STATUT OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA VSEBINA I. TEMELJNE DOLOČBE 3 II. SPLOŠNE DOLOČBE 3 III. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 3 1. Zbori delavcev, zbori delovnih Ijudi in občanov ter referendum 3 2. Javna razprava 4 3. Družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanje 4 4. Krajevne skupnosti 4 5. Samoupravne interesne skupnosti 5 6. Družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva 5 IV. PRAVICE IN DOL2NOSTI OBČINE 5 1. Družbeno planiranje 6 2. Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja 6 . 3. Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb 6 4. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščita 7 5. Varstvo borcev NOV 7 6. Varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti 7 7. Kadrovska politika 7 8. Javnost dela, obveščanje in družbeni sistem informiranja 8 V. OBČINSKA SKUPSČINA 8 1. Položaj in pristojnost 8 2. Delegacije in delegati 8 3. Sestava 8 4. Pristojnosti in delo zborov 9 5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine in predsedniki zborov 11 6. Delovna telesa občinske skupščine in njenih zborov 11 7. Sekretariat občinske skupščine 11 8. Poslovnik občinske skupščine 12 VI. IZVRŠNl SVET OBClNSKE SKUPŠČINE 12 1. Položaj in pristojnost 12 2. Sestava izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti predsednika in članov izvršnega sveta 12 3. Način dela izvršnega sveta 12 4. Razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine 13 5. Razmerja izvršnega sveta do izvršnega sveta mestne skupščine in iz-vršnih svetov skupščin Ijubljanskih občln 13 6. Razmerje izvršnega sveta do družbenopolltičnlh organizacij 13 7. Razmerja izvršnega sveta do družbenih svetov 13 8. Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnih interesnih skup-nosti 13 9. Razmerje izvršnega sveta do organizaclj združenega dela 14 10. Razmerja izvršnega sveta do občinskih upravnih organov 14 11. Razmerje izvršnega sveta do krajevnih skupnosti 14 VII. OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLU2BE 14 1. Funkcija občinskih upravnih organov in strokovnih služb 14 2. Temelji organizacije občinskih upravnih organov 14 3. Razmerje občinskih upravnih organov do občinske skupščine 15 4. Razmerja občinskih upravnih organov do izvršnega sveta 15 5. Razmerje občinskih upravnih organov do mestnih upravnih organov 15 6. Razmerje občinskih upravnih organov do družbenopolitičnih organiza- cij, družbenih organizacij in društev v občini 15 7. Razmerje občinskih upravnlh organov do samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela 15 8. Razmerje občinskih upravnih organov do krajevnih skupnosti 15 9. Razmerje občinskih upravnih organov do delovnlh IJudi in občanov 15 10. Razmerje občinskih upravnih organov do družbenlh svetov 15 VIII. DRU2BENI SVETI 15 IX. OBČINSKI PRAVNI AKTl 16 X. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH, JAVNIH IN DRUGIH DRU2BENIH FUNKCIJ 16 XI. PRIZNANJA OBČINE 17 XII. SODELOVANJE OBClNE Z DRUGIMl DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUP-NOSTMI IN MEDNARODNO SODELOVANJE 17 1. Vključevanje občinske skupščlne v delo mestne skupščlne 17 2. Vključevanje občinske skupščine v delo skupščlne Socialistlčne re-publike Slovenije 17 3. Medobčinsko sodelovanje 17 4. Mednarodno sodelovanje 18 XIII. SPREMEMBE STATUTA OBČINE 18 XIV. KONČNE DOLOČBE 18 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA 18 SKUPSCINA OBČINE LJUBUANA-ŠIŠKA Predlog 20.1.1986 STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Skupščina občine Ljubljana-Šiška je na podlagi 185. čle-na ustave Socialistične republike Slovenije na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skup-nosti in družbenopolitičnega zbora, dne ... po razpravi v Socialistični zvezi delovnega Ijudstva sprejela kot skupni dogovor delavcev, delovnih Ijudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, sa-moupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samo-upravnega povezovanja in združevanja v občini STATUT OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA I. TEMELJNE DOLOČBE Lčlen V občini Ljubljana-Šiška (v nadaljnjem besedilu: obči-na) kot samoupravni in temeljni družbenopolitični skup-nosti, ki temelji na samoupravljanju in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih Ijudi, delovni Ijudje in občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj ter uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti ter opravljajo druge družbene zadeve. Pri uresničevanju svojih skupnih interesov v občini od-ločajo delovni Ijudje in občani, organizirani v organizacije združenega dela, v krajevne skupnosti, samoupravne inte-resne skupnosti in druge oblike samoupravnega združeva-nja ter v druge samoupravne organizacije in skupnosti, v družbenopolitične in družbene organizacije ter društva, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovar-janjem ter prek delegatov v občinski skupščini in v drugih organih samoupravljanja. 2. člen Delo skupščine občine, njenih organov in drugih orga-nov v občini je javno. Vsi organi so dolžni skrbeti, da je javnost obveščena o sprejemanju in izvajanju vseh po-membnih odločitev. Načelo javnosti se lahko omeji samo v primerih in v obsegu, določenem v statutu v skladu z ustavo in zakonom. Da bi zagotovili možnost izražanja, usklajevanja in od-ločanja o skupnih interesih delavcev, delovnih Ijudi in ob-čanov, organi v občini skrbe v skladu s statutom za pra-vočasno in popolno obveščanje javnostl. 3. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samo-upravne interesne skupnosti in druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, dele-gacije in delegati imajo pravico podati pobudo za ugoto-vitev politične odgovornosti delegatov, funkcionarjev skup-ščine in imenovanih delavcev upravnih organov ter drugih strokovnih služb. 4. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti In dru-ge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopoli-tične in družbene organizacije, društva in občani imajo pravico dajati pobude za reševanje družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj v občini. 5. člen Vsi organi oblasti in samoupravljanja in drugi nosilci sa-moupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so dolžni zagotavljati pogoje za uresničevanje interesov, pravic, ob-veznosti in odgovornosti delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov v družbenoekonomskih in političnih odnosih, zlasti pa v delegatskem sistemu. Dolžni so izvrševati svoje pravice in dolžnosti tako, da je mogoče uresničevati družbeno nadzorstvo nad njihovim delom. 6. člen Občina se v skladu z zakonom združuje z drugimi obči-nami na območju Ljubljane v mesto Ljubljana (v nadalj-njem besedilu: mesto) kot samoupravno mestno skupnost občin in posebno družbenopolitično skupnost. V mestu uresničujejo delavci, delovni Ijudje in občani tiste skupne interese ter izvršujejo tiste pravice in dolžno-sti, ki so jih poverili mestu in so določene v statutu mesta. II. SPLOŠNE DOLOČBE Občina je pravna oseba. Občino kot pravno osebo zastopa izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet), kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja z zakonom ali s tem statutom drugače določeno. Sedež občine je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1. 8. člen Območje občine je določeno z zakonom. 9. člen Občan občine je vsak državljan Socialistične federativ-ne republike Jugoslavije, ki ima stalno prebivališče v ob- čini. 10. člen Praznik občine je 22. junij. Na ta dan leta 1941 je bilo na njenem območju ustanovljeno glavno poveljstvo sloven-skih partizanskih čet. III. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OBČINI 11.člen Delovni Ijudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve z odločanjem na zborih, z referendumom in drugimi oblikami osebnega Izjavljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupno-stih, v samoupravnih interesnih skupnostih in v drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih, po delegatih v or-ganih upravljanja ter organizacij in skupnosti, s samo-upravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, po delegacijah in delegatih v občinski skupščini in skup-ščinah drugih družbenopolitičnih skupnosti, kot tudi z us-merjanjem in nadzorstvom dela organov, odgovornih skup-ščinam. 1. Zborl delavcev, zborl delovnih Ijudl In občanov ter referendum 12. člen Statuti organizacij združenega dela ter drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti določajo vprašanja, o katerih odločajo delavci, delovni Ijudje in občani na zbo-rih delavcev oziroma zborih delovnih Ijudi In občanov ter način njihovega sklicevanja in postopek za delo. 13. člen Občinska skupščina lahko razpiše referendum, da de-lavci, delovni Ijudje in občani neposredno odločajo o po-sameznem vprašanju, da se v naprej izjavijo o predlogu odloka ali drugega akta iz njene pristojnosti ali da po-trdijo že sprejeti odlok ali drug akt občinske skupščine. 14. člen Občinska skupščina mora razpisati referendum za spre-jem odločitve u uvedbi samoprispevka, javnega posojila in v drugih primerih, določenih z zakonom. Razen v primerih iz prejšnjega odstavka mora razpisatl referendum tudi, kadar to zahteva posamezen zbor občin-ske skupščine iz svojega delovnega področja, najmanj tretjina zborov delovnih Ijudi in občanov v občini, najmanj tretjina krajevnih skupnosti v občini, občinska konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva ali občinski svet zveze sindikatov. Zahteva za razpis referenduma mora biti obrazložena. V zahtevi mora biti jasno izražen predmet referenduma. Občinska skupščina mora razpisati referendum najpoz-neje v 60 dneh od sprejema zahteve za razpis. 15. člen Razpis referenduma v občini lahko predlagajo družbe-nopolitične organizacije v občini, krajevne skupnosti, te-meljne in druge organizacije združenega dela v občini, samoupravne interesne skupnosti za območje občine, zbo-ri delavcev ter zbori delovnih ljudi in občanov. O predlogu za razpis referenduma mora občinska skup-ščina odločiti v 60 dneh in skleniti, da se referendum raz-piše ali zavrniti predlog za razpis. O svoji odločitvi mora občinska skupščina obvestiti predlagatelja. 2. Javna razprava 16. člen Z javno razpravo o najvažnejših zadevah, pomembnih za potitični, gospodarski, družbeni, kulturni in socialni raz-voj, zagotavljajo delavci v združenem delu ter delovni Iju-dje in občani v krajevni skupnosti z neposredno in aktiv-no udeležbo uresničevanje svojega odločujočega vpliva pri pripravah in sprejemanju odločitev o zadevah skupne-ga in splošnega pomena. 17. člen Občinska skupščina mora dati pred sprejetjem v javno razpravo osnutke: — statuta občine ter njegovih vsebinskih sprememb in dopolnitev; — dolgoročnih in srednjeročnih planskih aktov; — razpise javnega posojila in občinskega samoprispev-ka; — predpisov, ki nalagajo delavcem, delovnim Ijudem in občanom nove materialne obveznosti; — drugih predpisov oziroma aktov, za katere to določa zakon. 18. člen Zadeve, ki so predmet javne razprave, se obravnavajo v vseh oblikah samoupravnega in družbenopolitičnega or-ganiziranja delavcev, delovnih Ijudi in občanov. 19. člen Javno razpravo organizirajo in vodijo družbenopolitične organizacije, in sicer Socialistična zveza delovnega Ijud-stva v krajevnih skupnostih, zveza sindikatov pa v združe-nem delu. 20. člen Predlagatelj oziroma organ, ki odloča o zadevi, dani v javno razpravo, je dolžan: — javno objaviti osnutek akta in zagotovitl, da se de-lovni Ijudje in občani z njim pravočasno seznanijo; — obrazložiti predlog in navesti družbene, ekonomske in druge razloge za njegov sprejem; — določiti prlmeren rok za Javno razpravo; — zagotoviti strokovno obdelavo mnenj, stališč in pred-logov; — obravnavatl predloge, stališča in mnenja iz Javne raz-prave In se do njih opredelltl; — obvestiti udeležence Javne razprave o stallščih, ki jih je zavzel do predlogov Iz javne razprave. 3. Družbeno dogovarjanje In samoupravno ' sporazumevanje 21.člen Z družbenim dogovorom se zagotavlja In usklajuje sa-moupravno urejanje družbenoekonomskih in drugih odno-sov, ki so širšega pomena za udeležence dogovora all splošnega družbenega pomena. 22. člen S samoupravnlm sporazumom se urejajo In usklajujejo družbenoekonomski in drugi samoupravni odnosi ter inte-resi v družbeni reprodukciji in v drugih oblikah uresniče-vanja družbenoekonomskega položaja delavcev in drugih delovnih Ijudi ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti. 23. člen Občinska skupščina sklepa družbene dogovore in samo-upravne sporazume, kadar z njim! prevzema materialne ob- veznosti, izvršni svet pa takrat, kadar gre za izvajanje v družbenem planu, odlokih ali na drug način dogovorjene politike ali za katere ga občinska skupščina posebej po-oblasti. 24. člen Izvršni svet in pristojni upravni organi so dolžni sprem-Ijati izvrševanje ter zagotoviti evidenco družbenih dogo-vorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec je skupščina oziroma njen izvršni svet, o tem poročati skup-ščini ter predlagati ustrezne ukrepe. 4. Krajevne skupnosti 25. člen Občani v naselju, delu naselja ali v več naseljih, imajo pravico in dolžnost, da za uresničevanje določenih skup-nih interesov in potreb ustanovijo krajevno skupnost kot temeljno samoupravno skupnost. S samoupravnim sporazumevanjem in na drug način se občanl, organizirani v krajevni skupnosti, povezujejo z or-ganizacijami združenega dela, s samoupravnimi interesni-mi skupnostmi, krajevnimi skupnostmi ter z drugimi sa-moupravnimi organizacijami in skupnostmi, ki so zaintere-sirane za sodelovanje in so dolžne sodelovati pri zado-voljevanju teh interesov in potreb ter opravljanju nalog. V krajevni skupnosti se povezujejo tudi občani, organizi-rani v družbenopolitičnih ter družbenih organizacijah in društvih. Občani, organizirani v krajevni skupnosti, sodelujejo pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini, mestu in širših družbenopoli-tičnih skupnostih. 26. člen Občani, organizirani v krajevni skupnosti, se lahko zdru-žijo z drugo krajevno skupnostjo, odločijo za razdružitev večje krajevne skupnosti v dve ali več novih krajevnih skupnosti ali o izdvojitvi dela krajevne skupnostl v samo-stojno skupnost oziroma njegovi priključitvi k drugi krajev-ni skupnosti (v nadaljnjem besedilu: prostorsko preobliko-vanje krajevne skupnosti), če so dani pogoji za uresniče-vanje skupnih interesov in potreb. 