Poiinina platana r gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 (fin DRUŽINSKI TEDNIK Vsakogar brez izjeme mami bližnje plačilo — le velikim duhovom je pred očmi tudi daljnji uspeh. Schiller Leto IX. Ljubli ana, marca 1937 Sfev. 9. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. št. 33-32. Poštni predal St. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani it 18.323. — NAROČNINA: i,U leta 20 din, ‘/a lota 40 din, Mi leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre In Širina 65 mm) din 7*—. Mod oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. danes: Naša 2. novost: Velik nagradni roman Gl. str. 5 in 7 / fraspadicHa! Vaše pismo sem prejel. Hoteli bi nasvet, kako bi spopolnili svojo izobrazbo, kako bi postali pisateljica. Vaše pismo me je res razveselilo, hkratu mi je pa dalo misliti, Kaj naj vam svetujem in... kaj naj storite? Stvar ni lahka. Skušal vam bom pa vendarle odgovoriti in sicer na tem mestu, ker se mi zdi, da bo zadeva zanimala ne samo vas, temveč še mnogo drugih, ki jih težijo iste skrbi in ki se ukvarjajo s podobno mislijo. Recite mi, draga gospodična, ali ste že kdaj opazovali zidanje kakšne hiše, kakšne palače? Pogled na takšno dviganje stavbe utegne biti v marsičem zanimiv in pri gledanju takšnega dela se človek mnogo nauči. Vam se zdi prav gotovo ta zgodba, ta moj uvodnik, malo čuden, toda če mi boste sledili, boste izprevideli, da utegnem imeti prav. Pri sleherni stavbi kopljejo delavci najprej temelj. Potlej, ko so pripeljali cement, opeko in pesek, potlej šele začno zidati temelj. Kamen na kamen polagajo, opeko na opeko, in če si to samo ogleduješ, se ti niti ne zdi, da stavba raste, da bi utegnila biti kdaj gotova. Toda lepega dne stoji pred tvojimi začudenimi očmi. Na vrh postavijo ostrešje, ga pokrijejo z opeko in šele prav na koncu vstavljajo obrtniki okna in vrata, postavljajo peči itd. Prav tako kakor s takšnole stavbo, prav tako je tudi s človeškim znanjem. Prav tako, kakor si dobre in solidne hiše ne moremo misliti brez dobrega in trdnega temelja, prav tako si ne moremo misliti popolnega človeka, ki ne bi imel za seboj vsaj osnovne ali ljudske šole. Človek pa, ki hrepeni k spopolnitvi in po višji izobrazbi, mora na gimnazijo, na realko, na realno gimnazijo. Šele tedaj, ko je vse to za njim, šele tedaj sme stremiti po specializaciji, po tistem življenjskem in znanstvenem spopol-njevanju, ki nam ga da visoka šola ali pa za neke stroke strokovna šola. Mladi ste še. Končali ste tri razrede gimnazije in radi bi naprej. Radi bi, hočete, a gmotne neprilike vam tega žal ne dopuščajo. Kaj kaže storiti? Skušal vam bom svetovati, kakor bi svetoval svojemu najboljšemu prijatelju. Draga gospodično, tam kjer ste nehali stavbo graditi, tam gradite dalje. Dobro bi bilo, ako si od vaših prijateljic, ki nemoteno študirajo dalje, izposodite knjige za četrti razred. Vem, da. vam moj nasvet ni kdo ve kaj všeč, toda misliti si pač niste smeli, da vam bom priporočal kakšen drug zanesljiv način, ki bi vas brez naporov kar čez noč pripeljal do zaželenega cilja. Ne samo vsak pisatelj, temveč vsak človek, ki stremi po izobrazbi, mora imeti splošno, temeljno izobrazbo. Poznati mora zgodovino, zemljepis, obvladati mora slovensko slovnico, poznati mora naše in vsaj glavne tuje pisatelje, znati mora po možnosti še kakšen tuj jezik. Se mnogo bi vam lahko naštel, s čimer ste vi že gotovo zdavnaj obračunali. Vem, da ste mnogokrat, pri svojem zdajšnjem delu kot tovarniška delavka mislili nazaj na šolo, na knjige in zvezke in na vse tiste prijetne urice, ki ste jih preživeli s svojimi prijateljicami. To, kar vam bom zdaj svetoval, j c nekaj popolnoma drugega. Zdaj bi ne delali več za dobre rede. in za odlične ocene, temveč bi delali s ponosom in z zavestjo, da se učite zase, za svojo izobrazbo. Prepričan sem, da vam bo premnogokrat težko, toda nikar ne omahujte. Delajte, delajte in delajte! Začnite s čimer koli, morda s tem, kar vam je najbolj pri srcu. Ko boste imeli prvi uspeh za seboj, boste nadaljevali svoje delo še z večjo vnemo. Tudi to vem, da uspehi ne bodo takoj vidni, prav tako kakor pri stavbi niso, čeprav si jo ogledujete ure in Ure. če boste pa neutrudljivo delali, boste kar na lepem opazili, da ste se v marsikateri stvari spopolnili in da Sc razlikujete od drugih. Od drugih, ki tega sicer težkega dela v prostem basu niso zmogli. Ne gre mi v glavo, zakaj bi hoteli Postati ravno pisateljica, saj niti ne veni, ali ste za to kaj prida nadarjeni- če mislite, lear začnite! Ako ne boste pisateljica, si boste vsaj pridobili višjo izobrazbo — in že sam ta občutek, da več veste in več zmorete kakor drugi, le ta občutek je zlata *f«den. tlaka. fiazgled po svelu Poljska se zgleduje po sosedih ali: Avtoritarni zgledi vlečejo. — Iz Otonove vrnitve ne bo najbrže nič, ker je os Rim —Berlin premočna. — Na španskem republikanci napadajo V Ljubljani, 3. marca. Ta teden so poleg drugih tudi Poljaki poskrbeli za nekoliko spremembe na zunanjepolitičnem obzorju. Nastopil je polkovnik Koc, naši javnosti do danes skoraj še neznana osebnost, in povedal v radiu, da ustanavlja novo, vsedržavno poljsko stranko. Polkovnik Koc je eden izmed najintimnejših sodelavcev maršala Rydz-Smiglega, znan strokovnjak v finančnih in gospodarskih zadevah, bivši finančni minister in guverner poljske narodne banke. Ker je bil doslej na glasu liberalnega moža, je prišel njegov, na fašizem in nemški narodni socializem spominjajoči program Evropi precej nepričakovano. Poljska je bila od svoje ustanovitve 1919 pa do leta 1926 demokratska država. Kakor v premnogih drugih v vojni prizadetih deželah, je tudi na Poljskem zašla demokracija v krizo, in tedaj je maršal Pilsudski maja 1926 krizo enostavno tako razpletel, da je demokracijo zbrisal s poljskega zemljevida in uvedel tako imenovano pol-kovniško vlado, ki naj vse politične stranke kratko in malo zradira. Seveda se vojaško sicer enostavna, a psihološko docela neizvedljiva namera pokojnemu Pilsudskemu ni posrečila, in Poljska je ostala slej ko prej v krizi. Zato je maršal Pilsudski napravil leta 1935. novo ustavo, ki daje predsedniku republike široka pooblastila, obenem pa legalizira leta 1926. izvršeni prevrat. Pilsudski je umrl, poljska politična kriza je pa živela dalje in se ie bolj razvijala. Tedaj je lani v maju nastopil maršal Rydz-Smigly, vojaški in politični naslednik maršala Pilsudskega. Hotel je združiti vse poljske stranke na enoten nacionalni program. Tudi njemu se ni bolje godilo kakor Pilsudskemu. Pri neki priložnosti je maršal Izjavil, da Poljska ne more prezreti, da živi med dvema velikima diktaturama (Nemčijo in Rusijo) in da se mora po tem ravnati. (Po isti logiki bi morala biti Češkoslovaška najmanj diktatura na kvadrat, saj je stisnjena med same diktature. In vendar je ostala tako zdrava demokracija, da ji lahko tri četrt Evrope zavida.) Nu, rečeno, storjeno: nekaj tednov po tej maršalovi izjavi je stopil na politično prizorišče polkovnik Koc. Kocev program temelji na »nacionalnih in socialnih idealih«. Po njegovem je poljsko republiko notranje dokončno uredila ustava iz leta 1935. Med narodom in državo ni razlike. Treba je povečati poljsko obrambno moč. Poljska ostane slej ko prej versko strpna, in tudi z manjšinami želi živeti v slogi in bratstvu — semkaj pa ne spadajo 2idje, Nemci in Rusi, češ da so to zgolj ostanki bivše tuje okupacije. Poljska tudi odločno odklanja komunizem in se bo še energičneje borila proti njemu kakor doslej. Takšen je v kratkih obrisih program o čem Evropa govori nove poljske državne stranke. Ni dvo- ----------------------------- ma, da bi Koc hotel ustvariti na Polj- ito m* k»i m S -% nmm skem nekako avtoritarno ali dirigirano naDSDuf 20ill demokracijo z diktatorskimi nameni. j Podobne poskuse smo doživeli že mno- P* 60 Vi *33>/ • gokje, bolj ali manj vse po istem ko- ------- pitu, bolj ali manj vse s fiaskom. Ugleden švicarski tednik Bomo videli, kaj bodo Poljaki novega j proučuje psihološko-politično stran Maroški vojaki v Francovi arnuutl ugibajo, kaj bi s sovjetsko strojnico, ki so jo zaplenili pred Madridom. pokazali. (Po zagrebških »Novostih«.) Nesrečni Habsburžani Pisali smo že, da je avstrijski kancler dr. Schuschnigg pred kratkim na dokaj nedvoumen način napovedal obnovo habsburške mon- Polkovnik Koc arhije na Dunaju. Povedali smo, da se je pri tem zelo očitno naslanjal na Italijo. Nu, prišlo je pa čisto drugače. Docela nepričakovano je namreč Mussolini rekel; Ne! Schuschnigg je prvi mah ostrmel, potlej je pa sklenil drugo ubrati. Avstrijski kancler je odločen po vsaki ceni preprečiti »An-schluB« k Nemčiji, tudi za ceno pobotanja z vso Malo antanto, posebej pa še s Čehi. A ker se ne more več naslanjati na podporo Italije, se je sklenil nasloniti na Francijo in na Anglijo. Seveda tudi v Rim ne pojde, kakor je prvotno nameraval. Takšna je slika na Dunaju in... v Liechtensteinu. Nastane le preveč naravno vprašanje: Zakaj se je Italija tako na lepem odpovedala Dunaju in se zvezala z Berlinom na življenje in smrt? Saj je vendar doslej veljalo za eno izmed najelementarnejših povojnih resnic, da Rim pod nobenim pogojem ne mara imeti pikelhavb na Bren-nerju, in da se že zato zavzema za vrnitev Habsburgov v Avstrijo. Pravijo, ■ da so neposredni vzrok skrpati. In pristaši nesmrtne vele-avstrijske ideje so morali sprevideti, da 'so tako imenovane nasledstvene države zrasle v mnogo žilavejše in svobodnejše, samoniklo življenje, kakor bi jim bili prisodili. Prepir med obema taboroma bi se gotovo še nadaljeval, da ju ni zunanja nevarnost združila na srednjo pot: Hitlerjev rajh je iztegnil roke po Avstriji. Zdaj je bilo konec teoretiziranja. Nekdanji zagovorniki »AnschluBa« so se zgrozili, videč, da jih v tretjem rajhu čaka vse kaj drugega, kakor so sanjali v času, ko je bila Nemčija še demokratska republika. Nevarnost izgube prostosti jim je oživila spomin na lastne tradicije, na lastno preteklost. Tako je v njih vstalo tisto, kar je Schuschnigg imenoval »domotožje po Av-m i striji«: želja, da bi v mali Avstriji Te dni so časopisi pisali, da je Oton : kar največ ustvarili in ohranili Habsburški pred vrati Avstrije. Spre- , tega za )jar jjm je velika Avstrija mil je svojo sestro do meje, nato se ; daia možnost je pa odpeljal v Liechtenstein. Tam pa tucj| tabor legitimistov se je čaka zdaj kako se oodo obrnili do-j spametoval. Kadar je v nevarnosti godki na Dunaju, j ias£na državna neodvisnost, nihče Habsburžani so ze nekaj tednov spet yeč ne misli na toi da bi sosedu aktualni — bolj kakor kdaj koli P°; og-pažal svobodo. Še več; ljudje vojni. Mi imamo do njih svoje sta- prihajajo do spoznanja, da je ne* Otonove vrnitve na Dunaj -o- lišče, vsekako bistveno drugačno kakor Avstrijci. Poglejmo, kako presojajo avstrijski problem nevtralci, kako ga gledajo n. pr. v Švici. Ziiriška »Weltwoche« je priobčila odvisnost obojih v medsebojni zvezi. če pade Avstrija, se izpodnesejo tla češkoslovaški; in če pade le-ta, tudi Avstrije ni več. Tako so prišli monarhisti do spoznanja, da je prejšnji teden zanimiv članek pod , sjcer staroavstrijska misel nesmrt-naslovorn »Iz Steenockerzeela v Schon-: na a t.gdaj, če ji bodo služili po brunn«. Pisec skuša biti nepristranski,; nQvih tih n8 imperialističnih, čeprav ne more skriti, da bi mu ob- imperialistov. Ti Nemci se niso čutili gospodarje države, temveč njene zveste hlapce.----------- Miselnost avstrijskih Nemcev se je po razsulu monarhije razdelila na dvoje: eni so idejo o nacionalni državi zmislili logično do konca in so tako postali zagovorniki priključitve k Nemčiji; drugi so se pa vživeli v novo malo državo in imeli svoje zadovoljstvo z njo. Imperialistično so mislili samo legitimisti (t. j. tisti, ki se zavzemajo za vrnitev Habsburžanov). Zanje je bilo razbitje monarhije zgodovinska zmota. Wilsonov nauk, da se imajo državne in narodnostne meje ujemati, se jim je zdel na smrt obsojen izrodek vojne miselnosti. --------- Danes, skoraj že dvajset let po razpadu donavske monarhije, lah-„. . ko ugotovimo, da niso imeli popol-rimskemu preobratu — Angleži, noma prav ne imperialisti ne z Brali smo v listih, da misli britan- malim zadovoljni. Oboževalci ideje ska vlada povabiti na kraljevo j 0 narodni državi so — ne samo v nova habsburške monarhije v Avstriji ne bila nevšečna. Iz članka posnemamo nekatere misli in prepuščamo bralcem, da sami presodijo, kje ima član-kar prav in kje ne. V zmanjšani, samo z Nemci obljudeni Avstriji so bili monarhisti edini pravi in tako rekoč edini revizionisti. Velika večina avstrijskega prebivalstva se je nenavadno hitro sprijaznila z novimi mejami, če je republikanska vladavina sploh bila revizionistična, je bila j razmišlja, kje in kako bi začela na samo zastran južne Tirolske. Ne- J novo. Habsburg bi bil tak nov začetek, nemški deli donavske monarhije so j oton Habsburški je zrasel med bili za avstrijske Nemce nekako ti-, belgijskimi, nizozemskimi, britan-sto, kar je imperij za Veliko Bri- ; giami jn skandinavskimi vladarski-tanijo,. Toda imperij potrebuje mj vzori. V njem so vsi pogoji, ki temveč v mirnem medsebojnem sožitju. — — S tem da se Avstrija postavi narodno-socialistični eks-panzivnosti po robu. jamči, da ne bo vojne v Podonavju; obenem pa postaja s svojim odporom Piemont osvoboditve vsega nemštva izpod strahotnega tiranstva. Takšna je nova, nič več ne revizionistična vsebina legitimistične teze. — — Sedanja Avstrija je s svojo polovičarsko diktaturo zašla v zagato, ki ne zna v njej ne naprej ne nazaj. Zato kronanje tudi abesinskega cesarja. Malo čudno se ta vest res sliši, če jo spravimo v zvezo z nedavnim prijateljskim dogovorom med Angleži in Italijani o Sredozemlju. Rimski vladi je baje to zadoščalo, da se je sklenila docela nasloniti na Berlin. Ne samo zaradi osebne užaljenosti. V rimskih krogih namreč trde, da je v luči tega vabila tudi britanska oboroževalna politika dobila popolnoma drugačno podobo; da namreč ni zgolj obrambna, temveč da meri tudi na napadalnost — in sicer tja, kjer je Rim najbolj občutljiv: v njegovo novo cesarstvo. Ubogi Oton! Mislil je, da že sedi na prestolu svojih pradedov, pa mu ga gredo ti sebični Angleži na tak neroden način izpodnašat! Na Španskem zadnje dni ni bilo posebnih dogodkov. Vladne čete so sicer že lep čas v ofenzivi na vseh frontah, posebnih uspehov pa nimajo nikjer. Najbrže so za zdaj zadovoljne s tem, da nacionalistom preprečijo ofenzivo večjega sloga na Madrid, če je bil tak namen republikancev, so ga nemara dosegli. Observer. Avstriji — spoznali, da je stare življenjske in gospodarske stike laže raztrgati, kakor jih na novo bi mu utegnili ustvariti med avstrijskim delavstvom podobno mesto, kakor ga je imel Edvard VIII. med angleškim proletariatom. Otonu ne morejo delavci očitati — kakor vladi — da jim je vzel politične pravice, če jim bo za začetek vrnil le del njihovih nekdanjih pravic, jih bo prav tako kakor kmete dobil na svojo stran — in to mu bo že čedna večina.---------- Grožnja Berlina, da bo z vojaštvom nastopil proti obnovi habsburške monarhije, je bluf — vsaj tedaj, če bi se Habsburžani vrnili v takem trenutku, ko se Nemčija ne bi upala zlomiti osi Rim—Berlin. Jugoslovani ne bodo več dolgo hodili za rajhovce po kostanj v žerjavico, Čehi imajo pa baš te dni prav tako lepo priložnost za preorientacijo kakor Avstrijci. Srednja pot. na kateri so se našli legitimisti in Maloavstrijči, se imenuje; nerevizionistična, socialna monarhija, ali v barvah: rdeče-belo-rdeča (zastava sedanje republike), in ne črno-rumena zastava pokojne avstroogrske monarhije. Po Neurathovem obisku na Dunaju: nemški zunanji minister odzdravi ja na hitlerjevski način avstrijskemu gardnemu bataljonu, ki mu je izkazal čast. Kronika preteklega tedna Sredi Beograda so odkrili tihotapsko družbo, ki je imela pravo tovarno za izdelovanje opija • Beograd, marca Pred nekaj dnevi fo izdediii — prav slučajno — veliko tihotapsko družbo, ki je predelavala opij in ga potlej na debelo tihotapila na Dunaj in v Bukarešto. Na beograjski postaji se je trosa rinskim uradnikom zdelo sumljivo, da sta dva od sile elegantna gospoda prinesla iz Bukarešte s seboj velike in zelo elegantne kovčege, zaprte z diplomatskimi plombami. Od razvpite Rodijeve afere sem pa v Beogradu pazijo zlasti na elegantne gospode. Zaradi tega so trošarimski uradniki opozorili stražnika na oba imenitna tujca. Stražnik jo je koj ubral za njima, toda gospoda sta se z elegantnim avtomobilom odpeljala v središče Beograda, nista pa izstopila morda pred kakšno veliko moderno palačo, temveč pred neko kolibo. Kmalu nato se je iz dvorišča kolibe vrnil elegantni avtomobil in oddrvel z bliskovito naglico na nasprotni konec Beograda. Beograjska policija je brž preiskala barako in ugotovila, da je v njej velik in moderen laboratorij za predelavo opija — in da je v baraki sami tudi skladišče in razpošiljalnica opija. Opij je prav poceni dobavljal beograjski trgovec Stojanovič naravnost iz Južne Srbije. V laboratoriju so potlej mak predelavaii v opij, žena nekega šoferja ga je pa prenašala v svoje rodno mesto Dunaj, prenašali so ga pa tudi razni diplomatski uradniki tujih držav — v kovčegih kajpak z diplomatskimi plombami. Domnevajo, da so na ta način iztihotapili v Avstrijo in Romunijo kakšnih 4.500 kg opija. MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POLITIKO O DFLU V PERZIJI V prejšnji številki našega tednika smo pisali, kako in kaj je prav za prav z delom v Perziji. In kako zelo točne in zanesljive so bile naše informacije, priča pričujoče poročilo agencije Avale, razglašeno v imenu ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje: sKer so nekateri domači listi iz nepoučenosti prinesli netočne vesti o razmerah in o izseljevanju v Iran (Perzijo), si je naše neinformirano delavstvo ustvarilo sliko o lahkem zaslužku v omenjeni državi. Odsek za zaščito ; izseljencev pri ministrstvu za soc. pol. #n nar. zdravje prosi zato liste, da priobčijo tole njegovo pojasnilo: »Že lani se je angleška družba, ki sodeluje pri gradnji transiransike železnice. obrnila do ministrstva za soc. pol. in nar. zdr, s prošnjo, da bi siiiela poiskat! med nami 100 dobrih specialistov klesarjev, zidarjev in minerjev za navedena dela. Ta skupina našega delavstva je pripravljena za odhod v Iran, in s tem je željam omenjenega angleškega podjetja ustreženo. Podjetja, ki grade transicansko železnico, za zdaj ne čutijo potrebe po novem delavstvu in so zato časopisne vesti o nadaljnjem nabiranju naših delavcev za Iran (Perzijo) popolnoma netočne. ■ Kolektivna pogodita med KIBom in delavstvom. Te dni so se v Ljubljani sestali zastopniki KIDa in jeseniškega delavstva, da podpišejo novo kolektivno pogodbo Ta sestanek je bil zadnja faza med jeseniško družbo iu njenim delavstvom. Edino kar so delavci dejansko dosegli, je plačauje dopustov. ■ »Naj gre r. nama, pa bo -rečna!« Policija v Brčkem v Bosni je ondan aretirala nekega Orbiča in čelmiča, češ da sta osumljena trgovanja z belim blagom. Ta dva tiča sta namreč obljubila praznoverni kmetici Suljifevi, da bosta njeni hčeri našla v mestu dobro službo, ki ji bo vrgla toliko, da bo lahko še starše podpirala. Na nesrečo je kmetica ravno prejšnjo noč sanjala, da je trgala rože na jvolju — in tedaj sta se ji približala dva gospoda rekoč: »Čeprav te 5e nisva nikoli videla, veva, da imaš lepo hčer. Naj gre z nama, pa boš srečna!