informativni
-•J glasilo ravenskih železarjev
Leto 42	Ravne	na	Koroškem,	marec	2005	št.	3
Rekordni rezultati slovenskih jeklarjev
Nadzorni svet Slovenske industrije jekla (SIJ) je na redni seji 17. februarja obravnaval poročilo o poslovanju družb v sistemu SIJ v letu 2004 in načrte za poslovanje v letu 2005. Ugotovil je, da so vse aktivne družbe v sistemu SIJ poslovale pozitivno in da so dosegle dobiček iz poslovanja 3,4 milijarde SIT oz. čisti poslovni izid 2,3 milijarde SIT in s tem presegle cilje iz poslovnega načrta za leto 2004. Analize trendov za prihodnje obdobje kažejo, da se bo ugodno poslovanje jeklarjev nadaljevalo in da bodo po načrtih v letu 2005 prihodki presegli 108 milijard tolarjev, dobiček proizvodnih družb pa naj bi znašal 2,124 milijarde tolarjev.
Sistem SIJ je v letu 2004 znal izkoristiti pozitivna tržna gibanja in z dodatnimi ukrepi poslovne politike postaviti izhodiščne točke za odzivanje na spremembe trga. Agresivnejši pristop na prodajnih trgih je pozitivno vplival na promocijo in status družb v sistemu SIJ, povečal pa tudi delež vrednostne prodaje. V SIJ so izkoristili sinergije skupne nabavne politike, kar je sistemu zagotavljalo tako pravočasno dobavo strateških surovin kot tudi ugodnejše nabavne cene in plačilne pogoje. Zaradi uspešne sinergije vseh dejavnikov je v poslovnem letu 2004 v večini družb prišlo do bistvenih premikov na bolje, ki se poleg doseženega dobička kažejo tudi v preobratu v
Minister za gospodarstvo mag. Vizjak v SIJ-u
Strateško partnerstvo med Metalom in Mariborsko livarno
Metal Ravne in Mariborska livarna sta v začetku marca podpisala pismo o nameri o dolgoročnem partnerstvu na področju strateškega sodelovanja. Namen tega sodelovanja je izraba sinergij, še posebej na področju znanja, in izmenjava informacij, kar bo obema podjetjema pripomoglo k večji učinkovitosti.
Metal Ravne in Mariborska livarna sta doslej s skupnimi zmogljivostmi že razvila visoko kakovostno orodno jeklo za delo pri visokih temperaturah, imenovano Ravnex. Testirali so ga v Mariborski livarni, kjer se je pokazalo, da ima konkurenčno vzdržnost. Tržiti naj bi ga začeli še v prvi polovici letošnjega leta.
A. Č.
poslovnih procesih znotraj družb, koriščenju rezerv notranjih proizvodnih, kadrovskih in ostalih virov.
Dražbe v sistemu SIJ so poslovno leto 2004 zaključile pozitivno in v primerjavi z letom 2003 dosegle napredek tako glede rezultatov kot tudi stabilnosti poslovanja in denarnih tokov. V letu 2004 so dražbe prodale kar za 30 % več kot leta 2003 in dosegle vrednost prodaje 91,993 milijarde SIT. V proizvodnih dražbah je dodana vrednost na zaposlenega za 10 % presegla gospodarske načrte in bila z 28.623 EUR za 22% večja kot leta 2003.
V sistemu SIJ v 1. polletju poslovnega leta 2005 pričakujejo nadaljevanje ugodnih trendov, medtem ko naj bi prišlo v 2. poslovnem polletju do postopnega umirjanja konjunkture. V SIJ kljub temu predvidevajo, da bodo prihodki v letu 2005 presegli 108 milijard tolarjev in dobiček proizvodnih družb 2,124 milijarde tolarjev. V skupini SIJ poleg povečanja dobička kot glavne poslovne cilje za leto 2005 izpostavljajo še izboljšanje poslovne in operativne odličnosti, dvig konkurenčnosti, dvig dodane vrednosti in krepitev denarnega toka kot baznega vira za naložbe.
V dražbi Acroni so si za leto 2005 kot glavni cilj zastavili nadaljevanje programov ploščatih izdelkov iz nerjavnih jekel, jekla za elektropločevine, visokotrdnega konstrukcijskega jekla in jekla za poboljšanje. Acroni bo svojo strategijo uresničeval z načrtnim spreminjanjem sestave proizvodov v korist izdelkov z višjo dodano vrednostjo in s posodobitvami v tehnološkem procesu.
