Gospodinjski tečaj na Dunaju. :) Poročala Jerica Zemljanova dne 29. decembra 1909 na zborovanju nDruštva slov. uciteljio" v Ljubljani. Eako velikega pornena za razvoj, napredka in kulture smatrajo r drugih deželah vzorno in dobro gospodiDJstvo, ni treba še posebe poudarjati. Omenim naj le Cehinje, ki so v rsakem oziru daleč, daleč pred nami, kako sodijo te o njem. Žena, ki ni t prvi vrsti dobra, vzorna gospodinja, naj se ne prišteva kulturnim iu naobraženim ženam. Dokaz njibovega dela na tem polju je žensko društvo BVesna" ? Brnu, ki naobrazi t raznih gospodinjskih šolab in tečajih povprečno 2000 učenk na leto. Eje se more kako žensko društvo ponašati s takim delom ? Eo je obiskal letos naš deželni glarar ta viorni zarod, je bil baje ves presenečen ob krasnih uspehih, ki jib je videl tam in je obžaloral, d» pri nas še začetka ni v tej važni stroki. Eako potrebno je vsaki dtželi in državi dobro gospodinjstvo za razvoj narodnega gospodarstva, dokazuje Belgija, ki jo je baš to rešilo pred ogromnim izseljevanjem in ji pomagalo do riška kulture. Leta 1891. je poizkusila s prro gospodinjsko šolo. Ali že 1. 1898. *) Iz letnega poročila BDruštva slov. uSIteljic" za 1. 1909. je naraslo število takih šol na 245 z 9000 učenkami. To so dejstva, ki kažejo jasno, da mora razumno gospodinjstro korakati vsem drugim strokam na čelu, kjer hočejo napredorati. Pa poglejmo le posamezne družine! Kjer je dobra gospodinja, tam je sreča ia blaginja! Kjer ni tega, gre vse rakoro pot! Da, pa še celo pii posameznih osebah se čuti dobra ali slaba stran gospodinjstva. Poglejmo sebe, kako težko je yegetirati z borno plačo, ker si ne znarno same pomagati ! Seyeda nismo temu krive same, temveč največ naši učni zavodi, ki nas vzgajajo za materino naročje, ne za javnost ia za boj po kruhu in obstanku. Kaj eudo, ako nam je ob izstopu iz učiteljišea duša polna lepib idealov, razum pa prazen izkušenj ia slik za življenje ? Zato pa ni tudi nikomur na sretu usojeno toliko prerar v rsakem oziru, toliko zatajevanj, kot ubogi kranjski učiteljici, saj zahteve življenja niti za pičico ne odgovarjajo onim nazorom, ki z njimi stopimo v svet. A kjer ni prevar — ni spoznanja ! In menda je bilo bridko spoznanje, ki je privedlo kranjski učiteljici t gospodinjski tečaj na Dunaj, s trdiiim naraenom in z resno voljo pomagati s pridobljeno prakso sebi ia drugim. Da sta pa znali, koliko trpkih prevar in bridkib izkušenj dožirita v nemškem semiuaru med nemškirai koleginjami, bi jima gotovo upadel pogum, še preden sta prestopili njega prag. Smoter seminarja, ki je poleg češkega v Brnu edini t AFstriji, je : naobraziti teoretično in praktiČDo učiteljice za gospodinjske in kuharsk* šole. Tečaj traja 10 mesecev, in sieer od septembra do julija. Vzdržuje ga BZadruga dunajskih gostilničarjev", subvencionira ga ministrstvo za javna dela, ima pa prarico javnosti. Učni predmeti so: praktično kuhanje, nauk o živilib, gospodinjstvo, pedagogika (špe- cialno metodika), knjigovodstro z gospodinjskimi račuui in kalkulacijami, higiena in prra pomoč pri nezgodah. Učnina v tečaju je 1080 kron, ki jih je plačati v 8 rokih po 135 E, a izpraševalna taksa znaša 40 E. Za ta denar je brana opoldne in zvečer, a samo