« Spričo teh čudnih sanj se je dala kmetica pregovoriti in je mladeniči'nia res zaupala svojo hčer. Orbič tn čelmič sia loJetuo dekle o I-peljala v mesto in jo prodala nekemu knvarnarju. Toda še tisti din se je čednostim dekle z glasnim kričanje n otepala nekega vsiljivega ».»ta. Nečedna zadeva je prišla na dan — in p i-licija je °ba ničvredna mlad niča zaprla. staršem pa vrnita izgultlj ;no hčer. ■ .Šestdesetletnim je te dni praznoval v krogu svoje rodbine g. .losi i Miklavec, zastopnik tekstilnih tovarn : v Ljubljani. Jubilantu prisrčno česli-j lamo tudi 1111. z zeljo da bi tudi v bodoče ostal tako čil in zdrav in dobre j volje, kakor je bil doslej. ■ Ovca s šestimi nogami, dvema! repoma in dvema jezikoma ter z opič-1 jim telesom je nov prirastek na domačiji nekega srbskega kmeta. Kmetje s« zelo praznoverni in mislijo, da bo čudna ovca prinesla veliko nesrečo. • 21 Bošnjakov je te dni zaprla ljubljanska policija zaradi tihotapstvu bosenskih prej rog čez mestno mejo. Ljubljanska občina je zelo oško tovarni pri trošarini, ker so zadnje čase dovažali v Ljubljano preproge po skrivnih poteh, ne da bi bil kdo za nje ! plačal trošarino. ■ Nespudnlmo se je vedel Radeje Maričič, študent juridičue fakulte'e v Beogradu, nasproti neki 17le!ni de-ikliei v vasi Popočevo. K°r se ga je dekle otepalo in mu hotelo ubežati, jo je nasilnež dvakrat udaril po obrazil. Obsodili so ga samo na 15 dni zapora. ■ Cvetlice »rasle itu sladkorju. Te dni so finančni organi pri raztovarjanju parnika »Tomase®*, ki je priplul iz Zadra, poslali pozorni na dva velika cvetličnjaka. Pri natančnem pregledu so ugotovili, da njih sum ni bil prazen, kajti pod prst debelo skorjo prsti je bila shranjena večja količina sladkorja. Tihotapci so prizor opazovali iz neposredne bližine in so se'izgubili v množici. B Otroka je s prstjo zadušila neka 271etua delavka iz okolice Poljčan in se je ondan morala zaradi tega zagovarjati pred mariborskim sodiščem. To je bil njen drugi nezakonski otrok; takoj po jforodu mu je stlačila v usta prst in ga tako zadušila. Mrtvega otroka je nato zakopala v vinogradu. Dobila je šest mesecev zapora. ® Harakiri zaradi nesrečne ljubezni je izvršila muslimanka Senija Memi-feva iz vasi Štobri blizu Sarajeva. Mladi muslimanki je bilo šele 21 let: te dni bi se bila morala poročiti s kmetom Jahijasoni Paličen). Nevesto so s svatbeno povorko prjjteljali bodočemu možu, toda spotoma se je ves ca«. jokala. Ko so jo slučajno pred j>o-ročno svečanostjo pustili v njenem bodočem domu nekaj časa samo, je segla po britvi in si razparala trebuh. Umrla je med strašnim trpljenjem. Pomoči ji ni bilo, ker »a je z ostro britvijo na 30 krajih prerezala črevesje. ■ Harry Piel pride let4s v Split in Dubrovnik na počitnice. Baje se je lani pri filmanju tako zaljubil v naše morje, da bi tudi letos rad tam prebil vsaj nekaj dni. BS Vsa vas naj ve za tvojo sramoto, je dejal kmet Ivan Slanic iz Ložnice pri Derventi (Bosna) svoji ženi, ko jo je zalotil v objemu njenega ljubčka. Že pet let je bil itoročen, pa vendar ni verjel sosedom, ko so mu pravili, da mu žena skače čez ojnice. Ko ju je naposled sam zasačil, je hotel ženinega ljubčka jiobiti z nožem, ker mu je pa ušel, je za kazen odrezal ženi lafe, češ, vsa vas naj zve za njeno nezve-siobo. ■ Izredno nadarjen otrok je 71etni Meho Fočič iz Mostarja., Te dni se }<“ mudil v Beogradu na obisku in so ga časnikarji preskušali z. raznimi zamotanimi računskimi nalogami. Mali mož je vse račune v začudenje žurnalisUiv razpletel brez sleherne težave. Znal je n pr. takoj povedati, da je leta 1914 rojenemu človeku danes nekaj manj ko 23 let. Prav tako hitro je izračunal, da je od tistega časa minilo nič manj kskor 8.395 dni. Račune, ki jih odrasli tuhtajo po dve minuti, in še s svinčnikom v toki. (-trese mali računar kar iz rokava. Imena, ki ga je kdaj koli slišal, nič več ne pozabi, zna se pa pogovarjati tudi z več ljudmi hkratu. ■ Zaradi prev e-1 nega računanja si je vzel življenje. Blagoje Rakiiovič, absolvent srednje kmetijske šole iz srbske vasi Retkočer, je izračunal, dji je v i-vojem dosedanjem 27 letnem živ-tjei ju ali točneje v 852.Olfi.S07 sekundah porabil za spanje 10 let, za umivanje, britje in čiščenje nohtov 0201 uro, za kopanje H.750 ur, za učenje v šoli in d mia 35.000 ur, pii raznem čakanju je zapravil 1 celo leto, za ples 2 leti, bolezni so mu vzele poldrugo leto, razni domisleki, obiski, potrebni in nepotrebni pogovori, dopisovanje in ljubezenske zadeve so mu pa vzele celih 6 let, da raznih drugih, jto njegovem mnenju prav tako nekoristnih iu nepomembnih stvari niti ne omeni. In ker s takšnim življenjem ni bil in ni megel biti zadovoljen, si je vzel življenje ■ Kožuhovina naše gozdne in poljske divjačine je v svetu zelo cenjena. Na 24. dražbo kožuhovine divjadi v Ljubljani pride mnogo inozemskih kupcev. Dražba se začne 8. marca in bo zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga za to dražbo, naj ga čimprej pošlje na naslov Divj.1 koža Ljubljana-Velesejem. • Letošnji vinski sejem v Ljutomeru. V Ljutomeru se pripravlja vinski sejmu in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta na dan Iti. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob 9. uri, la-ključi se ob 20. uri. Pričakuje se tudi letos veliko obiskovalcev, ker se je več tujcev prijavilo. Žal se leto« ni ugodilo prošnji za polovično vožnjo po železnici.’ Obisk je priporočati tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tembolj ker bo ta dan tudi kramarski in živinski sejem in se na vinskem sejmu snidejo različni stanovi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamude ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gor-njeradgonskega in štrigovsltega vinarskega okoliša. — Vsak razstavljavec mora vino, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca t. 1. iu sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave je pa treba poslati do 11. marca, da se katalog pravočasno natisne. E Zemlja ga je pokopala. V Sv. Lenartu v Slov. goricah še je nenadoma zrušil obok nad rovom, kjer so delavci kopali in izvažali ilovico. Obok je živega pokopal delavca Jožefa Knupleža. Po napornem reševalnem delu se je ostalim delavcem posrečilo priti do ponesrečenca, toda nesrečnež je kmalu nato izdihnil. Ponesrečeni delavec Knupleš je bil star šele 18 let. B Popil je črno kavo in umrl v 103. letu. Te dni je umrl v 103. letu aga Topučič v vasi Živinica blizu Tuzle. Bil je star 103 leta in je do zadnjega dne kot jiravi musliman hodil v kavarno in srebal črno kavo. Tudi na dan svoje smrti je bil v kavarni. *Ko je prišel domov, si je naročil Se enkrat črno kavo, popil jo je, se sesedel na preprogo in umrl. Vse življenje je bil čil in zdrav. Pokadil je na dan 100 cigaret. poročil se je '24-krat. zapusti! je pa tri žive žene, 38 otrok in nešteto vnukov in pravnukov. prišla hčerka poeeslnika Barliča gledat, kako se to dela, ji je bebec natočil kozarec žganja in ga ji ponudil. Otrok ga je nič hudega ne sluteč res popil. Koj nato je omedlela in je tudi v trbo^ veljski bolnišnici niso mogli več obuditi v življenje. Umrla je zaradi zastrupitve z alkoholom. K šampanjec, svila in dekleta. Carinski organi v Ljubljani so že. dalj časa sumili, da se nekdo peča s tiho-; ta.pljeiijein svile in šampanjca, kajti šampanjca se je čedalje manj uvažalo v Ljubljano, konzum je bil pa vedno, enak, zdaj kakor prej. Sum je padel na Marcella Giusejtpa Luciana, solastnika prevozniškega podjetja »In-ternazional : iz Treta, ki je po navadi v družbi lepili, 15 do 20 letnih deklic na prav lahkoživ način zapravljal po ljubljanskih nočnih lokalih velike vsote denarja. Baie je pred kratkim v družbi lepih dam v nekem nočnem lokalu, ko je prinese) natakar slamice, s katerimi se srkajo drage in fine pijače, vsaki damici prilepil na slamico jio en tisočak. Saj ni bilo niti veliko. Pet dam — vsega skupaj pet tisočakov. Carinski organi so ga naposled obiskali tudi na stanovanju, kjer so ga. našli v družbi njegove laletne prijateljice. Preiskava v neki garaži je bila dokaj bolj zanimiva. Tam so namreč v Lucianovem avtomobilu za tapetami našli okrog 40 kg najfinejše svile iB večjo količino šampanjca. Domneva se, da se je Luciano že par let pečal s tihotapstvom svile in šampanjca v našo državo, če pomislimo, da je carina na 1 kg takšne svile Din 1.500, potem si vsaj približno lahko predstavljamo, koliko si je možakar napravil denarja in kako ga je z lahkoto zapravljal. Obsojen je na globo 400.000 Din ali pa na leto dni Zagrebčanka zboie a v Berlinu za gobavostjo Tragedija, i starca obudili. Ko se je šesti dan vendarle zbudil, je koj spet zaspal — toda za večno. ■ Žganje ubilo otroka. Te dni so v Čebinah pri Trbovljah kuhali žganje. Slučaj je hotel, da je bil pri žganjekuhi neki omejen fant. Ko je zvečer Banka Baruch 11. Rtie A liber. PAKIS <9«> Odpremlja denar * Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najluilantneje. — Po'tni uradi v Belgiji. Franciji, flota n diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bruxelle!»'. Holandija- št 1458-66. Ded. Dienst: Francija št. 1117-94. Pariš; Luxcm burg: št 5967. Luxemburg. Na tahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice zapora. Ko so ga spravljali v policij-s&ivor, se je razjokal. Baje se še ni premislil, ali bo plačal kazen ali bo jra oedel leto dni. ■ Otroka je trpinčila. Učiteljica g. Kovačecova v Gor. Radgoni je te dni opazila, da 7 letni pastorek Alojzij Kreft vidno bira iz dneva v dan. Slu-čajiio je odkrila, da ima otrok čez trebuh preparan steznik z jeklenimi vložki. Otrok je povedal, da je la steznik moral nositi po zapovedi svoje mačehe, in sicer zato, da bi preveč ne jedel. Orožniki so slučaj naznanili kazenskemu sodišču, da bo brezsrčno mačeho kaznovalo. Vaščani zahtevajo, da jo sodniki poleg strogega zapora kaznujejo še s steznikom... ■ Nevarnost, bi preži na vsakogar. V starološki papirnici se je pred tedni skoraj eela družina zastrupita. Mlinarjeva, žena čujava Ivana Mlinarja, je zvečer pred spanjem 2 a pcm&ad im pufCAača tvfudJka Zadnje novojti fnaK.učatetuAKe§.a £.£a$a naložila mokra drva v peč. Tleča drva so razvijala gost strupen plin — in kmalu je bila vsa družina omamljena. Na vso srečo se je mati zbudila in se s poslednjimi močmi zvlekla k oknu. Odprla ga je in jela klicati na pomoč. Bil je res že skrajni čas, zakaj otroci so bili že vsi posinjeli v obraz. Posledice zastrupljen ja na srečo niso bile liude; vsi so ostali pri življenju. 81 Osem milijonov dreves so zasadili lani v vardarski banovini. Drevesca so brezplačno prispevale državne drevesnice. Za pogozdovanje se je zlasti zanimalo kmečko psrebivalstvo. Zasadili bi bili še več drevesc, če bi jih državne drevesnice več imele. ■ Ko je družba pela v neki celjski gostilni, je z njimi vred pela tudi 851etna vdova Kosijeva, poleni je pa neopazno potegnila revolver, si ga nastavila na levo stran prsi in se ustrelila. Mislijo, da je to storila v trenutku duševne zmedenosti. Tragično je, da si je tudi njen mož pred več leti sam vzel življenje. Pokojnica je silno žalovala za otrokom, ki ji je umrl pred dvema mesecema. ® Zaposlenost delavstva je v januarja 1937, če jo primerjamo z istim mesecem leta 1936, v skoraj vseh industrijah napredovala. Celokupen prirast znaša + 6.856 delavcev ali 913 %. Posebno viden konjunkturni napredek izkazujejo tele industrije: Tekstilna + 1.556 delavcev ali 1182 %, gozdno-žagarska + 1.545 delavcev ali 31 '54%, kovinska + 682 delavcev ali 10-58 %, gradnje nad zemljo + 664 delavcev ali 42"13 %, gradnje železnic, cest in vodnih zgradb (javna dela) + 647 delavcev ali 58-24 % itd. — Pomembnejši konjunkturni padec izkazujeta samo dve industriji, papirni^— 644 delavcev ali 32-94 % (vzrok je mezdni spor delavstva papirnic) in tobačna industrija — 170 delavcev ati 18-20 %. ■ Trafikanti« iu eksportne cigarete. Na svojem občnem zboru so sioven~ki trafikant je sprejeli posebno spomenico, s katero zahtevajo, da se takoj odpravijo eksportne cigarete, ker jih tihotapci v velikih količinah razpečavajo po vsej državi in tako škodujejo že itak jtičli jirodaji navadnih cigaret in tobaka. Razen tega so trafikantje zahtevali, da se jim poviša njihova provizija vsaj na toliko, da bo enaka proviziji v drugih državah. ■ Sleparije z arami. Neznan moški se je le dni zglasil pri gostilničarjih in medarjih v Dolenji vasi in na K ožinah, ter jim ponujal sadjevec in teličke v nakup. S seboj je nosil steklenico sadjevca, in gostilničarji, ki 60 bili pri-pravljeui da kupijo sadjevec od njega, so mu morali plačati 100 ati 200 dinarjev are. Naročil jim je vrhu tega še, kam naj pošljejo sodi;. Mesarjem je prodajal teličke po ugodnih cenah in si jih dal zaarati. Razumljivo je, da gostilničarji niso dobili sadjevca, mesarji pa ne obljubljenih teličkov. Možakar je izginil, kakor da M ga pogoltnila zemlja. Za 10.068 dinar ev uničil življenje 15 letni deklici Beograd, marca V Pelrovcu na Mlavi se je prijietila zadeva, ki ji ne najdemo zlepa podobne. Dva brezvestna človeka sta z obljubo nagrade izvabila loletno dekle iz domače hiše in jo prodala 35lelnemu zakonskemu možu za reti in piši 10.000 dinarjev. Radisav Bačkič, mož, ki je v vsej okolici znan zaradi nemoralnega živ-ljenia in ki je šele j*red nekaj dnevi rtpodil sVojo tOlelno ljubico, se je zanimal za novo žrtev. Trgovec Radovanovič in kmet Lazarevič sta poznala tliletno Olgo Stainovičevo. lepotico, zaročeno z nekim učiteljem, ki pravkar služi vojake. Ta dva sta Račkiču svetovala, da bi se kazalo zanimati za to lepo dekle. Bačkič «e je kajpak hudo razvnel /A to mlado in neizkušeno dekle in je zvodnikoma obljubil, da jima bo vsakemu izplačal po 5.000 dinarjev, ako mu dekle prijteljeta. Najprej so napravili samo pogodbo in llafkič je svojima pajdašema izročil vsakemu po eno menico brez roka. Ničvredneža sta se takoj lotila zadeve. Obiskala sta lepo Olgo, ji mno- J go pripovedovala o lepem, mladem in ! bogatem trgovcu iz Petrovcev, in ji »bljubijala zvezde z neba. Dekle — čeprav neizkušeno — se vendar ni dala pregovoriti, saj je tula do ušes zaljubljena v svojega mladega učitelja. Tedaj je |ta mladenka na vso nesrečo dobila od svojega zaročenca manj hrepeneče pismo, kakor so bila vsa prejšnja — dobila je drugo, še tretje, potlej se je pa začela zadeva •/. učiteljem nekam krhati. Sirota kajjtak ni vedela, da so vsa ta pisma ponarejena, da jih ni pisal njeu fant, temveč onadva ničvredneža. Da bi že nekam nezaupljivo dekle še bolj premotita, sta najela nekega človeka in ga ji predstavila za živino-zdravnika. Tudi ta je pel slavo onemu neznanemu trgovcu iz Petrovcev, slikal ji je v rožnatih barvah ogromno bogastvo njenega »bodočega«, pripovedoval jt je o velikem številu služinčadi, ki ji ho stregla podnevi in jiono-i. Naposled sta zvodnika pregovorila celo nekega dekličinega sorodnika, da se je odpeljal z njima v Petrovac. Tam sla mu pokazala ogromne hleve, ki štejejo najmanj do tri st<: svinj, pripravljenih za izvoz. Svinje seveda niso itile Račkideve. temveč last izvoznika Rajkoviča, toda tega Olgin sorodnik seveda ni mogel vedeti. Naposled je Olga vendarle ['opustila in pobegnila z Radovanovičem in Lazarevičem iz domače hiše Oče jo je šele po tridnevnem iskanju našel v Backičevi luši — oskrunjeno. O poroki kajpak še govora ni Stari Stainovič je zadevo prijavil orožništvu. Bačkič je že za zamreženimi okni in tako Itn naposled vendarle doletela kazen pokvarjenca, ki je kupoval mlada dekleta in povzročil že marsikatero tragedijo v okoliških družinah. To naj bo materinska ljubezen? Iz šole ga je vzela in v sobo zaprla, da ga bo imela samo za>e: v 13 letih take „materinske" ljubezni je nesrečni Henri dozorel... v bebca (nKD) Grenoble, februarja. Skozi zamazana steklena okna hiše štev. 90 v Muchaudovi ulici v Chamberyju opaziš v ozadju sobe borno posteljo. V njej drobno člove-ško bitje. Otrok ali starček? Uganiti ni mogoče. Sosedje pa ti radi postrežejo s povestjo. Nesrečnikov oče je bil častnik. Mali Henri, edinec, je takrat liodil še v ljudsko šolo. Potem se je nad družino zgrnila nesreča. Oče je umrl. Takrat je zadela mati svojega sinčka zapirati. Ali moremo reči, da je bila slaba mati, ali jo smemo soditi? Reva misli, da je storila samo svojo dolžnost; živi v veri, da ni bilo v njenem početju nič slabega. Toda eno so misli, drugo so dejstva. In strašna dejstva pričajo, da je bila ta materinska ljubezen zločin. Saj po moževi smrti mati dobesedno ni več pustila otroka iz hiše. Niti v šolo ne. Obdržala ga je pri sebi. In od tistih dob se je začel otrokov križev pot... Minevala so leta in ves čas ubožec ni prišel iz mračne izbe, razen kadar je skrivaj ušel iz nje. Danes je mladeniču pet in dvajset let; trinajst let že torej živi zaprt med štirimi stenami. Da bi ji sin ne uhajal od doma, mu mati ni dala obleke; le srajce, ki jih je nosil kot šolarček, mu je j pustila in njegove šolarske hlače, j Čevljev prav tako ni mogel obuti, j saj so mu kmalu postali premajhni. Lahko si mislimo, da je ta drama doživela več pretresljivih peripetij. Otrok je doraščal v fanta in mladeniča in njegova narava se je upirala takšnemu ravnanju. Včasih, kadar je bil klic narave le presilen, ni strpel in je pobegnil skozi okno v sami srajci. Zaman... Mati ga je vselej ujela in pripeljala nazaj. Med štiri zidove. Prve čase je fant večkrat pribežal k sosedom. V edinem oblačilu, ki ga je premogel: v srajci iz otroških let, grotesken in hkratu pomilovanja vreden... Kadar so ga ljudje zagledali, so hiteli skrivat svoje otroke, da se ne bi prestrašili čudnega tujca. Pa tudi njih same je bilo groza ob pogledu nanj. Včasih se je vse v nesrečnežu uprlo. Sit svoje ječe, naveličan zgražanja in zasmehovanja, se je strašno razkačil. Takrat je pograbil, kar mu .je prišlo pod roke, in v onemogli jezi zalučil skozi okno na ulico. Zaman... Hrepenenje, ki ga je vleklo in gnalo ven v svet, se je včasih spremenilo v bolne blodnje. Takrat jc zbežal. Takrat je prišel celo do srede mesta, do pošte. Toda policija ga je prignala nazaj domov. Drugič si je ubežnik poiskal skrivališče v nekem sejmskem vozu; spet so ga našli in ga vrnili materi. Zdaj sta ga najbrže minila i volja i pogum. Ubožec je že docela otopel; namesto zdravega, krepkega mladeniča ima mati slabotnega in usmiljenja vrednega bebca... Ta tragedija se dogaja že leta in leta, tako rekoč vpričo meščanov, vpričo oblastev.., * Chambery je glavno mesto savojskega departmana (Francija) in ima 23.400 prebivalcev. Iz nesrečne ljubezni jsamaiians do oholega dekleta | , v.. . se je v sobi brezsrčne oboževan! e «>K8SI|dlil. prikoval na radiator, se prehladil, dobil pljučnico in umrl Kašelj prepreči Krona britanskega imperija To krono nosi vladar pri vseh državnih dejanjih, kakor n. pr. pri otvoritvi parlamenta. Izdelali so jo za kraljico Viktorijo leta 1838. in je neprecenljive vrednosti, saj je v njej in na njej 2783 demantov, 27 biserov, 17 safirov, 11 smaragdov in 5 rubinov. Zamorski kralj pojde na kronanje (*PI) Capeto\vn, febr. V vseh delih angleškega imperija se mrzlično pripravljajo na pot v London k svečanostim kraljevega kronanja. Medtem ko je povabljenih iz Indije več ko sto knezov in maharadžev, je v Afriki dobilo vabilo le nekaj izbranih domačinskih kraljev. Eden med njimi je kralj Jeta III. Država tega eksotičnega vladarja se razprostira severno od Rodezije, ki je hkratu pokroviteljica nad 300.000 tamkaj živečimi prebivalci. Povabljeni črnski kralj se bo moral do najbližnje železniške postaje voziti več tednov s čolnom. Vozil se bo v spremstvu 40 domačinskih veslačev nizdol Zambezija. Potovanje je od sile nevarno, ker je v reki premnogo peščin, kjer čolni kaj lahko nasedejo. Razen tega je voda polna požrešnih krokodilov. Potovanje po Zambeziju bo trajalo tri tedne, preden bo visokorodni kralj prišel do železnega hlapona. Od ondod se bo moral voziti še 2.000 milj po železnici, preden bo prišel v Capetown; tam se bo vkrcal na ladjo, ki ga bo Pripeljala v London. Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša najboljša in najbolj zdrava prirodna mineralna voda ona z rdečimi srci na etiketi, RADENSKA! Ali mislite. da je moči Drsalec v drugem elementu mm w- ; Dunajčan Karl Schafer, lanski svetov-. ni prvak umetnega drsanja, in njegova OCF ljubezni unurctll rojakinja Melitta Briinnerjeva sta po- Zanimiva anketa naj večjega pariškega lista (nWD) Pariz, marca. Gospodje pri največjem pariškem j večerniku »Paris-Soiru« so si te dni izmislili zanimivo novost. Uredništvo dobiva namreč dan za dnem kopico perečih sodobnih vprašanj, in namesto da bi samo nanje odgovarjalo, je zdaj sklenilo rajši druge pobarati. Na ulico pošlje reporterja j in fotografa in izpraševanje se začne Na vrsto pridejo vsi mogoči ljudje stari, mladi, učeni in preprosti. Fotograf hitro" še ujame »žrtev« na ploščo — in zvečer že vidiš v listu svojo fotografijo in bereš svoj odgovor. ; Takle intervju ni napačen, posebno ker dobi vprašanec za odgovor še 50 frankov. Eno najzanimivejših vprašanj zad- ; njih dni utegne biti vprašanje, ki ga je sprožila čudna smrt priklenjenega j zaljubljenca Harolda Hulena. (O njegovi žalostni usodi poročamo v četr- 1 tem stolpcu.) Vprašanje se je glasilo: »Ali mislite.' da more človek od ljubezni umreti?« ' Odgovori so bili kajpak zelo različni. Siva debelušna ženica z energičnim obrazom in učenimi naočniki, starina-rica Vilette, ki prodaja knjige na bregu Seine, se z odgovorom ni dolgo obirala: »Mislim, da od ljubezni človek ne umre, če je trden značaj, seveda. Odvisno je pač od tega, kakšen je človek. Meni na primer ni kaj takega še nikoli prišlo na um.« Za drugo »žrtev« si je izbral časnikar zastopnico današnje mladine, študentko Simono Roussetovo. Veselo, življenja lačno dekle gleda seveda svet s solnčne strani: »Jaz zaradi tega že ne bi šla v smrt, jaz že ne! Verjamem pa, da utegne človek od ljubezni umreti. Meni bi za tako smrt zmanjkalo korajže. Sicer vam pa na uho povem, da se mi zdi taka smrt bedasta.« Kitajski profesor prirodoslovec Ceu-Taj-Cun je resno odgovoril: »Mislim, da je ljubezen na vsem svetu in v vseh časih enaka. Za pravo ljubeznijo bi mogel človek res umreti.« ' Prav tako resno mnenje ima o ljubezni visokošolec Peter Labbie. dobrodušen plavolas mladenič prijetnega obraza (očividno filozof): »Da, od ljubezni je moči umreti. Vsakdo ima pravico zapustiti ta svet, če zares ljubi in ga je ljubezen razočarala...« Ljubka, nežna gospa Lansonova je menila, da na to vprašanje odgovor ni tako lahak: »Kdor ima bolno srce, mu nemara res lahko poči od ljubezenske stiske. Mislim pa, da človek od ljubezni ne umre na lepem, temveč umira le počasi.« Najduhoviteje je odgovoril pa prodajalec cvetlic Lucien Robin: »Ne verjamem, da bi človek od ljubezni umrl. Od ljubezni živiš, ne pa da bi od nje umrl! Tudi ne bi bilo vredno iti zaradi ljubezni v smrt« ' ,-ss Jsl . stala poklicna športnika in odšla v Ameriko. Zgoraj ju vidimo, ko se razkazujeta v newyorškem bazenu ne sicer na ledu, temveč^ — tudi v tem elementu mora biti drsalec doma! — s skokom v vodo. — športnika žanjeta v dolarski Ameriki velike uspehe in se ne mislita še tako kmalu vrniti v svojo siromašno domovino. inUD) Newyork, februarja. Mlad mož je zaprosil mlado damo za roko. Mlada dama ga je odbila. Rahločutnemu Haroldu Hulenu — tako je bilo njemu ime — je segla brezsrčnost miss Florence Hurlbutove — tako je bilo njej ime — tako do srca, da je sklenil iti v smrt. A ne tako. kakor gredo v smrt drugi nesrečni zaljubljenci. Priklenil se je namreč na radiator v salonu svoje ljubljenke in razglasil, da bo tam ostal tako dolgo, dokler ne bo umrl. Seveda mu ni tega nihče verjel. Rekli so mu, da je to pač njegova stvar. Ko .ie napočila noč, mu niti zglavja niso prinesli, a tudi ključavničarja niso poklicali, da bi ga rešil iz prostovoljne ječe. čas si je Hulen preganjal s čitanjem revij, dobrosrčni ljudje so mu pa prinesli jedi in pijače za okrepčilo. Toda kaj kmalu se je zadeva obrnila v tragičnost. Zgodba se je namreč zasukala tako. da je priklenjeni zaljubljenec obolel. Nič čudnega, ko je pa imel na eni strani vroč radiator, na drugi pa vrata, ki so se venomer odpirala. Prepih in menjavanje zraka sta Hulenu nakopala najprej bronhitis, potem pa še pljučnico. Ko so ga odklenili, da ga odpeljejo v bolnišnico, je bil že brez zavesti. Umrl je, ne da bi se bil zavedel: držal je svojo besedo... Beračica zapustila četrt milijona (*i) Ccrnovice, febr. V bukovinskem mestecu Zastavni je pred kratkim umrla 861etna beračica L. Laubman-nova. Pri preiskavi njenega kletnega bivališča so našli pod posteljo sveženjček bankovcev za 250.000 lejev, mnogo dragotin, vrednih 40.000 lejev, in hranilno knjižico za 50.000 lejev. Beračica si je nakupičila te prihranke z beračenjem, saj se je celih dvajset let ukvarjala s to donosno obrtjo. Grofovi privilegiji (*QI) London, febr. Najvišje angleško sodišče, ki se sestane pred kraljevim kronanjem, je moralo te dni rešiti prav svojevrstno zadevo. Grof Ancastrski, potomec britanskega dvornega kanclerja, je namreč zahteval, da se mu priznajo pravice, ki gredo njegovi družini že od ieta 1307. Med drugim bi n. pr. smel kralju pomagati pred svečanostjo kronanja obleči svečana oblačila; v vvestminstrski opatiji ima določen svoj lastni sedež; pred drugimi ima prednost, ko bo treba nesti vladarjevo krono in njegov meč, in naposled ima pravico do 40 jardov škrlatnega baržuna in do postelje, ki bo v njej prespal kralj noč pred kronanjem. Grof Ancastrski je opozoril razsodišče, da so se njegovi predniki od bonbon! PROIZVOD; UNION, ZAGREB časa Karla II. pa do Jurija IV. posluževali teh pravic. Najvišje razsodišče je razsodbo že razglasilo. Sodniki priznavajo plemiču vse navedene pravice in privilegije — a le pod pogojem, če kralj ne bo ugovarjal. Kazen za divjanje po cesti (nži) Nashville, febr. V državi Tennessee so si izmislili novo, hudo kazen za tiste, ki imajo na vesti kakšen pregrešek proti cestnemu redu. Največ je med njimi avtomobilistov, ki prehitro vozijo po prometnih ulicah. Grešnik mora eno uro ali pa še dalje neprenehoma peš čez cesto in spet nazaj, in sicer po najprometnejših cestah tega mesta, da nazorno občuti, kakšna nevarnost grozi ubogemu pešcu, če se vozniki ne drže pravil cestnega reda. Da bo mera polna, obesijo potem vsakemu takemu kaznovancu na hrbet listek z napisi, kakor n. pr. »Ogra-žam promet«, ali pa še hujše: »Povozil sem že nekega pešca do smrti«. Zabava po končani službi Objestna ježa na oslu: mornarji angleške vojne ladje »Royal Sovereign« se ne morejo dovolj naveseliti, da imajo po dolgem času spet trdna tla pod nogami, in uganjajo vse mogoče »oslarije«. Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! SHERLOCK HOLMES V KRILU Miss Barbara 0’Rourke, drobna 20 letna osebica, Je zalotila In ugnala že več ko 300 tatovi (uVD) London, februarja. Prodajalke so preobložene z delom. Neštefo rok otipava in telita razstavljene predmete. Pri blagajnah je taka gneča, du si je treba vsak prostorček priboriti s komolcem. Saj smo ob najprometnejši uri v veliki londonski trgovini. Tamle se neki mlad človek posebno zanima za ročne torbice, »Za mojo nevesto,« je pojasnil bližnji prodajalki. »Kar postrezite najprej tejle gospe, ki čaka, jaz bom pa še malo izbiral.« Val kupcev je zagrnil mladega moža, da jc izginil v množici. S komolci si je krčil pot proti izhodu. Levo roko je pritiskal na prsi: pod suknjičem mu je tičala ženska torbica. Toda možakar ni prišel do vrat. »Gospod, kar z menoj, prosim,« se ie oglasil za njim energičen glos in nekdo mu je položil roko na ramo. Tat je udaril po nadležni roki in hotel zbežati, a že je ležal kakor je bil dolg in širok na tleh, z rokami na hrbtu. Nad njim se je sklanjal zmagovalec — drobna mladenka ljubkega obraza pod bujnimi plavimi lasmi. Ob tem dogodku se je pisec teh vrstic seznanil z gospodično Barbaro Rourkovo, detektivko v veliki lon-•donski trgovini. Detektivka! Kar nasmehniti sc moraš, ko zagledaš to drobno stvarco, to krotko dvajsetletno osebico z milim obrazkom... jn vendar je prav ta osebica ujela že svojih tri sto tatov: žensk, moških in otrok, nekatere celo v zelo kočljivih okoliščinah. »Večkrat sem bila v smrtni nevarnosti,« je pripovedovala žurnalistu. »Gotovo sem bila že več ko dvanajstkrat od dobro namerjenega udarca na tleh, imela sem že od bušk zatekle oči in včasih sem mislila, da mi bo šla čeljust na dvoje, takšno mi jo je kdo pripeljal... Pa vendar še živim. Mnogo trdnejša sem namreč, kakor se vam morda zdim, saj se mi je do danes izmuznil samo en slepar.« »Ali jih vedno zgrabite že v trgovini?« »Ne. Večkrat sem morala za njimi kar po mestu. Nekoč sem ujela nekega fantiča šele po dolgi dirki med drvečimi avtomobili; ob spominu na to dirko me še danes mraz strese.« »Kakšen je bil pa vaš najhujši doživljaj?« »To jc bila neka bilka z dvema tatovoma hkratu. Pa sem oba ugnala!« Z občudovanjem sem strmel v junaško mladenko, ki tako hitro užene vsakega tatu. Nedvomno ji pomaga v tem težkem poklicu njena kipeča, bojevita irsko kri. Korajža ji je pa menda že prirojena Saj je bil njen oče trideset let stražnik, njen slric in bratranec sta pa še danes v tej službi. »Koko ste neki postali detektivka?« jo je vprašal poročevalec, »Rekli ste mi, da se s tem poklicem že tri leta ukvarjate: torej ste začeli že s sedemnajstimi leti?« »Najprej sem bila prodajalka in pri tem sem imela tolikšno veselje z razkrinkavanjem dozdevnih kupcev, da sem si kmalu pridobila sloves nekakega ženskega Sherlocka Holmesa. Nekega dne sem se ponudila vodstvu trgovine za detektivko. Sprva so se obotavljali zaradi moje mladosti, potem so me pa vendarle sklenili preskusiti. 7.e mesec dni nato sem imela stalno službo detektivke v tej trgovini.« Miss CVRourkova si je obesila na roko veliko ročno torbico, da je bila podobna drugim strankam, ki prihajajo nakupovat. »Takole korakam po trgovini in nadziram nič hudega ne sluteče stranke. Vendar me ta hoja precej utrudi, saj sem izračunala, da prehodim na leto svojih 4.300 kml To jc v tem poklicu še najsitnejše « Toda tatovi se bodo menda kmalu oddahnili. Bistrooki žurnolist je namreč opazil, da nosi Barbara zaročni prstan... / jftaša misel FRIEDRICH SCHILLER je poleg Goetheja, največji nemški pesnik in dramatik, pisec »Razbojnikov«, |j^ »Wallensteina«, »Marije Stuart«, »Viljema Tella« itd. Rodil se je 1759 v Marbaehu na Virtember-škem, umrl je I. 1805 v VVeimarju. RcAL Možje, ki se niso bali s sir ti DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA:V INDIJI Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din 'Ali je to prav? 18. nadaljevanje Bila je ko najlčpša gledališka dekoracija, ki sem jo kdaj videl. Od belih praznili eten se je mesečina lako močno odbijala, da je bilo v dvorani kar pošastno svetlo. In ko sem se ozrl še dalje, sem opazil sliko, kakršna je vredna pravljic iz Tisoč in ene noči; visoka, z železjem okovana vrata, pred vrati st raža s puško v ro- :kah, za pasom vse polno bodal in sabelj. klopila bližnje okoliške vasi. Tako je5 Potegnil sem dekle nekaj korakov tudi Vič prišel pod njeno ozemlje.! naza| v predor — in tudi Binns je .Pred nekaj tedni se je pa policijska; tako etoril. stražnica, ki je bila nastanjena na J »Ali je tamle orožje?« sem vprašal. Glincah, preselila v Stan in dom. J Dekleti nksta vedeli, jaz sem pa Kako naj v morebitnih hudih pK-iimel kar nos za orožje; drugače res merih kličemo policijo? Preden pri-1ni moglo biti! Kajpak bi bilo brez- deš do nje, se utegne že marsikajtg-lavo početje, če bi se hoteli tu česa hudega zgoditi. | lotiti. Brez smisla i-i prava bedarija Pravijo, da se bo tudi poštni uradtbi bila. Sic^r se ie zdelo, da straži preselil bliže središču Ljubljane. £ dremljeta ali da celo spita, toda tve-Meja občine ven na periferijo —Z gali res nismo smeli, da bi stekli kar važni uradi pa v središče?! P. K. * čez prostorno dvorano in straži po- > tolkli. Samo eden izmed njiju hi se moral prezgodaj zbuditi, pa... »Šahib!« je dahnilo dekle, izdaj slecimo samo še po tehle kamnitnih stopnicah nizdol... potlej skočimo na poslednjo ploščad, smuknemo skozi grmovje... pa smo že na prostem.« Da, tako bo že prav, sem si mislil, ''saj sta nama deklici že prej natanko popisali pot. Toda tako zlepa se nisem dal spraviti odtod. »Ali bi ne mogli straž zvabiti od vrat?« sem nestrpno šepnil. »Straž?...« Potegnila me je brž do vogala in pokukala proti vratom, potlej je pa stekla nazaj in se po tihem menila s Sladkorni fond Ni dolgo tega, kar sem čital v dnevnikih, da se je v naši državi ustanovil poseben sklad, ki mu je namen zatiranje tihotapstva umetnih sladil. Sam sem pri tem tolikoX prizadet, ker težko kupujem sladkor in bi ravno zato rad povedal nekaj besed o tej stvari. Res je, da so umetna sladila delno škodljiva človeškemu organizmu. Vzlic temu nekateri rajši kupujejo saharin, ker je za svojo ceno mnogo slajši od sladkorja. Marsikateri pek, ki meša med slaščice namesto sladkorja saharin, bi jih gotovo rajši sladil s sladkorjem če bi bil le <£::8V0)O tovar4ico,'hlastno in dolgo. nejši — saj stane kila sladkorja 14;; do 16 Din! če bi se poklicani činitelji nekoliko bolj zanimali za pocenitev sladkorja, bi bilo mnogo boljše. S tem da bi se sladkor pocenil, bi se povečala njegova poraba, povpraševanje po umetnih sladilih bi padlo in kar je;; glavno, ne bi bilo treba ustanavljati sklade za zatiranje tihotapstva z umetnimi sladili. Ali ni tako?! Krnil 1’. Sodobni tatovi Pred kratkim so neznani tatovi vdrli v neko tukajšnjo trafiko in jo oropali. Pobrali so, kar so le našli, zraven so pa odnesli trafikantu seznam vseh kupcev, ki jim je dajal blago na up. Tako je trafikant >Šahib,< sem zdair' zaslišal ob svoji strani, »če naju pustita za kratek hip vstran... bi morda lahko zvabili straže... Za dolgo že ne... samo za nekaj trenutkov...« Kra'ek hip sem se obotavljal, potlej sem pa razumel. Pri pnči sem se odločil, da sprejmem to žrtev Kar drhtel sem ob misli, da bom morda vendar prišel do ; ;Lenhajeve orožarne — in ker me je že prijela lov«ka mrzlica, se nisem več mnogo pomišljal. »Prav,« sem dejal, »kar na delo! Toda zdaj se mora nekaj spremeniti. Dobro pazite! Sešli se bomo potlej šele v grmičju tam doli. Utegne se zgoditi, da bo nenadejano nastal nemir, medtem ko bosta vedve še e stražnikoma. Rečem vama pa, da bo- mož kajpak ni bogatin, ampak seZ&la stražnika zbezala na viat na no^ mora kakor mi drugi hudo boriti za Jo* vaju. ce se bo to zgodilo. ar svoj obstanek — ne samo ostal biezl>,!lam v mislih, namreč grozovit blaga in brez denarja, temveč je2 Potlej brz slecita po stopnicah prišel še ob možnost, da bi izterjal Ignnovju Če bosta vedve prej tani, dolgove pri svojih dolžnikih. t!,laiu ’ ,ll va a Pa Stvar se mi je zdelo vredno napi-2^ala vaju, ako bova piva na me. u. -. sati, zato vam jo pošiljam. Mislim,* >Digger, Digger,« je gospod urednik, da je ta dogodek *^nns po angleško. tudi »Zrcalo na.ših dni«. Tovarniški delavec Mladina in denar začel zdajci >ali se ti ne zdi, J da preveč tvegaš?« t >Kaj še k sem veselo šepnil v od- ? govor. Sicer nisem poznavalec žensk, te dve sta pa gotovo še prava in nepokvarjena otroka...« Vsaka dva meseca zanese tudi me.-f »Prav,« je zagodel Binns, »prosim... ne v kino. Par mesecev je tega, ko J Na tvojo kožo. da veš.« sem bil v kinu »Slogi«. Poleg menoj Spustil sem dekle Igrača bi bila je sedelo dekle kakih trinajstih let. t za njo, da bi jo v temi popihala. Bil Oblečena je bila v krznen plašč, ki »sem pa prepričan, da tega ne ho sto- je bil videti na prvi pogled prav lep. t rila. Toda ko sem si ga še nekoliko na-| Binns je bil hudo v skrbeh tančneje ogledal, sem videl, da je že* fte trenutek,« mi je šepnil na uho, precej ogoljen. Med predstavo je« zdi se mi, da počneva nekaj prav deklica potegnila iz torbice zavojček*idi<.takega, Digger. Strela z jasnega, dokaj finih bonbonov in jih počasi• premisli rajši še enkrat! Da bi storila jedla, da so se mi nabirale sline vZprav, če bi spustila orožarno v zrak, ustih. To je bilo prvo dejanje. f če lii le kako šlo, je na dlani. Da se Drugemu dejanju sem bil priča čez? bova, če se to zgodi, brez težave izrekaj dni, ko sem slučajno šel čez? miiznila odtod, je jasno ko beli dan. tromostovje. Pred mostom je stala?Toda potlej, Digger, potlej? Potlej deklica iz kina s fantom kakih 14 let?sva res na prostem, imava pa teli1 in ponujala mimoidočim cvetlice, j dve punčari na grbi. pa se prav ne - - - - • veva ne kod ne kam. Medtem bo pa v trdnjavi že vse na nogah, vse bo živo ko v mravljišču... in vse jo bo vdrlo za nami. Kaj pa potlej?c Postal sem nekoliko nestrpen. Zdaj j še teoretska razglabljanja... o. ti ljubi i lk>g! Kljub temu sem se odločil, da mu Z odgovorim. t Bi ms. vse se bo dobro končalo. J Daj, :e ti premisli! Ce ta dva angela tako imenitno poznata pot iz trdnjave, potlej sta prav gotovo bili že zunaj. Na skrivaj kajpak. In če sla bili že na skrivaj zunaj, poznata tudi okolico: takoj jn bom vprašal« Imel sem priv, Na moje vprašanje sta mi mirno odgovorili: >Sohib, vaju in naju ne ho nihče našel, ko bomo že zuua;.« iNu, viš,* sem dejal Binnsu, »vse je v redu. Zdaj se pa midva pomeniva. Dovoli, da «i prilastim poveljstvo. Skušal bom vdreti v orožarno. Ti pojdeš najprej z menoj, vendar samo tako daleč, da dobiš kakšno orožje v roko. Najboljša bo kajpak samostrelna pištola, če ho kakšna pri roki. S pištolo greš pri priči nazaj k vratom, ostaneš tam in mi kriješ, če bo treba, z orožjem hrbet. Upam, da bom notri že našel kakšen kup stvari, ki jih bom lahko spustil v zrak. Seveda bom za to potreboval nekaj časa. Ako se mi posreči, me boš bržčas videl, kako bom z bliskovito naglico šinil mimo tebe. Takrat si moraš brž nabrusiti pete in steči za menoj. Za pomenke prav gotova ne bo časa. Takoj za menoj bo zletel v zrak zaboj z razstrelivom. Če bi pa slišal eksplozijo. pa mene še ne bo, nikar ne čakaj niti sekunde name, temveč steci, kakor bi H bil sam zlodej za petami... Pa srečno pot, Binns...« »Nak.«je zategnil Binns trdovratno, »noter bom pritekel...« Minilo me je potrpljenje. »Blagovolil boš storiti to, kar ti rečem!