27. člen Pobudo za prostorsko preoblikovanje krajevne skupno-sti lahko dajo: — zbor delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti ali njenem delu; — skupščina krajevne skupnosti ali njen svet; — krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega Ijudstva ali druga družbenopolltična organlzacija v krajev-ni skupnosti; — zbor delavcev organlzaclje združenega dela, ki ima sedež v krajevni skupnosti. O pobudi za prostorsko preoblikovanje krajevne skup-nosti da mnenje občinska organizacija Socialistične zveze delovnega Ijudstva. 28. člen Javno razpravo o prostorskem preoblikovanju krajevne skupnosti organizira krajevna organizacija socialfstične zveze delovnega Ijudstva na prizadetih območjih; javna razprava traja najmanj dva meseca. V javni razpravi se mora ugotoviti, ali so podane mož-nosti za predlagane statusne spremembe glede na na-slednja merila: — obstoj skupnih potreb in interesov na ekonomskem, komunalnem, socialnem, kulturnem in drugih področjih ter možnosti za njihovo zadovoljevanje; — obstoj zaokrožene, urbane in socialne enote (npr. vas, soseska, več med seboj povezanih manjših naselij) s skupnim središčem; — obstoj materialnih, družbenopolitičnih, prostorsklh in drugih možnosti za uresničevanje samoupravljanja. O prostorskem preoblikovanju krajevne skupnostl odlo-čajo delovni Ijudje in občani z območja vsake krajevne skupnosti, kjer se nameravajo opraviti statusne spremem-be z referendumom. 29. člen Organizacijo in delo krajevne skupnosti ureja njen sta-tut. Statut sprejme po opravljeni javni obravnavi, ki jo or- ganizira socialistična zveza delovnega Ijudstva, najvišji sa-moupravni organ krajevne skupnosti z dvotretjinsko veči-no glasov vseh delegatov. 30. člen Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter opravljanje nalog občani v krajevni skupnosti s samoupravnimi sporazumi in družbenimi do-govori na podlagi programa in plana razvoja krajevne skup-nosti ter v skladu s statutom te skupnosti oziroma občine združujejo svoja sredstva, ki jih prispevajo s samoprispev-kom, delom ali pridobijo na drug način: — z delom dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih or-ganizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti; — s sredstvi, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupVavnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje pro-grama krajevnih skupnosti in za zadovoljevanje komunal-nih, socialnih in drugih potreb občanov v krajevni skup-nosti; — z delom davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s plani in programi razvoja krajevne skupnosti, občine, mesta; — z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine; — s prostovoljno združenimi sredstvi družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti; — z drugimi sredstvi. 31. člen Merila za udeležbo posamezne krajevne skupnosti v proračunskih sredstvih občine se določijo s posebnim spo-razumom, sklenjenim med krajevnimi skupnostmi in izvrš-nim svetom občinske skupščine. 5. Samoupravne interesne skupnosti 32. člen Za zadovoljevanje svojih osebnih ter skupnih potreb in interesov na področju družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ustanavljajo delavci, delovni Ijudje in občani neposredno a!i prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti samoupravne interesne skupnosti za območje občine, mesta ali širše območje. Delavci v združenem delu, ki opravljajo dejavnosti za področje posameznih samoupravnih interesnih skupnosti, imajo na podlagi svobodne menjave dela enak družbeno-ekonomski položaj, kot delavci v drugih organizacijah zdru-ženega dela. 33. člen V samoupravnih Interesniti skupnostih s področja druž-benih dejavnosti uresničujejo delavci, delovni Ijudje in ob-čani pravice in obveznosti iz vzgojno-izobraževalnega si-stema, skrbijo za razvoj raziskovalne, kulturnih in telesno-kulturnih dejavnosti in za zaposlovanje, uresničujejo pra-vice iz zdravstvenega varstva, otroškega varstva, socialne-ga skrbstva ter invalidsko-pokojninskega zavarovanja. 34. 6len V samoupravnih interesnih skupnostih s področja mate-rialne proizvodnje skrbijo delavci, delovni Ijudje in občani za organizacijo in razvoj komunalnih dejavnosti, energeti-ke, stanovanjskega in vodnega gospodarstva, požarnega varstva, prometa in zvez ter drugih dejavnosti. 35. člen Samoupravne interesne skupnosti sodelujejo s skupšči-no občine zlasti pri programiranju razvoja svojih dejavno-sti, pri usklajevanju tega programa s predvidenim gospo-darskim in družbenim razvojem občine, pri sklepanju druž-benih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri uskla-jevanju temeljev planov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti s temelji plana občine ter v drugih zadevah skupnega interesa v skladu z zakonom in tem statutom. 36. člen Odnose med skupščino občine in njenimi organi ter sa-moupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo ta statut in poslovnik občinske skupščine, samoupravni sporazumi o ustanovitvi teh skupnosti, statuti skupnosti in drugi samo-upravni splošni akti. 6. Družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva 37. člen Delavci, delovni Ijudje in občani občine se svobodno združujejo v družbenopolitične in družbene organizacije ter društva kot sestavni del socialističnega samoupravne-ga sistema. 38. člen Delavci, delovni Ijudje in občani uresničujejo v okviru Zveze komunistov, Socialistične zveze delovnega Ijudstva, Zveze sindikatov, Zveze združenj borcev NOV in Zveze so-cialistične mladine naloge, določene s statuti in programi teh organizacij. 39. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v družbenih organiza-cijah in društvih uresničujejo svoje interese in potrebe v skladu z njihovimi statuti in programi. IV. PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČINE 40. člen Delavcl, delovni Ijudje in občani v občini opravljajo funk-cijo oblasti in uresničujejo vse druge skupne interese, ra-zen tistih, ki jih uresničujejo v mestu in širših družbeno-političnih skupnostih. V občini delavci, delovni Ijudje in občani zlasti: — ustvarjajo in razvijajo materialne in druge pogoje za življenje in delo; spremljajo, usmerjajo in usklajujejo go-spodarski in družbeni razvoj; določajo, usklajujejo in ures-ničujejo svoje skupne interese in solidarno zadovoljujejo svoje materialne, socialne, kulturne, telesnokulturne in dru-ge skupne potrebe; urejajo medsebojne odnose; zagotav-Ijajo in organizirajo opravljanje zadev skupnega pomena ter splošnega družbenega pomena in v ta namen ustanav-Ijajo skupne organe družbenega samoupravljanja ter orga-ne oblasti; zagotavljajo neposredno izvrševanje zakonov, če to po zakonu ni v pristojnosti širših družbenopolitičnih skupnosti; zagotavljajo uresničevanje in varstvo ustavnih svoboščin, pravic in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov; zagotavljajo uresničevanje enakopravnosti naro-dov in narodnosti; varujejo zakonitost ter organizirajo in opravljajo družbeno nadzorstvo; zagotavljajo javni red in mir, varstvo Ijudi in premoženja, medsebojno poravnavanje sporov ter organizirajo in uresničujejo družbeno samoza-ščito; urejajo in organizirajo splošno Ijudsko obrambo, iz-vajajo in usklajujejo priprave za splošni Ijudski odpor ter urejajo druga vprašanja s teh področij; — skrbijo za urejanje naselij in drugega prostora, var-stvo človekovega okolja ter za smotrno izkoriščanje zem-Ijišč in stvari v splošni rabi; — z ustanavljanjem in organiziranjem komunalnih orga-nizacij in služb ter z gradnjo komunalnih naprav zagotav-Ijajo zadovoljevanje potreb na teh področjih; — zagctavljajo in skrbijo za varstvo matere, otroka in družbine; občanov, ki niso zmožni skrbeti zase; vojaških, delovnih in drugih invalidov; borcev in žrtev fašističnega nasilja ter za zdravstveno varstvo in socialno varnost de-lavcev, delovnih Ijudi in občanov; — načrtujejo ter po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo razvoj stanovanjske graditve ter smotrno izko-riščanje stavbnega zemljišča in povezujejo vse dejavnike, ki sodelujejo pri graditvi stanovanj, posvečajo posebno skrb stanovanjskim problemom občanov in družin, ki so deležne posebne družbene pomoči; — zagotavljajo in skrbijo za varstvo, vzgojo in izobra-ževanje mladine ter izobraževanje odraslih; ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno-prosvetnih organizacij in dru-štev ter za varstvo naravne in kulturne dediščine; — oblikujejo kadrovsko politiko in zagotavljajo njeno uresničevanje, usklajujejo politiko zaposlovanja in poklic-nega usmerjanja; — uresničujejo sodefovanje z drugimi občinami in druž-benopolitičnimi skupnostmi ter tujimi in mednarodnimi or-ganizacijami v okviru sprejete zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb. 1. Družbeno planiranje 41.člen Delavci, delovnl Ijudje in občani v temeljnih organizaci-jah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih z družbenim planiranjem zagotavljajo: — skupno razvojno politiko za skladen razvoj občine, mesta Ljubljane, Ijubljanske regije In širšlh družbenopoli-tičnih skupnosti; — usklajevanje odnosov v razvoju združenega dela In družbeno kontrolo nad celotno družbeno reprodukcijo; — ustvarjanje pogojev za razvoj proizvajalnih sil in pro-duktivnosti dela, izboljšanje materialnih in drugih pogojev za delo in življenje v občini ter uresničevanje socialistič-nega samoupravljanja; — usmerjanje razvoja komunalnih dejavnosti, drobnega gospodarstva, stanovanjske graditve in drugih dejavnosti, ki so neposrednega pomena za delavce, delovne Ijudi in občane; — prostorsko in urbanistično ureditev ter izkoriščanje zemljišča in dobrin v splošni rabi; — varstvo in izboljševanje človekovega okolja; — krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite. 42. člen Nosilci planiranja sprejemajo dolgoročni plan in srednje-ročni plan razvoja ter letne planske akte za njuno reali-zacijo. 43. člen Dolgoročni plan občlne določa dolgoročne usmeritve razvoja občine in je podlaga za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih družbenih planih. Sprejme ga občina skupaj z drugimi Ijubljanskimi občinami In me-stom Ljubljana kot skupen dolgoročni plan občin in mesta. Srednjeročni plan občine je temeljni planski akt, ki na podlagi dolgoročnega plana konkretneje opredeljuje poli-tiko, usmeritve, cilje in naloge družbenoekonomskega raz-voja občine za obdobje petih let. 44. člen Občina lahko sklepa z mestom Ljubljano in drugimi ob-činami dogovore o skupnih temeljih planov in skupnih na-logah medobčinskega pomena. Dogovore podpiše izvršni svet občine, potem ko jih je obravnavala skupščina občine. 45. člen Za pripravo družbenega plana občine je odgovoren iz-vršni svet. Izvršni svet je dolžan spremljati uresničevanje spreje-tega družbenega plana in občinski skupščini najmanj en-krat letno poročati o njegovem uresnlčevanju z oceno možnosti za razvoj v naslednjem obdobju. Na podlagi analize o uresničevanju srednjeročnega pla-na občine predlaga izvršni svet izhodišča in potrebne ukrepe za uresničevanje plana v posameznem letu. 46. člen Upravni organi v mejah svojih pravlc in dolžnostl sode-lujejo pri pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju druž-benega plana in drugih planskih dokumentov občine ter predlagajo ukrepe za njihovo uresničevanje. 47. člen Za družbeno planiranje pristojni upravnf organ v občini usklajuje in usmerja delo na področju družbenega planl-ranja ter opravlja zadeve, kl se nanašajo na izvajanje si-stema družbenega planiranja v občini, na družbeni plan in druge planske dokumente občine, na spremljanje tekoče razvojne politike v letnih planskih aktih in na njihovo izvr-ševanje ter na sodelovanje občine z drugimi družbeno-političnimi skupnostmi pri pripravi in uresničevanju skup-nih planskih aktov in razvojne politike. Strokovna opravila v zvezi z družbenim planiranjem lah-ko za potrebe občine opravlja tudi strokovna organizacija za družbeno planiranje v občinl ali mestu. 2. Urejanje prostora In varstvo človekovega okolja 48. člen Na področju urejanja prostora delavci, delovni Ijudje in občani v okviru planskih aktov in prostorskih izvedbenih aktov zagotavljajo možnosti in pogoje za razvoj dejavnosti v prostoru in usklajeno namensko rabo prostora, pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje ter možnosti in način pridobivanja in urejanja stavbnih zem-Ijišč. 49. člen Nosilec kmetijsko-zemljiške politike v občini je kmetij-ska-zemljiška skupnost, ki zagotavlja smotrno izkoriščanje kmetijskih zemljišč v družbeni in zasebni lasti, omogoča uveljavljanje sodobnih metod kmetovanja, sprejema ustrez-ne ukrepe za razvoj kmetijskih gospodarstev ter skrbi za preprečevanje sprememb namembnosti kmetijskih zem-Ijišč. 50. člen Pravlca in dolžnost delavcev, delovnih Ijudi in občanov, občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organi-zacij ter društev je zagotavljati pogoje za ohranitev in iz-boljšanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot člove-kovega okolja, preprečevati zdravju in okolju škodljive po-jave, ki nastajajo v proizvodnji, porabi in prometu ter s tem zagotavljati osnovne možnosti za življenje in delo. 51.člen Organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani posvečajo posebno skrb: — odpravljanju prekomerne onesnaženosti zraka, vode ter preprečevanju onesnaženosti okolja z odpadki; — varstvu in izkoriščanju rodovitnih kmetijskih zemljišč, gozdov in rezervatov pitne vode; — smotrnejšemu izkoriščanju naravnih, surovinskih in energetskih virov; — uporabljanju zemljišč, gozdov, voda, vodotokov in drugih naravnih bogastev, dobrin v splošni rabi, nepremič-nin in drugih stvari posebnega kulturnega In zgodovinske-ga pomena pod pogoji in na način, kot to določa zakon; — proučevanju in upoštevanju vplivov pri posegih v pro-stor. 3. Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb 52. člen Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini prispevajo delavci, delovni Ijudje In občanl s plače-vanjem davkov, taks in drugih davščin. 53. člen Sredstva za splošne dmžbene potrebe občine se obll-kujejo in razporejajo v okviru skupne bilance sredstev ob-čin in mesta Ljubljane po merilih, temelječih na enotnih kazalcih družbenoekonomskega položaja občin z dogovo-rom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne pora-be v občinah in mestu v skladu z letniml planskiml akti. 54. člen Občina izkazuje prihodke in n|ihovo razporeditev v pro-računu občine. Sredstva občinskeva proračuna se uporabljajo za finan-ciranje občinskih organov, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter delovanja krajevnih skupnosti, za zagotovl-tev materialnih pravic borcev narodnoosvobodilne vojne, za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, za intervencije in druge obveznosti občine, ki jih določa za-kon, družbeni dogovor ali odlok občinske skupščine. 