10-2006 76 Alpinistični odsek TAM Maribor  Marko Renčelj V vzponu V vzponu? Da! Pri nas, na našem alpinistič- nem odseku TAM Maribor smo namreč trdno prepričani, da naš »vzpon« – kljub temu, da se je začel že pred več kot 40 leti – še kar traja, da stene še ni konec in da vrh še ni tako blizu ... Prazgodovina Prvi zametki našega odseka segajo v leto 1958, ko je bila ustanovljena Planinska skupina TAM v okviru Planinskega društva Maribor Matica. Ko je bilo leta 1961 nato ustanovljeno PD TAM Maribor, se je kaj kmalu porodila tudi ideja o »nujnosti« ustanovitve alpinističnega odseka. Takratna zagnanca Franci Šmajs in Lojze Krajger sta hitro našla somišljenike in v letu 1962 so že sledili t. i. »pripravljalni tečaji« za ustanovitev alpinističnega odseka, ki je bil nato uradno ustanovljen 16. 3. 1963. Prvi načel- nik AO je postal Lojze Krajger (1962-64), sledili so mu Edvin Bedenik (1965-66 in 1967-69), Ivan Kristan (1966-67) in Marjan Prelog – Jaka (1970). V tistih prvih letih, nekje do leta 1970, so bili najaktivnejši še Jože Balant, Ivan Cverlin – Cvrčo, Jože Časar, Vinko Dobrila, Jožica Ferš, Ivan Graj, Gusta Herzog (kasneje Podrepšek), Drago Kavnik, Krista Kraiger, Jože Mogu, Alojz Pristovnik, Lazar Rataj, Albina Razboršek in Mirko Rogina. Ni jim manjkalo zagnanosti, volje in vztrajnosti. Udejstvova- li so se na vseh področjih alpi- nistike – od začetnih skupnih vzponov do prvih obiskov vrhov v tujini (Grossglockner z okoli- škimi vrhovi, Matterhorn, Monte Rosa in Jungfrau, Mont Blanc ipd.), preplezanih prvenstvenih smeri (Uršlja gora, Raduha, Oj- strica) in zgodnejših ponovitev (prva zimska ponovitev smeri Plate, ZZ in Kovačeve v Raduhi, prva ponovitev Čeških kaminov v Špiku, SZ stebra v Vežici) pri nas ter tudi sten v tujini (Tatre, Dolomiti). Tudi smučali so dobro – v letih 1965-67 so bili ekipni zmagovalci velesla- loma izpod Raduhe, za kar so prejeli prehodni pokal v trajno last. Za nameček je Foto-kino klub TAM, v katerem sodelujejo člani odseka, jeseni 1967 pod vodstvom režiserja Joca Žni- daršiča v južni steni Mrzle gore posnel doku- mentarni alpinistični film Naveza. Glavni vlogi sta takrat odigrala Lojze Krajger in Lojze Pri- stovnik. V naslednjem, dobrih dvanajst let trajajo- čem obdobju zagnanost ne popušča. Vajeti od- seka prevzamejo Drago Kavnik (1970-1974 in 1976-77), vmes Ivan Cverlin (1975), nato Janez Jeza (1978-80), Samo Žnidaršič (1981) in Miran Pliberšek (1982-83). Opravljenih alpinističnih tur je vsako leto več – samo za primerjavo, leta 1965 so člani AO opravili 119 tur, leta 1971 154, leta 1979 že 349 in v letu 1983 celo 925 – kar takrat pomeni peto mesto med slovenskimi al- pinističnimi kolektivi, v povprečju tur na aktiv- nega člana odseka (54,4 ture na člana) pa smo celo prvi! Pogoste so prve zimske ponovitve smeri pri nas (Raduha, Ojstrica, Škarje, Planjava in Štruca). V letu 1971 se podajo v Eiger – Gusta Herzog in Ivan Šturm (AAO Kozjak) do polovi- predstavljamo Na vrhu Storžiča, marec 1973  Alojz Pristovnik 77 10-2006predstavljamo ce preplezata Poljsko smer v severni steni, a za- radi poslabšanja vremena sestopita, prav tako pa tudi Marjan Prelog in Ivč Kotnik (Šaleški AO), ki obrneta v Japonski direktni smeri. Tudi v tem obdobju osvajajo višje vrhove v Evropi, pogosto tudi v večjih skupinah (Grossglockner, Grossvenediger, Mont Blanc, Matterhorn). Pri- čno se prve odprave – že leta 1973 se odpravijo v Chamonix, Marjan Prelog se udeleži zvezne odprave v Kavkaz, avgusta leta 1977 pa ob 15-letnici od- seka naši člani organizirajo 2. mariborsko alpinistično odpravo Taurus '77 (JV Tur- čija). Odpravo vodi Davorin Podrepšek, preplezajo 25 pr- venstvenih smeri in variant, skupno opravijo 88 vzponov in pristopov. V septembru 1982 (ob 25-letnici PD TAM in 20-letnici AO TAM) orga- nizirajo odpravo Kilimand- žaro '82, kjer vseh 16 članov odprave doseže vrh. Omeni- ti velja, da v tem obdobju s svojimi vzponi izsto- pajo Ivan Cverlin, Jože Flašker, Gusta Herzog, Drago Kavnik, Franc Perc, Miran Pliberšek, Da- vorin Podrepšek, Marjan Prelog, Miha Robnik, Stojan Verdnik – Oki, Franci Topolovec, Samo Žnidaršič in drugi. Žal tudi v gorah nesreča ne počiva. Odsek v gorah izgubi svoje prve člane in za njimi ostanejo globoke vrzeli: Miha Rob- nik (leta 1972), Ivan Cverlin (leta 1976) in Ivan Florjančič (leta 1979). Zgodovina V začetku osemdesetih letih tudi v naše kraje pljuskne novi val mladostne zagnanosti, na novo