« sem ga nahrulil. ..Prav,« je čemerno zagodel. In šlo je svojo pot, čeprav je bila osupljivejša, kakor sva pričakovala. Gledala sva za deklicama, kako sta po tihem stopali po veliki dvorani k stražama. In kaj kmalu se je pokazalo, da je bilo .hudo pametno, da nisva skušala presenetiti straž zakaj presenetiti se nista dali. Ko sta prišli dekleti blizu, sta se moža vzravnala in njuno orožje te grozeče zarožljalo. Slišala sva, da 6ta se deklici s stražama po tihem pomenkovali. Moža sta se malo oljetavljala. potlej &ta pa vstala in zavila z deklicama čez dvorano, kakšnih pet korakov mimo naju — in že sta oba čedna para izginila. Z Binnsom sva še malo počakala, potlej sva pa bosopeta stekla k vratom Bila so zaprta z dvojnimi zapahi. Pošteno sva se uprla in dvignila zapahe iz tečajev. Ni bilo lahko. Stekel sem noter. Bil je dolg, kleti podoben prostor, razsvetljen z mesečino, padajočo v srebrnih stožcih skozi strelne line. Binnsa mi takrat še mar ni bilo. Vedel je, kaj mu je storiti, in se je moral kar sam pobrigati, kako bo zadevo uredil. Tekel sem dalje. No. daleč mi ni bilo treba teči. Bila je, tri sto rogatih, prava pravcato orožarna. V neštetih stojalih so stale moderne, ruske puške, nove, da se je kar svetilo. Na dolgih policah in mizah so ležale samostrelne pištole, čedno položene na krpe in pooljane. Pet težkih strojn^e jim je stal ) nasproti. Ali so bile ruske, tega v naglici nisem mogel ugotoviti. Tudi trije topovi so stali v kolu, stare krače, bržčas za nobeno rabo, kvečjemu za pozdravno streljanje, ko bo Lenhai korakal v Delhi. In potlej sem videl še cele gore lepo zloženih ozkih zavojčkov, ki sem jih le preaobro poznal: naboji, milijoni nabojev! Poleg teh zavojčtidv sem opazil spet gore samih košar, polnih morilnih karteč. In poleg teh spet druge košare s sinjtčrnimi, dobro mi znanimi stvarcami: granat na prebitek! Trenutek sem premišljal, kje neki tiie topovi za kaliber teli granat, zakaj stari trije kanoni res niso bili za tako rabo... Pa nisem utegnil. Iskal sem nekaj prav določnega, in komaj je švignil moj pogled naokoli, sem že našel, kar sem iskal. IGRAČA! . . številka ena =, j Nemški napisala MYRA GRUHE N BEZGOVA Obrnila se je k fantu in vprašala: »Koliko že imaš?« »Sedem din,« se je glasil odgovor. »Ali greš popoldne v kino?« Dalje nisem poslušal. žalostno, kajne? Levin Iv. Jugoslovansčina V gostilni. Natakar našteva dvema gostoma, kakšne juhe so na iedilniku. »Goveja z rezanci, bouillon z jajcem, prežganka...« »Kakva je to supa: prežganka?« vpraša eden od obeh gostov. Natakar je neroden in ne zna nrav popisati: »To vam je, znate, juha s prežganjem.« Gost ve toliko kakor prej. Tedaj mu priskoči tovariš na pomoč. »Pa jeo si ju pre dva, tri dana, valjda češ se sečati...« Gostu se zabliska. »čoveče — zašto odmah ne kažete ,falš-supa‘. da vas razume čitav ■vet!« Qu. Zaboj poleg zaboja, na tisoče ročnih granat! Našel sem -na vso srečo nekaj vžigalnikov, spravljenih v manjših zabojih tik granat. Zdaj se igra lahko začne! Brž sem se ozrl k vhodu. Binnsa nisem videl več. Torej je bilo vse v redu in je Binns že stal na svojem mestu. Zagrabil teni dve ročni granati, ogledal sem si ju in stekel k vhodu. S poslednjim pogledom sem vse še enkrat preletel. Dvajset metrov je bilo do karteč' trideset metrov do ročnih granat. Vse kar leži tostran in onstran in vmes, bo moralo z njimi v ples! še kratek, lahen, žvižg (imel sem to čudno navado da sem si pred prav šfegetljivim početjem neubrano zažvižgal) in brž, sem drugo za drugo potegnil granati 73 vrvco. Druga za drugo sta švignili vsa a a v svojo smer v mesečno noč. Planil sem ven. V manj kakor petih sekundah bo moralo vse veliko Lenhajevo skladisč.e zleteti v zrak. Toda vse, kar se je dotlej še zgodilo s peklensko naglico zsodilo... za to so črke prepočasne in noben čitatelj ne bi mogel tako hitro brati, kakor so se stvari dogajale. Stekel sem lorej k vratom in ven. Zmenjen sem bil — saj se spomnite — da se mi bo Binns. stoječ tam na straži, brez besede pridružil. Saj sva vendar hol<;’a skupaj po kamnitnih stopnieah. če?, poslednjo ploščad v grmovje, kjer sta naju čakali obe Hindujki. Nu, pa je nekaj prišlo vmes. V tistem trenutku, ko sem pritekel do vrat in sem botel mimo Binnsa, si nisem mogel kaj, da ne bi s pritajenim glasom zagnal krika stotnije lovcev na ljudi... zdaj je bilo tako že vseeno... toda komaj sem odprl usta in tzoblič*! prvi glas, me je med tekom nekdo pridržal. Obrnil sem se na petah. Te sekunde se še tako natanko spomnim, kakor da bi se bila včeraj zgodila... Še zdaj slisini tis-i neprijetni šetest, ko se mi^e razčesnil rokav mojega oblačila. Binns me je bil s trdo roko zagrabil za nadlaket. Strme! sem vanj, 011 je [m nepremično gledal naravnost predse. Sledil sem njegovemu pogledu in reči moram, da sem se z njim vred za hip spremeni! v okamenel k>p. Sredi mesečine, deset korakov pred ! nama, je stal ti-iti dolgin, ki naju je j že ob najinem prihodu h karavani ne-] zaupljivo opazoval in ki je svoje ne-| zaupanje še potlej spoloma in še celo > snoči na zabavi jasno kazal, kakor se še spomnite. To pa ni bilo tisto, zaradi česar sva 7. Binnsom okamenela. Možak je imet namreč nekaj v naročju. Ob njegovi rami sem uzrl obraz otroka, ki eem ga le predobro poznal. Nesel je Nabija, fantiča! Bodočega vladarja Indije! Malega kalifa! Odkod se je ta mož vzel. kajpak nisva vedela. Kaj je hotel s fantičem, tudi nisva vedela, Kam je bil namenjen in kaj je nameraval 1. dečkom, ali ga je bil ukradel ali ugrabil, ali je storil to na kakršen koli ukaz... vsega tega nisva vedela, in nikoli tega tudi izvedela nisva, čeprav je stvar mene oschno preteto zanimala. (Dalje prihodnjič) varčevanja le po tej poti prideš do lastnega doma, do letovišča, do izpopolnitve izobrazbe osamosvojitve. zato llft W»*4bi nikdar na mw«oru. Tudi gospodje, ki prihajajo zaradi lepe gospodinje, ne opravijo ničesar. Yvette ima za tako včasih prav silovito oboževanje zmerom pripravljen p i-j kupen nasmešek, ki vsiljivcu nedvoumno pove, da se ji zdi vse to zgnij j neizogibna posledica družabne konverzacije. Zato tudi s pravico velja za ženo, ki je zaljubljena samo v svojega moža in ki nima za nikogar drugega ne oči ne ušes. Nekega večera se prikaže v družbi Antonie, mož. ki ni na najboljšem glasu. Vsi vedo, da se je že v vseh poklicih brez uspeha poskušal, da ga morijo velike težave, in nekateri si celo šepetajo, da visi nad njegovo glavo kazenska preiskava. Tudi v njegovih zasebnih zadevah ni nobenega reda; od žene je ločen in ljubimkanje z neko igralko, ki ga je pošteno osmešila, -;e je končalo z velikim škandalom. Toda Fernandu vse to ni nič mar. Moj gost je,-; odgovarja vsem na vsiljiva vprašanja. Tako bi se bilo Fernandovo življenje gibalo zmerom med urejenostjo njegovih delovnih dni in med razgibanostjo prijetnih večerov, da ni neki do-uodek ogrozil njegovega miru. Začelo se je tako, da je nekoč slučajno vprašal: Yvette. povej mi, zakaj nikoli več ne nosiš briljantnega okraska’?« Žena mu je pridušeno odgovorila: .Izginil je.< Izginil?< se je zavzet. Kdaj?-: ■Že nekaj tednov sem.“ Fernand 'e osupnil: Zakaj mi tega nisi že prej povedala?«: : Nisem le marala razburjati.? je prizanesljivo odgovorila “Ali >i že naznanila policiji, Yvet-te?< . Ne. s: Tovarnar je vstal in se začel razburjeno sprehajati sem in tja. »Ali sumiš kakšnega posla?« je poizvedoval. Na smrt bleda mu je odgovorila: Nihče izmed njih ne more priti v poštev. >Kdo naj torej bo? Ali mar kakšen naš gosi?-. Yvette je molčala. In tildi Fernand ni dalje spraševal. Odšel je v svojo sobo. da v miru premisli to čudno zadevo. Manj ga je težilo dejstvo, da je izginil okras, zato ga je pa toliko bolj grizel molk Yvet-le, ki 11111 je sicer zaupala sleherno nepomembno malenkost, in ki se mu je zdela ko odprla knjiga. Ali je Jo njena prva skrivnost, ali jih je š* več? Kaj tiči za tem prozornim izgovorom, da ga m marala razburjali? In še drugo poglavje je treba razčistiti: kdo izmed mnogoštevilnih gostov, ki prihajajo in odhajajo, utegne biti tal? Prav nevšečno se je zdel Fernand prisiljen, da v mislih z nezaupanjem premotri svoje goste. I11 kaj kmalu je spoznal, da je vse pre-lahkomiselno opustil tehtanje svojih znancev. Tedaj se mu i« vsilila prijaznejša misel: Ali mu ni morda Yvette bolela prihranili to spoznanje in mn je zato zamolčala izgubo? Minil je teden... I11 lepega dne je izročil Fernand svoji ženi lično škatlico. Na. prinesel sem ti tvoj okras.« Je dejal dobre volje. »Kako je lo mogoče?« je zajecljala. j>Aiiloine se je sam izdnl.< je pojasnil Fernand. Zvedel sem. da je pred nekaj tedni odvrt i! polom s plačilom precejšnjega zneska Stopil «em torej k njemu. Ko sem .-amo namignil, je 'a-koj priznal tatvino in mi izročil za-,avui list.« »Priznal je tatvino?« je vztrepetala Vvette. »Ko j k je veselo odgovoril Fernand, »In prav zadovoljen «em, da naposled vendar vem kako in kaj, in da bom odsiej nasproti vsem nezaupljiv.« »Kaj misliš storiti?« »Nič, Yvette. Dal mi je zadolžnico '.a primer, da pride kdaj do denarja. Vič bi ne imel od tega, če bi ga taznovali.« Fernand se je sproščeno zasmejal. Gladil je psa in se podil z njim po •obi. Potlej je stopil v otroško sobo, da se poigra še z -otrokom kakor vsak dan. Ko se je če2 uro vrnil, je našel na mizi pismo z Tvettino pisavo. Ves razburjen je bral: »Antoinove žrtve ne morem dopustiti. Tatvine, ki jo je priznal, ni zagrešil. Sama sem mu vsilila okras, da >i ga rešila. »Vse ti bom priznala, kakor se je 'godilo »Že dolgo sem njegova zaupnica. Zaupal mi je svoje težave, pa ne morda z namenom, da bi iskal pri meni •.omoči, temveč da bi se v svoji osamljenosti nekomu izpovedal. Jaz sem bila presrečna, da sem laliko nekomu svetovala. Dobro veš, da te ljubim, in da me dvorjenje drugih mož prav nič ne gane. Vse njihove obljube ne ne mikajo Toda našla sem neko-ia, ki mi ni ničesar obljubljal, temveč e bil pripravljen, da sprejme od me-le dober nasvet in mojo skrb. Da — n nasproti temu sem bila brez moči. »Ti si mi dal vse, kar more mož lajati ženi. Neprenehoma si me obei-laval z darovi in me razvajal. Kdo u ti mogel biii kos? A nikoli mi nisi al priložnosti, da bi jaz tebe obdati a. »Zato sem hodila dan za dnem k Vrdoinu. Tolažila sem ga, pisala sem nu trgovska pisma, mešetarila sem njegovimi upniki. Bila sem blažena b zavesti, da smem ustvarjati in dehti. »Predobro me poznaš in zato ne boš Mislil, da ti boiu kar koli zamolčala, endar razumem, da je že to dovolj, la je tvoje zaupanje vame omajano. »In tudi jaz — tudi jaz bi se ne nogla več sprijazniti s tem, da bi bila tirno igrača. Zakaj bila sem zmerom e okrasek tvojim veselim večerom, grača za tvoje proste ure, prav tako ;o tvoj otrok, tvoj pes, tvoj radijski parat, tvoje knjige; razlika je bila iaino v tem, da sem po vrsinem redu tnela številko ena. »Zato pričakujem v hiši svoje ma-ere zakonske ločitve. Bodi srečen, Iragi moj.c Fernand je bral in bral zmerom ■nova. Njegove oči so zrle mračno na rstice, razkrivajoče toliko skritih du-svnih liojev in neizpolnjenih želja ijegove na videa do popolnosti srečne '.ene. Vajen je bil, da je tudi v težavnih 'adevah zmerom našel izhod. Lahen tasineh mu je šiuil okoli ust, ko je topil k telefonu in narekoval brzo-avko za sv o'" ženo: »Ponujam službo ■avnateljske nioe v tovarni. Fer-uind de D on na y.« * Cistnica ucecUtišti/a Veseli dru/hi. Ici je bfln v nedeljo n.i fcmarnl ;ori, se prav iepo mlmrtjuju *ft prisrčne pozdrave Haka J. O. v LJ. Vatle lepo pismo sem prejel in v* »m se pr?v lepo ralivaljujem za zaupaj)Je, .i mi ga izkarujKe, Prosim malo potipljenjo. !'rav v kratkem se na stvar povrnem. Franjo: J.epa hvnJji 7j» prisrčne pozdrave. Veseli nas. da vam nas list tako ugaja, -.vod vam radi jw>S oči. Mogoče boste bugič imeli boljšo srečo. C. S. v M C.leck1 im č.anek v/e.naku med 'cčeniki« vam moram žal sporočiti, da na-lova sam ne vem. PoiDislitc, kam bi prišli, •i bi me vsi naročniki vauk t«.den vpraše\ah i naslove vseh ljudi, 'lij so omenjeni v »Dolinskem tedniku«:, no glede nu to, Uje se je akfina stvar pripetUu. -Nt* zamerite, pri najboljši volj’ mi to ni mogoče. Morda vam bom Irtigič lahko bolje postregel, samo nc zalite-ajte preveč. 8«po. Sporočite »to}*' polno ime in naslov, •otem šel,, lahko objavimo, seveda z vagini •sevdoniinom. Te podatke potrebuje urerini-I vo samo zase Marija Franja: Hi h la zn prl8l«cvck »Pomota ■•di neposlufinosH«. VMi ♦.«», da ate se potru- ii iu da ste hoteli ustvariti nekaj lepega, i«»dft za enkrat fle ni za objavo. Moogo bede, ker se boste ti*A:o v tej stvari najbolj /popolnih. Vprašal bi le: aii Je treba, da ■i si ravno s pisanjem zboljRuli svoj položaj? Mi ne hi na katerem drugem polju lahko do- egli boljše uspehe r. manjšimi težavami? Cain naj se obrnete, je ros te: ko odgovoriti, »o je, toliko ponudb in tnko mulo povpraSe- .nj! Fani: Va8o pej»nnoo m* m sprejel, toda s •osinicanii j« križ ie tedaj, kadar so res lobre. Da vaša Jie tcč<* dobi o, nuj bodo do- c»e prve tri kitici', najboljše v vsej pesmi; Mi znana dobro Je vosit a. pod Nu nosom stoji nekje; hiš svojih pettiuUalsot ima, Poreč« imenovana Je. Kako bi je ne poznala, saj vas domača mi je tu. rani o srce bi žrtvovala, saj lu sem ItF eavtedulu Kes majhna, n prijazna jt* po sredi pot široka vodi, obdana vsa z vinogradi In travniki želenimi. Prav tako kakor vsak druf doplv r.godba, • usest ali romati, kt iride v nsfiem listu, tudi pesmi ne «mejn MU r;< zvlečene, predvsem morajo biti l*, da blaga ni več najmodernejše. Naše glavno vodilo, ki se je še zmerom obneslo, je: »Prodajamo po nizki ceni, ker nam razmere to dopuščajo in ker vemo, da s tem kupcu najbolj ustrežemo, ne pa zato, da bi se hoteli kakšnega blaga znebiti ali rešiti.« »Sicer so se pa ljudje našemu sistemu že privadili; spoznali so, kakšne ugodnosti imajo, in le redkokdo se pritoži, ali pa pošlje blago nazaj.« »Zagrebčani si seveda lahko privoščijo poceni nakup, naši ljudje se pa ne morejo voziti tako daleč samo zaradi nakupovanja,« sem omenila. »Saj razpošiljamo za vsako letno dobo pripravne cenike z naravnimi slikami in cenami. Kdor piše poni ga dobi; v njem si zaželeno izbe.e, če mu pa poslano blago ni všeč, mu ga zamenjamo ali mu pa vrnemo denar.« »če vlada tudi tu tak red kakor v trgovini, se menda nihče ne pritoži,« sem pritrdila. Ugajala sta mi točnost in red, ki sem ju opa- zila povsod. tudi natančnost spremljevalčevih pojasnil. Ogledovala sva si dalje. »Tu je oddelek za meške obleke; navadno delavsko obleko lahko tu dobite, a smoking in frak tudi. Narejenih oblek je precej — vse po izbranih konfekcijskih krojih Dunaja, Londona, Budimpešte itd. Ustavila sva se pred oddelkom za električne potrebščine. Vrste likalnikov in kuhalnih plošč te spomnijo prozaične kuhinje, prekrasne svetilke najmodernejših oblik pa na udobno jedilnico in i spalnico. Nedaleč od ondod je oddelek za j igračke. »Domače delo,« je pokazalj moj vodnik na celo steno škatel s punčkami in medvedki vseh velikosti. »To je spraševanja in svetlih očk, kadar pridejo otroci; najrajši bi vse škatle odnesli s seboj.« V oddelku za klobuke je vladal pravcat nered, ker so ravno dobili nove pomladanske modele. Na bližnji mizi je ležalo blago; same modne barve — cd najnežnejše sinje do vijoličastočme. »Najbolj Vam bo ugajalo pa drugo nadstropje,« je pripomnil go- j spod, ko sva korakala mimo ne- ‘ štetih vrst obešalnikov z novimi ženskimi in otroškimi pomladanskimi oblekami. Drugo nadstropje je res kakor I nalašč za mlado dekle. Tu dobiš vse, kar potrebuješ za svoj dom. Srečna nevesta, ki pride semkaj in si lahko izbere, kar ji srce poželi* Mir, ki te objame v teh prostorih, kaj prijetno vpliva, še z večjim ugodjem si ogleduješ pisane divane, prosojne zastore iz najmodernejših tkanin, rožnate odeje, svitke povoščenega platna in debele, velikanske preproge v ubranih barvah. »Kdor tu ne najde, česar si želi, gre pa v skladišče; tam je še večja zaloga. Navadno prineso gospe in gospodične kar s seboj mere svojih postelj, oken in sob, le material si izberb, mi jim pa že čez nekaj dni opremimo stanovanje,« mi je pojasnil vljudni spremljevalec. V -oddelku za platno mi je kar srce poskočilo ob misli, kakšno balo bi lahko sestavila iz tega belega bogastva; koliko rjuh, belih prevlek, blazin in perila! Mrj.i ljubeznivi vodnik me je popeljal še v poštno odpravni oddelek, kjer od jutra do večera pripravljajo razne pošiljke in jih sproti oddajajo na pošto. Že en sam pogled na to delo zadostuje, da si človek ustvari sliko ogromnega obrata tega podjetja. »Pri vas je res vse tako velikopotezno,« sem dejala, še vsa prevzeta, ko sva se vračala v pritličje. »No, pri dve sto tridesetih uslužbencih morajo pač v tako veliki trgovini, kakršna je naša, vladati) & K .$iez Bayer-jevesa križal ^ ni Aspirin tablet. i Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. Pri reomnfizmu, f&tpCin riucirn. 0|!«» je tfgislr. pod S. Sl. 1SS3 od ‘j. XII red, mir in točnost,« je menil skromno moj vodnik. Zvečerilo se je že. Pogledala sem na uro; kazalec se je premikal na 6. Kaj? Tri ure sem si torej ogledovala ta začarani grad? Tri dolge ure — in vendar mi je minilo kakor kratek trenutek. Zahvalila sem se za prijetno vodstvo in krenila proti postaji. V meni je bilo še polno neurejenih vtisov; šele v zibajočem vlaku sem si toliko uredila misli, da bom lahko doma povedala, zakaj toliko ljudi prav pri Kastnerju in Ohlerju kupuje vse potrebščine. V žepu plašča je tičal bel zavitek, majhen porcelanast svečnik, darilce za mamo. Tedaj sem se spomnila na njeno davišnje naročilo, važno za vsakogar. kdor potuje v Zagreb: »Ne pozabi stopiti h Kastnerju in Ohlerju!« Anekdote »še drugo nogo, veličanstvo?« (_, Lipski anatom profesor Albert Thiersch je bil slovit kirurg. Nekega dne si je saksonski kralj vtepel v glavo, da bi bil rad priča kakšne Thier-sčheve mojstrske operacije. Thierschu stvar sicer ni dišala, a je vendar sprejel kralja s potrebnim spoštovanjem. Po vseh pravilih kirurgije je v prisotnosti kralja odrezal nekemu bolniku golen. Kralj je pazljivo sledil slehernemu mojstrovemu gibu. in ko je bil zdravnik z operacijo gotov, ga je pohvalil: »Res, prav imenitno, dragi Thiersch! Prav imenitno!« Thierscha je ta nepričakovana pohvala nekoliko zmedla; le tako bi razumeli, da je popolnoma resno vprašal: »Ukazuje vaše veličanstvo še drugo nogo?