V dražbi Metal Ravne tudi v letu 2005 ostaja osrednja poslovna usmeritev krepitev jedrnega programa, ki ga sestavljajo orodna, hitrorezna in specialna jekla, s poudarkom na razvoju jekel z višjo dodano vrednostjo. Metal Ravne bo skladno z zastavljeno strategijo razvoja v prihodnje dajal večji poudarek razvoju novih izdelkov v sodelovanju s kupci.
Strategija razvoja sistema SIJ je v naslednjem srednjeročnem obdobju do leta 2010 usmerjena v razvoj tehnološko modernega in svetovno konkurenčnega sistema z razpoznavno blagovno znamko ter z visoko produktivnostjo in donosi, ki se bodo približali donosom najuspešnejših primerljivih jeklarn po svetu.
S. M.
Slovensko industrijo jekla so 10. februarja obiskali predstavniki Ministrstva za gospodarstvo. Gre za prvi tovrsten obisk v zadnjih nekaj letih. Predsednik in član uprave SIJ - Slovenske industrije jekla, d. d. Tibor Simonka in dr. Vasilij Prešern ter predsednik nadzornega sveta SIJ dr. Evgen Dervarič so ministru mag. Andreju Vizjaku predstavili rezultate poslovanja Slovenske industrije jekla v letu 2004 in razvojne načrte družb v naslednjem nekajletnem obdobju.
Slovenska industrija jekla je leto 2004 zaključila z rekordnim dobičkom, ki je po lastnih ocenah družbe znašal 2,3 milijarde tolarjev, in tako močno presegla cilje, zastavljene za leto 2004. Poleg tega so družbe Slovenske industrije jekla v letu 2004 dosegle stabilno rast dodane vrednosti na zaposlenega, ki prav tako občutno presega povprečno doseženo dodano vrednost industrije v Sloveniji. Z ukrepi poslovnega prestrukturiranja, nujnimi tehnološkimi izboljšavami, s spremembo prodajnega programa v smeri izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter nenazadnje tudi zaradi ugodnih tržnih nihanj na področju svetovne prodaje jekla so uspele prvič doseči tako odlične poslovne rezultate.
Sogovorniki so bili enotnega mnenja, da bo treba v želji po doseganju svetovne in evropske konkurenčnosti na področju proizvodnje jekel z visoko dodano vrednostjo v prihodnosti še močneje okrepiti investicijska vlaganja, ki so nujna za uresničitev načrtovane strategije razvoja družb SIJ.
Na koncu srečanja so se dotaknili še privatizacije družb SIJ. Strinjali so se, da mora biti proces privatizacije postopen in dobro premišljen, predvsem pa usmerjen v spodbujanje nadaljnjega tehnološkega razvoja panoge.
S. M.
V Informativnem fužinarju smo doslej predstavili že prodajo hčerinske družbe STO (Oprema Ravne) in dveh družb (Sistemska tehnika in Stroji Ravne), ki sta nastali po prisilni poravnavi nad družbo STO. Bralcem dolgujemo še predstavitev podjetja Akers valji Ravne (nekdanjih Kovanih valjev Ravne), katerega lastnik je zdaj v celoti švedsko podjetje Akers AB.
O prodaji, prilagajanju novemu sistemu znotraj skupine Akers, lanskem poslovanju in letošnjih načrtih je spregovoril direktor Miran Rebernik, univ. dipl. ekon., ki je na čelu podjetja natančno leto dni.
V 100-odstotni lasti družbe Akers AB
Pogodbo o nakupu oziroma prodaji 80-odstotnega poslovnega deleža družbe Kovani valji Ravne so 19. decembra 2003 sklenili Slovenske železarne, d. d. in družba STO, d. o. o. na eni ter švedsko podjetje Akers AB na drugi strani.
Kupnina za večinski delež je znašala 435 milijonov tolarjev, kupec, pa je s podpisom pogodbe prevzel še nekaj obveznosti, kot so bile določene že z razpisom o prodaji. Družba Akers AB se je obvezala, da bo uresničevala poslovni načrt podjetja oziroma dosegala vsaj petodstotno rast prodaje na leto. Do leta 2007 mora v ravensko podjetje vložiti 2,4 milijona evrov, od tega do konca leta 2005 40 odstotkov tega zneska. Pogodbena obveznost glede zaposlenih pa kupcu nalaga, da se do leta 2007 število zaposlenih za nedoločen čas (72) v podjetju ne sme zmanjšati.
AKERS VALJI RAVNE
Uspešno zaključeno obdobje prilagajanja
Iz Kovanih valjev Ravne je po prodaji večinskega poslovnega deleža nastalo novo podjetje: Akers valj i Ravne.
