilno torišče.
Ako bodeino pridni, zložni in dclalni za slovensko stvar, zmoremo po vsej okolici, izvoljeni bodo sami vrli rodoljubje, ako pa zanemarimo delo, ako bodemo leni in zaspani, pogaze nas naši so'vragi, oni nas zmorejo, grizlo nas bode, da smo zgubljc-vali čas in da smo podlegli tujčevej peti. Okoličani, pogovorite se mej saboj, koga bodetc v prihodnji občinski in deželni zbor po'slali, na katerega stavite svoje zaupanje. Nadalje pazite dobro, tla vas ne vjame ke-do za liter vina ali z lepimi besedami, ter bi vam vsiljeval kakega Mavronerja, ali Dcrina, ki ima kamnolome v okolici. Ako se vam žuga da dela več ne doboste, če ne volite tega, ali tega, postavite sc možato in pošteno, brez delalccv vendar ne bode mogel biti; tako žuganje je le prazno strašilo. Mestno svetovalstvo je začelo prav po turski z okolico delati, vzeti nam hoče vse in nas do čistega izžmeti, potem pa nas rabiti za svoje namene ter delati z nami, kakor vetar z suhim listjem. Vse to ostro od nas tirja, da smo okoličani na braniku in da pošljemo v zbor možake nase stranke, take
možake, kateri se bodo vestno, gorko i brez strahu za nas potegali in krepko svoj glas povzdigovali.
Pred crkvijo, v sencah, v krčmah, kder se navadno preradi rnzgovarjatc v ničevih rečeh, pomenite se o volitvah ter izberite si po natanjčnjem posvetovanji take može, ki imajo glavo i srce na pravem mestu, ki so pravični, nesebični, pravi rodoljubi, ki gore za vašo in vseh Slovencev blagost. Ako ne boste tako delali, imeli boste sami naj več škode, zarod vas obsodi, da ste bili zaspani, leni, nevredni sinovi slovenskega naroda, ki ste orožje v laško morje pometali in bežali.
--
J ><>l>iwi#
V Stavi Loki 10. junija.
V	naše gorenjske kraje, žalibog, le prepočasi narodni duh poscva. Jeza mora človeka grabiti, ko vidi, kako se peščica nezrelih fantalinov, kateri so jedva otročje črcvlje 8ezuli, šopiri in nemškutari ter hoče širiti blaženo Bizmarkovo kulturo. Pri tej priliki naj omenim necega društva v Skofji-loki, katero tukaj životari, pa dolgo no bode, kmalo mu zapojemo : requiescat in pace. To društvo se imenuje Feuorwehr.
Gasilna straža je koristna, kder je v resnici to, kar ima biti, v Loki pa ima ves drug namen, namreč ta, da zveličavno nemško kulturo širi. Dokaz teinu je, da so vsi odli-čneji meščani s žapanotn tej igrači protivni. Mi ne poznamo boljše gasilne straže, od naših kovačev, njim naj bi sc vsako leto darovalo za njih prid in hrabrost nekoliko denarja, s tem bi se dejansko priznala njih cenjena veljava. V drugih krajih je gasilna straža razen ognjegasilcev za diko sprovodom, v sili za javno varnost in stražo, v Loki sc kaj tacega Še misliti ne sme, kajti napravili bi pretep, 110 miru, to bi se reklo po domače, kozlu zelnik v varstvo izročiti.
V	dokaz temu navedem le en dogodjaj. Binkoštui vtorek zvečer se je videlo, kako je Feucrvvehrlieutenant D. lep izgled loškim gasilcemdajal, ko jo v družbi z vmazanim zmedenim kramarjem Koroščkom in z nekim zbledelim fantičem dražil in grdil, da bi lahko bilo prišlo do tepeža, spoštovane goste iz Trsta, kateri so bili prisiljeni klicati žandarje, ali ti so spali.
Le nekaterim spoštovanim rodoljubom se je zahvaliti, da so 6ramotni prizor ni vršil, in še ko so na voz sedli, zgrajala je tista reva, ki rada laško sliši. Žalostno je, da ima Loka po takih surovežih slabo ime pri ptujcu, ki mu treba za osobno varstvo revolver pri sebi nositi, da zdravo kožo nosi.