55. člen Uporabnikom proračuna se določajo sredstva za delo glede na naravo, vrsto in zahtevnost del in nalog, ki jih imajo na podlagi ustave, zakona ali drugih predpisov in so določene z njihovim delovnim programom. O izvajanju programa dela in o porabi sredstev morajo organi in or-ganizacije poročati skupščini na njeno zahtevo, vendar najmanj enkrat letno. 4. Spložna Ijudska obramba in družbena samozaščita 56. člen Občina sprejema organizacijske, materialne, kadrovske in druge ukrepe za razvoj in krepitev teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite ter za pripravljanje in usposabljanje delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organi-zacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih in interesnih skupnosti, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih in družbenih organizacij in društev za delo v vojni, za vodenje oboroženega boja in drugih oblik odpora, za preprečevanje in odpravljanje izrednih. razmer ter za zaščito in reševanje Ijudi in mate-rialnih dobrin v izrednih razmerah. 57. člen Občina usmerja obrambne priprave in družbeno samo-zaščitno delovanje vseh delavcev, delovnih Ijudi in obča-nov, samoupravnih organizacij in skupnosti in državnih or-ganov na svojem območju in določa svoje obrambne In varnostne načrte v skladu z zakonom ter z obrambnimi in varnostnimi načrti širših družbenopolitičnih skupnosti. V primeru izrednih razmer in drugih nevarnosti za drža-vo sprejema občina ukrepe za njihovo odpravljanje, ob naravnih in drugih hudih nesrečah sprejema ukrepe za za-ščito in reševanje Ijudi in materialnih dobrin, v vojni pa organizira in vodi splošni Ijudski odpor. 58. člen Pravice in dolžnosti občine na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, razen pravic in dolž-nosti, ki jih izvršujejo mesto in njegovi organl, izvršujejo v mejah svoje pristojnosti, določene z zakonom: — občinska skupščina; — svet za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samo-zaščito; — komite za splošno Ijudsko obrambo in družbeno sa-mozaščito; — izvršni svet; — upravni organ za Ijudsko obrambo in drugi upravni organi; — občinski štab za teritorialno obrambo; — občinski štab za civilno zaščito; — med vojno pa tudi predsedstvo skupščine. 5. Varstvo borcev NOV 59. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v občin! posvečajo po-sebno družbeno skrb udeležencem narodnoosvobodilne vojne, vojaškim invalidom, članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne, predvojnim revolucionarjem, borcem za severno mejo v letih 1918 in 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vo]n 1912 do 1918, žrtvam fašistič-nega nasilja, civilnim žrtvam vojne in vojnega materiala. Družbena skrb se navedenim osebam zagotavlja s prl-znavalninami in drugimi oblikami družbene pomoči kakor tudi z uresničevanjem socialno-varstvenih pravic v okviru samoupravnih interesnih skupnosti. 6. Varstvo samoupravnih pravic, družbene lastnlne in zakonltostl 60. člen Uresničevanje z ustavo, zakoni in drugimi predpisl dolo-čenih družbenoekonomskih in političnih odnosov, varstvo svoboščin in pravic človeka in občana ter varstva samo-upravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in druglh pravic delavcev v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo v občini: — občinska skupščina in njej odgovorni organi; — temeljno sodišče; — samoupravna sodišča; — temeljno javno tožilstvo; — družbeni pravobranilec samoupravljanja; — javno pravobranilstvo; — postaja milice; — sodnik za prekrške; — služba pravne pomoči ter — drugi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbe-nih funkcij. Pravica in dolžnost delavcev, delovnih Ijudi in občanov je, da dajejo pobude za varstvo samoupravnih pravic, druž-bene lastnine in zakonitosti. 61.člen V okviru pravic in dolžnosti občine obravnava občinska skupščina pri opravljanju družbenega nadzorstva splošna vprašanja glede izvajanja politike in zakonov ter drugih predpisov in aktov, glede razpolaganja z družbenimi sred-stvi, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolž-nosti državnih organov, organizacij združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti. Občinska skupščina opravlja družbeno nadzorstvo v so-delovanju z organi upravljanja in organi samoupravne de-lavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter vpliva na razvijanje odgovornosti in načel socialistične morale pri samoupravljanju, poslovanju in razpolaganju z družbenimi sredstvi. 62. člen Občinska skupščina nastopa pri uresničevanju družbe-nega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine z začasnimi ukrepi, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samoupravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi, ali če organizacija združenega dela ne izpolnjuje z zakonom določenih obveznosti. 63. člen Občinska skupščina lahko zadrži v skladu z zakonom izvršitev sklepov, drugih aktov in dejanj organizacij zdru-ženega dela, s katerimi bi bile kršene samoupravne pra-vice delavcev in prizadeta družbena lastnina. Ce občinska skupščina zadrži izvršitev takih aktov ali dejanj, mora začeti postopek pred pristojnim sodiščem. 7. Kadrovska politika 64. člen Temeljni nosilci kadrovske politike v občini so delavci, delovni Ijudje in občani v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 65. eien Kadrovska politika se uresničuje predvsem na načelih: — enotnosti ciljev in celovitosti meril kadrovske politike ter demokratičnosti in doslednosti pri njihovem uresniče-vanju; — samoupravne zasnovanosti in usmerjenosti kadrovske politike, ki izhaja iz družbenoekonomskega in političnega položaja delavcev, delovnih Ijudi in občanov; — vzgoje, razvoja in uveljavitve človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in s svojimi sposobnostmi ter pri-dobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju in de-litvi dohodka, nenehnem izboljševanju modemizacije in or-ganizacije dela ter uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela; — izvajanja dolgoročno načrtovanih potreb razvoja izo-braževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja ka-drov v okvirih planskih aktov temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti; — organiziranja in sistematičnega spremljanja razvoja kadrov; — programiranja in organiziranja vzgojnoizobraževalne-nih programov ter kadrovanja, razporejanja in napredova-nja kadrov glede na rezultate dela; — razvijanja kolektivnega dela, odločanja in uveljavlja-nja individualne in kolektivne odgovornosti v organih in telesih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih in družbenih organizacij; — uveljavljanja odlikovanj in družbenih priznanj kot ob-like družbenega priznanja za dela in dejanja, ki naj vzpod-bujajo delavce, delovne Ijudi in občane, organizacije zdru-ženega dela in druge organizacije in skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe; — zagotavljanja demokratičnosti vseh kadrovskih po-stopkov. 8. Javnost dela, obveščanje In družbenl sistem informiranja 66. člen Delo občinske skupščine in njenih organov, upravnih organov, organov upravljanja, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, samo-upravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, družbe-nopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev je javno. Načelo javnosti se lahko omeji le, če je to nujno zaradi interesov varnosti in obrambe države ter drugih družbenih interesov, ki jih določa zakon in je dopustna le v takšnem obsegu in na tak način, oziroma za toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za varovanje teh družbenih interesov. 67. člen Vsi organi, organizacije in skupnosti iz prejšnjega člena so dolžni objektivno, popolno in pravočasno obveščati de-lavce, delovne Ijudi in občane o vprašanjih, ki so pomemb-na za uresničevanje samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti ter o drugih vprašanjih, pomembnih za delo in odločanje. Obveščanje se uresničuje prek zborov delavcev, zborov delovnih Ijudi in občanov, s posebnimi publikacijami, in-ternimi glasili, glasilom Socialistične zveze delovnega Ijud-stva občine in prek drugih sredstev javnega obveščanja. 68. člen Za obveščanje javnosti o delu občinske skupščine skr-bijo predsednik občinske skupščine in predsedniki zborov, o delu izvršnega sveta predsednik izvršnega sveta, o delu posameznlh upravnih organov pa funkcionarji, ki jih vodijo. 69. člen Delavci, delovni Ijudje in občani neposredno in zdru-ženi v temeljne in druge organizacije združenega dela, kra-jevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, občino, družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva v skladu z zakonom samostojno planirajo, organi-zirajo in usmerjajo razvoj družbenega sistema informira-nja v občini, ga upravljajo in zagotavljajo njegovo delova-nje v skladu s svojimi skupnimi in splošnimi družbenimi potrebami in interesi. V. OBCINSKA SKUPŠČINA 1. Položaj in pristojnost 70. člen Občinska skupščina je organ družbenega samoupravlja-nja in najvišji organ oblasti v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina Izvršuje svoje pravlce in dolžnosti na podlagi ustave, zakonov In tega statuta. 71.člen — določa polltiko družbenoekonomskega, socialnega in prostorskega razvoja, rzavijanja in poglabljanja socialistič-nih samoupravnih odnosov ter krepltve obrambne sposob-nosti in družbene samozaščite; — odloča o temeljnih vprašanjih na vseh področjih družbenega življenja In sprejema ustrezne predplse in dru-ge splošne akte ter daje njihovo obvezno razlago; — skrbi za izvajanje določene polltike ter sprejetih od-ločitev, predplsov in drugih splošnih aktov; — določa politiko izvrševanja predplsov In druglh sploš-nlh aktov ter obveznosti organlzacl) In organov v zvezl z njihovim izvrševanjem, obravnava stanje In uresnlčevanje ustavnostl in zakonitostl v občini ter organizlra in opravlja družbeno nadzorstvo; — ureja temeljna vprašanja držubenih odnosov ter tista materialna razmerja, ki so splošnega pomena za delavce, delovne Ijudi in občane v občini; — daje pobudo za sklepanje in sodeluje pri sprejema-nju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov; — zagotavlja možnosti za izvajanje splošnega Ijudskega odpora in svojega delovanja v vojni; — določa organizacijo in pristojnosti organov občine ter izvršuje politično nadzorstvo nad njihovim delom; — sodeluje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi ter drugimi organizacijami in skupnostmi. 2. Delegacije in delegati 72. člen Delavci, delovni Ijudje in občani v temeljnih samouprav-nih organizacijah in skupnostih ter družbenopolitičnih or-ganizacijah oblikujejo delegacije zaradi uresničevanja svo-jih pravic, dolžnosti in odgovornosti ter organizirane ude-ležbe pri opravljanju funkcij občinske skupščine. 73. člen Dve ali več delegacij temeljnih samoupravnih organizacij oziroma skupnosti, povezanih z delom in drugimi interesi v združenem delu, v procesu reprodukcije oziroma z inte-resi v občini, se združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor združenega dela ob-činske skupščine, obravnavanja vprašanj iz pristojnosti ob-činske skupščine, določanja skupnih smernic za delegate in zaradi uresničevanja drugih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij občinske skupščine. Konferenca delegacij se oblikuje s sporazumom, ki ga sprejmejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile na podlagi odloka občinske skupščine. 74. člen Delegat v skupščini uživa imuniteto. Delegat v družbenopolitičnem zboru uživa imuniteto od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat, delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevnih skupnosti pa od dneva, ko je določen za delegata, do dneva, ko je na-mesto njega določen drug delegat. Delegat ne more biti klican na kazensko odgovornost, ne priprt ali kaznovan za mnenje, ki ga je izrazii ali za glas, ki ga je dal v zboru, v katerega je delegiran. Delegat ne more biti priprt brez dovoljenja zbora, v ka-terega je delegiran oziroma Izvoljen, prav tako se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne more začeti kazen-ski postopek brez dovoljenja zbora. Imuniteto uživajo tudi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te enakopravno odločajo s pri-stojnimi zbori. 75. člen Položaj in delo delegatov, ki opravljajo v občinskiskup-ščini določene funkcije, se ureja s poslovnikom občinske skupščine. 3. Sestava 76. člen Občinsko skupščino sestavljajo: — zbor združenega dela kot zbor delegatov delavcev in delovnih Ijudi v temeljnih in drugih organizacijah združe-nega dela ter drugih samoupravnih organizacijah !n skup-nostih; — zbor krajevnih skupnosti kot zbor delegatov delovnih Ijudi in občanov v krajevnih skupnostih na območju ob-čine in — družbenopolitični zbor kot zbor delegatov delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organiziranih v družbenopolltlč-nih organlzacijah v občini. 77. člen Zbor združenega dela ima 61 delegatov. Število delegatov, ki jih deleglrajo v zbor združenega dela delegacije in konference delegacij z gospodarskega, prosvetno-kulturnega in socialno-zdravstvenega področja ter iz delovnih skupnosti državnih organov, družbenopoll-tičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter dru-gih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organiza-cije združenega dela, kot tudi aktivnih vojaških oseb In cl-vilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, določi, gleda na število delavcev v teh organizacijah in skupnostih in njihovo enakopravno zastopanost, občinska skupščina z odlokom. 78. člen Zbor krajevnih skupnosti ima toliko delegatov, kolikor je krajevnih skupnosti v občini, tako da ima krajevna skup-nost enega delegata. 79. člen Družbenopolitični zbor ima 25 delegatov, ki jih na pod-lagi liste kandidatov, ki jo določi občinska konferenca Socialistične zveze delovnega Ijudstva, izvolijo delavci, cie-lovni Ijudje in občani z neposrednim in tajnim glasova-njem. 4. Pristojnosti in delo zborov 80. člen Zadeve iz pristojnosti občinske skupščine opravljajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopoli-tični zbor. Delovno področje zborov je določeno tako, da posamez-ni zbor sodeluje pri odločanju: — zbor združenega dela o vprašanjih, ki so pomembna za delavce in druge delovne Ijudi v združenem delu in družbenopolitičnih skupnostih; — zbor krajevnih skupnosti o vprašanjih, ki so pomemb-na za delovne Ijudi in občane v krajevnih skupnostlh in v družbenopolitičnih skupnostih; — družbenopolitični zbor o vprašanjih uresničevanja, razvoja in varstva z ustavo določenega socialističnega sa-moupravp.ega sistema. 