Potem ko je bil z družbe STO na Družbo pooblaščenko Ravne prenesen še preostali, torej dvajsetodstotni poslovni delež podjetja Akers valji Ravne, je slednja jeseni leta 2004 družbo Akers AB pozvala k pogovorom o njegovi prodaji oziroma nakupu. 25. oktobra lani je bila tako sklenjena pogodba o nakupu še petinskega deleža podjetja Akers valji Ravne in s tem je družba Akers AB postala njegova lastnica v celoti. »Ta pogodba je izjemno korektna, zato sta z njo zadovoljni obe strani: Akers AB, ker je tudi na Ravnali postal stoodstotni lastnik podjetja, kot velja tudi za vsa njegova podjetja drugod po svetu; Družba pooblaščenka Ravne pa, ker je dobro unovčila pripadajoči delež,« je zadnje dejanje lastninjenja pokomentiral direktor Rebernik.
V družbi vodilnih svetovnih proizvajalcev valjev
Družba Akers AB je matično podjetje skupine ali Akers Group, ki je v svetu vodilni proizvajalec različnih vrst valjev. Ponaša se z zelo dolgo tradicijo izdelovanja valjev (začetki menda segajo že v leto 1580). Na leto izdelajo okoli 95.000 ton valjev, od tega 75.000 ton litih in 20.000 ton kovanih.
»Za Akers AB so značilni izjemno hitra rast proizvodnje in številni prevzemi podjetij, ki sc ukvarjajo s proizvodnjo litih in kovanih valjev,« razlaga Rebernik in nadaljuje: »Naš trg je ves svet, ki mu podjetja iz skupine Akers Group lahko ponudijo celoten asortiment valjev, izdelanih na osnovi lastnega znanja in razvoja.«
Skupina Akers zdaj šteje enajst proizvodnih enot v petih državah. Matična družba Akers AB je na Švedskem v Styckebruku. Tu sta sedež holdinga, v katerem so koncentrirane vse glavne poslovne funkcije, in tovarna za proizvodnjo litih valjev.
Švedska družba se je najprej, že leta 1987, razširila v ZDA, kjer ima zdaj tri podjetja, potem še v Francijo (tam obratuje že pet njenih tovarn) in nazadnje na Ravne. V celotni skupini je zdaj zaposlenih 1500 ljudi.
Od začetka letošnjega leta velja nova organizacijska shema, zelo pomembna za ravensko podjetje. Družbi Akers valji Ravne sta namreč podrejeni dve švedski tovarni, Akers Specialty Rolls v Soderforsu in podjetje za termično obdelavo Karlskoga Hard & Slip.
Miran Rebernik o tej spremembi, ki mu je prinesla tudi članstvo v najožjetn poslovodstvu skupine, pravi: »Podelili so nam kompetence ter izkazali zaupanje, ki ga nismo pričakovali. To se ne bi zgodilo, če sc ne bi dokazali z dobrim delom vseh zaposlenih.« Akers valji Ravne so namreč v lanskem letu dosegali dobre poslovne rezultate, zelo hitro in dobro pa so se tudi prilagodili novemu sistemu poslovanja v skupini.
Vključitev v program prestrukturiranja
Podjetja iz skupine Akers v letih 2002 in 2003 niso poslovala dovolj uspešno, zato je pred dvema letoma prišlo do zamenjave v vrhu menedžmenta. Novi glavni predsednik uprave je postal Anders Hallberg, ki so mu lastniki naložili, naj izboljša
poslovne rezultate. Nastal je program prestrukturiranja.
Kot je pravilo v poslovnem svetu, se proizvodne enote, ki ne prinašajo dobička, ukinjajo. To velja tudi v skupini Akers, zato so — še pred nakupom podjetja na Ravnah sprejeli odločitev, da zaprejo tovarno velikih kovanih valjev v belgijskem Liegeu. Večino proizvodnje so prenesli v francoski Fraisses.
Sredi lanskega leta pa so se v vodstvu Akers Group odločili, da se proizvodnja valjev za večvaljčna ogrodja v Fraissesu ustavi in se razdeli med tovarni na Ravnah in v Soderforsu. V skupini Akers zdaj torej izdelava valjev za večvaljčno ogrodje poteka le v teh dveh proizvodnih enotah, kjer delno proizvajajo še valje za t. i. ozek trak.
»S tem ukrepom seje optimirala proizvodnja valjev za večvaljčna ogrodja. V skupini Akers velja pravilo, da vsako podjetje proizvaja le tiste izdelke, ki jih zna najbolje, in sicer glede na resurse, znanje in stroške,« razlaga direktor družbe Akers valji Ravne.