čudno je, da je pisana naša Loka tako otročja, nekateri mladiči in tudi stari posnemajo vsako otročarijo kakor opice. Aka stopaš po pisani Loki, ne čudi se, ako zapaziš, ko nekdo v posrebrenoj kapici gnoj kida, to je Feuenvehr, tudi se ne čudi, ako na priliko v okolico, kakor v Cengrob greš, kadar je cerkveni shod, in vidiš trebušnjega
možiceIjna, da ima na rokavih zlato, pod
vratom zlato na kapici tudi, ta je_ čnj _
Feucrwehrhauptman, ki lahko reče: to smo mi.
Le po noči odloži ta srečni Gambri-nov potomec uniformo, ali še takrat se mti sanja, da hodi po cerkvenih shodili na priliko v Cengrobti ali sicer kje, kder je veliko ljudi in da ga vsi gledajo in se mu čudijo, misleč to mora uže turški paša biti.
Dragi čitatelj, kadar pa je pogreb kakega gasilca, to je parada, vse drugač nego v Idriji ltnapovska. Ti bi stcrmel videti vso gardo skupaj, vsak drugači oblečen, le kapice imajo enake. Pred njimi hodi neki Jtirček pravega imena, kateri umetno trobi v rog, bolje od čednika v Badovljah.
Veličastno, kakor kadar smo včasih v Podnu vojake igrali, jaz zavidam srečnega mrliča, ki je s tako častjo zakopan. Vpisati se hočem v to gardo in ko timrjem, zagotovljen sem, da mi ob grobu loški Feucr-wehr aufinaršira in Jurček zatrobi krasno popotnico na uni svet.
Smojka.
h Materije 1'2. junija.
Novi župan g. Kastelec sc je odpovedal županovanju, ker mu kot opravilniku ne zadostuje čas. Poleg g. Zupančiča bi bil ta naboljši za taj posel; on je tudi posebno umen in tudi požrtvovalen za našo učilno. Veseli nas nekatere, da tukajšnji seljak poskusi, kaj se pravi dobro in pametno žu-paniti, ne pa samo z vrati treskati v župa-novej pisarni, ako mu kdo neče biti za tnalo. Istarski mužik je še prezapuščen, da bi znal štovati izvrstnega svojega župana. Naš narod še ne zna, kaj mu je nujno potrebno. On se hoče držati le „starine,** a pogublja-joče „starine," Za školo je tukajšnji seljak vrlo vnet, samo to mu ne gre v glavo, kako li more bivati učilna drugje, nego pri cerkvi in „žegnu." .vadaj izmro vraže?
Letina kaže navzlic dolgej zimi podo-bro. Samo sliv letos ne bode nič. — Narod tu ne boleha, kajti tu so 100 letni starci, kateri se izvažajo led in drva v Trst! ltadi mrzlice se nikedo za trebuh ne drži. Torej nam treba le Še dušne sile raztegniti. Najboljše kladivo za to so narodne učilne*
Iz Istre 14, junija.
Ljubljanski nTagblatt* in vrla slovenska narodnjakinja. — Da mi nij evangelije eden ali drug časnik, rad vendar čitam novine raznih barv. Zgodilo se je, da sem naletel pred nekoliko dnemi na jako zanimljivo mjavkanje ljublj. „Tagblatta," kateremu so začele uže kmetske djevojke praglavicc delati. V 117. broju t. 1. donasa spomenoti list, „da je agitovala (šuutala) ob času bir-movanja onikrat Lucinka Kraljičeva v St. Vidu proti vladiki Pogačarju kot proti odločnemu neprijatelju naroda s tem, da je dejala šentviškim kmeticam, naj ne dajo bir-movat svoje dece vladiki, ki je nemškutar. Ker pa ona pri teh ničesa ne opravi, kvanta dalje lažnjivi blatni list, obrne se do va-
ških mladeničev, naj za dobro plačilo podro maje, v St. Vidu vladiki postavljene. V četvrtek večer pa so ga vrlo pili fantje na račun slovenske „amazone," v petek zjutraj na vse zgodaj pa so bili na tleh vsi maji. Župnikovinski svečenici in cerkveni starešine so se radi tega jako srdili. Na mah se zopet postave novi maji, ne da bi bili proti temu kaj demonstracije delali vaški fantje." Tako „Tagblatt." Jaz pako dobro podučen možem izrekati: da jc vse to grda izmišlje-nost „Tagblattova" razven tega, da so mlaji v petek zjutraj faktično ležali.