81.člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in druž-benopolitični zbor obravnavajo in odločajo o vprašanjih iz prlstojnosti občinske skupščine enakopravno oziroma sku-paj, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno. Določene zadeve iz pristojnosti občinske skupščine ob-ravnavajo in o njih odločajo v skladu z ustavo, zakonom, tem statutom in statuti samoupravnih interesnih skupnosti pristojni zbori enakopravno s pristojno skupščino samo-upravne interesne skupnosti. 82. č!en Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnostl In druž-benopolitični zbor enakopravno: a) spremljajo in usmerjajo: — izvajanje politike družbenega, ekonomskega in socl-alnega razvoja; — razvijanje in uresničevanje političnega sistema socla-lističnega samoupravljanja in družbenih odnosov; — krepitev splošne Ijudske obrambe in družbene samo-zaščite; b) odločajo o: — uvedbi postopka za spremembo statuta občlne; — uvedbi postopka za spremembo statuta mesta; — razpisu referenduma, občinskega samoprispevka in javnega posojila; — pobratenju in prijateljskem sodelovanju z drugiml ob-člnami; — podelitvi priznan] občine; — vključitvi občine v medobčlnsko skupnost; c) sprejemajo: — statut občine; — poslovnik občinske skupščine; — planske akte občine; d) sprejemajo odloke in druge splošne akte, ki se nana-šajo na: — temeljne cilje in osnovna razmerja družbenoekonom-skega in prostorskega razvoja ter tekočo ekonomsko po-litiko; — skrb za udeležence narodnoosvobodilne vojne; — splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito; — kadrovsko in socialno politiko; — priznanja občine; — pristojnost, organizacijo in delo izvršnega sveta; — ustanavljanje in organizacijo občinskih in medobčin-skih organov in služb ter upravnih organov občine; — organizacijo in delo sekretariata občinske skupščlne; — ustanavljanje komisij In drugih delovnih teles občin-ske skupščine; — delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljane in zbor občin skupščine SR Slovenije; e) volijo in razrešujejo: — predsednika in podpredsednika občinske skupščine; — predsednlka, podpredsednika in člane Izvršnega sveta; — predsednike in člane stalnih in občasnih delovnih teles; — predsednika in sodnike temeljnega sodišča; — predsednika in sodnike sodišča združenega dela; f) imenujejo in razrešujejo: — javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva in njego-ve namestnike; — družbenega pravobranilca samoupravljanja, njegove namestnike in pomočnike; — sekretarja občinske skupščine; — komandirja postaje milice in njegovega namestnika; — funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe in njihove namestnike; — občinsko volilno komisijo; — predsednika, podpredsednika in člane sveta za sploš-no Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito; — predsednika, namestnika predsednika in člane komi-teja za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito; g) določajo delegate oziroma delegirajo delegate v sku-pine delegatov za: — zbor občin skupščine Socialistične republike Slove-nije; — skupščino skupnosti slovenskih občin; — skupščino skupnosti občin Ijubljanske regije; — zbor občin skupščine mesta; h) spremljajo, usmerjajo in nadzorujejo delo izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov in strokovnlh služb. 83. člen Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti enako-pravno: a) sprejemata: — odloke in druge splošne akte, s katerimi se urejajo pravice in dolžnosti delavcev, delovnih Ijudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter dru-gih samoupravnih organizacij in skupnosti; — odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev, delovnih Ijudi in občanov ter družbene lastnine; — začasne ukrepe družbenega varstva v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega druž-benega pomena; — odlok o proračunu in odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine; — odloke in druge splošne akte, ki se nanašajo na vpra-šanja informiranja v občini ter splošne pogoje obveščanja; — odloke in druge splošne akte s področja davkov, taks in drugih dajatev; — predpise o uresničevanju posebnega družbenega in-teresa pri opravljanju posameznih dejavnosti; — odloke o sprejetju prostorskih izvedbenih aktov; — odloke o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih v občini; b) odločata: — o vseh vprašanjih s področja urejanja prostora, sta-novanjskega gospodarstva, komunalnih dejavnosti ter var-stva in zaščite človekovega okolja in dobrin splošnega po-mena; — o začasni ureditvi posameznih vprašanj, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če organi te skupnosti pravočasno ne odločajo sami; — o ustanovltvi in statusnih spremembah organlzaclj združenega dela, kl opravljajo dejavnosti posebnega druž-benega pomena; — o vprašanjih opravljanja osebnega dela s sredstvi, kl so lastnina občanov; — o uvedbi solidarnega združevanja sredstev v občinl, če to ni v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; — o zadolžitvah, prevzemu jamstva in drugih premo-ženjsko-pravnih razmerjih v občinl; c) opravljata In uresničujeta: — družbeno nadzorstvo in nadzor nad zakonltostjo dela organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih or-ganizacij in skupnosti na območju občine; — družbeno varstvo samoupravnih pravic delavcev In družbene lastnine ter obravnavata mnenja, pobude in pred-loge organov, ki v občini izvršujejo varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; — druge zadeve iz pristojnosti občinske skupščine, ki jih po tem statutu ne opravljajo vsi zbori enakopravno, oziroma za katere ni pristojen posamezni zbor; d) odpravljata in razveljavljata: — predpise in splošne akte izvršnega sveta, če so ti v nasprotju z ustavo, zakoni in tem statutom; e) dajeta soglasje: — k programu razvoja organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena, če tako določa zakon; — k aktom o ustanovitvi in delovanju samoupravnih in-teresnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon; f) imenujeta: — člane organov upravljanja satnoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih po zakonu in drugih predpisih imenuje občinska skupščina. 84. člen Družbenopolitični zbor sprejema stališča o zadevah, o katerih odločata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in se nanašajo na: — uresničevanje razvoja in varstva z ustavo in tem sta-lutom določenega samoupravnega sistema; — uresničevanje ustavnosti in zakonitosti ter varstva svoboščin in pravic človeka in občana; — družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; — samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina ob-čanov, odvetniško in drugo pravno pomoč; — medsebojna razmerja v združenem delu; — medobčinsko povezovanje in sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi skupnostmi v domovini in tujini; — združevanje občanov in pravni položaj verskih skup-nosti; — splošna vprašanja informiranja in pogoje javnega ob-veščanja; — druge zadeve o uresničevanju ustavnosti in zakonl-tosti ter varstvu svoboščin in pravic človeka in občana. Če pristojni zbori ali skupščina pristojne samoupravne interesne skupnosti sprejmejo besedilo akta v nasprotju s stališčem družbenopolitičnega zbora, se izvede usklaje-valni postopek v skladu s tem statutom. 85. člen Družbenopolitični zbor voli delegate v družbenopolitična zbora skupščine mesta Ljubljane in skupščine SR Slove-nije. 86. člen Zbor združenega dela samostojno in v skladu s svojo pristojnostjo sprejema odloke in druge splošne akte ter ukrepe za urejanje zadev, ki se nanašajo na: — stanje in razvoj posameznih gospodarskih dejav-nosti; — medsebojna razmerja v združenem delu, delovna raz-merja in varstvo pri delu; — samoupravne družbenoekonomske odnose In delitev dohodka v temeljnih organizacijah združenega de!a ter druga vprašanja, ki imajo splošen pomen za družbeno-ekonomski razvoj občine; — samoupravno sporazumevanje ter usklajevanje posa-meznih in skupnih interesov delavcev in delovnih Ijudi na vseh področjih združenega dela; — odločitev o tem, da se zadrži izvršitev samoupravne-ga splošnega akta oziroma sklepa delavskega sveta ali drugega samoupravnega organa organizacije združenega dela in da se začne ustrezni postopek za oceno ustavno-sti oziroma zakonitostl ali skladnosti z drugim samouprav-nim splošnim aktom; — druge zadeve s področja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev in delovnih Ijudi. Zbor združenega dela: — sprejema začasne ukrepe družbenega varstva v skla-du z zakonom; — odloča o uvedbl postopka redne likvidacije organiza-cije združenega dela; — sprejme odlok o združevanju delegacij v konferenco delegacij zaradi delegiranja delegatov v zbor združenega dela skupščine občine, če v določenem roku nisu sklenje-ni sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij. 87. člen Odločitev o izločitvi dela dohodka temeljne organizacijo združenega dela za skupne in splošne potrebe ter o name-nu in obsegu sredstev za te potrebe ne more biti sprejeta v občinski skupščini, če je ne sprejme zbor združenega dela. 88. člen Zbor krajevnih skupnosti v skladu s svojo pristojnostjo samostojno: — sprejema odloke in druge splošne akte, ki urejajo življenje in delo občanov v krajevnih skupnostih; — spremlja uresničevanje samoupravljanja v krajevnih skupnostih ter sprejema smernice in priporočila za razvoj krajevne samouprave; — obravnava in usklajuje programe razvoja krajevnih skupnosti ter spremlja, usmerja in vzpodbuja delo krajev-nih skupnosti; — določa merila za delitev proračunskih sredstev za delo krajevnih skupnosti ter daje skupščinam samouprav-nih interesnih skupnosti ter zboru združenega dela predlo-ge glede zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje krajevnih skupnosti; — obravnava in odloča o vprašanjih, ki se nanašajo na gradnjo in urejanje naselij, gospodarjenje s stavbnimi zem-Ijišči, javni promet, uporabo mestnega zemljišča ter poime-novanje cest, ulic, trgov in parkov ter vzdrževanje lokalnih cest; — obravnava vsa vprašanja in odnose, ki so pomembni za življenje delovnih Ijudi in občanov v krajevni skupnosti in se nanašajo na sodelovanje med krajevnimi skupnostmi, gospodarjenje in uporabo dobrin v splošni rabi; — zadrži izvršitev splošnega akta najvišjega organa sa-moupravljapja v krajevni skupnosti in sproži postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ali skladnosti z dru-gim samoupravnim splošnim aktom. 89. člen Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnostl fn druž-benopolitični zbor na skupni seji: — volijo predsednika in člane predsedstva Socialistična republike Slovenije; — volijo delegate v zveznl zbor skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije; — odločajo o vključitvi občine v skupnost občin; — odločajo o podelitvi priznanj občlne ter o pobratenju oziroma prijateljstvu in sodelovanju z drugimi občinami in mesti; — opravljajo druge zadeve, določene z zakonom, tenr statutom in poslovnikom skupščine. 90. člen Vsak zbor zaseda in odloča praviloma ločeno na svoji seji. Zbori, ki enakopravno sodelujejo pri sprejemanju od-loka ali drugega akta, lahko sklenejo, da bodo odlok ozl-roma akt obravnavali na skupnem zasedanju. 91.člen Zbor veljavno sklepa, če ]e na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru. Zbor sprejema odloke, splošne akte in druge končne odločitve z večino glasov vseh delegatov v zboru, razen če se z zakonom ali tem statutom ne zahteva posebna večina. Druge odločitve sprejema zbor z večlno glasov navzo-čih delegatov, vendar najmanj ene tretjine delegatov v zboru. 92. člen Kadar skupščina občine odloča o vprašanjih s področja vzgoje in Izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture ter zdravstva in socialnega varstva, odločajo skupščine teh samoupraVnih interesnih skupnosti enakopravno z zbori občinske skupščine. Pri tem odločanju se uporabljajo do-ločbe tega statuta in poslovnika občinske skupščine. 93. člen Kadar skupščina občine obravnava in sprejme splošne akte s področja dejavnosti, za katere so organizirane inte-resne skupnosti, katerih skupščine ne odločajo enakoprav-no z zbori skupščine občine, mora skupščina občine tem skupnostim omogočiti, da dajo svoja stališča, predloge in mnenja. 94. člen Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko občinska skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za občino ali splošnega družbenega pomena. Pobudo za obravnavanje zadev po prejšnjem odstavku tega člena lahko da socialistična zveza in druge družbeno-politične organizacije v občini, predsednik skupščine obči-ne ali njen zbor. 5. Predsednik in podpredsednik občinske skupščlne ter predsedniki zborov 95. člen Občinska skupščina ima predsednika in enega ali več podpredsednikov, ki jih izvoli izmed delegatov v zborih skupščine. Predsednik in podpredsednik občinske skupščine se vo-lita za dve leti in sta lahko izvoljena za to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. Kandidate za predsednika in podpredsednika občinske skupščine predlaga po opravljenem kandidacijskem po-stopku občinska organizacija Socialistične zveze delovne-ga Ijudstva. 96. člen Kandidat za predsednika in podpredsednika skupščine je izvoljen, če je zanj glasovala večina delegatovv vsakem zboru. V primeru, da je na kandidatni listi več kandidatov, je izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov delegatov v vsa-kem zboru, vendar ne manj kot tretjino. Če noben kandidat ni dobil najmanj tretjine glasov de-legatov v vsakem zboru, ali če sta dva ali več kandidatov dobila enako število glasov, se glasovanje ponovi tako, da se glasuje samo o kandidatu, ki je dobil največ glasov oziroma kandidatih, ki so dobili enako največje število glasov. Če po ponovnem glasovanju kandidat ni bil izvoljen, se kandidacijski postopek ponovi. Volitve predsednika in podpredsednika občinske skup-ščine so tajne. 97. člen Vsak zbor občinske skupščine Ima predsednika In pod-predsednika zbora, ki ju izvoli izmed delegatov. Predsednik in podpredsednik zbora se volita za dve leti in sta lahko izvoljena za isto funkcijo največ dvakrat za-poredoma. Kandidate za predsednika in podpredsednika zbora predlaga po opravljenem kandidacijskem postopku občin-ska organizacija Socialistične zveze delovnega Ijudstva. Kandidat za predsednika in podpredsednika zbora je iz-voljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov zbora. Kadar je za posamezno funkcijo dvoje ali več kandidatov, je Izvoljen tisti, ki je dobil največ glasov v zboru. Volitve predsednika in podpredsednika zbora so pravi-loma tajne, razen če se zbor odloči za javno glasovanje. 