Leto 2004 v znamenju prilagajanja
Na Ravnah so lani izdelovali valje za večvaljčna ogrodja ter indukcijsko kaljene valje za t. i. ozek in širok trak.
Kot pravi direktor, je ravenska tovarna še edina, ki ni vključena v enoten informacijski sistem, vendar bodo to izpeljali letos. »Da smo zadovoljili vsem nivojem poročanja po Akersovih standardih, smo morali vložiti še toliko več dela.« Vse enote iz skupine Akers namreč v centralo poročajo po enakih kriterijih za vse kazalce poslovanja po poslovnih funkcijah.
Veliko delaje bilo lani opravljeno tudi na področju prodaje. Ker so zdaj ravenski Valji del skupine, kateri so bili še nedolgo tega konkurenca, je to pri nastopu na trgu povzročalo kar precej težav. Vse kupce je bilo treba o tej spremembi primerno obvestiti. Po Rebernikovih besedah je to delo zahtevalo ogromno interne komunikacije za posamezna tržišča in bo trajalo še leto ali dve. Sicer pa se eden od projektov iz programa prestrukturiranja nanaša tudi na skupno prodajo na nivoju družbe Akers AB; začel se je letos in bo zaključen v letu 2006.
Kot izhaja iz strateškega načrta skupine Akers do leta 2007, je spremembe treba razumeti kot priložnosti
za uspeh, za spremembo na bolje. To pa omogoča razmere za ustvarjanje dobička, za nove investicije, za zadovoljstvo lastnikov, vodstva, zaposlenih in vseh poslovnih partnerjev.
Sicer pa so lansko leto v družbi Akers valji Ravne uspešno zaključili. Povečali so prodajo (7,5 milijona evrov) in dobiček. Začeli so posodabljati proizvodnjo, generalno so obnovili ključne stroje in postavili center za obdelavo večjih površinsko kaljenih valjev. Naložbe so znašale 90 milijonov tolarjev.
»Poslovni rezultati, ki smo jih dosegli v letu 2004, so tudi na ravni skupine Akers med najboljšimi, kar dokazuje, da smo se s pravim delovnim pristopom izjemno dobro vključili v skupino. To naj bo tudi sporočilo vsem podjetjem, ki jih prodaja šele čaka, naj se tega ne bojijo,« svetuje Miran Rebernik in poudarja, da uspešno poslovanje potrjuje tudi pravilno odločitev pri izbiri kupca ravenskega podjetja.
Letošnji načrti
V podjetju Akers valji Ravne nameravajo letos prodajo v primerjavi z lani še občutno povečati - prodali naj bi za 10 milijonov evrov valjev.
Investicijski ciklus se bo nadaljeval tudi letos. Odprto pa ostaja še vprašanje, ali bodo vlagali v
lastno termično obdelavo za valje za večvaljčno ogrodje ali pa bodo to storitev še naprej naročali v Sistemski tehniki.
Sicer pa, kot izpostavlja direktor Miran Rebernik, družba sodeluje tudi zdaj, tako kot je doslej, z vsemi partnerji na območju ravenske železarne. Vložni material kupuje v Metalu, ki je bil v letu 2004 njihov daleč največji dobavitelj. Energente nabavljajo v Petrol Energetiki, sodelujejo
pa tudi z ostalimi storitvenimi podjetji na lokaciji -pogoj je, da so njihove storitve cenovno sprejemljive. »Pričakujemo, da se bo sodelovanje s poslovnim okoljem na območju železarne ob za nas sprejemljivih pogojih še nadaljevalo tudi v prihodnje.«
Kakšna pa je vizija ravenskih izdelovalcev industrijskih valjev? Direktor Miran Rebernik napoveduje: »Uspešno poslovanje v okviru sistema Akers je dober potencial za nadaljnji razvoj proizvodnje valjev na Ravnah. Če bomo uspešni tudi v prihodnje in če bomo investirali, sem prepričan, da imamo dobre možnosti, da postanemo ena močnejših proizvodnih enot v okviru skupine. Imamo potenciale, znanje in dosegamo ustrezne stroške proizvodnje, so pa še velike rezerve na področju produktivnosti.«
A. Č.
Linija za izdelavo lamel -nov razvojni in izdelovalni dosežek Strojev
Na dnevu odprtih vrat, ki so ga v podjetju konec januarja pripravili za družinske člane in prijatelje sodelavcev, je največ pogledov in zanimanja obiskovalcev pritegnila linija za izdelavo lamel za avtomatske in navadne avtomobilske menjalnike, prav tako pa je bil z izdelkom zelo zadovoljen tudi naročnik - podjetje Dynax.