je odkrito prosto plezanje, vse več je individualizma in manjših odprav. Po Miranu Pliberšku leta 1984 vodstvo odseka prevzame Andrej Napotnik – Napi, ki ga razen v obdobju 1988-89 (Dušan Habulin) vodi še danes. Skupna odprava z AAO Kozjak (Kavkaz '83) se žal zaradi nesreče soplezalcev (Iva Verbiča in Srečka Rih- terja) predčasno konča. Mlada generacija (Silvo Babič, Milan Jolič – Đoli, Marko Lukić, Sašo Prosenjak, Jože Tučič in drugi) opravi številne odlične vzpone doma in v tujini, vrsto prvih prostih ponovitev (v Logarski dolini, Paklenici itn.) ter v drugi polovici osemdesetih let tudi prve ponovitve zaledenelih slapov. Naslednja večja odprava v organizaciji AO TAM sledi v letu 1987, ko 12-članska odprava pod vodstvom Sama Žnidaršiča osvoji Huascaran, Chopiqual- qi, Pisco in še štiri pettisočake. Devetdeseta leta se na našem odseku začnejo s sodelovanjem na uspešni slovenski odpravi Nanga Parbat '90, kjer Silvo Babič z višine 6850 Odprava Kilimandžaro `82  Samo Žnidaršič Proti vrhu Daulagirija VII  Blaž Navršnik 10-2006 78 metrov tudi poleti z jadralnim padalom vse do baznega tabora (3850 m). Člani s prizadevnim delom uredijo plezalno steno v telovadnici v Rušah, kar je osnovni pogoj za boljše treninge in redno vadbo. Leta 1991 se Miro Kokol – Sloki in Vlasta Dobrila udeležita odprave v Hoggar, kjer skupaj s soplezalci iz AAO Kozjak preple- zajo več prvenstvenih smeri. V naslednjih letih se pojavi nov val mladih alpinistov na našem odseku. Beno Dolinšek, Vlado Fras, Minja Gre- gorič, Dušan Sernc, Boštjan Slatenšek in drugi kaj kmalu začno posegati po težjih smereh v Alpah, Severni in Južni Ameriki ter drugod. Jeseni 1994 AO TAM in AAO Kozjak skupaj organizirata prvo mariborsko himalajsko odpravo na Anapurno III (7555 m), kjer 12- članska ekipa želi vrh osvojiti po prvenstveni smeri v jugozahodni steni. Žal se pri vzponu proti vrhu ob poslabšanju vremena zgodi nesreča – naš član Beno Dolinšek se smrtno ponesreči, Mitja Plohl pa pomrzne – in odprava se predčasno zaključi. Tudi v naslednjih letih se – poleg običajnih aktivnosti – člani odseka udeležujejo odprav v tujini (Himalaja, Južna Amerika). Med mladimi novi zagnanec Blaž Navršnik po odličnih vzponih doma in v tujini sodeluje tudi na raz- ličnih slovenskih odpravah (Gjačung Kang leta 1999, Manaslu 2003). Leta 2000 ponovno »na- padamo« Anapurno III, tokrat so člani iz vse Slovenije. Žal jim tokrat v ključnem trenutku vreme ni naklonjeno in domov se spet vrnejo brez vrha. Skrita želja – osvojiti kakšen hima- lajski vrh – je spet na vrsti leta 2005. Tokrat se člani AO TAM in nekaj drugih al- pinističnih odsekov odpra- vijo na Daulagiri VII (7246 m). Velika želja se tokrat le izpolni: 14. oktobra 2005 ob 9.45 po nepalskem času Blaž Navršnik in Matej Kladnik (AO Kamnik) osvojita vrh! Danes V zadnjih letih (od 2003 naprej) smo aktivno so- delovali pri nastajanju slo- venskega pokala v lednem plezanju, pri čemer se vsako leto trudimo z iz- delavo umetnega slapu in organizacijo tekme. Kakšno leto je narava močnejša, a nič ne de. Vsa leta smo uspešno organizirali alpinistično šolo, letne, zimske in ledeniške tečaje. Za to so bili odgovorni predvsem vodje šol, ki so k delu pritegnili tudi druge inštruktorje in alpiniste. Vseskozi uspešno sodelujemo z našim planin- skim društvom, kjer vedno najdemo podporo za različne akcije, večkrat pa tudi skupaj orga- niziramo visokogorske izlete. Trudimo se tudi z izdajanjem vsakoletnega Tamovega alpinista – biltena, ki ga izdamo v začetku leta in v katerem opišemo dejavnost odseka v preteklem letu. Ponovno smo ga obudili leta 2004; po nekaj številkah v sedemdesetih in osemdesetih letih je namreč začasno »ugasnil«. Trenutno (poletje 2006) nam nekaj skrbi povzroča naša spletna stran (http://www.pdrustvo-tam.si), za katero se trudimo, da bi bila in ostala čim aktualnejša. Jutrišnji dan Kaj reči o prihodnosti? Z vsakim novim tečaj- nikom/tečajnico, ki ga/jo hribovska pota prine- sejo v naš štajerski alpinistični odsek, se pojavi piš svežega vetriča v jadrih našega odseka. In za vse te na odseku trdno upamo, da bodo v naša skupna jadra pihali ne zgolj eno (slabo) leto, kolikor običajno traja naša alpinistična šola. Želimo si torej, da se pridružite naši navezi, ki leto za letom premaguje nove metre stene, ome- njene na začetku tega prispevka ... m Podelitev priznanj najboljšim na tekmi Dolfa Extreme 2005 na Smolniku pri Rušah  Miro Kokol - Sloki