Povod razlivanju „Tagblattovega" žolča pa je vsakako to, da je Kraljičeva Lu-cinka ko omikana kmetska hči radi svojega neustrašnega značaja, izrednega talenta in gorečosti za svoj narod jako uplivna osoba . v ljubljanskoj okolici. Ona jc v očetovej hiši poštarica in ujedno tajnica tamošnje narodne čitalnice. Jaz sam sem se prepričal, da jo tamošnji možaki prav radi poslušajo, ko jim govori o naših narodnostnih odnošajih. Da, ona jc duša socijalnoga života v Št. Vidu, dasi tudi ima le kacih '20 let. Njezin divni pevski glas mora navdušiti še tako zaspanega človeka za narodnost, kadar ona aranžira besedo v čitalnici.
Da jc pa naša vrla Spartanka bila ke-daj nezadovoljna s premeščevanjcin novega narodnega zastopnika v ljubljanskem mestnem zboru g. Kljuna, to se jej pač ne sine za zlo jemati, prav nič. Utegne biti, da je ona vzdihnila v pričo kaccga St. Vidčana radi ukaza g. Pogačarja: da naj gre Kljun iz Ljubljane; a nikedar pa jej nij na misel došlo, da bi bila ona tacega kaj počenjala, kar jej po krivem očita umazani list.
Djevojke naše in ženske! no dajte se ustrašiti radi tacega postopanja naših du-šmaninov, kajti baš ve možete biti rešiteljice narodu našemu, kakor sti bili rešiteljici Rimljanom tudi baš ženski: mati in so-pruga patricija Korijolana. Živela torej vrla Šentvidčanka Lucinka!
P. K.
V Skednji Jo. junija.
V premnogih zmešnjavah in velikih nepriličnostih pri pobiranja davkov treba, da spregovorim par besedij. Davkarskc knjige so v takem neredu, da se kmet ne ve, je li plačal ali ne, ima kaj zaostalega, ali ne, s kratka: kmetje smo v davkarskih in drugih zadevah pri magistratu, kakor Turek pri pridigi, samo toliko je razločka, da smo mi raja in magistrat Turek, ki nam svoje zveličanjc vsiljuje v jeziku, katerega mi ne umemo. Magistrat pošilja nam okoličanom liste s zaporedno številko ; zakaj nij pridjana še tavolarna številka, da bi se precej znalo, čigav je list, ki ga je odposlal. Kadar sluga raznaša liste po vasi, nastane prava babilonska zmešnjava, kajti nobeden ne ve, pri čem da je. Pulimo so mej sabo, nekteri noče lista vzeti rekoč, da nij njegov, drugi pravi, ta nij moj, jaz sem prepisal in se ne pečam nič, tretji ga zopet nese na dom od enega do drugega rekoč:
Vzemi, to nij moje in tako nazadnje nobeden ne ve kako stvar stoji.
Ker vlada pri magistratov! davkariji turški red, zaostalo jc toliko davka, in dokler se red o tej stroki ne povrne, bodo davki zaostajali.
Da bi se stvar zboljšala in nepriliki v okom prišlo, moral bi naš zmeden magistrat to-lc storiti: Naj bi dal vsacemu gospodarju davkarsko knjižico, v katerej bi moralo biti odločeno za vsako tavolarno številko par strani, kjer bi se zaznamoval dolg od številke in posestnik. Naj bi bili predeli (rubrike) lepo vrejeni, da bi so znal dan, mesec, leto plačila.
Mi mislimo, in to eo uineje samo ob sebi, da je si. magistrat naš služabnik, pa kaj bi ne bil za toliko ogromnih novcev, toraj naj bi nam tudi slavni magistrat pošteno pravičen bil. Njegova dolžnost pa je, da nam je pravičen in da nc prezira glasov svojih občinarjev, kakor se je doslej vedno godilo. Čudno logiko ima nas si. magistrat; pri vsakoj priliki, kadar gro za plačilo v okolici, povdarja, da sta mesto iu okolica ena občina, ko pa koristi okolico na vrsto pridejo, takrat se protivijo vsi uradniki na magistratu kaj storiti, samo, kadar gre za polaščevanje, takrat pa se dela z veseljem i 11 dobrim srcem, ako je mogoče materi Italiji kakega uda v naročje potisniti in osrečiti z sveto italijanščino.