98. člen Predsednik občinske skupščine: — predstavlja občinsko skupščino; — sklicuje in vodi skupne seje vseh zborov občinske skupščine; — skrbi za izvajanje poslovnika občinske skupščlne; — skrbi za javnost dela občinske skupščine in za uve-Ijavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njlhove funkcije v skupščini; — podpisuje odloke in druge akte, M jih spre/ema ob-činska skupščina, razen tistih, kl jih sprejema posameznl zbor; — opravlja druge zadeve, ki so mu dane s poslovnikom občinske skupščine. 99. člen Če je predsednik občlnske skupščlne zadržan, ga na-domešča podpredsednik oz. tisti od podpredsednikov, kl ga določi predsednik all eden od predsednikov zborov po dogovoru. 100. člen Predsednik zbora sklicuje in vodi seje zbora; skrbl, da zbor dela v skladu s poslovnikom občinske skupščlne; podpisuje odloke, sklepe, stališča in priporočila zbora, ki jih samostojno sprejme zbor in opravlja druge zadeve, ki so določene s poslovnikom občinske skupščine. 101.člen Predsednik skupščine, podpredsednik skupščine in pred-sedniki zborov: — obravnavajo vprašanja, usklajevanja in programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega so-delovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skup-nosti; — skrbijo za sodelovanje občinske skupščine s skupšči-no mesta Ljubljane, skupščino socialistične republike Slo-venije in skupščinami drugih občin; — skrbijo za sodelovanje občinske skupščine z družbe-nopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, samo-upravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združe-nega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi v občini; — usklajujejo delo zborov in predlagajo rešitve, če se zbori ne morejo sporazumeti glede načina in rokov za ob-ravnavo zadev, o katerih odločajo enakopravno ali glede opravljanja drugih zadev, ki imajo skupen pomen za zbore; — skrbijo za izvajanje poslovnika skupščine in razlaga-jo njegove določbe glede pristojnosti zborov in delovnih teles; — spremljajo delo delovnih teles skupščine in obravna-vajo z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles; — predlagajo potrebna sredstva, ki naj bodo v prora-čunu občine zagotovljena za delo skupščine in sekreta-riata skupščine; — dajejo soglasje k aktu o sistemizaciji del in nalog se-kretariata skupščine; — opravljajo druge zadeve, določene s poslovnikom skupščine. Pri obravnavanju vprašanj iz prejšnjega odstavka sode-lujejo predsednik izvršnega sveta in sekretar skupščine ter funkcionarji, ki vodijo upravne organe, če se obravnava vprašanje iz njihovega delovnega področja. Pri obravnavanju vprašanj, o katerih skupščine samo-upravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s prl-stojni zbori občinske skupščine, sodelujejo tudi pred-sedniki skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. 102. člen Delegacija, katere član je izvoljen za predsednlka ali podpredsednika skupščine ali za predsednika zbora, ima pravico pošiljati na zasedanje zbora drugega delegata. De-legat, izvoljen za eno od navedenih funkcij, v takšnem pri-meru nima pravice glasovanja. 103. člen Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednlk in podpred-sednik skupščine, predsedniki in podpredsedniki njenih zborov, predsednik in člani zivršnega sveta občinske skup-ščine slovesno izjavo. Besedilo slovesne izjave se glasl: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih in statutu ob-čine Ljubljana-Šiška ter da bom varoval družbeni red So-cialistične federativne republike Jugoslavije. Z vsemi svo-jimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samo-upravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresni-čevanje skupnih interesov delovnih Ijudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ljubljana-Šiška, mesta Ljublja-ne, Socialistične republike Slovenlje In Soclalistične fede-rativne republike Jugoslavije.« 6. Delovna telesa obfilnske skupščlne In njenlh zborov 104. člen Občinska skupščina in njenl zbori lahko ustanovijo ko-misije, odbore In druga stalna ali občasna delovna telesa za proučevanje predlogov odlokov in drugih aktov ter dru-gih vprašanj s svojega delovnega področja in za sprem-Ijanje njihovega izvrševanja. Sestavo, naloge in način dela komisij in druglh delovnih teles določl občlnska skupščina z odlokom in poslovnl-kom. 7. Sekretarlat občlnske skupščine 105. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, organizacij-sko-tehničnih in drugih opravil v zvezl z delovanjem ob-činske skupščine, njenih zborov, delovnih teles, skupin delegatov ter za sodelovanje z delegacijami in konferen- cami delegacij ima občinska skupščina sekretariat skup-ščine. Sekretarja skupščine imenuje občinska skupščina na predlog komisije za volitve in imenovanja za dobo 4 let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Sekretariat občinske skupščine vodi sekretar skupščine, ki je za svoje delo in za delo sekretariata odgovoren ob-činski skupščini in njenemu predsedniku. Organizacijo in delovno področje sekretariata občinske skupščine določi skupščina z odlokom. 8. Poslovnik občinske skupščine 106. člen Občinska skupščina ima poslovnik, s katerim podrobne-je ureja način uresničevanja pravic in dolžnosti delegatov in delegacij, postopke za sprejemanje odlokov in drugih aktov ter odločitev, način usklajevanja stališč in prever-janja stopnje soglasja, soodločanje skupščin samouprav-nih interesnih skupnosti s pristojnimi zbori, način uskla-jevanja njihovega dela in druge, za delo občinske skupšči-ne, njenih zborov in delovnih teles pomembne zadeve. VI. IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE 1. PoložaJ in pristojnosti 107. člen Izvršni svet je izvršilni organ občinske skupščine, ki je v okviru pravic in dolžnosti občine odgovoren skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za izva-janje politike in izvrševanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter za delo občinskih upravnih organov. 108. člen Izvršni svet pri izvrševanju svojih funkcij: — skrbi za izvajanje politike, planskih aktov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — izdaja odredbe, navodila in druge akte za izvrševa-nje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine; — predlaga odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinske skupščine; — daje občinski skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih skupščini pošljejo poobla-ščeni predlagateji; — predlaga družbeni plan ter druge planske akte obči-ne, proračun občine in zaključni račun o izvršitvi prora-čuna; — izvršuje proračun občine; — predlaga ustanovitev in odpravo občinskih upravnih organov ter ukrepe za izboljšanje njihovega dela, določa splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog v upravnih organih, način programiranja de-la ter način ocenjevanja opravljenih nalog, razporeditev delovnega časa, odloča o sporih o pristojnosti med uprav-nimi organi in daje mnenja k predlogom za ustanovitev medobčinskih upravnih organov ter spremlja njihovo delo; — usklajuje in usmerja delo upravnih organov pri izvr-ševanju zakonov in drugih predpisov ter pri izvajanju po-litike, izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov občin-ske skupščine ter nadzoruje zakonitost njihovega dela; — imenuje in razrešuje vodilne delavce upravnih orga-nov; — izvaja politiko in odločitve občinske skupščine s pod-ročja splošne Ijudske obrambe In družbene samozaščite; — sprejema in skrbi za izvajanje ukrepov in odpravo nevarnosti, reševanje in preprečevanje širjenja posledic naravnih in drugih nesreč ter drugih izrednih razmer in imenuje občinski štab za civilno zaščito; — opravlja druge zadeve, določene z ustavo, zakoni, tem statutom in drugimi predpisi. 2. Sestava izvršnega sveta ter pravlce in dožnostl predsednika In članov izvršnega sveta 109. člen Izvršni svet sestavljajo predsednik in določeno število članov. Sestava izvršnega sveta mora odražati družbene in eko-nomske razmere ter potrebe v občini. Predsednika Izvršnega sveta voli občinska skupščina na predlog občinske organizacije Socialistične zveze delov-nega Ijudstva po opravljenem kandidacijskem postopku, člane izvršnega sveta pa na predlog kandidata za pred-sednika izvršnega sveta in po poprej opravljenem postop-ku v občinski organizaciji socialistične zveze delovnega Ijudstva. Izvršni svet ima enega ali več podpredsednikov, ki se volijo izmed njegovih članov. Podpredsednik nadomešča predsednika izvršnega sveta v njegovi odsotnosti v vseh njegovih pravicah in dolžno-stih. Ob izvolitvi članov izvršnega sveta imenuje občinska skupščina na predlog predsednika izvršnega sveta funkcio-narje, ki vodijo upravne organe, praviloma izmed članov izvršnega sveta. 110. člen Predsednika in člane izvršnega sveta voli občinska skup-ščina za dobo 4 let. Volitve predsednika izvršnega sveta so praviloma tajne, razen če se zbori odločijo za javno glasovanje, volitve članov izvršnega sveta pa so javne. Za predsednika izvršnega sveta ne more biti oseba izvo-Ijena dvakrat zaporedoma. Člani izvršnega sveta in funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, so lahko največ dvakrat zaporedoma iz-voljeni oziroma imenovani na isto funkcijo. 111. člen Predsednik in član izvršnega sveta, ki je pooblaščen, da sodeluje pri delu zborov občinske skupščine, njenih komisij, odborov in drugih delovnih teles ali pri delu druž-benih svetov in drugih organov in teles, mora ravnati v skladu s pooblastili, smernicami in stališči izvršnega sveta. 112. člen Predsednik in člani izvršnega sveta so osebno odgovor-ni za svoje delo in v skladu s svojiml pravicaml in dolž-nostmi za delo in odločitvi izvršnega sveta. 113. člen Predsednik in člani izvršnega sveta uživajo enako imu-niteto kot delegati v občinski skupščlnl. O imuniteti odloča izvršni svet, ki je o odločitvi dolžan obvestiti občinsko skupščino. 114. člen Predsednlk Izvršnega sveta Ima pravlco predlagati ob-činski skupščini razrešitev posameznih članov izvršnega sveta in izvolitev novih. Razrešitev a!l odstop predsednika izvršnega sveta ali od-stop večine članov izvršnega sveta Ima za posledico od-stop celotnega izvršnega sveta. Če izvršni svet kolektivno odstopi, ali če mu je izgtaso vana nezaupnica, ostane v svoji funkclji do tzvolitve no-vega izvršnega sveta. Izvršni svet, predsednik oziroma člani izvršnega sveta imajo pravlco, da svoj odstop obrazložijo. 115. člen Predsednik in člani izvršnega sveta ne moreio biti ose-be, za katere poseben zakon določa, da je funkcija, kl jo opravljajo v organizacijl združenega dela, drugi samouprav-ni organizaciji in skupnosti ali družbenopolitični organiza-ciji, nezdružljiva s funkcijo predsednika ali člana izvršne-ga sveta. 116. člen Predsednik izvršnega sveta je odredbodajalec za izvrše-vanje proračuna občine. Za opravljanje te naloge lahko pooblasti podpredsednika ali člana izvršnega sveta. 3. Način dela izvršnega sveta 117. člen Izvršni svet dela in odloča o vprašanjih iz svojih pristoj-nosti na sejah. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov. 118. člen Za uspešno uresničevanje svoje funkcije izvršni svet lahko ustanavlja stalna ali občasna delovna telesa za pred-hodno obravnavo zadev iz svoje pristojnosti. Sestavo in delovno področje stalnih ali začasnih delov-nih teles določi izvršni svet s sklepom. Delovna telesa izvršnega sveta vodijo praviloma člani iz-vršnega sveta. 119. člen Izvršni svet v skladu z določbami tega statuta sprejme poslovnik ali drug akt, s katerim uredi svojo notranjo or-ganizacijo, način dela izvršnega sveta in njegovih delovnih teles ter druga, za njegovo delo pomembna vprašanja. 120. člen Za opravljanje strokovnih in organizacijskih nalog ima izvršni svet sekretarja, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet na predlog predsednika izvršnega sveta. 4. Razmerja izvršnega sveta do občinske skupščine 121.člen Po poteku dveh let od izvolitve In pred Iztekom man-data poda izvršni svet v okviru svojih pravic in dolžnosti zborom občinske skupščine poročilo o svojem delu. 122. člen Izvršni svet določa splošne smernice oziroma zavzema načelna stališča o temeljnih in drugih vprašanjih v zvezi z izvajanjem politike, zakonov in drugih predpisov, odlo-kov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kakor tudi o vprašanjih v zvezi s pripravo odlokov in drugih sploš-nih aktov oziroma ukrepov na posameznih področjih. Na zahtevo občinske skupščine ali njenega zbora je iz-vršni svet dolžan takoj proučiti pojave in gibanja na po-sameznih področjih družbenega življenja v občini In o tem poročati občinski skupščini ali njenemu zboru ter predla-gati ustrezne ukrepe. Če izvršni svet ne ukrepa pravočasno al! ne predlaga ustreznih ukrepov, začne občinska skupščina postopek za ocenitev njegovega dela in za Ugotovitev vzrokov, ki so povzročili nezadovoljivo stanje. 123. člen Če izvršni svet meni, da ne bo mogel zagotovitl Izvaja-nja dogovorjene politike, izvrševanje odloka ali drugega splošnega akta, ki ga je sprejela občinska skupščina, ali da ne more prevzeti odgovornosti za opravljanje svoje funkcije, lahko postavi vprašanje zaupnlce. Vprašanje za-upnice lahko postavi tudi, če občinska skupščina ne sprej-me odloka ali drugega splošnega akta, ki ga predlaga iz-vršni svet. 124. člen Vsak zbor občinske skupščine lahko na predlog najmanj desetih delegatov v zboru postavi vprašanje zaupnice iz-vršnemu svetu. Vprašanje zaupnice Izvršnemu svetu obravnavajo vsl trl-je zbori občinske skupščine. Če občinska skupščina izglasuje izvršnemu svetu neza-upnico, je ta dolžan odstopiti. 125. člen Najmanj deset delegatov kateregakoli zbora občinske skupščine lahko v svojem zboru sproži interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vpraSanja v zvezi z de-lom izvršnega sveta. 126. člen Delegati v občinski skupščini, zborih in delovnih telesih imajo pravico zahtevati od izvršnega sveta pojasnila, mne-nja, stališča ter strokovne in druge ocene o vprašanjih lz pristojnosti izvršnega sveta in o vprašanjih, o katerih bo skupščina odločala. Izvršni svet je dolžan v roku, določenem s poslovnikom skupščine, odgovoriti na vprašanja delegatov o izvrševanju svojih pravic in dolžnosti, o sprejetih ukrepih, za katere je pooblaščen ter o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na njegovo delo, na delo občinskih upravnih organov in ures-ničevanje odgovornosti do občinske skupščine in družbe-nopolitičnih organizacij v občini. 