Linija, ki bo obratovala v kitajskem Šanghaju, je druga v sklopu naročila od podjetja Dynax iz lanskega leta. Prva je bila odpremljena decembra lani in bo konec marca že obratovala na Japonskem, v mestu Chitose. V primerjavi s podobno tehnološko linijo, izdelano pred leti za istega kupca, je linija izboljšana in še z več lastnega razvoja ter proizvodnje.
Kot je povedal vodja projekta in v času projekta tudi vodja razvoja Zdravko Kumer, linijo sestavljajo visokoproduktivna stiskalnica, dvojni odvijalec, dvojni ravnalec, dvižna miza za tračno zanko, podajalec, sistem za hitro menjavo orodja ter škarje za razrez odpadnega materiala. Visokoproduktivna mehanska stiskalnica s silo 600 ton (6000 kN) zmore do 130 udarcev na minuto. Težka je 70 ton. Menjava orodja je avtomatska z dvema vozičkoma, potisno napravo in avtomatskim vpenjanjem orodja v stiskalnico. Miza je velika 2400 x 1600 mm. Stiskalnica je dinamično uravnotežena in postavljena na vzmetnih podlogah z amortizerji. Pri konstruiranju so upoštevali tudi način
Kronologija izdelave stiskalnic na Ravnah
1965: izdelana prva stiskalnica (za SIP Šempeter) 1970-1971: sodelovanje z nemškim podjetjem Weingarten
1971: prva stiskalnica za izvoz (Audi, Nemčija) 1972-1977: več sto stiskalnic za Sovjetsko zvezo 1977: prva stiskalnica za Revoz Novo mesto 1980-1981: več kot petdeset stiskalnic za Crveno zastavo
1983-1987: stiskalnice za Romunijo in Sovjetsko zvezo 1984:	prva stiskalnica za Združene države
Amerike
1988: prva stiskalnica za kupca v Nemčiji, pozneje še pet podobnih
1989: dve liniji stiskalnic za ZDA
1990-2004: več kot šestdeset velikih stiskalnic za
ZDA, Kanado in Mehiko
1990-2004: več kot sedemdeset velikih in malih stiskalnic za evropske kupce 2003: začetek trženja v Iranu in pridobitev prvih naročil _____________________________________________
transporta, saj so glavni deli stiskalnice kakor tudi ostalih strojev zasnovani tako, da jih je mogoče
prevažati v standardnih kontejnerjih.
Naročilo so v podjetju dobili v začetku lanskega poletja. Zaradi kratkega dobavnega roka in posebnih zahtev kupca so se, čeprav so sprva računali tudi na poddobavitelje, konstruiranja in izdelave linije v celoti lotili v Strojih kar sami. Kupec je dostavil le podajalec in orodje za testiranje, avtomatski odvijalec so izdelali delno po dokumentaciji prejšnjega dobavitelja, vse druge komponente pa so v Strojih razvili in proizvedli sami, vključno z elektro in s programsko opremo. Med testiranjem se je odlično izkazal tudi t. i. dvojni ravnalec ali stroj za ravnanje pločevine, ki so ga v celoti na novo razvili na Ravnah. Predstavniki kupca so z velikim zadovoljstvom izmerili popolno ravnost materiala na izhodu (vrednost 0).
"Linija je bila razvojno in izdelovalno zelo zahteven projekt,"
je dejal novi tehnični direktor Strojev in poudaril, da so z njim odprli novo področje razvoja in izdelave strojev, za katerega v podjetju doslej niso bili specializirani. Zaradi uspešno zaključenega projekta (druga linija bo na Kitajskem zaradi dolgotrajnega transporta, montaže in usposabljanja uporabnikov sicer začela obratovati šele maja) pa so na obzorju že nova naročila, med njimi znova za to azijsko državo. "Projekta za Dynax Chitose in Šanghaj sta bila ena zahtevnejših, a smo ju uspešno izpeljali. Želimo si, da bi bilo podobnih naročil še več. V imenu vodstva družbe sc zahvaljujem vsem zaposlenim, ki so si zelo prizadevali za dobro izvedbo projekta," je pogovor sklenil diplomirani inženir strojništva Zdravko Kumer.
A. Č.
Foto: Danilo Golob
Intervencije PGE Gasilskega zavoda Ravne v februarju
9. februarja letos je ob 17.19 zagorelo pod strojem IBS za razrez materiala v valjarni.
26. in 27. februarja pa so gasilci, po vklopu javljalca požara, pregledali prostore upravne zgradbe Metala Ravne.