Na dalje tirjamo, da si. magistrat začne vendar uže z okolico slovenski urado-vati, in poživljamo vse okoličane, naj v vsakej priliki pismeno in ustmeno z magistratom, kakor z vsemi druzimi uradi, v slovenščini poslujejo. Le s tem jih primoramo, da izvršujejo imenitni člen 19. državnih osnovnih postav. Ako pa ne boste prošenj in drugih listin v slovenščini oddajali uradom, nikoli ne:,bfode konca te krivice.
Nikakor se ni treba bati, da se vam prošnjo odbijejo, če nijso v laščini ali v nemščini, to so prazne misli in neumna bo-ječnost in hlapčevanjc.
Postava je, da ima jezik avstrijskih dežel v šoli, v uradu in v javnem življenji enako pravico, zato pa moramo mi urade siliti, da to postavo spolnujejo, ker sami tega nečejo, če tudi so prisegli, ker jim jc laščina i nemščina bolj gladka, kar pa nas prav nič ne briga.
Več davkoplačevalce o, ---
Politični pregled.
V notranjej politiki je zdaj to najvaž-niše, da je „iuašina„ obstala i da se, kakor jc uže tudi poprej bila navada, vsak dan konfiscira nekoliko federalističnih časnikov, to menda zato, da nekateri gospodje ne ostanejo brez branja.
Zunanja politika jc jako zmešana. Zdaj gre za to, ali je Turčiji še dalje živeti, ali nc. Angleška vlada podaljšuje njeno umiranje, Rusija se v pest smeje, ker ve, da jej dedščina ne otide; Bismark kuha liin, da bode cipce lovil, ko pride čas ; Avstrija
ima smolo, kamor sede, povsod se hlače primejo.
Muktar paša je pripeljal v Nikšič 18000 tovorov živeža, vstaša na vsej poti skoz Dugo nobenega nij videl, to jc čista resnica in iz tega se mora sklepati, da imajo vstaši poseben namen, ali pa je resnično, kar se iz navadno dobrega vira poroča, namreč, da, ima po dogovoru treh cesarjev Hercegovino dobiti Crnagora i Bosno Sibija. Nekaj enaccga je skoraj gotovo na dnevnem redu, ker sicer nc moremo umeti, zakaj še zdaj Srbija i Crnagora nijste pričeli vojne na Turka. V nekterih dneh mora biti vse to jasno. Toliko jc gotovo uže zdaj, da Turčija no more ohraniti sebi teh dveh dežel i da se tudi Bulgarija kmalo otrese turškega jarma. Uže prav!
—'rrAn/iPJinfuw.—
Domače stvari.
Novo organizacijo sol v Trstu in okolici v redi sednj magistrat; po okolici na-nicrjavu baje laščiuo vsiljevati, vzlasti za Rojan je odločen četvrti razred z laškim učnim jezikom, kakor tudi še en razred za dekliške šole z laškim jezikom.
Rojancc je učitelj Bonin pri uredbi III. razreda oslcparil, in so mu verjeli, da bo laški jezik le šolsk ne pa učni predmet.
Mestno sveto val stvo je takrat na malo število podpisov precej dovolilo laški tretji razred v Rojanu, če tudi so naši okoliški poslanci vrlo branili našo narodnost. Magistratov privrženec Bonin je laščiuo nasve-toval ter kmete nagovarjal in jih slcparil z lažmi, da bo učni jezik slovenski in laški le predmet. Prevaril jc celo odlične narodnjake g. g. Primožiče, katerih podpisi so naj veljavniši, na katere se jc referent tudi opiral.
Zdaj pa sta omenjena dva gospoda poleg mnogo poprej podpisanih svoje ime podpisali na novo prošnjo ki se je uže magistratu izročila. Ta prošnja zahteva, naj so napravi četrti razred z slovenskim učnim jezikom, ter naj se odpravi luški jezik iz sedanjega tretjega razreda. Prošnja ima lastnoročne podpise samo odličnih posestnikov. Kaj poreče temu svet bodemo videli. Ako bi sc bili podpisi jemali s križcem, dobilo bi sc jih na stotine. Izrazujcmo javno hvalo g. g. Primožičem, ki so ko veljaki svoje prejšnjo podpise z novimi vničili in sleparijo lahonskega nepraktičnega učitelja javno priznali.
* ••
*
Procesije sv. R. Telesa dan v Trstu in naslednjo nedeljo po okolici so se vršile v najlepšem redu ; odlikovala sc je letos posebno škedenjska župnija z novo krasno cerkveno zastavo in z novimi ličnimi svetilniki. Jutri bo procesija pri sv. Ivanu in v Tre bičali.