ob šolskih dnevib, sicer ne. Ako pomislimo, koliko staue poleg tega tudi stanoTanje, zajtrk, hrana t šoloprostih božičuih in velikoiiočuih dnevih, koliko stanejo kujige, razni zvezki, tiekovine in sto drugih potrebščin, je to vsota, ki je ne more ziepa preboleti kranjska učiteljica. Poučuje se: praktično kuhanje vsak dopoldan in večer. Pred kuhanjem se diktirajo recepti za jedila, tekom kubanja se kalkulirajo rsak dan jedila na tablo in v kalkulacijske knjige. — Popoldne sroo irnele ure iz teoretičnih predmetov, in sicer : Ntuk o živilih 3 ure na teden, nauk o gospodinjstvu (o gospodinjskih računih, o stanovanju, hrani, snaženju, o pripravi in sestavi jedil za obed, o serviranju itd.) 2 uri, knjigovodstvo 1 in pol ure, pedagogika 1 uro, higiena in prva pomoč pri nezgodab po 1 uro. Razentega nemški učn jezik 1 uro, računstro 1 uro. Izpit je praktičeu in teoretičen. Praktičen je : poizkusno kuhanje in poizkusni nastop. Teoretični izpit je pa pismen in usten. Način izpita a) praktičnega : 1. Vsaka kandidatinja mora samostojno (brez rsake pomoči) pripraviti obed za 10 oseb, obstoječ iz : 2 juh (mesne in postne), 1 Hors d' oerre, 2 raesnih jedil z 2 prikuhama in 1 močnate jedi. Vse za obed potrebne stvari mora dotična preskrbeti io nakupiti sama. S poizkusnim kuhanjem pokaže kandidatiuja, koliko ročaosti, samostojnosti in prakse si je pridobila r kuhanju. 2. Dobi vsaka kandidatinja po 6 učenk (navaduo iz meščanske šole), ki ima z njimi demonstrirati pouk v kuhanju. (Najprej metodično piedavanje iz kakega žmla, zatem obravnava in razgovor recepto? in slednjič kuhanje jedil za kompleten obed 10 oseb). Med kuhanjem kalkulirajo učeuke jedila na tablo io v zvezke. Jedila servirajo učenke sarae pod nadzorstvom doticne kandidatinje. Po obedu pouovitev receptov in razgovor o pripravi podobnih jedil. Pri praktičnih izpitih je narzoč ravnatelj in 1 ali d?a člana izpraševalne komisije, ki tudi kvaliiicirajo nastop in obed. Teoretičoi izpit, ki se vrši pred izpraševalno komisijo, obsega že imenovane učne predmete, izvzemši nem. učni jezik. Izventega ima vsaka kandidatinja metodično predavanje pred učenkami iz enega imenovanih predmetor. Eaj ne, kako lepo, zanirnivo, in mikarno se vse to čita. Ali kakor že Nemci sploh znajo dati vsernu, kar je v njib rokah ali iz njibovih rok, lepo obliko in zunanji blesk, tako ima tudi ta šola nazunanje lepo glorijo, ali znotraj pa so razmere, da se Bog usmili. Z lepimi nadami sva prišli s torarišieo Albino Golobovo na Dunaj. Ali komaj sra se ogledali po razmerah in ljudeh, ki nama bo med DJimi preživeti 10 mesecev, s?a že vedeli, da bo trnjev pot do smotra. Lokali vsouterainu, po domače r kleti! Obednica in kuhinja, kjer smo prebile največ časa, brez rsakega okna, brez dobre ventilacije! Dannadan, podneri in zvečer, poleti in pozimi ob električni lu& ob takem vzduhu, kakor je bil tam — za tako življenje bi nas ne zavidal niti jetnik. Zakaj jetniščnice 80 dandanes higieničneje kot je tam šola. Clovek bi ne TPrjel, da t cesarskem mestu odločijo take prostore š o 1 i , ki naj bi vzgajala gospodinj«. Ali med Nemci, in najsi so ti tudi v cesarskem mestu, je dovo^jeno ruarsikaj, kar bi drugim ne bilo. Med udeleženkami tečaja nisva bili sami Slovanki, zakaj poleg 11 Nemk, 1 Italijanke, 1 Rurnunke io 1 Madžarke je bila tudi 1 Dalmatinka in 1 Poljakinja. Tu bodi poredauo, da je bilo več udeleženk, ki so se šolale ali na drž&rne ali na deželne stroške in med temi presrečnimi sta bili tudi Dalmatinka in Poljakinja. Saj pa je povsod bolje poskrbljeno za učiteljice in njibovo naobrazbo kot pri nas na Eranjskem.