Pripadniki PGE so intervenirali tudi 21. februarja, ko se je na Dobrijah zgodila prometna nesreča.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
Nova ravnalna stiskalnica v Nožih
V podjetju Noži od začetka letošnjega leta obratuje nov hidravlični ravnalni stroj AEM3 srl, ki so ga kupili v Italiji.
»Z novo stiskalnico ravnamo večje t. i. sekirostroj nože in obraboobstojnc plošče za valjarsko industrijo, dolge do tri in široke do poldrugega metra ter težke do tisoč kilogramov,« je povedal Rado Polenik, vodja A-linije.
Moč stiskalnice je 300 ton, ravnanje plošč pa poteka v surovem (pred mehansko obdelavo) in kaljenem stanju (material je namreč dvokomponenten). Da se obdelovanec lažje vda in da
Stara ravnalna	stiskalnica	je v
podjetju obratovala tri leta.
Za rokovanje z novim ravnalnim strojem zadošča en delavec, delo pa je fizično manj naporno kot prej.
ne poči, ga ravnajo segretega. Nova stiskalnica je zelo olajšala delo zaposlenim, saj stroj omogoča tudi manipulacijo s ploščami, zato je fizično delo manj naporno.
Novi stiskalni stroj je zamenjal staro ekscentrično stiskalnico, izdelano v Ruhrmannu. Ta sicer v obratu še stoji, a jo bodo kmalu odstranili, saj sojo dobili le na posodo od enega od kupcev obraboobstojnih plošč.
Damjan Merkač, ki streže novi stiskalnici, je z njo v primerjavi s staro zelo zadovoljen. »Zdaj je seveda veliko bolje, zlasti glede fizičnega dela. Prej sva bila za rokovanje s stiskalnico potrebna dva, sedaj zadošča eden. Način ravnanja pa je podoben, le da je stari stroj udaril, novi pa ploščo stisne.«
Ravnalni stroj je le ena od letošnjih naložb v Nožih, sledili pa mu bodo še CNC-stružnica, vrtalno-rezkalni center, žaga in vakuumska peč.
A.Č.
Osem veleslalomskih odličij in ekipno drugo mesto Sistemske tehnike
5^\ SISTEMSKA TEHNIKA d.o.o.
ShIvIMORA VEKTOR
Ekipa Sistemske tehnike je na letošnjih zimskih športnih igrah skupine Viator & Vektor dokazala, da smo Korošci dobri smučarji.	(Foto:	arhiv	Sistemske	tehnike)
S tretjih zimskošportnih iger skupine Viator & Vektor, ki so potekale 19. februarja na Starem vrhu nad Škofjo Loko, se je triintrideset udeležencev iz Sistemske tehnike vrnilo zelo zadovoljnih. Kako tudi ne bi bili, ko pa so slavili v petih od desetih tekmovalnih kategorij, ekipno pa v veleslalomu med sedmimi ekipami zasedli drugo mesto.
V svojih starostnih kategorijah so bili najhitrejši: Jan Pisar (dečki do 15 let), Tjaša Potočnik (dekleta nad 15 let), Ines Rahten (ženske nad 30 let), Bojan Potočnik (moški od 30 do 40 let) in Ivan Zagernik (moški nad 50 let). Na drugo in tretje mesto sta se v kategoriji moških, starih od 40 do 50 let, uvrstila Robert Erat in Darko Lampret, medtem ko je Rajko Sušel osvojil srebrno odličje med najstarejšimi tekmovalci.
Okoli dvesto tekmovalcev (zaposlenih in njihovih družinskih članov) iz družb, povezanih v skupino Viator & Vektor, je preživelo lep zimski dan. Prireditelji iz družbe Viator & Vektor so se zelo potrudili, da je vse potekalo, kot je treba. Udeleženci pa se zahvaljujejo tudi vodstvu Sistemske tehnike, da je omogočilo avtobusni prevoz, in sindikatu SKEI za malico. Sodelavcu, ki se je po tekmi med smučanjem poškodoval, pa želijo čimprejšnje okrevanje.
A. Č.
Četrto mesto za Korošce
Na državnem prvenstvu SKEI Slovenije, ki je bilo 11. februarja na Rogli, je ekipa Območne organizacije SKEI Koroške dosegla skupno 4. mesto v veleslalomu in smučarskih tekih.
A. Č.
Društvo kadrovskih delavcev Koroške je ponovno oživelo
Konec lanskega leta je bil občni zbor članov Društva kadrovskih delavcev Koroške, v januarju pa smo obnovili vrste in pripravili okvirni načrt dela.
V prihodnje se bomo posvetili velikemu projektu UČEČE SE PODJETJE, sistemu, ki omogoča doseganje, spremljanje in merjenje boljših rezultatov. Projekt še posebej poudarja pomembnost zaposlenih in njihovo vpetost v poslovanje.