* *
*
Trannvai ali žclczaica po mestu
in nesreča. Tudi v Trstu imamo železnico po mestu, katera ni pripravna za Trst, ker ima premalo širokih ulic. Človek po mestu
hodeč je vedno t nevarnosti povožen biti, ker razen železnice drdrajo vedno omnibusi in kočije sem ter tja. Kes da je po ulicah hodnik zraven hiš za peš ljudstvo, ali pri ▼ednem drenjanju in sreča vanj n ni moč samo po hodniku hoditi. Vtorck 13. p. t. je bil povozil tak železničin voz staro gluho ženo, ki ni slišala voznikove piščalke, potrl jej je voz obe nogi tako, da je v četrtek
na sv. Telesa d;«n umrla.
* *
*
Omctlilo smo u/.e, da jo gosp. Ziinolo ustanovil pogrebsko napravo v Trstu i več drugih bližnjih krajih ter priporočili njega, ker je postavil nizke cene in obečal, da bode ubogim brez plačila stregcl. — Sedaj lahko rečemo, da je ostal mož beseda, z dobro postrežbo in prekrasno opravo si pridobil skoro vse občinstvo, katero največ
pogrebov njemu zaupa.
* *
•
V nedeljo 2. julija bode v Preserji poleg Komna krasna narodna zabava. Znana je marljivost tamošnjega spoštovanega kmeta Foičiča, ki si je z velikim trudom napravil murvo z dvanajstimi vrhovi, da je kakor utica urejena na tej murvi, ki ima tri nadstropja, 50 osob okrog miz na klopeh lahko sedi. V 25 Jetih si je vredil to murvo, da je znamita postala. Ker bode jako zanimiva narodna zabava omenjeno nedeljo, pričakuje se mnogo rodoljubnih gostov iz Gorice in Trsta.
* * *
Pošta obropann, je bila 10. t. pri
sv. Vincenciju v Istriji. Sest namazanih roparjev je napadlo ob treh popoldne kočijo z streljanjem, spremljevalca so ubili in ga se saboj v šumo ulekli, stolkli železno skrinjo od voza, katerega je moral postiIjon v kraj ceste zapeljati in vzeli blizo 2000 gl. 20. t. m. pa nam je pisal prijatelj, da so ulovili načelnika roparjev in ga odpeljali v
Rovinj, imel je še 370 gl. pri sebi. • *
*
Nesreče. Pretekli teden je padel mornar z visocega jambora, ko je nekaj vezal na italijanski ladiji, na krov ter se ubih Isto tako je padel tesar z galerije i a železnici, kder podirajo streho, ter si zlomil roko i nogo in se hudo poškodoval, ker jo
še debelo drevo nanj padlo.
* *
*
Ubil se je bogat Cerk vtorek zjutraj. Skočil je skoz okno iz tretjega nadstropja. Ko so ga v njegovo stanovanje nazaj prinesli je uiurl.
POSLATVO >.
Na podlogi brošurice **), katero sem te dni razposlal po končanji znano kritike zadevajoče mojo zadnjo knjižico: „Kratek razgovor o bolj važnih dosadanjih iznajdbah,"
*) Natisnoli smo to, dn gosp. Godina ne bode mogel nam očitati, da srno mu odbili odgovor na kritiko.
•♦) Ki se prodaja tiredmkn „Edinosti* po pismenem zaukaza gosp. Godino po 40 kr., drugim pa po 20 kr.
oznanja gosp. kritikar, da se bo še prikalo ali nekaj drugače kritikovalo (brilo!). Pi» naj le; saj sem mu vž<5 sam to svetoval. Sicer nije moja misel na to kak ozir imeti ali kaj odgovarjati, ako mi jeden aH drngi izmed mojih znancev morda ne povt'1, da se nahaja v tem pikanji tudi kako obrekovanje ali kaka posebna laž ***); ker jaz ne bom se ponižal, da čitam še vprihodnjc časopis „Edinost" '). Ako bode gospod kritikar (bri-ver) druge reči zastran mene v njem objavljal, posebno za smeh, kakor on žuga, za to ne born jaz nič sc brigal — vže z ozirom na to, da „pri nas vsak le svojo terdi4 (naj si bo pA tako ali tako!). —
V čem da si jo kritika izvirek imela, sem vže v brosurici resnično a) povedal, razložil in tudi dokazal •''). To jo meni zadosti! Zdaj naj pa gospod C.... brije, kakor mu je drago. Komu da sc bodo vendar to
***) Ne govorite o obrekovanji i lažeh; kritika nij obrckovalft i legnln, ampak gov< rila ostro resnico; Vaša brošurica nij bila tako poštenu.