« Ham Z, novost Kakor smo že prejšnji teden napovedali, priobčujemo danes našo drugo letošnjo novost. Ta novost pa ni zanimiva samo zato, ker uvaja v našem listu še neznano vrsto povesti — velik in napet cirkuški roman — temveč tudi zato, ker smo sklenili pri tej priložnosti razpisati lepe denarne nagrade.. Naš novi veliki roman se imenuje \RTIST BUX Njegov začetek dobite v tej številki na 7. strani. Pač vsakdo izmed vas, drage bralke in bralci, je bil že vsaj enkrat v življenju v cirkusu. Takrat ste nedvomno občutili neko skrivnost in plaho tes-uobiMkrt; ta občutek prevzame slehernega človeka, kadar pride v bližino teto nevsakdanjih cirkuških ljudi, ki jim pravimo artisti. NaS novi roman nas seznanja prav s to skrivnostjo iu s tem zakulisjem cirkuškega življenja. Zraven je pa v ujem polno še drugih, nepričakovanih Mipletljjajev in tajinstvenih dogodkov. Baš za razplet teh skrivnostnih za-ptelljajjev razpisujemo 12 nagrad v denarju, in ester; 1. nagrad« v znesku din 1000— Z. nagrad« v znesku din 500-— A. nagrad« v Mešku din DOM-— L nagrado v Mešku din 200-— & in d. nagrad« po din 100-— ŠMt nagrad po . . din 50 — in po pet im«rad v obliki vseietne in polletne narocuniie na »Družinski tednik«. Najprej naj poudarimo, da za le nagrade lahko tekmujejo vsi tisti naši naročniki in bralci, ki imajo plačano naročnino, ali pa redno kupujejo »Drutinski tednik-: v trafiki, prodajalni ali pri kolporierjili. Kajti važno je, če hočete uganiti razplet dogodkov in tekmovati za nagrade, da pazljivo spremljate potek dogodkov od številke do Številke, a včasih bo tret),a pogledati to ali ouo poglavja tudi še nazaj. J Ne bo torej zadoščalo, da boste »Družinski tednik« redno naročali ali kupovali, temveč boste, morati tudi vse številke z našim novim romanom skrbno hraniti. Kdo ima pravico do nagrad? Ivo bo izšlo že nekaj nadaljevanj, vas bomo ojKizorili na neke stvari in vam bomo zadali prvo vprašanje. Proti koncu romana vam bomo zadali drugo vprašanje, obenem bomo pa zn en teden ustavili priobčeval) je romana: takrat vas bomo povabili, da nam odgovorite iia obe zadani vam vprašanji. HU Zctbania! i Pravico do nagrad bodo imeli samo tisti naši naročniki in kupci, ki bodo pravilno odgovorili na obe vprašanji. Ker se pa zna zgoditi, da bo več pravilnih odgovorov, kakor je razpisanih nagrad, bo mora! vsakdo odgovoriti še na tretje, dodatno vprašanje, t. j., koliko misli, da bomo dobili pravilnih odgovorov na prvi dve vprašanji. Če bi prišlo torej več tekmovalcev vpoštev za posamezne nagrade, bo na boljšem tisti, kdor bo bliže zadel število pravilnih odgovorov. Tako bo lahko vsak tekmovalec sam kontroliral pravilnost in korektnost našega tekmovalnega postopka. VAŽNO OPOZORILO! Ponovno vas opozarjamo, da vsa nadaljevanja dobio in pazljivo preberete in da ne zamudite nobene številke »Družinskega tednika«, kjer bo izhajal roman »Artist Bux Shranite torej skrbno vse številke in imejte jih zmerom doma, da boste laliko tudi še pozneje kdaj vnovič prebrali katero izmed prvih poglavij; tako utegnete spoznati važnost tega ali onega dogodka, ki ste ga pri prvem čitanju morda kar prezrli. Nenaročnilcom Se posebej priporočamo, da si rezervirajo vsak teden Družinski tednik«, po možnosti vselej pri istem prodalalcu. UREDNIŠTVO. Hu mor Hladna prha Ona: »Zdravnik mi je predpisal; zdravljenje na jugu! Zdaj me samo: to skrbi, kam naj le grem?« On: »K drugemu zdravniku!« Umetniška vrednost »Sto dinarjev mi ponujate za to j sliko? Sramota! Platno samo me jej več stalo!« »Verjamem, a zdaj je povrhu še j zamazano...« Imeniten domislek »Marija, zakaj pa niste oken pomili?« »Saj sem jih, gospa, toda samo na notranji strani! Mi lahko imenitno gledamo ven, radovedna zijala iz sosednje hiše pa tako vsaj k nam ne bodo videla!« čudež Učitelj je hotel svojim učencem dopovedati, kaj je čudež. Zato je vpra-flal: »Pavle, povej mi, kaj je to, če pride Človek pod avtomobil in se mu nič ne zgodi?« »Slučaj,« odgovori Pavle. »Hm... že res! Zdaj si pa misli, da pride še v drugo pod kolesje avtomobila in spet odnese zdravo kožo. Kaj bi potlej temu dejal? »Sreča,« odgovori Pavle. Učitelj je postajal nestrpen, vendar si ni hotel izbrati drugega primera. »In če prav isti človek,« je spet začel, »če prav isti človek še tretjič zaide pod avtomobil in se mu spet nič ne zgodi, kaj je potlej to?« »Mislim,« odgovori Pavle, »da je to potem že vaja, gospod učitelj!« Zloben človek »To je res neverjetno! Med pretepom ste tožitelja celo v uho ugriznili!« »To je laž, gospod sodnik! Tožitelj je tako zloben človek, da sem prepričan, da se je sam v uho ugriznil, samo da bi lahko mene v kašo spravil.« Ali poznale Jožkovo mater? Ne poznate je? Hočete, da vas seznanim z njo? V obraz ji boste pogledali, v raskavo roko ji boste segli iti se vam bo namah razodelo, kakšna je prava, vzorna slovenska mati. Najprej vam moram povedati, da Jožkove matere osebno ne poznam. Nikoli je še nisem videla, nikoli govorila z njo. Vendar mi je dobra, draga znanka. * Od onkraj Šmarne gore prihaja vsako soboto v Ljubljano desetleten bister pobič, Jbžek. S polno košaro cvetočega teloha. Pogledaš Jožka, pogledaš njegov teloh, kolika podobnost: oba sta rdečelična! Jožek ni vsiljiv kakor so tečni mestni prodajalci in prekupčevalci cvetja. Svoj ponos ima in svojega teloha ne bi nikdar in nikoli, tudi za drag denar ne, zaupal kakšni naduti prevzetnici, ki se ji že od daleč vidi, da nima smisla in prave ljubezni za pohlevno, skromno rožico — teloh. Ko je Jožek prišel prvič v Ljubljano — njegov teloh je imel takrat še kratka, krhka stebelca — je potrkal tudi na moja vrata. Droban, pa samozavesten glasek je zapel od vrat sem: s>Kupite teloha.€ »Ne bom,«, sem rekla. »Lep je,« je povedal glasek. »Ne utegnem, fant.« »Pa drugič,«, je rekel mali prodajalec. Tak mir in toliko modrosti je bilo v otrokovem glasku, da sem ga hočeš nočeš morala pogledati. Iz radovednega, rdečega obrazka kmečkega fantiča je sijala tolilca dobrodušnost, odkritost in odločnost, da sem si ga vtisnila v spomin. Zdaj prihaja Jožek vsako soboto. Prinaša teloh, za dinar, dva, in sivo-srebrnih, žametnih mačic, ki rasto tam nekje za Šmarno goro ob potoku. Vsako soboto imava z Jožkom važen pogovor. Koliko je zaslužil, kam hi leaj bo z denarjem, kaj bo, ko do-raste. Včasih pove Jožek tudi kaj o svoji materi. Devet otrok, zmeraj lačnih, nenasitnih, bistrih in neugnanih je p>'i hiši. Očeta ni. Morda še živi, morda ne, le toliko je gotovo, da v Jožkovem življenju in predstavah ni mesta za očeta. Nikoli ga ne omeni, pa ga tudi vprašati nočem zanj. Toda mati! Jožku sije zadovoljstvo ■iz oči, če ga vprašam po njej. »Kaj pa mati delajo. Jožek?«. ; »Ondan so Matičevo njivo kupili. ;O, naša. mali, za vse skrbe, vse vedo, [vse znajo stokrat bolje in lepše ko ; sosedje.« ■ >Kaj pa, Jožek, ali te radi puste v ; Ljubljano rože prodajat?« Jožek se namuzne in pove, malo počasi in obotavljajoče se, pa vendar korajžno: »Enkrat so rekli: Joža, v Ljubljano le pojdi. Pa nase glej, da ne boš zašel med slabo tovarišijo. Denar, ki 'ga boš prislužil s telohom, spravi. Prav ti bo prišel za knjige in zvezka, ki ti jih jaz ne moreni kupiti.« »Ti, Jožek,« pravim, »ali te ni še nikdar premagala skušnjava, da bi šel in zapravil svoj denar za kino ali bonbone?« »Nak, še nikoli. Kaj bi hodil zapravljat. Mati toliko delajo doma, in še drugod pomagajo. Veste, drugo soboto jim bom kupil ruto, toplo, mehko ruto. Zato ker vem, da jih zebe, skoro vso obleko so razdali med sestre. Potem ko jim bom ruto kupil, bom še spravljal in hranil za knjige in zvezke. Učil se bom. zdravnik postanem. Potlej pridejo mati k meni.« Jožku je postalo vroče, od sramu, ker je izdal preveč. Ni hotel povedati vsega, o čemer sanja in hrepeni med nabiranjem teloha, na poti od onkraj Šmarne gore do Ljubljane. Gledam Jožka, malega, poštenega, nepokvarjenega kmečkega fantiča. Iz Jožka bo nekoč še nekaj. Jožka ne bo zavedla nobena stvar na stranpota. Nihče ga ne bo mogel omajati v njegovih sklepih. Zakaj? Zato, ker ima mater, močno ljubečo, preprosto pa vendar modrejšo od marsikatere mestne gospe z visokošolska izobrazbo. Zato ker ga je ta mati, ki se za, svojo mnogoštevilno družinico trudi in gard ves dan in morda še pozno v noč, vzgojila že zdaj v klenega, zdravega malega moža. Še vse drugače, sem vam hotela opisati Jožkovo vuiter. Ni se mi prav posrečilo. Njen obraz mi najbolj jasno zasije v samoto v pustih, žalostnih trenutkih, ki jim včasih ni moči ubežati. Vsa žalost izgine, vse hudo mine ob sladki, čudoviti zavsti, da je na Slovenskem tudi danes ta dan še mnogo, mnogo talcih »Jožkovih« mater. Damijana. različne koreninice, čebulo, lovorjevo listje in materino dušico ter peci v precej vroči pečici. Med peko dodaj žlico brusnic. Meso zreži na rezine, ga zaliij z rdečim vinom, pokuhaj in pretlači. Če je omaka presladka, jo okisaj z limonovim sokom. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Nedelja: Riževa juha z zeleno, pljučna pečenka s pečenimi jabolki, endivija in motovilec, biskvitni zavitek e šo-dojem, sveže sadje, mokka. Ponedeljek: Juha z jetrnim pirejem, pečena telečja glava z endivijo, sirovi cmoki. Torek: Obarna juha, pečena goska z rižem, jabolčne rezine. Sreda; Juha z vlivanci, črni koren a presnim maslom in drobtinicami. Četrtek: Paradižnikova juha, koštru-nov golaž s krompirjem, žličniki z endivijo; pečena jabolka. Petek: Smetanasta juha, ribe na bolgarski način,* rižev narastek z malinovim odcedkom. Sobota: Goveja juha, dunajski zrezek e špinačo, pomarančna solata. POJASNILO * Ribe na bolgarski način: Vzemi 30 dkg fižoličke, 30 dkg ješ-prenoka, 30 dkg olja, 1 veliko čebulo, % kg rib (najboljše so morske) in precejšnjo skodelico paradižnikove mezge. Fiž<* ličko kuhaj brez soli. ješprenček v elani vodi, čebulo pa zreži na rezine in jo v olju ocvri, da bo zlatoruniena. Dodaj nekoliko nastrganega česna, paradižnikovo mezgo in narezane ribe, čez čas še poper, fižoMčko in jespren-ček. To jed pripravi le v plitki posodi in jo toliko časa duši, da se ribe docela zmehčajo. DVA RECEPTA ZA IZBIRČNEŽE Cvetača z gnjatjo Skuhaj cvetačo in jo stresi v večjo posodo, ki si jo prej dobro namazala s presnim maslom. Cvetačo razdeli v plasti in nasuj med vsako plast drobno zrezano gnjat. Žvrkljaj tri rumenjake in dva decilitra kisle smetane, polij cvetačo s to omako, posuj povrh nastrgan parmezanski sir, zabeli e pres- Rabi samo zobno ščetko „ORLOV“, z njo varuješ svoje zdravje! Dobi se povsodl Z zakonom zaščiteno po vsem svet* Naša kuhinja V kinu ' Občinstvo: »Klobuk dol! .. Klobuki dol!...« ; Zahvala ' Vsakih štirinajst dni pride Kumnov-! ček na obisk. Tokrat ga je pozdravila! gospodinja s sladkokislastim obrazom - »A11 bi ne hoteli z menoj v prvo! nadstropje?« • Kumnovček je šel z gospodinjo v j prvo nadstropje. »Ali bi ne hoteli z menoj v otroško; sobo?« Kumnovček je šel tudi v otroško so-; bo. V otroški sobi je bilo vse narobe.; Ogledalo je bilo razfiito, v oknih so; zijale luknje, s sten so visele cunje; tapet, na omari so ležale razbite vaze in veliki lestenec je bil podoben obra-; neniu piščancu. Kumnovček je obstal in gledal. Zdaj pa, dragi moj gospod Kumnovček,« je svečano menila gospodinja, »zdaj bi se vam rada še enkiat: od vsega srca zahvalila, da ste našemu sinčku kupili za rojstni dan iok in puščico « Zagovoril jo je Res mi je žal, dragi gospod, toda plesalce si zmerom sama izbiram po svojem okusu!« »Vidite, gospodična, jaz pa nisem tako izbirčen.t Hainavuša šUoisUa Na Škotskem imajo dobrodelno prireditev Neki mladenič se sprehaja med stojnicami in je trdno odločen, da ne bo izdal niti beliča. »Gospod,« ga ogovori prikupna damica, »kupite ustnik za cigarete!« »Hvala, ne kadim!« »Nu, pa vsaj brisalko za peresa; sama sem jo napravila!« moleduje deklica in se ljubko nasmehne. s-Nikoli ne pišem!« »No, pa vsaj kakšne sladkorčke « »Sladkarij sploh ne maram!« Tedaj je potrpežljivosti lepe dame pri kraju: Škatle mila mi pa res ne boste odbili?* Mladenič je plačal in po tihem zaklel ... Nekaj o čaju Ali že veste, da so prvi pili to okusno pijačo Kitajci že Iela 600 po Kristusu'? Kitajska je torej domovina čaj«, od ondod se je pa kmalu razširil na .Japonsko. V Evropo so ga 1000 let pozneje prinesli Holandci, a Evropci ga sprva niso znali cenili in so ga zaničljivo imenovali -seneno vodo:. Kmalu so čaj pričeli piti tudi Angleži, vendar je še dolgo ostal pod monopolom velikih družb. Sele v 19, stoletju so se končali prikriti boji za čaj in proti njemu in poslal je prava narodna pijača na Ruskem, Holandskem in Angleškem. JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Nedelja: Juhu z mozgovimi cmoki, svinjska pečenka, pripravljena kol div- jnčina,* pečen krompir in vložen grah; kompot. Ponedeljek; Telečja pljuča s cmoki, kisle kumarice. Torek: Goveja juha z jetrnimi cmoki, govedina z rižem in čebulno omako. Sreda: Zelenjavna goveja juha. rdeča pesa s hrenom, pražen krompir. četrtek: Meso z zeljem, svinjske zarebrnice. Petek: Pečena mlečna kaša in kompot iz suhih krhljev. Sobota: Goveja juha z rezanci, riž z gnjatjo, vložene paprike, nadevane z zeljem. POJASNILO * Svinjska pečenka, pripravljena kot divjačina: Svinjsko meso (stegno ali pleče) oči-c*M, odreži mast, odrgni s soljo in brinjem in preslanini z rezanci. Dodaj Mornarji angleške vojne ladje * Koval Soverelgn« se pomenkujejo s Španskimi stražami pri St, Crusu (Tenerifa). Ker drug drugega ne razumejo, se sporazumevajo s gestami. nim maslom in peci vse skupaj četrt ure pri srednje močnem ognju. Slanik v ješprenju mu Skuhaj 'A litra debelega ješprenčka, u pridaj drobno zrezanega zelenega peteršilja in dve žlički presnega masla; četrt ure preden daš ješprenček na mizo, pa prideni osnaženega in narezanega slanika, ki naj prevre. Postavi na mizo kot samostojno jed. Naravna Juumetika Gotovo bi vsaka ženska rada imela nežno polt, valovite lase, bele roke, zdrave zobe, skratka vse, kar spada k ženski lepoti. »Za vse to je pa treba imeti dosti časa in še več denarja, pomisli marsikatera otožno, ne da bi se spomnila, da narava sama skrbi za svoje varovance, saj so skoraj vsa lepotila izdelana iz naravnih produktov. Pametna ženska ne bo izdajala preveč denarja za vse mogoče kreme, saj ima kar v gospodinjstvu toliko lepotnih pripomočkov, da ji ni treba segati drugam. Pozimi te jeze rdeče roke in rdeč nos, a ne veš kako dobro zdravilo za to nadlogo je — peteršilj. Zvečer ga drobno nasekljaj, skuhaj v lončku vode in si čez noč namaži to kašo po zardelih mestih, če boš to večkrat ponovila, boš opazila, kako se ti bo koža omehčala in obelila. če nimaš zdravih dlesni, ne boš nikoli imela belih in negovanih zob, saj se ti že ob dotiku z zobno ščetko prikaže kri. Dlesni utrdiš z žajbljevim čajem, ali pa z žajbljevimi listi, ki jih vsak dan podrgneš po dlesnih. Ni čudno, da bi se ženska, ki dela ves dan v uradu ati doma. zvečer rada razvedrila v gledališču, na veselici ali v veseli družbi, pa jo zadržujejo zmueen obraz, slaba barva in utrujenost. Zdravilo je preprosto in učinkuje neverjetno hitro. Umij obraz s toplo vodo, vzemi en rumenjak in si ga razmaži po obrazu; s to »krinko« lezi za pet minut in se skušaj 'docela sprostiti. Nato si izmij obraz najprej s toplo votlo, potlej z mrzlo. Koža bo gladka in napeta, na licih prijetno zardela Limono menda lahko porabimo povsod, če jo kaneš pri zadnjem Iz- piranju na zobno Ščetko, bodo tvoji zobje še posebno blesteči. Par kapljic v mleko in že imaš najboljšo toaletno vodo za masažo. Pozimi čaj iz slezi fpoplov), poleti pa iz kumaričine vode hitro omehča in olepša kožo na obrazu in rokah. O koristi modu smo že pisali, povem naj le še to, da je med posebno priporočljiv za slabokrvne ljudi in za ljudi, ki bolehajo na ledvicah. Paradižnikov sok učinkuje osvežujoče na kožo v obliki obkladkov, beljakov sneg z limonovim sokom pa temeljito čisti mastno kožo in zmanjša razširjene znojnice. Poleti lahko uporabite za izpiranje mastne kože sok rdečih jagod, za suho kožo pa breskovo vodo. Za čiščenje mastne kože je pripraven pristni tropinovec, za suho pa kratka masaža s presnim maslom. Saška. Kako nai se oblete starejša dama? Hitro minejo ženski sončna leta mladosti, še hitreje pa menda leta zrelosti in materinstva. Vendar čaka tudi v nemili starosti dobro ženo velika, sladka sreča: otroci njenih otrok, nebogljena majhna bitja, ki se ji motovilijo ob nogah in plezajo po naročju. Pametna ženska ve, kdaj pride čas, ko je vsako prizadevanje za mladost — a ne za lepoto — zaman. Morda smo zdaj v modernih časih naravo nekoliko ukanile, a docela je ne bomo nikoli. Tega naj se zaveda vsaka mati, ki bi bila rada prav tako mlada kakor njena hčerka. Starejša žena mora še posebno paziti pri izbiri svojih oblek. Tukaj naj dokažejo ženske, da imajo okus. Mladi ljudje ljubijo in spoštujejo starost, a samo umerjeno in dostojanstveno. Prvi greh, ki ga zagreši priletnica, je: dobesedno po modnem listu. Ce moda zapoveduje, pa ti natakne na pobarvane lase še takšno rešeto, da ne omenim tenčic, smešno vstavljenih gub, prerezanih kril in globokih izrezov. Ce zagledam tako našemljeno damo, se mi vedno hudo stori. Mislim si: bila je lepa in mlada, uživala je življenje in dajala. Pa ji še ni dovolj, še hoče uživati, to pot samo zase. Ali je potlej čudno, če nam moški očitajo sebičnost in nespamet? če si prekoračila pet in petdeseto leto, nikoli ne pretiravaj, ne v črtah in ne v barvah! Pohvale kakor »apartno«, »najmodernejše«, kar prepusti svojim mlajšim tovarišicam! Kar se barv tiče, je prav gotovo črna najelegantnejša. Saj jo lahko poživimo s svetlejšo gariiituro. Poleg črne je primerna še siva barva, ki je manj stroga in bolj domača. Dalje vijoličasta in modra v vseh odtenkih, razen sinje. Ogibaj se kričečih barv, kakor n. pr. rdeče in rumene. Nenavadno dobro se poda belim lasem bela barva, menda zato, ker je tako nežna in sveža, pa kar nič prisiljena. Tudi na izrez ob vratu ne smeš pozabiti; jasno ko beli dan je, da ne sme biti preglobok, saj še sama nerada gledaš svoj nagubani vrat. Ozek ovratnik se poda vsakemu obrazu. Pri klobukih ženske največ greše. še enkrat: najboljša pot je srednja pot. Ne rešeta in ne fesiča, ki čepi nekje na vrh glave. Pri dvajsetletni lepotici se nam zdi to koketno, pri lepi štiridesetletnici morda originalno, pri starejši dami pa kvečemu smešno. Sivi lasje niso kazen, ampak dar. Zato neguj to, kar imaš, in ne tistega, kar bi rada imela. Pobarvane lase spozna danes že vsak otrok. Sive lase peri z belim milom; če hočeš, da bo njih barva bela in enakomerna, dodaj poslednji vodi ščepec plavila. Pričeska naj bo preprosta, skladna in čedna. Ne menjavaj je vsak mesec. Tvoji prijatelji so se privadili na vse tvoje, tudi na tvojo pričesko. Razočarani bodo, če te bodo lepega dne zagledali po kar najmodernejših predpisih ostriženo in nakodrano. Zapomni si: v vrtincu modernega življenja in mladosti predstavlja pe-metna starejša žena ravnotežje, trdnost in modrost. Ali ni tudi to lepa vloga? Ali ni to najlepše plačilo za izgubljeno mladost? Družabnost Menda sta na svetu le dve vrsti I ljudi: tisti, ki prerodi hodijo v o hi-'. ske in seveda vselej tu Krof, ko itn u-■ /no največ delo, in tisti, ki venomer j obljubljajo, iln bodo prišli, pa jih j na man ea kani o... j Nekoč so bila pravda o družab-i nos t-i precej ul roga, en s m človeški ! čut za praktičnost sta jih pa po-j steno omilila, Ena zapoved }>a ostane za vse, čase neokrnjena: bodi do svojega bližnjega ljubezniv in vliu-den ! (e rad delai; obiske, je to prej dobra ko slabo. di grožnje in kazni so zanič. Otrok lla.) s svojim razumom sam spozna napačnost svojega ravnanja. Zjutraj, ko ho treba v Solo, se bo mala spomnila na zvezek ali knjigo, ki jo je treba 11:1 J ti. Zaradi lastnega nereda, v nagli-ci. iskanega predmeta seveda ne bo 'iftšla. Pri Iskanju ji nikar ne pomažite. pustite jo. Tudi če zamudi šolo. Enkrat samkrat jo bo, in nikoli več. Lahko ste prepričani o tem. Ali dru-8ič: na izlet ali sprehod se odpravlja. p° svoji krivdi ima zmečkano, ne-lRflno oblekco; pokrivala, torbice ne mwe najti. Ne pomagajte ji iz zagate, tudi ne Jezit« se nanjo. Recite čisto IT>irno: brc* te stvari, v takem neredu lle moreš nikamor. Poglej, nered ti te Pokvaril lepi popoldan. Aii še kraj-Zakaj nisi pazila na red? Malo besed hi dober zgled, pa bo vaša hčer-la tantala reden, točen, vzoren človek. Jan! 1*,, Maribor: V ljubezni — naj* )1'* pnrt, resnični — ste bili razočarani 111 ho^ste skočiti zdaj. kar brž ko se js PoiroAUa druga prilika, v zakonski j^tein. Nikar, če naj vam kaj svetu-tetn! ob} _ nesrečni ljubezni — “° druga naslednja nekaj vredna. Damijana. PRVI DEL Brzi vlak Benetke—Milan je stal v Veroni že deset minut dalje, kakor določa vozni red. »No, potlej pa še govorijo o vzornem redu v novi Italiji!