*) Ali res gnjev in srd, ki ga imajo Nemci do vsega, kar ima sloransko kri, se je konceDtriral le na ubogi Sloreuki. Menda zato, ker sra si drznili z lastnim, krvavo zasluženim in pristradanim denarjem priti med uje in si pridobiti istega znaDJa in istih zmožnosti! In slehern dan je donašal razočaranj, preziranj in celo psovk. Delala se nam je krivica, kjer je bilo le splob mogoče, v kuhinji in v šoli, skratka: povsod, kjer je bilo kaj zveze z seminarjem. Vsak teden smo bile po 4 prideljene k gospodinjstvu, ki smo imele skrbeti za snago ia red v obednici, kuhinji, učni sobi in drugod, oskrbuvati mize, pomivati posodo, snažiti jedilao orodje, pomivati tla itd., kar je dalo muogo napornega dela. Medtem, ko se je Nemkam marsikaj prezrlo in popustilo, pa tudi marsikaj dovolilo, se je od Slovank zahtevalo več, kot je bila dolžnost in kot bi se smelo. Ako je prejšnji teden zraanjkalo namizno ali kubinjsko perilo, ali se je ubila kaka kubinjska posoda, vse je padlo Bauf die rerhafiten Slayinnen". S tem so dovolj pokazali, da zuajo sorražiti tudi ,malenkostno", kar nam je pa veudar zagrenilo marsikako uro. Zbog 4 Slovank se je uvedla med učne predmete tudi nemščina. Kakšen pouk je bil to? Profesor, ki je bil zaradi nas tu, kakor se je reklo, se je bavil izključno le s Švabicami, me nismo eksistirale zanj! Ali kadar nas je učiteljica privedla k jedilora, ki smo jih imele kuhati, nas je, če se je le dalo, odrinila k ODim, katerih ni hotela kubati nobena druga. Mislile so pač: za Slovenke je dobro vse, dobrega itak niso vajene. Pa smo imele kak ,,visok" obisk, ali kako šolsko slavje, pri katerih je imel fungirati tadi ssminar; tedaj smo bile Slovanke zopet potisnjene ? kot, izločene od onih kakor garjeve ovce. Delo naše je irnelo manj reljave kot nemško; ia če je slučaj Bponagajal", da se nam je kdaj bolj posrečilu kot onim, pa tega niso hoteli priznati. Isto veljavo z Nernkami je imel edinole naš denar! Eako so nas gledali, pgorali in zasramovali za Ijubljanskih demonstracij in za napetosti med Avstrijo in Srbijo, o tem sploh ne morem govoriti. ,,Sla?ische Bagage", Bslayische Bande", ndie Haut sollte man ihnen abziehen" je kar deževalo na nas. Neverjetno je kaj takega čuti o ljudeh, ki naj reprezentujejo in ki imajo biti Tzgojitelji — a vendar je resnično ! Zakaj sva vse to potrpeli molče? Zato, ker ni bito druge inštance, kjer bi se mogle pritožiti, kakor miaistrstTO, ki pa je bilo z vodstvom ene misli in enega duha. Torej ni kazalo nič drugega, kot molče trpeti. In trpeli sva Tztrajno do konca, ko so nama morali — radi ali neradi — priznati, da sva zmožni prar tako kot Šrabice; pokazal je to izpit pred izpraševalno komisijo. Tako delajo Švabi z nami! A rui? 6dprto srce in odprte roke zanje! Edor je Nemec, ima veljavo pri naših ljudeh. Dokaz temu je BEranjska