5. Razmerja izvršnega sveia do izvršnega sveta mestne skupščine In Izvršnih svetov skupščin Ijubljansklh občin 127. člen Izvršni svet v okviru uresničevanja svojih pravic in dolž-nosti razvija sodelovanje z izvršnim svetom mestne skup-ščine in izvršnimi sveti skupščin Ijubljanskih občin pri iz-vajanju nalog, ki so skupnega pomena za mesto in ob-čine. Sodelovanje izvršnega sveta z izvršnim svetom mestne skupščine in izvršnimi sveti skupščin Ijubljanskih občin se uresničuje v komisijah, delovnih skupinah, koordinacijah in drugih skupnih telesih. 6. Razmerje izvršnega sveta do družbenopolitičnih organizacij 128. člen Izvršni svet sodeluje z družbenopolitičnimi organizaci-jami v občini v vprašanjih, ki so pomembna za te organi-zacije in za uresničevanje njihove vloge. Izvršni svet daje družbenopolitičnim organizacijam v občini na njihovo zahtevo poročila, podatke, pojasnila in mnenja, ki so pomembna za spremljanje in ocenjevanje njegovega dela, obravnava pobude, predloge, pripombe in druga stališča družbenopolitičnih organizacij ter jih obve-šča o svojih stališčih, sprejetih ukrepih in njihovem ures-ničevanju. 129. člen Izvršni svet sodeluje s pristojnimi organi in telesi druž-benopolitičnih organizacij v občini, posebno pri predlaga-nju in sprejemanju ukrepov za učinkovito izvajanje politike ter izvrševanje zakonov glede zaščite samoupravnih pravic delovnih Ijudi in družbene lastnine, v postopku proučeva-nja osnutkov odlokov, drugih predpisov In splošnih aktov iz pristojnosti skupščine občine, pri pripravi in sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, pri pri-pravi družbenega plana in drugih planskih aktov občine ter pri urejanju drugih vprašanj, ki so pomembna za ures-ničevanje pravic in dolžnosti izvršnega sveta in družbeno-političnih organizacij v občini. 7. Razmerja Izvršnega sveta do družbenih svetov 130. č!en Izvršni svet je dolžan pri svojem delu obravnavatl stali-šča, mnenja in predloge družbenih svetov občine. Če izvršni svet ne sprejme mnenja ali predloga družbe-nega sveta, o tem pisno obvesti občinsko skupščino In druge udeležence pri delu družbenega sveta. 8. Razmerja Izvršnega sveta do organov samoupravnlh interesnih skupnostl 131.člen Razmerje izvršnega sveta do organov samoupravnlh in-teresnih skupnosti temelji na načelih sodelovanja, dogo-varjanja in usklajevanja. Izvršni svet v skladu s svojo odgovornostjo spremlja delo organov samoupravnlh interesnih skupnosti ter jim posreduje svoja stališča, predloge in mnenja glede izvaja-nja dogovorjene politike, odlokov In drugih splošnih aktov, ki |ih Je za ustrezno področje sprejela skupščina. Samoupravne interesne skupnosti dajejo izvršnemu sve-tu podatke, informacije in poročila glede izvajanja zako-nov in dogovorjene politlke in ga obveščajo o svojih skle-pih oziroma ukrepih v zvezi z navedenimi stališčl, pred-logi in mnenjl. 132. člen Izvršni svet lahko predlaga skupščini, da začasno uredi vprašanje, od katerega je bistveno odvisno delo samo-upravne interesne skupnosti, če ta tudi po predhodnem opozorilu izvršnega sveta sama ne uredi takega vprašanja. Če izvršni svet ugotovi, da so nastale v posameznih sa-moupravnih interesnih skupnostih bistvene motnje pri ures-ničevanju samoupravnih pravic delavcev ali pri izpolnje-vanju z zakonom določenih obveznosti ali so na drug na-čin huje oškodovani družbeni inleresi, predlaga skupščini, da uporabi ustrezne začasne ukrepe za družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine. Izvršni svet ima enake pravice in obveznosti do skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti kot do občinske skupščine in njenih zborov v primerih, kadar skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine v posameznih zadevah iz nji-hove skupne pristojnosti. 9. Razmerje izvršnega sveta do organizacij združenega dcla 133. člen Izvršni svet sodeluje z organizacijami združenega de!a v vprašanjih s svojega delovnega področja, ki so pomemb-na za delo teh organizacij. Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih ter jih obvestiti o svojih stališčih in po potrebi vabiti njihove predstavnike na svoje seje ter na seje svojih delovnih teles. 134. člen Izvršni svet predlaga pristojnemu zboru občinske skup-ščine sprejem začasnih ukrepov za družbeno varstvo sa-moupravnih pravic in družbene lastnine, če nastanejo v organizaciji združenega dela bistvene motnje v samo-upravnih odnosih ali so huje prizadeti družbeni interesi ali če organizacije združenega dela ne izpolnjujejo z zako-nom določenih obveznosti. 10. Razmerja izvršnega sveta do občinsklh upravnlh organov 135. člen Izvršni svet skrbi, da delajo upravni organi in strokovne službe zakonito, racionalno in učinkovito ter da so jim v ta namen zagotovjjeni materialni, prostorski, kadrovski in drugi pogoji. 136. člen Na zahtevo izvršnega sveta so mu upravni organi in stro-kovne službe dolžni dati podatke, poročila in pojasnila o zadevah s svojega delovnega področja. 11. Razmerja izvršnega sveta do krajevnih skupnosti 137. člen Izvršni svet sodeluje s krajevnimi skupnostmi v vpraša-njih, ki so pomembna za njihovo delovanje. Izvršni svet je dolžan obravnavati pobude in predloge krajevnih skupnosti, jih obvestiti o svojih stališčih ter ob-činski skupščini, drugim organom, samoupravnim organi-zacijam in skupnostim predlagati ustrezne ukrepe. Izvršni svet je dolžan zagotavljati pomoč organom kra-jevnih skupnosti v razmerju do organov in organizacij na območju sosednjih in drugih občin v primerih, ko je od njihovega delovanja odvisno uresničevanje interesov, pra-vic in dolžnosti krajanov. VII OBČINSKI UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLU2BE 1. Funkcija občinskih upravnlh organov In strokovnlh služb 138. člen Občinski upravni organi in strokovne službe (v nadalj-njem besedilu: upravni organi) opravljajo upravne in stro-kovne naloge iz občinske pristojnosti na področju, za ka-terega so ustanovljeni in v mejah svojih pravic in dolž-nosti: — izvajajo politiko, ki jo je določila občinska skupščina in skupščine širših družbenopolitičnih skupnosti in izvršu-jejo zakone, predpise in druge splošne akte občinske skupščine in izvršnega sveta ter organov širših družbeno-političnih skupnosti; — spremljajo in odgovarjajo za stanje in razvoj na pod-ročjih, za katera so ustanovljeni, opozarjajo na pojave, ki jih ugotavljajo in dajejo pobudo za reševanje vprašanj s teh področij občinski skupščini in izvršnemu svetu; — pripravljajo predpise in druge splošne akte in oprav-Ijajo druge strokovne zadeve v okviru svoje pristojnosti za potrebe občinske skupščine, izvršnega sveta ter drugih organov in teles občinske skupščine; — odločajo v upravnih zadevah, opravljajo upravno nadzorstvo in druge upravne zadeve ter izdajajo izvršilne predpise v okviru svojih pristojnosti; — opravljajo naloge na področju splošne Ijudske ob-rambe v skladu s posebnimi predpisi ter smernicami in sklepi občinske skupščine in njenih organov za splošno Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito ter spremljajo uresničevanje sistema družbene samozaščite; — opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ustava, za-koni in drugi predpisi, razen tistih, ki jih občina poveri mestu. 139. člen Občinski upravni organi so samostojni pri opravljanju svojih nalog v okviru pooblastil, ki jih imajo v ustavi, za-konih in drugih predpisih, ravnati pa se morajo tudi po smernicah občinske skupščine ter po načelnih stališčih in smernicah izvršnega sveta. Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini in izvršnemu svetu. 2. Temeljl organizacije občinskih upravnih organov 140. člen Upravne organe ustanovi občinska skupščina z odlokom, s katerim določi njihovo organizacijo in delovno področje. Občinska skupščina lahko skupaj z eno ali več drugimi občinami ustanovi skupne upravne organe oziroma uprav-ne organizacije za opravljanje določenih upravnih nalog iz občinske pristojnosti. 141.člen Upravni organi se ustanovijo kot individualno vodeni upravni organi ali kot kolegijski upravni organi. Individual-no vodeni upravni organi so sekretariati in uprave, kole-gijski pa komiteji. 141.ačlen Sekretariat se ustanovi za področje gospodarsko-uprav-nih zadev, upravnega nadzora, krajevnih skupnosti, prora-čuna in financ ter za splošno Ijudsko obrambo in družbe-no samozaščito. Komite se ustanovi za področje družbenega planiranja in družbenoekonomskega sistema, kmetijstva in gozdar-stva, urbanizma, gradbeništva, komunale, varstva okolja, premoženjsko-pravnih zadev in za področja družbenih de-javnosti. Uprava se ustanovi za področje družbenih prihodkov. 141.bčlen Za opravljanje strokovnih in drugih nalog za potrebe cbčinske skupščine, njenega izvršnega sveta, upravnih or-ganov in drugih organov občine se lahko z odlokom ob-činske skupščine ustanovijo strokovne službe. 142. člen Na predlog izvršnega sveta določi občinska skupščina s svojim aktom občinske upravne organe, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela in dru-ge samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo svoje predstavnike v komite. Določeno število članov ko-miteja imenuje v skladu z aktom občinske skupščine njen izvršni svet. 143. člen Posamezne upravne organe vodijo funkcionarji. Sekre-tariat vodi in predstavlja sekretar, komite predsednik, upra-vo pa direktor. Funkcionarje, ki vodijo upravne organe in namestnike funkcionarjev imenuje na predlog izvršnega sveta občin-ska skupščina za štiri leta in so lahko imenovani na to funkcijo največ dvakrat zaporedoma. Predsedniki komite-jev in sekretarji se imenujejo izmed članov izvršnega sveta. 144. člen Funkcionar, ki vodi upravni organ, organizira in vodi de-lo upravnega organa, skrbi za uspešno izvrševanje uprav-nih in drugih nalog ter za pravilnost in zakonitost dela. 3. Razmerje občinskih upravnih organov do občinske skupščlne 145. člen Občinski upravni organi so odgovorni občinski skupšči-ni za zakonito, popolno in pravočasno opravljanje nalog s svojega delovnega področja. Občinski upravni organi imajo pravico in dolžnost dati zborom občinske skupščine v obravnavo posamezna vpra-šanja s svojega delovnega področja, dajati pobude ter predlagati ukrepe v zvezi z izvajanjem politike in Izvrše-vanjem zakonov in drugih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine ter v zvezi z uresniče-vanjem odgovornosti za stanje na svojem področju. Občinski upravni organi so dolžni obveščati občinsko skupščino in ji na njeno zahtevo poročati o svojern delu in o vseh pomembnih vprašanjih s svojega delovnega pod-ročja. 146. člen Občinski upravni organi dajejo podatke, obveščajo de-legacije in delegate v zborih občinske skupščine ter odgo-varjajo na njihova vprašanja s svojega delovnega pod-ročja. Občinski upravni organi so dolžni zagotoviti strokovno pomoč skupinam delegatov za delegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljane in skupščino Socialistične re-publike Slovenije. 4. Razmerje občinskih upravnih organov do Izvršnega sveta 147. člen Občinski upravni organl so dolžni obveščati izvršni svet o stanju ter o problemih na področju, za katerega so usta-novljeni. 148. člen Občinski upravni organi Imajo pravico zahtevati od Iz-vršnega sveta, da oblikuje načelno stališče o posameznem vprašanju izvajanja politlke in Izvrševanja zakonov In dru-gih predpisov, odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine, kot tudi predpisov in splošnih aktov izvršnega sveta. 5. Razmerje občlnsklh upravnlh organov do mestnih upravnlh organov 149. člen V upravnih zadevah Iz občinske pristojnostl, ki jlh Je občina s statutom poverlla mestu, so občinski upravnl or-gani dolžni sodelovati z ustreznimi mestnimi upravnimi or-gani ter jih o stanju in pojavih v zadevah lz njihove pri-stojnosti sproti obveščati, obravnavatl njlhove pobude, mnenja in predloge, usklajevati programe dela ter z dru-gimi oblikami sodelovanja in dogovarjanja zagotavljati do-sledno, pravočasno In strokovno uresničevanje programov dela. 6. Razmerje občinskih upravnlh organov do družbenopolitičnih organlzaci), družbenlh organizaclj In društev v občlnl 150. člen V okviru svojih pravlc In dolžnostl občinski upravnl or-gani obveščajo družbenopolitične organlzaclje v občlnl o stanju, pojavih in problemih v občini oziroma na posamez-nih področjih družbenega življenja, ki so pomembna za uresničevanje vloge teh organizacij. 151. člen Občinski upravni organi sodelujejo v mejah svojih pravic in dolžnosti z družbenimi organizacijami in društvi o vpra-šanjih, ki so pomembna za uresničevanje ciljev združeva-nja in za delo ter za razvijanje ustreznih aktivnostl delov-nih Ijudi in občanov v teh organizacijah in društvih, kot tudi za opravljanje določenih družbenih zadev, ki so jlm poverjene. 7. Razmerje občinskih upravnlh organov do samoupravnih Interesnlh skupnosti in organizacij združenega dela 152. člen Občinski upravni organi sodelujejo z organi samouprav-nih interesnih skupnosti ter z njihovimi strokovnimi služ-bami pri pripravljanju poročil, informacij, odlokov, drugih predpisov in splošnih aktov ter drugih gradiv za občinsko skupščino in njen izvršni svet o vprašanjih, o katerih skup-ščine samoupravnih interesnih skupnosti odločajo enako-pravno z ustreznimi zbori občinske skupščine, kot tudi o drugih vprašanjih skupnega pomena za te skupnosti in občinske upravne organe. 153. člen Zaradi smotrnega opravljanja strokovnega dela na posa-meznem področju lahko upravni organ in samoupravna in-teresna skupnost s sporazumom določita strokovne nalo-ge, ki jih bo opravljal upravni organ za samoupravno in-teresno skupnost oziroma strokovna služba samoupravne interesne skupnosti za upravni organ. 154. člen Občinski upravni organi sodelujejo z organizacijami združenega dela v vprašanjih s svojega delovnega pod-ročja, ki so pomembna za delo teh organizacij. V ta na-men pridobivajo od njih mnenja, oblikujejo v dogovoru z njimi komisije in druga delovna telesa za pripravljanje posameznih predpisov in drugih splošnih aktov, ki jih iz-dajajo ali njihovo izdajo predlagajo občinski skupščini. Občinski upravni organi so dolžni obravnavati pobude in predloge organizacij združenega dela, zavzeti stališča do njih, jih obvestiti o svojih stališčih ter po potrebl vabiti njihove predstavnike na svoje seje. 8. Razmerje občinskih upravnih organov do krajevnih skupnostl 155. člen Občinski upravni organi pri uresničevanju svojih funkclj sodelujejo s krajevnimi skupnostml o vprašanjih, ki so za-nje skupnega pomena. O skupnih vprašanjih se medse-bojno obveščajo in dogovarjajo. 