« se je hudoval major v rezervi, gospod Pra-stelny v svojem, kotu v oddelku prvega razreda. »Daj, vprašaj, Feda, kaj neki pomeni ta malomarnost !« Feodora Prastelnyjeva je rada izrabila vsako priliko, da se postavi s svojim znanjem italijanščine, čeprav ni bilo kdo ve kako obsežno. Sklonila se je skozi okno in vprašala na vagon naslanjajočega se sprevodnika: »Perche non partenza?« Od vsega z mahanjem spremljanega odgovora ni razumela Feodora niti zloga. Zahvalila se je z »grazie« in se spet obrnila k o zetu : »Sprevodnik pravi, da moramo še čakati drugega vlaka.« Slučajno je prav pogodila, zakaj nekaj minut kasneje je privozil vlak Monakovo—Verona. »Le pazi, zdaj- se bo nateplo vse polno sodrge v najin oddelek!« je tarnal major, kazaje na množico prerivajočih se potnikov. Toda največ se jih je vsulo v drugi in tretji razred. Samo en gospod je odprl vrata oddelka in je dal položiti svojo prtljago na enega izmed prostih prostorov v kotu. Zgovorni italijanski postrešček je zapletel potnika še v razgovor, ki je tekel na moč v hitrem tempu, šele ko je zadonel znak za odhod, je gospod vstopil, se lahno priklonil majorju in njegovi hčeri, potlej se je pa takoj zatopil v branje neke knjige. Niti pogleda več ni privoščil prikupni Feodori. Ta vnemarnost spričo njene čedne osebice je Fedo Prastelnyjevo toliko bolj jezila, ker ji je bil novi sopotnik prav posebno všeč. Vsa njegova prikazen je dihala hkratu nekaj imenitnega in markantnega. Njegovo starost je bilo pa težko uganiti. Lahko je bil prav tako na koncu dvajsetih kakor na koncu tridesetih. Po angleški modi oblečena postava je zbujala mladeniški videz, gladko obriti obraz je pa kazal dve globoki gubi, zarisani od nosnic do ustnih kotov, in cela mreža majhnih gubic je obkrožala oči. Lep ta zamišljeni in izraziti obraz res ni bil — prej narobe, zakaj okoli ozkih ustnic mu je bil vtisnjen trd izraz, in štrleči nos je bil vse prevelik. Kar je Fedo Prastelnyj-evo na tem obrazu najbolj mikalo, so bile velike sive oči, čeprav so le sekundo, med nemim pozdravom, zrle skozi stekla naočnikov nanjo. Mlada deklica Je razgrnila neki nemški časnik predse, a je zmerom znova pokukala čez rob lista k tujcu in si belila glavo z domnevami o njegovi osebi: Narodnost? Po znanju deželnega jezika sodeč, brez dvoma Italijan! Poklic? Učenjak ali bančnik! Odkod prihaja? Z nekim parnikom prekmorske družbe iz Habane! To je izdal listič parniške kabine na velikem ročnem kovčegu; in ta okoliščina je storila potnika za Fedo še zanimivejšega. Naposled je tujec cdložil knjigo. Zdaj bo treba najti priložnost za pogovor. Toda na Fedino razočaranje je vzel precej drugo debelo knjigo v roko. Celo uro ni dvignil pogleda od branja. In ko je konec koncev odložil tudi to knjigo, je odšel iz oddelka in se šele čez dolgo časa vrnil iz jedilnega voza na svoj prostor. Med njegovo odsotnostjo je Feda zaman poskušala, da bi ogrela očeta za svoje domneve o sopotniku. Njegova narodnost se ji je zdajci zdela spet dvomljiva. Tedaj pa. ko 1e kazalo, da bo gospod spet segel po knjigi, je bilo Fedinega potrpljenja konec: medtem ko je jemala iz svoje želvovi-naste tobačnice cigareto, ga je v neokretni italijanščini vprašala, ali ga moti, če bo kadila, ko je oddelek namenjen vendar nekadilcem. »Mene prav nič ne moti,« ji je gospod po nemško odgovoril, »toda italijanska železniška določila so zdaj zelo stroga. Denarno kazen tvegate.« »O, stotera vam hvala za opozorilo!« Feda je položila cigareto nazaj v tobačnico. Hkratu jo je pa ujezilo, da jo je takoj spoznal za Nemko. Mnogo ljubše bi ii bilo, če bi si bil moral tujec tudi zastran njene narodnosti beliti glavo. Potlej se je pa spomnila nemškega časnika: »A tako, videli st«, da sem či-tala .Miinehner Neueste*?« »Tako, ,Miinehner Neueste*? Ne, tega nisem opazil.« »Kako ste pa potlej vedeli, da sem Nemka? Saj nisem črhnila niti besede nemški.« »Ne — zato pa italijanski,« je dejal tujec. Potlej se je prijazno nasmehnil, pač zaradi tega, da bi popravil malo hudobnost, ki mu je nehote ušla. »Hm, seveda ne znam tako dobro italijanski kakor vi nemški.« »Saj sem Nemec.« »Nu, potlej pa moram občudovati vašo imenitno italijanščino. In angleški in španski znate tudi? — Da, priznam, bila sem zvedava. Videla sem — s svojega sedeža seveda — naslova obeh knjig, ki ste ju brali.« »Prosim, tiskane knjige vendar niso skrivnost.« Pogovor je zašel v nevarnost, da ga bo konec. Toda Feda ga ja hotela po vsaki ceni nadaljevati: »O ljubi Bog, kako nebeško mora biti, če zna človek vse te jezike! Prav gotovo ste potovali že mnogo po svetu? Nalepnica iz Eabane... Zdaj vidite, da sem vendar zvedava! Ali prihajate naravnost s Kube?« »Ne, naravnost iz Norglingna. Že pred petimi dnevi sem prišel s Kube v Evropo.« Majorju se je zdelo Fedino vedenje tokrat že spet nemogoče: s popolnoma tujim človekom začenja takšne razgovore! Vsaj na zunanjo obliko bi bilo treba paziti! Sunkovito je švignil pokonci, se ustopil pred tujca in zagrkal ter j sunil glavo naprej: »Major P a-stelny!« In z gibom k Fedori: »Moja hči«. Tedaj je vstal tudi tujec: »Zelo me veseli! Pišem se Vilibald Buchsbaum.« ,Buchsbaum? Sumljivo se sliši!1 si je z nejevoljo mislil major. ,Pa vendar, kliub nosu, ni videti Žiri!1 Feda se je spet lotila čebljanja: »Midva sva namreč prvič v Italiji. Med vojno sem bila kajpak še otrok, in po vojni si kot Nemec že zaradi inflacije nisi mogel privoščiti zabavnega potovanja.« »Seveda ne.« »Prihajava iz Benetk in nameravava v Milan, odondod pa v Florenco in v Rim.« »Potlej vaju čakajo Se veliki užitki.« »Prav gotovo poznate vsa ta mesta?« Zakaj hi bili plefiasti? Takoj uporabite dišečo specialno kozmetično tekočino „Morana“. Vsakemu in brez railike je potrebna, tako] izgine prhljaj, ek remi itd. Jati korenino las. Takoj zaustavi Izpadanje las, in lasje zrasejo na plešastem mestu. (Jena steklenici Din 40*--, poštnina dinarjev 7‘—. Modema Kozmetika Solit Mntiitiltfilne »hvale Vam jamčijo »sprt »Da, mnogo sem potoval po Italiji.« .človek bi obupal nad njim!* si je mislila Feda. Toda še zmerom se ni hotela odreči poskusu, da bi zvedela kaj več o tem gospodu Buchsbaumu. »Tudi vi potujete gotovo v Milan?« »Najprej da.« Majorju se je zdel pogovor med Fedo in tujcem čedalje bolj nemogoč. Ker se ni ničesar domislil, se je vmešal pač’ le zato, da bi pogovor utrdil: »Morda nama lahko priporočite kakšen dober hotel v Milanu?« »Italijanskega seveda, ne nemškega!« je pridejala Feda. »V hotelu .Principe di Savoia* bi bili udobno spravljeni, toda poceni ni.« »Hvala lepa!« Gospod Prastelny si je zapisal naslov. »Tudi vi stanujete gotovo tam?« je z umetno preproščino vprašala Feda, da jo je oče ošinil z razsrjenim pogledom. »Ne... Jaz pa stanujem... v lastnem stanovanju.« »Tak tako! Tak ste v Milanu doma?« »Ne, samo mimo grede sem tam.« ,Od sile sumljivo vedenje!* je togotno mislil gospod Prastelny. .Vprašanje ga je docela zmedlo! Najprej trdi, da ima lastno stanovanje v Milanu, prihodnjo sekundo pa že pravi, da tam ne prebiva! Zelo sumljivo! Morda je celo kakšen pustolovec!* In brž je pritegnil Fedo v zaseben razgovor, in to je gospoda Buchsbauma napotilo, da je spet segel po svoji angleški knjigi. Imela je napis: ,Yearbook of Veterinary Surgery‘.,;' Toda Fedine angleščine ni'bilo toliko, da bi bila razumela smisel tega napisa. Naposled je obstal vlak na milanski glavni postaji, ne da bi se bila med tem pokazala priložnost za nov razgovor. Gospod Buchsbaum je izročil svojo prtljago postreščku in kazalo je, da se bo poslovil. Njegova zapetost je pognala Fedino radovednost do vrelišča in razdražila njeno trmo. Tako je storila nekaj, kar je majorju skoraj sapo vzelo. Dejala je: »Morda se v Milanu spet kaj vidimo...?« Vilibald Buchsbaum se je konvencionalno nasmehnil. »Kdo ve, kaj nam prinese slučaj ! Za vsak primer vam pa želim užitka polno potovanje.« i Tako je rekel, se priklonil in iz-j ginil s svojim postreščkom. 1 Spodaj pred postajo ga je Feda ! še enkrat uzrla, ko se je odpeljal s taksijem. j .Naduta žnba!‘ si je togotno mi~ I slila. ,Niti pogleda ti več ne pri-j voščim če mi kdaj koli spet prideš pred oči!* II Italijanski šofer je kajpak vedel, kje stoji nemški cirkus, ki je že teaen dni milanska senaacija. Prav kmalu je uzrl Vilibald Buchsbaum mogočni beli šotor s tremi mlaji v zastavah, bleščeč se v popoldanskem soncu. In že se je razprostrlo vse veliko mesto šotorov in vozov cirkusa Krena pred njegovimi očmi. Pisarniški voz stoji tik obeh blagajniških vozov na desni od glavnega vhoda. Gospod Buchsbaum izroči oba svoja kovčega vratarju v varstvo, stopi tri stopnice navzgor in se znajde v vozu. »Dober dan! Ali bi lahko govoril z gospodom ravnateljem?« Plavolasa nemška tajnica dvigne pogled od pisalnega stroja: »Da, toda prav zdaj telefonira nemškemu konzulatu. Prosim, sedite trenutek.« Ponudi mu z usnjem preoblečen klubnjak. »Bržčas ste časnikar?« Visoko čelo in naočniki izključujejo pri gospodični sleherni dvom. Gospodje takšne zunanjosti, ki hočejo govoriti z gospodom ravnateljem Krenom, so zmerom čas- nikarji. Bržčas dopisnik kakšnega nemškega lista! »Ne, nisem časnikar; Bux se pišem,« odgovori obiskovalec. Tajnica strmi z odprtimi usti v gospoda. »Vi ste... gospod...?« »Bux — da, otrok moj.« »Vas sem si pa čisto drugače predstavljala!« »Zal mi je, da sem vas razočaral.« »Ne, niste me razočarali, gospod Bux, toda... mislila sem...« »Ali je Tom, moj kočijaž tu?« »Kajpak. Ali naj ga pokličem?« V tistem trenutku vstopi neki cirkuški sluga — v rjavi manchestrski livreji, s črkami K. K. na čepici in izroči tajnici nekaj pisem. »Takoj poiščite kočijaža gespoda Bnxa! Sem naj pride.« Sluga ne razume koj. »Čeh?« ga vpraša Buchsbaum. Sluga prikima in Buchsbaum-Bux ponovi naročilo po češko, vendar v obliki prijazne prošnje. Tedaj se odpro vrata zasebne pisarne, ki zavzema drugi, manjši del pisarniškega voza, in ravnatelj Kurt Kreno se prikaže. Ni takšen, kakršnega si spoštovano občinstvo predstavlja cirkuškega ravnatelja: nima belih hlač ne visokih jahalnih škornjev, nima dolgih, zasukanih brkov ne v teiovniku debele zlate verižice z medaljonom, človek bi imel tega nekoliko čokatega gospoda z resnim, skoraj negibnim obratom za kakšnega strogega uradnika. Tedaj uzre gospoda Buchsbauma, in prijazen nasmešek se mu razleze po obrazu. »Ah, Bux! Dober dan, kako je kaj? No, lepo, da ste prišli!« »’dan, gospod ravnatelj! Kako je kaj z vami?« Moža si streseta desnici. »Hvala, nekam sem še zadovoljen. — Od staršev iz Nordlingna prihajate? Vse zdravo?« »Hvala Bogu!« »Saj ste se vendar v Genovi izkrcali? Potlej ste se že enkrat peljali čez Milan?« »Da, pred petimi dnevi; pa je bilo ponoči, in se nisem maral ustavljati, da ne zapravim časa. Pa sem kar Tomu in Dakju prepustil skrb za svojo družino.« »No, glavno je, da ste za časa prišli. Jutri je prvega. Ali boste lahko točno začeli?« »Če ne pride nič posebnega vmes, seveda. — Toda zdaj: si bom brž še ogledal svojo družino.« »Danes se še vidiva, ne?« »Kajpak! — Na svidenje, gospod ! ravnatelj!« | Ko stopa Bux iz voza, mu pri-! teče visok črnec nasproti. | :;Halo, Tom, kako je? Vse |zdravo?« 1 »Yes, mister Bux. Vse biti do-J bro.« »In Judita?« »že dva dneva nič več kašljati, j Toda strašno hrepeneti po m is ir u |Buxui« črnec si pritisne s koprnečim obrazom desnico na srce, da j bi pokazal velikost tega hrepenenja. j »Pojdiva! Pelji me tja!« Lepa Judita leži na mehkem ležišču in si zadovoljno preteguje svoje vitke ude. Zdajci se vzpne, dvigne krasno plavo. Že je zaslutila, da on prihaja. ?Judita! Judita!« jo kliče Bux, stopivši v prostorni šotor. Tedaj se popolnoma vzpne pokonci in I hkratu z njo vsi drugi. Potlej za-j buči pravi koncert veselja: trobljenje in rjovenje in lajanje in čivkanje in klopotanje in graka-nje. Vse teka in cepeta in frfota sem in tja. »Odpri pri Juditi in Tediju!« zakliče Bux črncu. Sam pa stopi, medtem ko Tom izvršuje njegov ukaz, pred nizki oder k Brami, orjaškemu slonu. Že mu je pomolil svoj rilec nasproti. Bttx si približa odprtino rilca k ustom in krepko pihne noter: zakaj takšen je poljub ki ga daš slonu. Ob Bramovih nogah čepi prekrižanih nog njegov strežnik: Dakje, stari. Indijec s snežnobelo brado. ,Letopis za živalsko kirurgijo*. Hranilne knjižice ?&ej» 7.9vodov kupita ali prodajte najbtdje potom in«»je pisarne Posojila. veaana na Itednjo »n ?eč!eti»o rmsečno od plačevanje, dobijo kradita »»nožne o«el«e RUDOLF 20RE, LJUBLJANA. Gledališka fttev \2 a Pismeni odgovor 3 din mamka Tal i8*10 Gospodarja pozdravi spoštljivo in umerjeno, ne da bi trznil z mišico.! Nekaj minut kasneje je Bux že j pri Juditi v kletki. Prekrasna ti- | griča se muzaje' obregne z glavo ob njegove boke in prede ko ljubezniva mačica. Bux ji kuštra dlako in jo obsipa s celo povodnijo nežnih imen. Potlej stopi k Tediju, rjavemu! medvedu, ki prebiva v drugi polo- ! vici voza, in ga izdatno popecka in ! potreplja. Ko stopi Bux iz kletke, mu pri- j leti Vranček, veliki krokar, na ra- j mo. On ima svojo omarico nad slo- ! nom in se prav pogosto sprehaja j po njegovem hrbtu. Marjetica, rožnata svinja, kra- j ljuje v zagrajenem oddelku. Več- , krat jo obišče Ali, štorklja, ki sta- j nuje v nekakšnem gnezdu, sicer se j pa svobodno sprehaja okoli. V dru- j gem vozu prebiva v manjšem oddelku Moric, volk; večji oddelek je pa za zdaj prazen. »Anton je kajpak v kopeli?« vpraša Bux, ko je že vse živali pozdravil in ljubkoval. Obraz mu je ves ožarjen, trda črta okrog ozkih ustnic je izginila — da, velike sive oči so dobile vlažen lesk. In potlej spleza v kopalni voz, ki je skoraj ves ena sama globoka kad. Voda se zdi prazna. Toda komaj je Bux stopil v ozko pred-sobje, se dvigne iz vode okorna, črnkastosiva gmota: glava povodnega konja. Vrli Anton ne zna ‘ako lepo pokazati veselje kakor druge živali. Toda zaradi tega ni manj srečen spričo svidenja z ljubljenim gospodarjem, ki ga že pet dni ni videl — odkar so njegov voz v Genovi pretovorili s parnika na železnico. Antonove oči, čepeče ko dva grička na debeli glavi, buljijo sicer prav tako bebasto ko sicer, toda v pozdrav odpre svoje ogromno rožnato žrelo s pošastnimi nebnimi zobmi, in mala šiljasta ušesa mu krožijo ko propelerji. Tudi Anton je deležen nežnosti, ki gredo povodnemu konju. Prav tedaj ko stopi Bux iz kopalnega voza, uzre nekaj, kar mu nažene strah v vse kosti. Neko dekletce s kratko preprosto oblekco, z golimi bedri in s sandalami na nogah, je medtem stopilo v živalski šotor, leze pravkar pod verigami, napetimi pol metra pred vo- ^ zovi s kletkami in stoji že tik Ju- | ditine kletke. V naslednjem hipu je Bux pri punčki, jo zgrabi z obema rokama, jo dvigne iz varnostnega hodnika in postavi spet na noge. »Otrok, kaj ti le pride na um!« vzklikne potlej srdito. »Ali si ob pamet? Tigrica te lahko z udarcem šape ubije!« Mala zre neznanemu gospodu z velikim nosom in z naočniki vsa zmedena v oči. »Judita je vendar tako pridna,« j de potlej z ljubkim glaskom. »Včeraj sem ji tudi že glavo gladila.« »Ali je moj kočijaž to videl?« .Kočijaž' mu je namreč Tom, zakaj v cirkusu pravijo tako vsem strežnikom živali. »Ne, Toma ni bilo. Samo stari Indijec; ta mi pa ni prepovedal.« Da ji Dakje ni prepovedal, ji verjame Bux na besedo, zakaj Indijec se ne zmeni za nič — se rte zanima za nič drugega na svetu kakor za Bramo, za slona. »No, to je pa lepa reč! Da mi tega nikoli več ne storiš!« de Bux strogo. Toda njegov pogled počiva dopadljivo na srčkanem otroku z rdečkastoplavo paževsko glavico in z lepimi zlatorjavimi očmi. »Čigava pa si?« »Hči Berna in Berne, kolesarskih umetnikov na razpeti vrvi.« »In kako ti je ime?« »Cilka Berndtova.« »Koliko si stara? Enajst?« »Ne, kmalu jih bom trinajst.« »Ali tudi nastopaš?« »Da, nekoliko kavčuk, salte znam tudi — in na širokem sedlu znam jahati in skakati skozi obroče in čez vrvco. Toda starši ml ne pustijo, da bi nastopala.« »Zakaj ne?« »Nekoč naj bi postala .privat'.« Reči hoče, da ne artistka. Medtem sta stopila iz šotora. Cilka, ki ni sicer nikoli tako zgovorna, je postala nasproti tujemu gospodu, čeprav jo je nahrulil, takoj zaupljiva in čeblja dalje: »Tako rada bi tudi ,delala' z živalmi, to bi bilo najlepše — najrajši z mačkam.« Misli namreč leve in tigre. »Tak tako? — Z mačkam? — Reče se pa: z m a č k a m 1, Cilka.« »Halo, kako je, stara sablja?« se oglasi tedaj pristen berlinski glas. Cirkuški nadzornik Friedenthal, nekoč znamenit krotilec levov, je pravkar prihajal z višjim hlevarjem Siebertom, Moža sla pozdravila Buxa kakor kakšnega dobrega starega prijatelja in ga pobarala, kako je kaj z zdravjem. »Pravkar prihajam s postaje in bi se rad najprej malo očedil,« sklene Bux po kratkem času pogovor in odide potlej s Tomom, ki se je spet prikazal. »Kdo je bil ta gospod?« vpraša Cilka napeto nadzornika. »Bux menda — kdo naj bi pa bil?!« Tedaj se razširijo Cilkine oči od brezmejnega spoštovanja. Z odprtimi usti zre za Buxom in de naposled, skoraj brez sape: »Precej časa se je menil z menoj.« »No, Cilka, prav tako se delaš, kakor da bi bila s samim cesarjem govorila,« jo draži višji hlevar. »Prava reč!« de Friedenthal. »Jaz sem že večkrat s cesarjem govoril.« »Saj si res tak videti, Friedenthal!« se smeje Siebert. »častna beseda! S tistimle iz kavarne,« odgovori puščobno Friedenthal in nadaljuje pregledni obhod po cirkusu. Bux je pa medtem stopil v svoj udobni domek — v svoje lastno stanovanje, ki lahko v njem stanuje v Milanu ali Habani ali v Tripstrilu, ne da bi moral imeti tam svoje bivališče — v svoje stanovanje, čigar omemba je spravila slavnega klovna in krotilca v očeh gospoda majorja Prastelnyja v luč pustolovca; v svoj zeleni stanovanjski voz! IH Drugo jutro — bilo je prvega aprila — so blestele na vseh oglasnih deskah velike pisane slike, ka-žoče klovna sredi množice živali; napis NEL CtRCO KRENO: BUX IL PIU CELEBRE CLOWN DEL MONDO je pa oznanjal Milančanom, da bo slavni klovn od današnjega dne dalje nastopal v nemškem cirkusu. 2e ob osmih zjutraj je začel Bux skušnje v velikem cirkuškem šotoru. Pri prvi izmed dveh njegovih točk so bile zaposlene vse živali razen tigrice Judite. Vse je šlo ko po olju; nič ni dalo slutiti, da živali že več tednov niso .delale". Ko je bil Bux že pri sklepnem triku te točke, je med peščico artistov, ki so kot gledalci skušnje stali okoli arene, stopil Jack Ben-son. Ta artist je izvajal v cirkusu cowboysko točko, doma je bil pa iz države Mississippija in je imel očitno nekoliko črnske krvi v žilah; oči in nohti so to izdajali. In ko je ta Jack Benson opazoval to svojevrstno Buxovo dresuro, se je nečesa domislil: Pred nekaj meseci je v nekem listu, izhajajočem v New-Orleansu, ki so mu ga včasih pošiljali tamkajšnji sorodniki, bral poročilo o neki senzacionalni pravdi, šlo je za nekega artista, klovna, ki se je razkazoval k dresiranimi živalmi. Nu, in tega artista je obtožnica dolžila velikega hudodelstva. Jack Benson se sicer ni mogel več spomniti obtoženčevega imena, vendar mu je bilo še natanko v spominu, da je bila v gobezdavem časniškem poročilu natanko popisana čudovita točka, ki jo je obtoženec do svoje aretacije vsak večer predvajal v nekem varieteju v New-Orleansu. In tista točka je bila sumljivo podobna tej, ki jo je Jack Benson videl zdaj pri Buxovi skušnji. Benson je še nekaj minut opazoval predstavo Buxa in njegovih živali, potlej mu pa radovednost ni dala več miru. Stekel je s svojim psom iz cirkuškega šotora in se oziral, ali bi kje ne uzrl črnca Toma. Srečal ga je pri vhodu pri-premišča in ga je precej ogovoril: »Halo! Povej mi no, ali niste bili lansko jesen z vašimi točkami v New-Orleansu?