gostilničarska zadruga". Priredila je, kakor znano, jeseni 1909. štiritedenski kubarski tečaj in poklicala za voditeljico tega trdo Nemko, ki je za Ijubljanskih demon- *) Sedaj je baje kranjski deželni odbor poslal eno n8vojih" v Brno, čeprav tema dvema koleginjama ni dal niti bora podpore. Nestrankarstvo! Uredn. stracij dronuila, ako bi si bila sploh življenja STesta med barbari Slovenci. Molčala bi o tem ako bi imela dotična učiteljica kako vežjo prakso kot domačinki. Ali ker je dotična absolvirala gospodinjsko šolo i 8 t o č a s n o kot Slovenki, s prav i s t i m i U3pehi, je pa stvar vendarle Tredna, da jo omenjam. Potem se pač lahko pošali s Slo?enci, češ, da je mislila, da so Slovenci — sodeč po tsebi — samim sebi najbližji! Zdaj pa vidi, kako so velikodušni, da so jim v prvi Trsti Nemci pri srcu! Lahko se jim je smejala v pest, ko se je poslovila od njih s par sto kronicami v žepu. Na zborovanju društra slovenskih učiteljic smo! Eako lepo se glasi ta naslov BDruštva sloTeuskih učiteljic"! človek bi mislil: no, to niora pa že reprezentirati nekaj. Da, lahko bi, ali — pre?eč mlačnosti je med nami. Zavednosti pa niti toliko ne kot rned tvorniškimi delavkami. Te so uridele že davno, da brez organizacije dandanes ni mogoče napredovati, še manj pa, se brez te bojevati za s?oje pravice. ¦ Brez organizacije smo kakor veje, ki jih odsekajo od debla. Nekaterim se zdi 2 E preogromna vsota, da bi plačale članarino. Druge 8e izgoTarjajo s tem, da jim je društro premalo klerikalno ali premalo liberalno. Jaz bi pa rekla: Preden se ni učiteljica izkazala zares s kakim delom, naj se nikar ne prereka z poIitiko, ker težko, da bi se katera t tej srneri pospela do take višine, ki bi ji dala častao mesto v javnosti. Že sama beseda Bučiteljica" pomenja nekaj, čemur politika nič kaj ne pristoja. Učiteljico naj predfsem odlikuje delo, ki odgorarja njeoemu prelepemu poklicu. Naj ne bo učiteljica samo r šolski sobi, ampak tudi zunaj te — med narodom! nDelo za narod!" naj bo znak našemu praporu: BPo delih jib boste spoznali". Opustirno vse malenkostne predsodke, združirao se vse brez izjeme pod zastaTO ,,Društva slov. učiteljic", ki naj kakor doslej tudi odslej ne pozna strankarstva, ampak satno smoter: delati skupno za svoje koristi in za prosvetno blaginjoljudstva, med katerim živ i m o. Med našitn narodom se nahaja rubrika, velika in prazna rubrika, ki čaka izpolniUe pri učiteljici. In ta velika neizpolnjena rubrika je žalostao stanje naše kmetiške žene-gospodiuje. Za vse vrste slojev so se že našla usmiljena srca, ki jim poiuagajo z raznimi sredstvi do napredka in izboljšanja, le za našo ubogo gospodinjo še nima nihče srca. Najvažnejši faktor je pozabljen! Najražnejši, pravim! Saj kdo p» ima tako važno nalogo ko ta? Eje pa je še na svetu člorek, ki bi moral imeti razum na toliko strani kakor baš gospodinja? Mati je in vzgojevalka, čurarica, zdravnica pri družini in živini, skratka, gospodinja je vse! Vsestranskemu delu bi morala biti primerna naobmba, zakaj brez te je težko biti kos nalogi! Ali pa ima sploh kako naobrazbo? Tiči še globoko v tradiciji, ki jo ovira pri napredku, zakaj nji še velja staro geslo: Kakor je delala prababica, tako delaj