Ker je projekt zelo zanimiv in imajo nekatera koroška podjetja z njim že izkušnje, vabimo vse zainteresirane, da se Društvu kadrovskih delavcev Koroške pridružijo.
Za društvo:
Milena Gartner-Delopst, spec. psih. svet.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ALPSKO SMUČANJE. Kranjskogorčan Jure Košir je zmagal na letošnjem FIS slalomu, ki so ga na smučišču Poseka na Ravnah 6. februarja imenitno izpeljali delavci ASK Fužinar pod pokroviteljstvom domače občine. Tokrat je nastopilo kar 138 smučarjev iz 18 držav, med njimi skoraj celotna slovenska A-reprezentanca. Drugo mesto je osvojil smučar mariborskega Branika Mitja Dragšič, ki je za Koširjem zaostal 32 stotink sekunde, tretji pa je bil Hrvat Ivica Kostelič. Od smučarjev, ki so sodili med favorite, sta že v prvi vožnji odstopila Črnjan Mitja Kunc in Mariborčan Drago Grubelnik. Od smučarjev koroških klubov je bil najbolje uvrščen Slovenjgradčan Grega Brajovič na 20. mestu. Vuzeničan Luka Zajčje bil 24., Črnjan Bojan Trost pa 30.
Na smučišču v Čermošnjicah sta bili tekmi za pokal Hervis za dečke in deklice. Od Fužinarjevih smučarjev se je najbolje uvrstil Anže Zavolovšek, ki je bil šesti v veleslalomu in 12. v slalomu. Matjaž Plešivčnik je osvojil v veleslalomu 15., drugi dan v slalomu pa 9. mesto. Jure Fesel je bil 16. v slalomu. Zavolovšek in Fesel sta se kasneje izkazala na veleslalomski regijski tekmi v Črni, kjer sta v skupini mlajših dečkov osvojila: Zavolovšek drugo in Fesel osmo mesto. Nika Puc je bila med starejšimi deklicami uvrščena na 9. mesto.
Na tekmah pokala vzhodne regije Slovenije za cicibane in cicibanke, na smučiščih v Črni, na Peci in na Ravnah, so se med najboljših dvajset uvrščali naslednji Fužinarjevi upi: Luka Potočnik, Jon Lihtineger, Tina Gradišnik, Tina Zmagaj in Nuša Dretnik.
PLAVANJE. Plavalci ravenskega kluba se vse bolj prebijajo v ospredje slovenskega plavalnega športa. To so potrdili tudi na državnem prvenstvu v Celju, kjer so od 5. do 8. februarja v konkurenci 375 plavalcev iz vseh slovenskih klubov osvojili skupno kar 51 medalj. Od tega so jih 12 prejeli v absolutni kategoriji, 15 pri mladincih in 24 pri kadetih. Med sedemnajstimi Fužinarjevimi plavalci in plavalkami so bili v absolutni članski kategoriji najuspešnejši Vita Sonjak, Damir Dugonjič in Žana Prislan. Sonjakova je z zmago na 100 m prsno pripravila presenečenje prvenstva, saj je ugnala evropsko mladinsko prvakinjo Radoveljčanko Anjo Klinar. Poleg tega se je še petkrat uvrščala med najboljše tri med članicami. Dugonjič in Prislanova sta se utrdila v članskem vrhu, saj sta po trikrat stala na stopničkah za zmagovalce. Uspeh varovancev in varovank trenerja Matije Medveška so dopolnile še vse tri štafete deklet Fužinarja, ki so se uvrščale na druga mesta za Radoveljčankami. V mladinski konkurenci je Sonjakova osvojila pet naslovov državne prvakinje, Damir Dugonjič štiri, medtem ko seje Adja Pečnik kar šestkrat uvrstila med najboljše tri plavalke. Pri kadetih sta Lea Kos in Martin Paradiž po dvakrat postala državna prvaka, po eno zlato medaljo pa sta si priplavala Gabrijela Golob in Toni Pori. Med najboljše
tri so se uvrščali še David Kačič, Anja Novak in Tjaša Erjavec. V štafetnem plavanju so kadetinje Fužinaija prepričljivo zmagovale v vseh treh nastopih.