9. Razmerje občinskih upravnih organov do delovnih IJudi In občanov 156. člen Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano tako, da je zagotovljeno učinkovito uresnlčevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih Ijudi in občanov. Občinski upravni organl, ki neposredno poslujejo z de-lovnimi Ijudmi in občani, morajo organizirati svoje delo tako, da jim je omogočeno v čim krajšem roku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Občinski upravni organi so dolžni proučiti pobude In predloge, ki jih dajejo delovni Ijudje in občani in nanje odgovoriti. 10. Razmerje občlnsklh upravnlh organov do družbenlh svetov 157. člen Občlnskl upravni organl so dolžnl prl svojem delu obrav-navati mnenja in predloge družbenih svetov občine. če občlnsM upravnl organ ne sprejme mnenja ali pred-loga družbenega sveta, o tem plsno obvestl izvršni svet In druge udeležerce pri delu družbenega sveta. VIII. DRUŽBENI SVETI 158. člen Družbeni svetl občlne se ustanovijo gJede m potrebe in značilnosti razvoja družbenopolitičnih in družbenoeko-nomskih odnosov za posamezna all več sorodnih podro-čij družbenega dela in življenja. Družbeni sveti se ustanovijo kot družbeni sveti občine in kot družbeni sveti za posamezna upravna področja ali za posamezne upravne organe v okviru pravic in dolžnosti občine. 159. člen Družbeni sveti občine oziroma družbeni sveti za posa-mezna upravna področja, ali za posamezne upravne orga-ne se ustanovijo z odlokom na podlagi poprejšnjega do-govora udeležencev pri delu ustreznega sveta. IX. OBČINSKI PRAVNI AKTI 160. člen Občinska skupščina sprejema planske akte občine, po-slovnik občinske skupščine, odloke, proračun in zaključ-ni račun o izvršitvi proračuna, priporočila, sklepe, stali-šča in druge sklepe ter obvezne razlage teh aktov in sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume. Izvršni svet izdaja odredbe, navodila in sklepe. Upravni organi izdajajo navodila, odločbe in sklepe. 161.člen Sprejem odloka ali drugega akta občinske skupščine lahko predlaga vsak delegat oziroma skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor s svojega delovnega področja, izvršni svet, upravni organi, funkcionarji, ki vodijo uprav-ne organe s svojega delovnega področja, skupščine sa-moupravnih interesnih skupnosti, delovna telesa občin-ske skupščine oziroma zbora. Pobudo za sprejem odloka ali drugega akta lahko dajo tudi družbenopolitične organizacije, samoupravne organi-zacije in skupnosti, družbene organizacije in društva. 162. člen Kadar izvršni svet ni predlagatelj odloka ali drugega akta, mora k predlogu podati svoje mnenje. Občinska skupščina je pred sprejetjem takega akta dolžna obravnavati mnenje izvršnega sveta. 163. člen Občinska skupščina sprejema odloke in druge akte v dvofaznem, izjemoma pa v enofaznem postopku. Enofazni postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov je mogoč samo v izjemnih primerih, ki so določeni s tem statutom za izdajo odloka in drugega akta po hitrem ali skrajšanem postopku. Sklepe, stališča, priporočila in obvezne razlage odlokov sprejme skupščina v enofaznem postopku. 164. člen Po hitrem postopku se lahko izda odlok in drug akt občinske skupščine, če je treba posamezne zadeve ne-mudoma urediti zaradi preprečitve in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar gre za intervencijske odlo-ke oziroma odloke o začasnih ukrepih ali kadar to zahte-vajo interesi Ijudske obrambe in državne varnosti, na-ravne nesreče in druge posebne potrebe občine. Po skrajšanem postopku se lahko izda odlok in drug akt občinske skupščine, kadar gre za nujne in manjše uskladitve odlokov z zakoni in drugimi predpisi. za pre-nehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posa-meznih odlokov, za odloke na podlagi izida glasovania delovnih Ijudi in občanov na referendumu ter za spre-membe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustav-nega sodišča SR Slovenije. V teh primerih lahko pristoj-ni zbor na predlog predlagatelja odloka in drugega akta ob mnenju statutarno-pravne komisije odloči, da bo hkra-ti obravnaval in sprejel osnutek in predlog odloka ali druqecja akta. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporablfaio tudi za sprejemanie odloka o potrditvi zaključnega raču-na o izvršitvi proračuna občine in za prostorske izved-bene akte, o katerih je že bila predhodna javna razgrni-tev in razprava v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. 165. člen Odlok ali drugi akt, pri katerega sprejemanju enako-pravno sodelujejo vsi zbori občinske skupščine, ali zbori in skupščina samoupravne interesne skupnosti, oziroma h kateremu je po tem statutu družbenopolitični zbor dolžan sprejeti stališča, je sprejet, če ga zbori ali zbor in skup-ščina samoupravne interesne skupnosti sprejmejo v ena- kem besedilu oziroma v skladu s slališči družbenopolitič-nega zbora. Kadar se zbori ali zbori in skupščina samoupravne in-teresne skupnosti po dveh zaporednih obravnavah spor-nega vprašanja ne zedinijo glede besedila predloga pred-pisa ali drugega akta, ali če predlog predpisa oziroma drugega akta ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali skupščini samoupravne interesne skupnosti oziroma ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, ime-nujejo komisijo, v kateri izvoli vsak zbor in skupščina samoupravne interesne skupnosti enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog za uskladitev spornih vprašanj. 166. Člen Ce ostane usklajevalni postopek iz prejšnjega člena brez uspeha, lahko izvršni svet predlaga izdajo odloka o začasnih ukrepih in izdela predlog takšnega odloka, če meni, da bi lahko zaradi lega, ker akt ni bil sprejet, na-stala za družbeno skupnost občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti ali zadev, ki so posebnega družbenega pomena. Odlok o začasnih ukrepih je v pristojnih zborih oziro-ma zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih delegatov v teh zborih oziroma v zborih in skupščini samoupravne interesne skupnosti. Ce zbori oziroma zbori in skupščina samoupravne in-teresne skupnosti ne sprejmejo odloka o začasnih ukre-pih v enakem besedilu, lahko izvršni svet predlaga ob-ravnavo na skupni seji vseh zborov. Zbori na skupni seji veljavno sklepajo o odloku o začasnih ukrepih, če je na seji navzoča večina delegatov vsakega zbora. Odlok o začasnih ukrepih velja, če je bil sprejet z večino glasov navzočih delegatov. Odlok o začasnih ukrepih ostane v veljavi do sprejema dokončnega akta, vendar najdalj eno leto od dneva, ko je bil sprejet. 167. člen Če proračun do dneva, ko bi moral začeti veljati, ne more biti sprejet, se financiranje začasno izvaja na te-melju proračuna iz prejšnjega leta. 168. člen Odloki in drugi splošni akti morajo biti objavljeni pre-den začnejo veljati. Odloki in drugi splošni akti se objavljajo v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. Odlok in drugi splošni akt začne veljati osmi dan po objavi, če ni v samem odloku ali drugem splošnem aktu drugače določeno. Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi, da začne odlok ali drug splošni akt veljati prej kot osmi dan po objavi ali istega dne, ko je bil objavljen. Odloki in drugi splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. 169. člen Postopek sprejemanja odlokov in drugih aktov občinske skupščine podrobnejše ureja poslovnik občinske skup-ščine. X. ODGOVORNOST NOSILCEV SAMOUPRAVNIH JAVNIH IN DRUGIH DRUŽBENIH FUNKCIJ 170. člen Vsi organi in organizacije ter nosilci samoupravnih, iavnih in drugih družbenih funkcij, opravljajo svoio funk-cijo na podlagi in v okviru ustave, zakonov, statutov in danih pooblastil. Vsi nosilci samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij so pri svojem delu in opravljanju funkcij pod družbenim nadzorstvom. 171.člen Vsak nosilec funkcije vobčinski skupščini in njenih orga-nih, ki ga voli ali imenuje občinska skupščina, je v okvi-ru svojih pravic in dolžnosti osebno odgovoren skupščini za svoje delo. Občinski skupščini so kolektivno odgovorni njeni or-gani. Vsak član kolektivnega organa je osebno odgovoren za svoje delo in v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi za delo in odločitve tega organa. 172. člen Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, sa-moupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije, delegacije in delegati, imajo pravico podati pobudo za ugotovitev politične odgovornosti delegatov, funkcionar-jev občinske skupščine in imenovanih delavcev upravnih organov ter drugih strokovnih služb. Občinska skupščina lahko svojega funkcionarja v okvi-ru politične odgovornosti in na podlagi ocene njegovega dela odpokliče ali razreši. XI. PRIZNANJA OBČINE 173. člen Skupščina občine podeljuje priznanja občine zaslužnim delavcem, delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim, krajevnim skupnostim ter drugim samoupravnim organi-zacijam, družbenim organizacijam in društvom za poseb-ne uspehe, dosežene na področjih gospodarstva, družbe-nih dejavnosti, splošne Ijudske obrambe, družbene samo-zaščite in varnosti ter družbenopolitičnih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj občine. 174. člen Priznanja občine so: — naziv častni občan; — domicil; — plaketa občine; — posebna in spominska priznanja; 2 odlokom občinske skupščine se lahko določijo še druga priznanja občine. 175. člen Pogoje, postopek in način podeljevanja priznanj obči-ne, njihovo obliko, način vodenja evidence, podeljenih priznanj ter druga vprašanja, ki se nanašajo na priznanja občine, ureja občinska skupščina z odlokom. XII. SODELOVANJE OBČINE Z DRUGIMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI SKUPNOSTMI IN MEONARODNO SODELOVANJE 176. člen Zaradi uresničevanja svojih nalog, urejanja vprašanj skupnega pomena, izmenjave izkušenj in medsebojne po-moči, sodeluje občina z mestom, drugimi občinami In s Socialistično republiko Slovenijo v skladu z ustavo, tem statutom, statutom mesta, drugimi predpfei ter sklenjenlmi družbenimi dogovori. Sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičnimi skup-nostmi spodbujajo in uresničujejo občinska skupšftna in njeni organi, organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolltične organizacije in dru-ge samoupravne organizacije In skupnosti ter strokovna in druga združenja v okviru svojlh pristojnosti oziroma de-javnosti. 1. Vključevanje občinske skupščine v delo mestne skupščine 177. člen Občinska skupščina se vključuje v delo mestne skup-ščine po svojih delegatih v zboru občin in zboru združe-nega dela mestne skupščine. Zbori občinske skupščine predstavljajo stalno konfe-renco delegacii za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine. Občinska skupščina v skladu s statutom mesta in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela mestne skupščine, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delegacijami samoupravnih orga-nizacij in skupnosti. 178. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo pri iz-vrševanju pravic in dolžnosti občine z mestno skupščino in njenimi organi. Pri uresničevanju tega sodelovanja občinska skupščina in njeni organi zlasti: — izmenjujeo mnenja, predloge in stališča pri obravna-vanju zadev z vseh področij družbenega življenja ter tako zagotavljajo enotno in usklajeno politiko ter enoten in usklajen razvoj v mestu in občini; — predlagajo obravnavanje vprašanj iz pristojnosti me-sta ter sprejem odlokov in drugih splošnih aktov; — sodelujejo pri oblikovanju programov dela mestne skupščine in njenih organov. Za reševanje vprašanj, pomembnih za občino in mesto, sodelujejo občinska skupščina in njeni organi z mestno skupščino in njenimi organi tudi tako, da ustanavljdjo skupne organe in organizacije, združujejo sredstva, or-ganizirajo in izvajajo skupne dejavnosti za reševanje po-sameznih vprašanj ter razvijajo druge oblike sodelovanja. 2. Vključevanje občlnske skupščine v delo skupščine Socialisiične republlke Slovenije 179. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo s skup-ščino Socialistične republike Slovenije in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za obči-no in republiko ter dajejo predloge, mnenja in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava re-publiška skupščina. Občinska skupščina se vključuje v delo skupščine So-cialistične republike Slovenije tako, da v skladu z ustavo in z zakonom samostojno ali sporazumno s skupščinami drugih občin pošilja delegate v zbor občin in zbor zdru-ženega dela skupščine Socialistične republike Slovenije. Občinska skupščina predstavlja stalno konferenco dele-gacij za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor zdru-ženega dela skupščine Socialistične republike Slovenije. Občinska skupščlna v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom z odlokom določi način delegiranja delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščlne Soctell-stične republike Slovenije, način njihovega povezovanja z zbori in drugimi organi občinske skupščine ter delega-cijami temeljnih samoupravnih organizacij In skupnosti. Če ima občinska skupščina v zborih skupščine Soclali-stične republike Slovenije skupnega delegata ali skupne delegate z drugo občino ali drugimi občinaml, se vpra-šanje iz prejšnjega odstavka uredi z dogovorom med skupščinami prizadetih občin. 3. Medobčinsko sodelovanje 180. člen Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih pro-stovoljnosti in solidarnosti in v ta namen skupaj z njimi ustanavlja skupne organe, organizacije in službe za oprav-Ijanje zadev skupnega pomena in za zadovoljevanje skup-nih potreb. Za urejanje določenih zadev skupnega pomena lahko občina z drugimi občinami ustanovi skupni medobčinski organ samoupravljanja ali pa se združi v regionalne in druge skupnosti občin. V medobčinskem organu samoupravljanja in v med-občinski skupnosti delegati združenih občin usklajujejo svoja stališča ter se dogovarjajo in sklepajo o urejanju skupnih vprašanj. Zadeve skupnega pomena se določijo z dogovorom občin in opredelijo v statutu skupnosti občin oziroma medobčinskega organa samoupravljanja. 181.člen Zaradi utrjevanja bratstva in enotnosti narodov in na-rodnosti Jugoslavije, negovanja vrednot socialistične re-volucije in zaradi potrebe po razvijanju medsebojnega sodelovanja na družbenopolitičnem, gospodarskem, kul-turnem in drugih področjih družbenega življenja se lahko občina pobrati oziroma sklene prijateljstvo z drugimi obči-nami v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. 