vnukinja! Ima tudi še zastarele nazore in razne rraže, ki jo prar tako ovirajo v marsičem. P o m a g a t i naši gospodinji do Tefcje naobrazbe — t o je ona prazna rubrika, ki čaka izpolnitve pri u č i t e 1 j i c i. Uverjena sem, da ne bo imela nikjer toliko uspebov, pa tudi nikjer toliko braležoih src kakor baš med preprostimi ženami. Preden pa moremo sploh govoriti, kako, kje in s čim ji pomagati, moramo biti same gospodinje, dobre praktične gospodiDJe. Ob današnjih dneh, ko je porsod taka draginja, da je treba obrniti vsak novčič po lOkrat, preden ga izdamo, je pač tudi v lastnem interesu, da si znamo pornagati, kako izhajati z borno plačo, da ne bomo Rtradale. In kdor zna pornagati sebi, zua pomagati in sretovati šele drugim! Naučimo se torej gospodinjiti! Eako se naučimo, s čim in kdaj, to bodi pa skrb in naloga BDruštra slovenskih učiteljic". Priredi naj nam t počitnicah 4tedenske kuharske ,tečaje, pri katerib se naučimo praktično gospodinjiti, dobro, tečno in poceni kuhati, pa tudi rsega drugega, kar je gospodinji potreba. Vse 86 dožene, samo resne, železne in vztrtjne roljeje treba, pa tudi denarja, brez katerega pa itak nič ni. In tega slednjega pa seveda ni! Ali imamo fpa zrnožnost in pogum, da iiprosimo , česar nimamo. Le poglejmo, koliko viror imajo učitelji za stojo korist, naobrazbo in zabavo. Vsakoletno dobirajo: 6 Metelkovih ustanov v znesku 482 46 E, 3 ustanove rrtnega društva 21648 kron, 12 nagrad ministrstra 600 E, 10 nsgr»d dežele 1000 E, 3000 E za pouk t kmetijstvu od deželnega šolskega sveta. Potem dobivajo razne nagrade za tečaje na obrtni šoli v Ljubljani, za knjigovodstvo, risanje itd. A kaj itna učiteljica? Ta je bila dozdaj brezpomemben faktor, ki se ga ni nihče spomnil. Opozorimo jih vendar, da smo tudi tu in tudi potrebujemo pomoči. Obrnimo se do deželnega šolskega sveta, do deželnega odbora in do kmetijske družbe! Ni šment, da bi nam popolnoma odrekli, ko vidijo, da gre za Tažao in potrebno stvar. Emetijska družba žrtvuje relike vsote z& razToj uarodnega gospodarstva. Zakaj bi ne podpirala gospodinjstva, ki je boljša poloriea gospodarstva? Dobro in vzorno gospodinjstvo pospešuje razvoj narodov v vsakem oziru. Zatecimo se tudi do naših posojilnic! Emetska posojilnica Ljubljanske okolice n. pr. daje vsako leto lepa darila raznim šolam za šolske potrebšfine, sigurno tudi nas ne izpusti praznib rok. In morda se gode še čudesa, pa se dobi kje zlato srce, ki tudi položi mal dar na naš gospodiojski oltar. Prosimo! — Za zaključek imam to-Ie resolucijo: Društvo slovenskih učiteljic, zbrano dne 29. decembra 1909 v šoli pri St. Jakobu t Ljubljani, je razpravljalo o velevažni točki socialnega razvoja našega naroda — o g o spodinJ8tyu — in spoznalo za skrajno potrebo: 1. DruštTO slorenskih učiteljic" naj delnje na to, da se omogoči njegovim članicam naobrazba y gospodinjstvu. 2. V to svrho caj . Društvo slorenskib učiteljic" priredi vsakoletne 4tedenske praktične kuharske tečaje, ki naj obsegajo: praktično kubanje, piaktično gospodiDJstvo s knjigovodst?om, pouk o najražaejših žirilih ia o higieni, kakor o prW pomoči pri nezgodah. 3. Društvo naprosi sla?ni deželni odbor, kmetijsko družbo in posojilnice podpore in pomoči.