« »Da, tam smo tudi bili,« je Tom odgovoril nič hudega ne sluteč. »Mister Bux pa takrat ni bil v cirkusu, temveč v varieteju.« »Aha! — Ali ni bil mister Bux tam zapleten v neko neprijetno zadevo?« Tom se je prvi mah zavzel. Potlej je pa na videz ravnodušno dejal: »Ne vem, kaj mislite,« in obrnil Jacku Bensonu hrbet, »Why! Very strange!«* je zamrmral Benson skozi zobe in zamišljeno odracal dalje.--------------- Ko je Bux končal skušnjo svoje prve točke, so postavili veliko osrednjo kletko, ki je spremenila ves prostor strnjenih treh manež v veliko areno. Potlej je dal krotilec Montez nagnati svojo skupino šestnajstih tigrov po omreženem hodniku, stopil je med skakajoče živali in jih nagnal s pokanjem biča na podstavke, razvrščene v enakomeriTih presledkih ob krožni mreži. Zunaj osrednje kletke sta stala ravnatelj Kreno in Bux. »Gotovo?« je zaklical Bux krotilcu. »Da!« »Saj veste, Bux,« je svareče dejal ravnatelj, »da je skupina zdaj drugače sestavljena kakor pred dvema letoma, ko ste bili pri meni. Ako napade vaša Judita gospoda Monteza, ali se pa z drugimi mačkami sprime... na vas bo vsa odgovornost!« »Kajpak, gospod ravnatelj.« Bux se je spet obrnil h krotilcu: »Torej pozor, Montez: ko bo prišla Judita, bo sama skočila na prazni podstavek. Prav gotovo se ne bo zakadila v nobeno izmed tvojih živali, te se pa menda tudi ne bodo upale Juditi blizu. Ti se moraš med svojo točko samo včasih tako delati, kakor da bi hotel Judito priganjati k sodelovanju. Potlej bo Strahovito puhnila vate in bo s šapo mahnila po tebi. Potlej ji daš spet mir in se napraviš, kakor da bi se z njo ne dalo nič opraviti. Na koncu točke, ko boš svoje tigre spet naganjal v hodnik, si privoščiš z Judito spet isti teater. Po nobeni ceni ne bo hotela oditi iz kletke. Napiaviš se zbeganega in po kratkem prerekanju z menoj pridem potlej jaz kot gospod iz občinstva v kletko, da poskusim svojo srečo z Judito!« »Bien compris!** je odgovoril Montez. A stvar se mu vendar ni zdela preveč varna. »Naprej, Tom!« je zaklical Bux proti jahalnemu hodniku. »Spusti Judito noter!« Minilo je še nekaj trenutkov, preden je pritekla Judita po omre- * »Oho! čudna zadeva tole!« (angl.) ** »Razumem!« (franc.) Dresura levov; naj še tako rjovejo In kažejo zobe, ubogati morajo pa le! ženem hodniku; zagnala se je z glasnim rjovenjem v osrednjo kletko in obstala na sredini, zroča z dvignjeno glavo okoli sebe, Spričo neznane ogromne tigrice je takoj popadel velik nemir vse druge zveri. Toda Juditi tega še mar ni bilo. Uzrla je poslednji prazni podstavek, skočila je z enim samim skokom nanj in obsedela mirno in pridno, kakor je bil Bux prerokoval. Krotilec Montez je začel skušnjo s svojimi živalmi. Toda nenavadna Juditina prisotnost je ostale tigre tako vznemirila, da niso bili prav zbrani pri delu. »Te točke nocoj še ne boste mogli pokazati,« je dejal ravnatelj Kreno. »To že kar vidim.« »Da, še enkrat ali dvakrat bomo morali skušnjo ponoviti, gospod ravnatelj,« mu je pritrdil Bux. »Pa dobro pazite, da se ne zgodi nesreča!« Ravnatelj se je obrnil, da bi odšel, tedaj je pa zdajci ugledal v ozadju jahalnega hodnika malo Cilko Berndtovo in ji je prijazno zaklical: »No, le bliže, Cilka!« Potlej se je obrnil k Buxu: »Ta mala hčerkica Berna in Berne je vsa nora na dresure divjih zveri. Pri vsaki skušnji opreza kje v ozadju.« »Vem; midva sva že pred Judi-tino kletko sklenila prijateljstvo,« je smeje se dejal Bux. In ko je ravnatelj odšel, je stopil sam po Cilko v jahalni hodnik, jo prijel za roko in dejal: »Le pojdi, Cilka! če ne boš šla preblizu kletke, lahko mirno gledaš, ko bom kasneje poskušal z Judito.« V tistem trenutku je Judita divje zarjovela in udarila s šapami vsa besna med rešetke. Z nekaj skoki je bil Bux pri njej ob mreži. Pri priči je opazil vzrok njene brezmejne besnosti: Med artiste, stoječe pred osrednjo kletko, je bil namreč stopil Jack Benson s svojim psom, Judita pa psov ni in ni marala. »Ali je to vaš pes?« je Bux vprašal Američana. »Yes.«* »Prosim, odstranite psa iz šotora, ker moti skušnjo.« »No.«** Buxov obraz je zdajci prebledel in zavihtel je roko, kakor da bi hotel udariti po Američanu. Ta nagla jeza pri sicer tako mirnem in uglajenem človeku je bila še grozotnejša. Cilka je vsa osupla pogledala svojega novega prijatelja. Bux je to opazil in se je obvladal — na srečo Jacka Bensona; zakaj moč Buxovih pesti je bila uničevalna. »Ako pri priči ne odstranite psa, bom poklical ravnatelja. Dobro veste, da je med skušnjami z zvermi strogo prepovedano voditi pse v cirkus!« Benson se je obrnil na petah, požvižgal psu in brez besede odšel iz šotora.------- Pol ure kasneje skušnja je bila pri kraju — je gospa Berndtova, ki je na mostovžu svojega stanovanjskega voza lupila krompir, uzrla v bližini svojo hčerko s klovnom. »Cilka, Cilka! Brž pridi sem!« je zaklicala otroku. Na .moč razočarana, da je tako nenadejano konec sestanka z Bu-xom, je mala stekla k materi. »Nikar mi ne nadleguj gospoda Buxa! Pametnejše opravke ima, nego da bi s teboj klepetal.« »Saj ga nič ne motim, mamica. Hotel me je peljati k svojim živalim. Ali ne smem spet k njemu?« »Ne, ne dovolim ti.« Cilki so solze zalile zlatorjave oči. Toda ubogala je in se vsa žalostna odplazila za voz. Gospod Berndt je slišal ta pogovor. Stopil je iz voza . . no-stovž k ženi in dejal: »Tak pusti otroka, Berta. Zakaj ne bi smela iti k mistru Buxu? Saj je vendar na moč spodoben človek.« »To je še vprašanje,« je odgovorila gospa Berndtova. »Benson je bil pravkar pri meni in me je posvaril, naj Cilki ne dopuščam pogovorov z mistrom Buxom. Pripovedoval mi je prav sumljivo zadevo o tem človeku. Mogoče, da se Benson moti, a vendar.,.« In gospa Berndtova je pazljivo poslušajočemu soprogu pripovedovala, kaj vse je pravkar zvedela od Američana. * »Da.« (angl.) ** »Ne.« Filatelij a * Angleške kronanjske znamke bodo izšle 12. maja t. 1., to je na dan kronanja, in bodo v veljavi do 31. decembra t. 1. Matična država, domi-nioni in kolonije bodo izdale po tri vrednote, vse z isto sliko in v isti velikosti. Na znamkah bosta upodobljena, kralj in kraljica v kronanjskem or-natu. Dan kronanja bo na znamkah, natisnjen zgoraj, spodaj bo pa ime države ali kolonije. Vsega skup bo izšlo 135 vrednot, t. j. 45krat po 3, in sicer: A de n : 1, l'A in 3 ane; Antigua: ld rdeča, 11» d rjava, 2‘Ad modra: Ascension: ld zelena, 2d oran-žasta, 3d rjava; Bahamas: ‘Ad zelena, l'A d rjava, 2'Ad modra; Barbados : 1 d zelena, Vit d rjava, 2'It d modra; Basuto: ld rdeča, 2d škrlatna, 3 d modra: Bečuana: ld rdeča, 2 d rjava, 3 d škrlatna; Ber -muda: ld rdeča, 1'/;d rjava, 2'Ad modra; Britanska Guyana: 2c rjava, 4 c siva, 6 c modra, Britanski Honduras: 3c rumena, 4c siva, 5 c modra; Britanski Salomonovi otoki: 1 d vijoličasta, 1JA d rdeča, 3 d modra; Caymanovi otoki: l‘A d zelena, 1 d rdeča. 2‘A d modra; Ceylon: 6 c rdeča, 9 c temnozelena, 20 c modra; Ciper: *Api. svetlosiva, 1*A pi. rdeča, 2'A pi, modra; Dominica: ld rdeča l‘Ad zelena, 2‘A d modra; Falklandsko otočje: ‘A d zelena, 1 d vijoličasta, 2‘It d modra; Fidži: ld vijoličasta, 2d siva, 3 d modra; Gambia: ld rjava, l‘A d rdeča, 3 d modra; Gibraltar: ‘Ad zelena, 2 d siva, 3 d modra; Gil -bert-Ellisovo otočje: ld vijoličasta, l'Ad rdeča, 3 d modra; Zlata obal: ld rjava, 2d škriljasto siva, 3d modra; Grenada: Id vijoličasta, l'Ad rdeča, 2‘A d modra; H o n g -Kong: 4c zelena, 15c rdeča, 25c modra; Jamaica: ld rdeča, l‘Ad siva, 2’A d modra; K e n y a , Tanganjika in Uganda: 5c zelena, 20c oranžasta, 30c modra; Leewardo-vo otočje: ld rdeča, l'Ad rjava, 2'A d modra; Malta: ‘Ad zelena, l‘Ad rdeča, 2‘A d modra; Mauritius: 5 c vijoličasta, 12 c rdeča, 20 c modra; Montserrat: ld rdeča, l‘Ad rjava, 2‘A d modra; Nova Fundlandija: 2 c zelena, 4 c rožnata, 5 c vijoličasta; Nigerija: ld rdeča, l‘Ad čoko-ladnor j ava, 3 d modra; Severna Rodezija: l!Ad rdeča, 2d oranža-sto rjava, 3d modra; Nyassa: ‘Ad zelena, ld rjava, 2d siva; Sv. Helena: 1 d zelena, 2 d oranžna, 3 d modra; St. Kitts: ld rdeča, l‘Ad rjava, 2'A d modra; St. Lucia: Id vijoličasta, l‘Ad rdeča, 2'Ad modra; St. Vincent: ld vijoličasta, l‘Ad rdeča, 2‘Ad modra; Seychelli: 6 c olivnozelena, 12 c oranžasta, 20 c vijoličasta ; Sierra Leone: ld oranžasta, 2 d vijoličasta, 3 d modra; Somalija, protektorat: 1 aha rdeča, 2ani črna, 3ane modra; Straits Settlements: 4c oranžasta, 8c siva, 12c modra; Swaziland: Id rdeča, 2d rjava, 3 d modra; Trini-dadinTobago: lc zelena, 2c rjava, 8c oranžasta; otočje Turks : 'Ad zelena, 2 d škriljastosiva, 3 d modra; V ir g inski otoki: ld rdeča, l‘Ad rjava, 2'Ad modra. * Nemčija. 3. marca izide nova priložnostna serija: četrto obletnico obstoja državne zveze za obrambo pred letalskimi napadi bo nemška poštna uprava proslavila s tremi vrednotami po 3, 6 in 12 pfenigov. — Kdaj izidejo znamke s Hitlerjevo sliko, še ni znano. * Franclja. Za smučarske tekme v Chamonixu je francoska poštna uprava izdala precej čedno priložnostno znamko za 1'50 franka. Na njej je upodobljen smučar po odskoku s skakalnice. * Avstrija. Ker je avstrijska vlada znižala pristojbine za tujino, bo poštna uprava izdala nekatere dosedanje znamke v drugačnih barvah in bo uvedla eno novo vrednoto. Navadno pismo za tujino stane zdaj 50 grošev (doslej 60 gr), odnosno 40 (doslej 45 gr), dopisnica pa 30 (35) odnosno 24 (25) grošev. Spremene se barve vrednot po 30 in 60 gr. na novo pa izide vrednota za 50 gr. Odveč bodo po novem znamke po 25, 35 in 5 grošev. * Puškinove znamke na Ruskem. V spomin na stoletnico rojstva velikega ruskega pesnika A. S. Puškina je sovjetska poštna uprava izdala serijo priložnostnih znamk. V proipetu so: 10 kopejk svetlorjava (naklada 25 milijonov), 20 kopejk modra (50 milij.), 40 kopejk vinskordeča (25 milij.), 50 kopejk modra (10 milij.), 1 rubelj zelena (5 milijonov). Na prvih treh znamkah je upodobljen Puškin, na drugih dveh pa Puškinov spomenik na Puškinovem trgu v Moskvi, * Nove italijanske znamke. Vse sedanje italijanske znamke in znamke italijanskih kolonij bodo vzeli iz prometa ali j iti bodo pa opremili z novim besedilom Gre za to, da dobe kraljeve slike na znamkah novi napis »Rex et imperator« (Kralj in cesar). * Nove angleške znamke pričakujejo za konec marca t. 1. Na njih bo podoba kralja Jurija VI. * Združene države pripravljajo izredno serijo v proslavo kolonij in njihovih nioniriev. TUDI ZA POMLAD KUPITE Vaš novi plašč, kostum ali paleto pri PAULIN-u V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG 5 Madžarski napisal FRIDERIK K A RI N T H Y Tri žene eo se zasanjano, solnčile aa ploščadi. »Da, da, naši uspehi,« je spregovorila Lena z mračnim, v daljavo uprtim pogledom in raztreseno segla po tobačnico. »Tisti določni čut, da ugajamo, da zbujamo poželenje, brez truda, brez namere, samo zato, ker smo pač tu...« Elizabeta je strmela predse. Zamišljeno je srebnila dehteč liker in postavila kozarček spet, na mizo. »Tujec...« je potlej zategnjeno dejala. »Saj niti prav ne vem, kako se piše, zato mu pravim pač ,tujec'. Bilo je pred kakšnima dvema letoma... pa Se tega ne vem več natanko. Pozabila sem že zdavnaj to dogodivščino in bi se je bržčas ne bila nikoli domislila, da nisi ti spregovorila. Toda ko si začela, sem ga že uzrla pred seboj, misliti sem morala nanj in nehote *em ti v mislih pritrjevala. Da, res so včasih trenutki...« »Kakšen je pa bil?« je šepnila Lena. »Visok je bil in slok, pa mlad tudi ni bil več. Oči je imel globoko vdrte, Pogled pozoren in poželjiv, a vendar žalosten. Tisti dan sem bila prav slabe 'volje. Sama sem sedela doma in nič se mi ni ljubilo; sama sebi sem se zdela stara in vse preveč trezna. Mož je bil na potovanju. Calcal me je dolgočasen in pust večer. Pospravljala sem perilno omaro, potlej sem pa lenarila na divanu, listaje po knjigi. A brati se mi ni dalo. Zdajci je pozvonilo. Slišala sem služkinjin glas v predsobju: nekomu je dopovedovala, da gospoda ni doma, in da naj pride jutri. Tujec se pa še zmenil ni za njene besede, temveč se je s trdim korakom približal mojim vratom in potrkal. Sedla sem, da bi me ne presenetil ležeče. Zdajci je vstopil. Bil je presenečen, da me je našel samo. V zadregi je pozdravil. Vprašala sem ga, s čim mu morem biti na uslugo, pa mi ni odgovoril. Potlej je pa kar po svoje začel, z globokim in razburjenim glasom: ,Prav gotovo imam čast z milostlji-yo? o, prosim, ne zamerite mi. Vašega moža^iščem — zelo važna zadeva...' ,Ali vam ni že služkinja povedala, da mojega moža ni doma?' sem vprašala. ,Zelo, zelo važna zadeva,' je ponovil tujec in buljil vame. .Oprostite, milostljiva gospa, vaš mož že ve, za kaj gre...' Ni se ganil, temveč je stal ko uko-pan pred menoj. Zmedla sem se, zato sem mu ponudila stol poleg mize. Sedel je, a ni niti za trenutek obrnil pogleda od mene. Njegov pogled je bil odločen in zgovoren. čutila sem moč tega žgočega pogleda in zardela sem. ,Moj mož se vrne šele kasno zvečer,' sem brž dejala, da bi skrila svojo zadrego. .Prosim vas, povejte mi svoje želje, pa mu bom vse sporočila.' Vstala sem z negotovim gibom. Tudi °n je vstal. Ni mi odgovoril, samo strmel je s priprtimi očmi vame... Iz-previdela sem, da ga moje govorjenje ne zanima; moje besede ga niso prav nič ganile. Samo v moja usta je strmel. venomer, kakor da bi ga ne bilo ves čas, odkar je bil v sobi, zanimalo nič drugega. Zdel se mi je ko uk]£f. Obrnila sem se vstran. Tedaj se je zgodilo nekaj prav čudnega. Tujec je stopil tik predme. Stopila sem nekaj korakov nazaj in sedla na divan. Sedel je poleg mene, toda nič vsiljivosti ni bilo v njegovem vedenju. Sklonil je glavo predme in mi gledal v obraz, spregovoril pa ni bSsede več. Gledal mi je že popolnoma neprikrito, zmedeno in zatopljeno na ustnice. Nič nasilnega ni bilo v njegovem pogledu, Pa tudi nič osvojevalnega. Da, to je bil tisti redki trenutek, ki Ra je Lena prej omenila... čutila sem, da me je obsedla opojna zmedenost... Zn hip sem čutila, kaj temu možu Pomeni, da sem lepa ženska... Začutila magnetične valove, ki jih .je iz-žnrevnlo moje telo in hromilo tujcu voljo in razsodnost. Bil je čudovit občutek zmagoslavja...« Elizaliola je obmolknila in segla po kozarcu. Lena se je vzravnala in poželjivo prisluhnila, : »No. in?« je razburjeno vprašala. Elizabeta je ur dnšek izpila liker. »Takrat le na lepem pritekel Peter s sosedovim fantičem v sobo. Strašno *ta lomastila in obrnila vse stanovanjc narobe. Tujec je nekaj jecljal, da bo moža ralšl v pisarni obiskal... Se tisto noč sem z nebrižnim glasom, če-l»av z burno utripajočim srcem pripovedovala možu. da ga je iskal neki Pospod. takšen in takšen. Nnnosled se je domislil, kdo bi utegnil biti... ■ Aha. to bo Sknrek!' je dejal. .Že Vem, zaradi lesa! Strašen Človek, gluh je do skrajnosti, pa noče priznati. In kar venomer bulji človeka na usta, da UlliiiH b mm mu 23. nadaljevanje In tedaj se je je Bog usmilil: naslonila se je stari vzgojiteljici na rame in iz pekočih oči so se ji vlile solze, vzlic vsej njeni bolesti blagodejne solze, saj so jo vendar že sprostile neznosnega ognja, ki jo je hotel zadušiti. In med temi solzami in ihtenjem so se ji trgale nezvezne besede, ki jih Marija Duvalova ni razumela: .»Nekoč... nekoč je šel celo v Egipt... toda takrat ni bila njegova žena... A jaz mu nisem bila nezvesta, oh, ne! Le to je... da je njo takrat ljubil... In potem... ta srajca!... Oh, ta srajca, kako me žge spomin na njo!« Potem se je nekoliko pomirila. Otrla si je solze in resno vprašala: »Ali je daleč Aleksandrija?« »V Egiptu je.« »Vem; ali dolgo traja vožnja tja in nazaj?« Stara devica je mislila, da se ji je zmešalo. »Nikar, dete moje, ne govorite vendar takih nesmiselnih reči! Po kaj neki naj gre gospod Mercier v Aleksandrijo, tako daleč od vas? Prepiri se rode pač v sleherni družini... Hvala Bogu takšne zadeve nikoli ne trajajo dolgo, če je človek poročen, se mora hočeš nočeš vživeti v kompromis.« Mlada žena je zastrmela predse. V duhu je obujala •sliko svojega moža... njegov obraz, njegove oči, njegovo vedenje do nje. Oblak ji je zastri čelo. Potlej se je trudno obrnila k svoji stari prijateljici. »Rekel mi je, če bo odšel, da se ne bo nikoli več vrnil...« - »Prazne besede! Vsi moški tako govore. Pri kakšni priložnosti vam je to rekel?« »Zagrozila sem mu, da bom tudi jaz šla ponoči drugam spat, če bo on še kdaj to storil...« »To je bilo res malo prehudo... Takšnih besed moški ne marajo slišati, ker zahtevajo od svojih žena zvestobo, ne glede na to, kaj sami počno... Ne da bi jih to bogve kako bolelo, le njihovo samoljubje tega ne prenese... A vendar, Marcela: saj nikoli niste spali zunaj svojega stanovanja! Predobro ste vzgojeni in preveč razvit čut imate za spodobnost, da bi bili to storili. Ponos vašega moža torej ni mogel biti užaljen.« »O!« je zaihtela "Marcela. »Njegov ponos!...« Roman iz naših dni Po francoščini priredil Ž. O. šal, tako je bil zaverovan v pred- nut, ko sem se silila k jedi zaradi met svojega opazovanja... Nič od- drugih ljudi. govora, nič, prav nič! In tedaj, sama ne vem več, kako se je moglo tako hitro zgoditi, sem pograbila kozarec vina pred seboj... in čof! Noel je dobil vse vino v obraz... Ali zdaj razumete?« Marija Duvalova je od groze odprla usta in oči. »Joj, uboga moja Marcela!« je zajecljala. »T o ste storili?... V i ste to storili?« Uboga vzgojiteljica ni našla besed in je venomer isto ponavljala. Na njenem obrazu se je zrcalila tolikšna prepadenost, da si Marcela vzlic svoji stiski ni mogla kaj, da se ne bi zasmejala. Besede njene stare učiteljice so tisti mah sprostile napetost v njej; videč na njenem obrazu dobro znano ji črto ogorčenosti, se je nehote spomnila svojih otroških let, ko je bila še strašno razvajeno punče in ji je bTo največje veselje, če je mogla vrlo guvernanto razjariti. »Da, dobra moja Marija, jaz sem to storila, da, prav jaz! In še to vam priznam: ko sem videla tragični obraz svojega moža, ko je Ni dogovorila. Skrila je obraz v dlani in spet ji je krčevito ihtenje streslo telo. Marija Duvalova je položila svojo nagubano roko mladi ženi na kostanjelaso glavo. »Dajte, deta moje, zaupajte se mi... pGvejte mi vse, kar se je zgodilo... Najbrže je stvar mnogo nedolžne jša, kakor si mislite...« Marcela si je obrisala nos, potem si je pa otrla oči. »O, stvar je kaj preprosta,« je začela počasi pripovedovati. »Bila sva ravno pri kosilu v najbolj gosposki restavraciji v Nici... Rekla sem nekaj svojemu možu... kaj, sama ne vem več, gotovo ni bilo nič važnega... »Nekaj sem mu torej rekla... On mi ni odgovoril. Gledal je nekam drugam... Pogledam v smer njegovega pogleda... in' vidim, da gleda neko žensko ., morda je bila lepa. kaj vem... Ženska je bila, to mi je bilo dovolj... Pokličem aa vnovič: Noel! .. še enkrat... in še enkrat... in še v tretje... Ni me sli- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. SUrobi in svetlolika srajre, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA brez besedice vstal in odšel, sem čutila, da sem storila nekaj nepopravljivega... O, to vino, ki je tako krvavo pordečilo njegov naprs-nik!... In ti škodoželjni ljudje, ki so me gledali tako grdo in nepri-!