4. Mednarodno sodelovanje 182. člen V skladu s sprejeto zunanjo politiko Socialistične fede-rativne republike Jugoslavije sodeluje občina neposredno alt prek mesta z mesti, organi in organlzacijami ter te-ritorialnimi enotami v tujini. XIII. SPREMEMBE STATUTA OBČINE 183. člen Pobudo za spremembo statuta lahko dajo: občinska, skupščina, njen zbor ali izvršni svet, organizacije zdru-ženega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbeno-politične organizacije in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 184. člen O pobudi, da se začne postopek za spremembo sta-tuta, razpravlja izvršni svet in jo s svojim stališčem pred-loži občinski skupščinl. O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča ob-činska skupščina na seji vseh zborov. 185. člen Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi posebna komisija občinske skupščine osnutek sprememb in ga predloži občinski skupš6ini. Osnutek sprememb statuta da občinska skup-ščina v javno razpravo. Po končani javni razpravi poda posebna komisija ob- činski skupščini predlog sprememb statuta. Sprememba statuta je sprejeta, če zanjo glasujeta naj-manj dve tretjini vseh delegatov vsakega zbora občinske skupščine. XIV. KONČNE DOLOČBE 186. člen Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Ljubljana-šiška (Uradni list Socialistične republike Slovenije 2/73, 31/81 in 8/82). 187. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Komisija za pripravo sprememb In dopolnitev statuta občine LJubljana-Šiška OBRAZLOŽITEV PREDLOGA STATUTA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA Uvod Delegatska skupščina je na septembrsM seji na pred-log komisije za pripravo sprememb in dopolnitev statuta določila osnutek statuta in pri tem tudi že upoštevala pripombe in predloge, dane na delovno besedilo osnut-ka statuta. Le-te so dale vse DPO občine, delovna telesa skupščine, delegacije in delegati na seji zborov ter druž-beni svet za družbenopolitične odnose, izvršni svet ter občinski upravni organi. S sklepom skupščine je bil določen dvomesečni rok za javno razpravo. Nosilca razprave sta bila občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS. Komisija je obve-stila vse subjetke v združenem delu in krajevne skupno-sti, da jim lahko zagotovi strokovno razlago osnutka z namenom lažje opredelitve o posameznih vprašanjih. Iz javne razprave, ki se je zaključila s sejo občinske konference SZDL z dne 10.12.1985, je bilo posredovano le malo pisnih pripomb. Pripombe so posredovale neka-tere krajevne skupnosti (Dravlje, Ljubo šercer, Na jami, Vižmarje-Brod, dr. Petra Držaja. Zg. Šiška), izvršni svet občinske skupščine, družbeni pravobranilec samoupravlja-nja Ljubljana ter občinski štab za TO in občinska kon-ferenca SZDL. Komisija je temeljito proučila vse pripombe, predloge in mnenja iz razprave in jih večino ustrezno upoštevala pri oblikovanju posameznih rešitev. Ni mogla upoštevati tistih pripomb, ki so se nanašale na določila, ki so smi-selno povzeta iz ustave in zakonov oziroma so se nana-šale na terminologijo, ki je že v veljavi z upravnim siste-mom. O nekaterih vprašanjih pa tudi v javni razpravi in v predhodni razpravi o delovnem osnutku statuta mnenja niso bila enotna. Zato se je komisija po temeljitem pre-udarku in konsultaciji tudi s komisijami drugih Ijubljan-skih občin in tudi mesta Ljubljane odločila za rešitve, kot so razvidne iz samega predloga statuta. Na nekatere dileme posebej opozarjamo. Posebej pripominjamo, da je komisija pri svojem delu upoštevala tudi sprejeto stališče, naj bi bili statuti Ijubljankih občin vsaj v bistvenih vpra-šanjih čim skladnejši. V javni razpravi je bila v celoti podprta zasnova, naj statut ne povzema ustavnih in zakonskih norm, temveč naj se predvsem omeji na materijo, ki jo predpisuje ustava in izvirno uredi tista vprašanja, ki v zakonodaji niso zadostno urejena. Dosledna realizacija te zasnove je terjala drugačen metodološki pristop posameznih po-glavij, pa tudi črtanje mnogih določil, ki so se vsebinsko ponavljala v različnih delih osnutka statuta. Pri odločitvi za tako sistematiko je komisija sledila tudi predlogu, naj bi bili statuti Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane tudi po tej pravno-tehnični plati čim skladnejši in tako lažje primerljivi. V nadaljevanju na kratko prikazujemo novosti v primer-javi z osnutkom oziroma utemeljitve nekaterih pomemb-nejših rešitev. Temeljne določbe To poglavje vsebuje temeljna določila, ki so bila v osnutku razvrščena po različnih poglavjih (1.—6. člen). Splošne določbe Po vsebini se to poglavje ne razlikuje od zadevnih norm v osnutku, le da so pravice in dolžnostt opredeljene v posebnem poglavju, pa tudi določila o priznanjih občin (7,—10. člen). Uresničevanje samoupravljanja v občinl Komisija ni mogla upoštevati pripombe k predlaganl rešitvi (13. člen) naj bi se ne razpisal referendum za že sprejete odloke. Tako možnost predvideva že zakonoda-ja in jo je treba dopustiti, če delavci in delovni Ijudje ter občani ne bi bili zadovoljni z že sprejetim odlokom. Deljena so bila mnenja o tem, ali naj se določi obvez-nost občinske skupščine, da razpiše referendum tudi v primeru večjega investicijskega posega v prostor, ki bl-stveno vpliva na življenje in delo občanov. Nekateri so to določilo podpirali, drugi pa mu nasprotovali z uteme-Ijitvijo, da bi morali o tem doseči enotno stališče v Ijub-Ijanskem prostoru. Ne bi bilo primerno, da bi tako dolo-čilo vseboval statut le ene od Ijubljanskih občin, kajti posledice take investicije, še zlasti na varstvo okolja, se ne bi omejevale le na območje ene občine. Zato komi-sija, izhajajoč iz stališča drugih Ijubljanskih občin, ki ta-kega določila ne bodo vnesle v statut, predlaga, da referenduma ne uveljavimo kot obvezne oblike, ker ga bo lahko skupščina po presoji konkretnega primera kljub temu uporabila (11.—15. člen). Glede javne razprave ni vsebinskih sprememb (16.—20. člen). Pri druzbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazu-mevanju smo opustili podrobnejše povzemanje zakonskih določil (21.—24. člen). Pri določilih o krajevnih skupnostih smo vse statusne spremembe (ustanovitev, združitev, razdružitev in izvo-litev) opredelili kot prostorsko preoblikovanje krajevne skupnosti. Glede pripombe, da je treba pogoje za pro-storsko preoblikovanje KS konkretizirati in ne prepi-sovati iz ustave, komisija poudarja, da je prav to stor-jeno v posebnem členu (23. člen). V 29. členu pa je do-ločeno, da se sprejme statut KS z dvotretjinsko večino glasov vseh delegatov najvišjega samoupravnega organa KS in ne z navadno večino (25.—31.člen). Pri samoupravnih interesnih skupnostlh (32. do 36. člen) je na novo opredeljeno še sodelovanje SIS s skupščino občine. Naloge DPO, družbenih organizacij in društev (37. do 39. člen) nismo podrobneje opredelili, ker to sodi v nji-hove statute in delovne programe. Njihova vloga pa je tudi v ustavi zelo jasno opredeljena. Zato smo se ome-jili le na najnujnejše norme. Pravice in dolžnosti občine V skladu z ustavo smo v tem poglavju določili tista vprašanja, ki jih delavci, delovni Ijudje in občani urejajo v občini in v primerjav< z osnutkom ni vsebinskih razlik. V podpoglavjih pa so posamezna področja konkretizirana. Glede družbenega planiranja so bile dane predvsem pri-pombe, naj se sistematičneje uredi faze postopka, pri sprejemanju planskih dokumentov pa nekoliko določneje opredelijo. Prva pripomba je upoštevana, postopek spre-jemanja planskih dokumentov pa bo podrobneje uredil republiški zakon, ki je v pripravi, na temelju že sprejete-ga zveznega zakona (41.—47. člen). Urejanje prostora in varstvo človekovega okolja Pri opredeljevanju pravic in dolžnosti na področju ureja-nja prostora in varstva človekovega okolja je odpravljena pomanikljivost v primerjavi z osnutkom, ki je opredelieval le varstvo človekovega okolja. V to poglavje je prene-šeno še določilo kmetijsko-zemljiške skupnostl, ker ne gre za SIS, temveč za posebno skupnost kot nosilca kmetij-sko-zemljiške politike (48.—51.člen). Zadovoljevanje splošnih družbenih potreb V skladu s pripombo se je pri oblikovanju določil o zadovoljevanju splošnih družbenih potreb opustilo finansi-ranje društev iz sredstev občinskega proračuna. Le-ta se neposredno ne finansirajo iz splošne porabe, temveč pre-ko SIS in neposredno svobodno menjavo. Pripomba, naj se »davščine« konkretneje precizirajo s statutom, ni mo-gla biti upoštevana, ker se lahko davščine uvajajo tudi z zakonom. Splošna Ijudska obramba in družbena samozaščlta Skladno z uvodoma poudarjenim stališčem je komisija bistveno skrajšala določila o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti (56. do 58. člen), kljub temu, da so se nekateri zavzemali za variantni predlog, ki je pomenil širše obravnavanje tega področja. Komisija poudarja, da gre za področje, kl je zelo temeljito urejeno že z zako-nodajo. Varstvo borcev NOV Komisija ni mogla v celoti upoštevati pripombe, naj statut natančneje opredeli, kako poteka varstvo borcev NOV preko dejavnosti v SIS. V 59. členu je v primerjavi z osnutkom poudarjeno uresničevanje socialno varstvenih pravic, njihova konkretizacija pa ni stvar statuta, temveč samoupravnih splošnih aRtov SIS. Samoupravne pravice, družbene lastnlne In zakonitosti Glede varstva samoupravnih pravic, družbene lastnine in zakonitosti ni vsebinskih sprememb (60. do 63. člen). Kadrovska politika Glede kadrovske politike (64. in 65. člen) smo določili le temeljne nosilce in na katerih načelih se ta politika uresničuje. Opusttli smo določilo o družbenem dogovar-janju in o njegovi vsebini, ker ni potrebno. Javnost dela, obveščanje in družbeni sistem informiranja Določila v tem poglavju so enaka kot v osnutku statu-ta (66. do 69. člen). Občinska skupščina To celotno poglavje je po vsebini skoraj enako osnut-ku, le da smo nekatere rešitve precizneje opredelili, še zlasti naloge skupščine kot celote in posameznega zbo-ra, ki so bile pomotoma v osnutku izpuščene. Vprašanje, ki je bilo v osnutku variantno obravnavano, število dele-gatskih mest zbora združenega dela, je bilo deležno po-sebne pozornosti. O tem so bila mnenja deljena. Nekateri so se zavzemali za varianto zmanjšanje sedanjega šte-vila od 61 do 41, drugi pa so podpirali osnovno rešitev, to je sedanjo (61 delegatskih mest). Komisija predlaga, da glede na število zaposlenih v naši komuni kot tudi število subjektov združenega dela, naj ostane tako kot je bilo v dosedanjem mandatu. Komisija predlaga tako kot je to tudi v statutu mesta, da odločanje o uvedbi postopka za spremembo mestnega statuta ostane v pristojnosti občinske skupščine. Med pri-stojnosti vseh treh zborov je vključila še odločanje o po-bratenju in prljateljskem sodelovanju z drugimi občinami, podelitvi priznanj občine in njeni vključitvi v medobčin-sko skupnost. Vsi zbori sprejemajo tudi odloke o delegi-ranju delegatov v zbor občin skupščine mesta in zbor občin republiške skupščine. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa enakopravno sprejemata še odloke o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zem-Ijiščih v občini in odloke o sprejetju prostorskih izved-benih aktov. Med pristojnosti družbenopolitičnega zbora sta vnešeni dve novi, in sicer, da sprejema tudi stališča o zadevah, ki se nanašajo na samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov, odvetništvo in drugo pravno pomoč ter na zadeve uresničevanja ustavnosti in zakonitosti ter varstvo svoboščin ter pravic človeka in občana. V smeri krepitve samostojnega odločanja zborov, predvsem vloge zbora združenega dela, je bllo odločanje o uvedbi postopka redne likvidacije OZD prenešeno iz enakopravnega odločanja zbora združenega dela In zbora KS na samostojno odločanje zbora združenega dela. Gle-de sodelovanja SIS je posebej določeno, da skupščine tistih SIS, ki nimajo položaia 4. zbora občlnske skupščine. lahko dajo svoja stališča, predloge In mnenja občinski skupščini. Volitve predsednika in podpredsednika skupščine so obvezno tajne. Precizneje so opredeljene naloge na|od-govornejših predstavnikov delegatske skupščine. Opušče-no je naštevanje delovnih teles ob&inske skupščine, ker se to podrobneje ureja z odlokom In poslovnlkom. Kliub različnim stališčem o oblikovanju strokovne službe občin-ske skupščine komisija predlaga enako rešltev kot |e blla v osnutku, z utemeljitvijo, da ne bi bilo primerno, da tudi v bodoče le v tei Ijubljanskl občini Imamo svoistveno rešitev, ki se pa tudl v praksl ni Izkazala kot dobra (70. do 106. člen). Izvršnl svet V poglavju o izvršnem svetu je komisija v skladu s pri-pombami še natančneje opredelila njegove naloge in od-nose do upravnih organov, DPO, SIS pa tudi do krajevnih skupnosti, še zlasti kadar ti potrebujejo pomoč v razmer-ju do organov in organizacij na območju sosednjih In drugih občin (137. člen). Občlnski upravnl organl in strokovne službe V poglavju občinski upravni organi in strokovne službe so v primerjavi z osnutkom prav tako precizneje oprede-Ijena razmerja teh organov do drugih subjektov. Nadalje je opredeljeno, za katera področja se ustanovijo sekre-tariati, komiteji in uprava. Posebej opozarjamo, da je izra- ženo tudi razmerje občinskih upravnih organov do KS (155. člen). konkretno navedejo (174. člen), dopusti pa tudi možnost uvedbe drugih priznanj z odlokom. Družbenl svetl Opuščeno je določilo o načinu finansiranja, ker to do- loča že zakon (158. in 159. člen). Občinski pravni akti V primerjavi z osnutkom je precizneje urejeno, v ka-terih primerih je dopustno odlok ali drug akt sprejeti po enofaznem postopku. Ta postopek, ki se loči na hitri in skrajšani, je mogoč samo v izjemnih primerih (164. člen). Odgovornost nosilcev samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij Ta določila so nespremenjena (170. do 172. člen). Prlznanja občine Komisija predlaga, da se priznanja občine v statutu Sodelovanje občine z drugimi družbenopolitičniml skupnostmi in mednarodno sodelovanje To poglavje se ni spremenilo (176. do 182. člen). Spremembe statuta občine O uvedbi postopka za spremembo statuta odloča ob-činska skupščina že na podlagi pobude, zato je sedaj krog pobudnikov nekoliko ožji. Ni bila namreč sprejeta zamisel osnutka statuta, da b! tril postopek za spremem-bo statuta občine analogen postopku za spremembo usta-ve. Predlagani postopek je predviden že v sedaj veljav-nem statutu (183. do 185. člen). Komislja za prlpravo sprememb in dopolnitev statuta skupščlne občlne LJubljana-Šlška