') Grozna nesreča!
') Nij bilo resniuro ne, ampak neresnično in obrekljivo; svojo poštenje zastavimo, da kritikar nij pisni tist h dveli sestavkov, zoper kntera ste Vi tako divjali. Pisal ju je drug gospod, kateremu sto tudi doli imo „strupena kniu" i 5o druge lepo priimke. Strupenih kač jo tednj vee. Kritikar nikoli nobeno stvarce nij pisal, katera bi mogla Vas kaj zadeti, to lahko verujeto na pošteno besedo »nevednemu /akitnt," katerega navada nij, da bi se legal in obrekoval. Zdaj ve»te, eo hoeote, kako ostudno je Vašo ravnanje.
") Dokazal ? Neko druga beseda bi tuk-j bila na pravem mestu.
priknpovalo, je vže znano; sicer okoličanom, mojim domačincem — katerim pravijo la--honi „šravi" nam.„sTaviM! — se gotovo ne bode! *).
J. Godina- Verdelski.
4) Pušica, katero ste v lisičjej prekanjenosti •prožili kritikarju v nečuvnni hrbet, nij zadela, prihranjena je Vaš m prsom. Nobena roka se nij našla. To omenjamo, ker morebiti še no veste. Briii ne bode več dosti treba, ker ste si kožo strgali z glave, to kožo pokaženo ljudstvu, ko pride čas, da bo videlo, kdo in kaj sto Vi. Ste ruiumeli?	Ureiin.
Listnica uredništva.
O. Tj.'"/j. v Ljubljani: prihodnjič, da si nam zdrav, oglasi se večkrat pričakujemo. — Jurij Gerdolj v It. : Vašega dopisa nismo prejeli, le zdanje pismo. — G. K. F. v P.: srčna hvala, takih rodoljubov uam
v
manjka. — G. G. St. st. Do. Ist. oglasite se knj. — G. g. P. T. in K. M. v Gradcu: sta se živa ? pozdravita mi g. R.
Dobra (lomača kapljica!
m
Kdor hoče dobre vinske kapljice poku-siti, naj se potrudi k nama v Iiojan ; nastavili smo svoj pridelek domti pri Primožičih.
Brata Primožiča.
450,000 mark
jo glavni dobitek od vlade brtiušviske garantiranoga denarnega sreč-kanja, pri kameni se morajo v malo mesecih določiti ti-le dobitki:
M.
1 ti	300000	M.	1	a	8000
1 *	150000	n	3	y>	6000
1 „	80000	n	27	H	5000
i „	60000	rt	42	Ji	4000
2 „	40000	»	255	n	3000
1 *	36000	n	5	»	2000
6 »	30000	»	12	n	1500
1 «	24000	»	1	n	1400
1 *	20000	n	400	»	1200
1 H	18000	rt	23	i»	1000
H „	15000	n	G48	n	600
2 „	12000	n	1000	rt	300
17 *	10000	»J	in 41,037 dobitkov z 240,		
Skupaj:					
8,696,000 mark.
Prvo srečkanje bode 20. in 21. julija t. m.
Preglede pošiljamo na pregled brez plačila, da se vsak lahko prepriča, da je to srečkanje pošteno.
Vetja ■/„ izvirna srečka 16 mark, ali 8 gl. 80 kr. av. v.; V-j — 8 mark, ali 4 gld. 40 kr. av. v. — V4 — 4 marke, ali 2 gld. 20 kr. av. v.
Naročila od zunaj se vgotovljajo proti poslatvi zneska, ali postnega povzetja, brez odloga, zamolčljivo in zvesto, tudi se razpošlje uredska listina dobitkov precej po določbi.
Pozvedbe o nase j firmi, ki uže veliko let dela, lahko se dobivajo pri vsakem bankirju ali Irgovču. Obrača naj se vsak na podpisane, katerim je vodstvo prodajo teh srečk zaupalo.
Bratje Lilienfeld,
Bankno in državnih papirjev upravatvo
v HAMBURGU.
Lastnik izdatci j in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.