« bi ujel vsaj z ustnic kakšno besedo. In čisto blizu se skloni, saj je revež povrh še strašansko kratkoviden. Nu, mu bom že pisal, da prevzamem naročena dva vagona'.« jazno!« »In?« ■Kaj bi še radi, Marija? Mar vam ni dovolj? Mislim, da je to, kar sem vam povedala, dovolj senzacionalno za najgosposkejšo rgstavracjjo v Nici, sredi med kosilom, ko je obednica nabito polna ljudi!« »žal je še preveč senzacionalno, ubogi moj otrok!... Vprašam vas le, kaj ste storili po tem... po tem škandalu?« »Po tem škandalu, prijateljica moja? Mirno sem obsedela.« Obmolknila je. Njen sanjavi pogled je očividno v duhu obnavljal usodni prizor. Potem je počasi povzela: »Verjemite mi, ni bilo lahko ohraniti mirnost... popolno mirnost in hladnokrvnost... Ničesar nisem videla okoli sebe... ničesar nisem marala videti! In vendar sem imela občutek, da vsa dvorana upira vame oči... Hudo mučen občutek je to, lahko mi verjamete...« »Kako mi je žal, da nisem bila pri vas!« se je vsa obupana opravičevala stara gospodična; zdelo se je skoraj, da se čuti sokrivo nesreče, ker je bila na izletu in se je torej' zabavala, medtem ko je njena uboga Maicela doživljala tako težko preizkušnjo. »O, ko bi bila vedela, kaj se bo zgodilo!,..« »Kaj hočete, Marija! Takšnih stvari človek ne more uganiti — drugače bi bila tudi jaz pri priči vstala in odšla za Noelom, ne meneč se za to. kaj bodo ljudje rekli. Tako bi bila prišla še o pravem času, da bi ga dobila doma in se z njim v miru pogovorila... Kaj imam zdaj od tega, da sem se kujala do konca kosila! Zamudila (-FK) sem Noela prav za tistih par mi- Z obema rokama se je prijela za glavo. Ob spominu na odhod njenega moža jo je spet obšel prejšnji občutek praznote. »Kdaj ga bom spet videla? Le kako se bo to še končalo?... Da se mora prav meni pripetiti taka nesreča!...« »Nikar tako ne pretiravajte, otrok moj! če je mož siromak, žena pa bogata, se bo zmerom vrnil k njej... Ne smete pozabiti, da so moški praktični ljudje. Najprej se razvnamejo in bi najrajši ves svet narobe postavili; potlej, ko se nekoliko ohlade, pa vidijo, kam to pelje, in rajši odnehajo... Ne vem sicer, kaj si je vaš mož mislil, ko je odhajal od vas, vem le to, da se bo vrnil: na koncu boste le v i zmagali... Že drevi ga boste najbrže videli, ob uri večerje: prišel bo s šopkom cvetlic in vam bo spravljivo dejal: .Kar ste o n dan storili, Marcela, res ni lepo; zato bom pa jaz pameten za oba: ne govoriva več o tej stvari in pozabiva jo!...‘ In ker si tudi vi ne želite drugega, kakor da jo čim prej zbrišete iz spomina, vam bodo te njegove besede kakor nalašč, in stvar bo urejena... Da, da, ti moški! Vsi so enaki!« Privid Noelove vrnitve in šopka cvetlic, ki naj bi jih dobila v znak sprave, je pričaral bled nasmešek na Marcelin obraz. O, kako malo zadošča, da oživi upanje v srcu, ki ni še živ dan okusilo pravega gorja! Marija Duvalova je našla prave besede bodrila in tolažbe. »Ob uri večerje,«. je zamrmrala Marcela sanjavo in pogledala na uro. »Da, okoli osmih,« je dodala z ganljivo natančnostjo stara devica. In tako se je Marceli, ki se opoldne ni dotaknila kosila, vrnil tek: pozvonila je sobarici, naj ji prinese južino. Mlada žena je bila tako sveto prepričana, da se bo njen mož vrnil za večerjo, da se je ob sedmih skrbno preoblekla v svojo najlepšo večerno toaleto. Pogledala se je v ogledalu in ugotovila, da se ji bledi in nekam koprneči izraz njenega obraza kar dobro poda. In pomislila je na glas: »Zaradi denarja?... Da, da, moški so praktični ljudje! A vendar: saj nisem ravno grda! Nemara bi bila le toliko vredna, da se že zaradi mene vrne!« Tako je razmišljala in kakih deset minut ugibala, kako naj ga kaznuje za vse te ure nemira in skrbi, ki jih ji je prizadel: »če mu zagrozim, da mu bom pristrigla priboljšek, ki mu ga dajem vsak mesec — ali se bo upal zaradi tega jeziti in kuhati novo zamero?« Toda ura je bila osem in potem pol devetih in devet... a Noela ni bilo od nikoder in tudi ne pričakovanega šopka cvetlic, ki naj bi ga bil poslal vnaprej po vrtnarskem slu... S pekočimi očmi je Marcela sledila počasni poti kazalcev na uri in njeno razočaranje je bilo tolikšno, da jo je pograbil srd. »Marija jp prav imela. Po vsem kar sem storila za Noela, vendar ne bi smel tako dolgo kuhati zamero! Seveda, gospod mož mi hoče drago poplačati, da sem ga tako živo zadela v njegovem sa moljubju! Takrat kajpada ko je pristal na ženitev z menoj, vzlic jioniževalnim pogojem, ki sem si jih izgovorila — takrat ni bil tak pikolovec!... Zdaj ko ima denar v žepu, po treh mesecih zakona in... lepih plač — zdaj seveda si moj gospod mož lahko privošči luksus, da ga nekaj časa ne bo domov! »Ko bo njegova denarnica prazna, takrat se bo kajpada vrnil. O, 'stavim kaj, da bo tako!« »Da, da, prav je rekla Marija: Moški so praktični ljudje. Samo takrat ga nemara jaz ne bom več sprejela... ali če ga bom, bo gledal, kako ga bom!« Marcela je res imela dobro voljo za spravo. Priznavala je brez ovinkov, da takrat ni prav ravnala. Njen živčni nastop v restavraciji res ni bil ničemur podoben; toda zato vendar še ne gre, da bo Noel gnal stvar tako daleč! Dan za dnem zagreše žene nervoznostim stvari, ki se jih koj skesajo — in vendar zaradi tega njihovi možje ne mislijo, da bi smeli zapustiti domače ognjišče. Kam neki bi le prišli, če bi vsi ravnali po Noelovem! In čemu neki naj bo zakon, če ne bo v njem zavetišča pred nevšečnimi posledicami takegale nepremišljenega dejanja? Dan za dnem si je belila glavo s takim in podobnim modrovanjem; kajti kakor je sprva štela ure, tako je zdaj računala, koliko dni jo še loči od konca meseca... cd tistega dne, ko je Noel po navadi dobil svoj ček za prihodnji mesec. Zakaj, priznati je treba, da Marcela v teh stvareh ni bila malenkostna. Da mu ne bi prezgodaj denarja zmanjkalo, mu ga je dajala vnaprej, ne za nazaj... in koliko mu ga je dala! Nikdar ni gledala na to, da bo na frank natanko toliko, kolikor je bilo zgovorjeno, kajti tudi Mercier je neštetokrat kavalirsko plačal njene izdatke. Ne, tudi on ni bil malenkosten v teh stvareh. Mora mu že priznati, da ni nikoli gledal na to, kaj je ,moje‘ in kaj je ,tvoje1, kadar je bilo treba plačati kakšen račun. V tem pogledu je bil nedvomno kavalir stare šole. Toda zato ni bila Marcela prav nič manj širokosrčna nasproti njemu... Sleherna gesta mlade žene je bila polna uslužnosti in pozornosti. O, naj se le dela tako ponosnega! Zato ni nič manjši nehvalež-než in sebicnež. Nihče ne pusti takele dobre in obzirne ženice tako grdo na cedilu, kakor jo je on pustil — ne meneč se za posledice, ki utegnejo zanjo nastati. Naj si njen mož nikar ne misli, da se bo zaradi njega zaprla v svojo sobo in živela kakor v samostanu! O, ne! Spet bo začela hoditi na sprehode, na vseh veselicah je bo dovolj, na vseh zabavah — m kakor pred poroko jo bo spremljala Marija Duvalova. In tako se je tudi zgodilo. Spet so vse povsod videvali mlado milijonarko in njeno varuhinjo. Marcela najbrže še sama ni opazila, da je po svojem možu nalezla njegove manire in značaj: povsod je bila namreč visokostna in zapeta, nepristopna vsem tem ljudem, ki iih ie srečavala; nikogar več ji ni bilo mar. Toda čeprav je s svojo mrzlostio malone odbijala liudi. je bila njena nebrižnost do njih le navidezna; v toliko namreč, da je sleherno družbo obletela s kratkim in hlastnim pogledom, nevede iščoč moško postavo, ki je ni našla nikjer... postavo visokega, vitkega in elegantnega moža z nekam ošabno vzravnano glavo — moža, ki se je po svoji zasanjanosti tolikokrat, zdel, da živi na luni. ne pa na tleh. XXVIII Mesec je minil in drugi se je začel, toda Noela še zmerom ni bilo nazaj. Obraz mlade žene je zadnje čase postajal nekam drobnejši; kar čutil si, da ga grize neka misel, ki ne da, da bi se vrnil nanj nekdanji nasmešek. Njene suhe in zasanjane oči je zadnje čase stalno obdajal kolobar; njene prosojne roke so se venomer živčno poigra-“ ^vale — ali so pa trudno odmahnile, kakor bi hotele pregnati vsiljivo misel. In vendar ni Marcela nič več govorila o Mercier ju. Delala se je, kakor da ji ni pod milim nebom nič mar, kaj počne pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TBLtFON 270« Prvi poskus stalni odjem NOVOSTI lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker S«. Petra cest« ttev. 14 IMIIMUl Male oglase socialnega /nacaja ratunamo po 28 par za besedo, trgovske in podobne pa po 60 par za besedo. Preklici in trgovsko-obrt* niSki oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. - Za vsak mali oglas |e treba le posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor želi odgovor, dostavo po poiti ali če ima oglas Šifro, mora doplačati Se S Oin. - Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po postni položnici na ček. račun »Družinski tednik« uprava, tjubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem t naročilom Popgsovcmje Vsaka beseda 25 par Davek 1*50 Din. Za Sitro al dajanje naslovov 3 Din Nalman) 10 besed INTELIGENTNA GOSPODIČNA, vsestransko izobražena, čedne zunanjosti, mlada in ži vahna, žeh spoznati v svrho ženitve primernega gospoda, najrajši vdovca z majhno punčko. Ponudbe pod šifro: »Mamica«._ MLAnr.NIC želi spoznati mlado, simpatično gospodično iz boljše družine, staro 17—19 lf*t. Pogoj dobra vzgoja, enačaj in lepota. Ne* anonimne dopise je poslati na upravo lista pod »Blondinka«. KATERA FE* GOSPA ALI GOSPODIČNA, ako mogoče * lastnim stanovanjem, bi se hotela spoznati z dobi o situiranim gospodom srednjih let? J'opise na upravo lista pod »Situacija« GOSPOD, SIMPATIČNK ZUNANJOSTI, iSče ravno tako simpatično gospodično radi po mfo.lanskih sprehodov in prijateljstva. Pogoj vsaj mala matura. Dopise nasloviti na upra vo tega Usta pod »Hamo serioznu dekleta«. Jnfoivmacije Vsaka beseda i Oin. Oavek 1*50 Din. Za Sitro al? dajanje naslovov S Din Nalmanf 10 besed PLETILNI STROJ v dobrem stanju Številka fl zamenjam r.a dober radio aparat ali prodam tudi za hranilno knjigo Naslov; WUrfier Itu dolf, trna pri Prevaljah. _____________________ OBRTNI LIST za galanterijo, pletenine, itd. eventualno tudi za sejme oddam pofiteni osebi. f>rugo po dogovoru Ponudlie pod Šifro: »Po Stenje« _■ ._______ KOMPANJONA Iti obeHfpl iskrenega prijatelja * nekaj kapitala radi prevzema kakega dobrega gostilničarskega podjetja ifiče 37letna gospodična t goht. o.tebno pravico Sposobni, trezni in prosti vsakih vezi primerne starosti naj se javijo na upiavo »Družinskega tednika« pod Sifro!^ »Korajža velja« ODDAM MAJHEN LOKALČEK sredi mesta Ljubljane, lahko tudi polovica lokala za skup no prodajo. Cenjene ponudbe pod Šifro i »Ugodno«. Trta, vse amerlkanske korenike, vele-trsnlca Prvi Jugoslavenski loznjaci — Daruvar. Zahtevajte cenike. Radio Ljubljana od 4. — 10. marca 1937 ČETRTEK, 4. MARCA 12.00: Operetni venčki (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Cas, spored, obvestila ■ 13.15: Instrumentalne solistične točke (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza B 18.00: Pester spored (Radijski orkester) ■ 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Nagrajene in odkupljene skladbe (Radijski orkester) ■ 20.50: Po domače (plošče) ■ 21.15: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: Cas. vreme, poročila, spored ■ 22.15: Narodne pesmi pojo Fantje na vasi ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 5. MARCA 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz St. Vida (višja narodna šola) ■ 12.00: Odmevi iz naših krajev (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: čas, spored, obvestila ■ 13.15:.Operna glasba (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Ženska ura: Kaj usposablja ženo za karitativno delo (gdč. Anica Lebarjeva) ■ 18.20: Ilarmonisti (plošče) ■ 18.40: Franco- ščina (g. dr. Stanko Leben) ■ 19.00: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Prenos iz Olomuca: dr. Jože Mandič: Mirjana — opera v treh dejanjih, dirigent Jaroslav Budik ■ 20.35: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar) ■ 21.45: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, e. MARCA 12.00: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes ■ 1400: Vreme ■ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) ■ 18.4«: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme, |»ročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Pratika za mesec sušeč ali marec. Besedilo sestavil g. prof. Niko Kuret. Sodelujejo člani rad. igral, družine — vmes plošče ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Vesel konec (Radijski orkester) ■ Konec ob 23., uri. NEDELJA, 7. MARCA 8.00: Telovadba: a) za dame, b) za gospode (vodi g. prof. M. Dobovšek) ■ 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve ■ 8.45: Postni govor: Kristus in ljudstvo (g. Fr S. Finžgar) ■ 9.00: Čas, vreme, poročila ■ 9.15: Vsakemu nekaj! (plošče) ■ 10.00: Rezervirano za prenos ■ 12,(iO: Kar želite, to dobite (plošče po željah). Vmes reportaža in poročilo o poteku mednarodnih skakalnih tekem na planiški (>5 m skakalnici ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Naiodne pesmi. Sodelujeta gdč. Štefka Korenčanova in Kmečki ■ 10.00: Zavarovanje živine (g. Ivan trio (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) Martelanc) ■ 10.20: Našim deželanom (Radijski orkester) ■ 17.00: Kmet. ura: Gnojenje zelenjadnega vrta (razgovor, vodi g Štrekelj Josip) ■ 17.20: Za boljšo voljo ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Banat in banatčani (prof. M. Stanojevič) ■ 19.50: Slov. ura: Koroške nar. na ploščah (poje Št. Jakobski oktet) ■ 20.10: Slovenska ura: Iz narodnega življenja Rožanov (g. dr. Josip šašelj) ■ 20.30: Radijski orkester ■ 21.10: Godba grenadirake garde (plošče) ■ 21.20: Koncert g. M. Dimitrija Nenov-a. bolgarskega pianista ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Pesmice za zabavo in krajši čas (Jožek in Ježek) ■ Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 8. MARCA 12.00: Valčki in polke v raznih izvedbah (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Pevske jazz-skupine (plošče) ■ 1400: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20: Jenkove pesmi (plošče) ■ 18.30: Slovenska narodna pesem-(g. France Marolt) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: 0 rodoljubju (Miloš Parenta) ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Rezervirano za prenos ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Operetna glasba (plošče) ■ Konec ob 23. uri. TOREK, !». MARCA 11.00: Šolska ura: V tekstilni tovarni — reportaža (vodi Maks S!up;ca, strok, učitelj) ■ 12.00: Uverture (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester; Pester spored ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Pevski koncert gdč. Vande Ziherl, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek ■ 18.40: Višek islamske kulture v Abbasidi (g. Franc Terseglav) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Skromnost našega velikana (Ljubomir Kostič) ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ ‘20.00: Plošče ■ 20.15: Bjornsler-ne Bjornsen: Preko naše moči, člani rad. igr. družine ■ 21.15: Grieg: Peer Gynt Suite (berlin. op. orkester, plošče) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 10. MARCA 12.00: Ob modrih vodah havajskih ■ 12.45: Vreme, pr; as, spored, obvestila ■ 13.15: (plošče) ■ 13.00: Čas If Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00; Mladinska ura: Od lova do prodaje slanikove (g. Alojzij Peterlin) ■ 18.20: Terarij I. (g. Miroslav Zor) ■ 18.!0: Slovenski gorski vodniki (g. dr. A. Mrak) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: O avtorskem pravu (dr. Julij Albini) Zgb ■ 19.50: Šah ■ 20.00: Skladbe h časopisa »Glasbena Zora- ■ 20.10: Koračnice (plošče) ■ 21.10: 1. ura moderne francoske klavirske glasbe. Predava in izvaja na klavirju prof. L. M. Škerjanc ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Cimermanov trio (gg. Ivan Cimerman, harmonika, Oton Farnik, violina, Ivan Bajde, kitara) ■ Konec ob 23. uri. Za spomladansko zdravljenje, za čiščenje in pri slabi prebavi uporabljajte na5 nacijcnaini produkt: "PLANINKA" čaj BAHOVEC V lekarnah veliki paket Din 20‘—, polovični Din 12*— in poskusne vrečice 3'50 Proizvaja: Lekarna Mr. BAHOVEC. Ljubljana Reg. S. br. 2007 8./1I. 1932 KOLESA skoraj nova, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj pri „PROMtT“ nasproti krlžanske cerkve KNJIŽNA ZALOZBA Hram izda v svojem letošnjem orogramu 1037/38 šest obširnih del v prevodih naših najboljših prevajalcev: Otona Župančiča, Vladimirja Levstika in drugih, Izbranih iz svetovne literafure, trajne umetniške vrednosti. Vsaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—400 in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v polusnje vezane knjige din 33-— mesečno, v celo platno vezane knjige din 25‘— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo ptatno vezano knjižico, izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! ZALOŽBA HRAM, UUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14 Vinogradniki in sadiereici Tako izgloda jagoda najtinejie«*. Miltpltga in najlukiui-nejiega gnidi« na svetu, popolnoma novega in neznanega v Jugoslaviji, prinošanoga iz Italije. Ponujani najfinejšo in naj novejšo breskev .Japonska zlatna** in .J. N. Hale" in še trideset drugih vrst. kakor tudi kalifornijska jabolka, slivo in drugo sadje. Zahtevajte cenik! Metod Bardii, Irig (Srem) Pooblaščena trsnica in sadna drevesnica "izdaja za konsorciJTbružlnskega tednika* K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — val v Ljubljani. ! ^ItSošno^t ut POZOR GOSPODINJE! Najceneje ste postreženi s KURIVOM Za ples in družbo nosite baržunaste čeveljčke z visoko peto, okrašene z lakom. Praktčni in udobni baržunasti čeveljčki, kombinirani z lakom. mož, ki si ga je kupila in jo je! tako sramotno pustil na cedilu. | Kadar koli je Marija začela po-govor o njenem možu, je mlada j milijonarka skomignila z rameni I in menila z nebrižnim in nekam trudnim glasom: »Zapustil me je, kaj morem za j to! Tem slabše zanj! Nič več ga I ne čakam. Prekršil je določila po- j godbe, ki ga vežejo z menoj... bo! pač nosil tudi posledice!... Gotovo j si sami mislite, Marija, da se stvar tako poceni ne bo končala.« KINO MOSTE V petek, soboto in ponedeljek ftb 20. uri, v nedeljo ob 15., 18. in 2t liri kmečka burka: »ŽENE VLADAJO« Film, ki je boljSi od filma »Žene stavkajo«. Cene: Din 2*50, 4*50 in 6*50. KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto G. t. m. ob 20.30 uri, v nedeljo 7. t .m. ob 10., 19. in 20.30 uri vtdefilm NOCTURNO ▼ glavni vlogi Mana Ray, Hans Stiiwe, Anton Pointner in drugi ZVOČNI KINO SEVNICA predvaja v soboto 6. in nedeljo 7. t. m. PLAVOLASA KARMEN T glavni vlogi Martha Egerth, Leo Sleza k. Običajni dodatni program KINO NADIŠAR TRŽIČ predvaja v soboto 0. in nedeljo 7. t m. velefilm VIVA VIHA (Meksiko v plamenu) ▼ glavni vlogi VVallase Kerry in Fay Wray V pisarno, urad in trgovino nosite baržunaste čeveljčke s srednjo peto. Za občutljive noge udobne baržunaste čevlje z nizko peto.