Od 18. do 20. februarja je v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju potekalo ekipno in posamično državno prvenstvo za dečke in deklice. Mladi plavalci Fužinarja so dosegli nov imeniten uspeh, saj so presenetljivo premagali favorizirane domače plavalce Merita Triglava v končnem seštevku za 44 točk. Ekipno tretje mesto je pripadlo plavalcem Branika Maribor. V posamičnih nastopih so si plavalci ravenskega kluba priplavali kar 37 medalj (21 zlatih, 12 srebrnih in 4 bronaste). Najboljši plavalki tekmovanja sta bili Ravenčanki Tamara Miler in Mojca Škratek, ki sta osvojili po šest naslovov državnih prvakinj. Poleg tega sta obe še po trikrat stopili na najvišjo stopničko skupaj s sotekmovalkami v štafetah. Pri fantih si je štiri naslove državnega prvaka priplaval Aron Horvath, ki je bil še dvakrat drugi, dvakrat pa je bil najboljši tudi Rok Sagmeister, ki je osvojil še štiri srebrne medalje. Med najboljše tri so se uvrščali še: Tjaša Oder, Teja Pešl, Taja Pečnik in Teja Lekše pri deklicah ter Luka Topler, Sašo Gerga in Alan Godec pri dečkih.
NAMIZNI TENIS. Igralka Fužinarja Polona Župane je na prvenstvu vzhodne regije za kadetinje na Muti zmagala v igri posameznic ter skupaj v dvojicah s Katjo Šapek in v mešanih dvojicah z Žibretom iz Murske Sobote. Med posameznicami seje Katja Šapek uvrstila na 3. do 4. mesto (prav tako v paru s Poročnikom z Mute), Darja Gerold je bila 5. do 8. Ravenčanka Manca Fajmut, ki je zmagala med kadetinjami na Jaklovem memorialu v Ljubljani, je na prvem letošnjem kadetskem TOP turnirju na Jesenicah prepričljivo osvojila 1. mesto pred Kristino Fatorič iz Arrigonija iz Izole. Tretja je bila Metka Zupančič z Mute, druga Fužinarjeva igralka Župančeva pa četrta. V drugi skupini je zmagala Katja Šapek, kije presenetila teden dni pozneje na drugem odprtem turnirju za mlajše kadetinje v Vrtojbi, kjer je osvojila 1. mesto. Manca Fajmut je 27. februaija še enkrat potrdila svojo nadarjenost, saj je na 3. odprtem turniiju mladink v Ljubljani osvojila odlično 2. mesto. Zmagala je Katja Tomažič iz Radelj.
ATLETIKA. V februarju seje na Dunaju in v Linzu v Avstriji odvijalo dvoransko prvenstvo Slovenije, na katerem so nastopili tudi tekmovalci KAK Ravne. Na Dunaju je Nežka Pori zmagala med mladinkami v teku na 3000 m z novim osebnim rekordom 10:15,78. Andraž Nabernik je bil med člani tretji na 800 m, Peter Harnold pa deveti v teku na 3000 m. V Linzu so atleti ravenskega kluba v mladinski konkurenci dosegli naslednja mesta: v teku na 1500 m: 3. Nežka Pori, 6. Tim Petrič in 7. Gašper Kogelnik; v teku na 400 m: 5. Nina Močivnik in 9. mesto Tomaž Podvratnik. Na državnem mladinskem prvenstvu, 26. februarja v Novi Gorici, je Nika Dolar osvojila 2. mesto v troskoku.
ŠAH. Na drugem letošnjem turnirju za odprto prvenstvo Koroške v pospešenem šahu je v Slovenj Gradcu med 36 igralci zmagal Zdravko Burjak iz Črne, ki je zbral 6 točk. Pol točke manj je na drugem mestu osvojil Tone Mrakič z Mute. Po pet točk so od 3. do 5. mesta osvojili: Vlado Turičnik (Fužinar Hapro), Milan Matko (Velenje) in Ivan Harnik (Muta).
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA
V JANUARJU
Konec januarja 2005 je v ravenskem delu koncema Slovenska industrija jekla delalo 1.380 zaposlenih. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31. 1. 2005 zaposlenih 1.036 oseb.
DRUŽBA	ŠTEVILO	ZAPOSLENIH
METAL	950
ŠERPA	131
STO	2
NOŽI	194
ZIP CENTER	103
PETROL ENERGETIKA	114
RAVNE	75
ŠTORE	39
STYRIA VZMETI	167
TRANSKOR	47
T. K. RAVNE	5
GASILSKI ZAVOD	14
EUREST	43
SISTEMSKA TEHNIKA	319
STROJI	132
Akers VALJI	76
OPREMA	119
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
V družbah Slovenske industrije jekla so januaija sklenili 9 delovnih razmerij: 5 za določen čas v Metalu, 3 za določen čas v Šerpi in 1 za nedoločen čas (s poskusno dobo) v Nožih.
Poročilo iz drugih družb: v Strojih so za določen čas zaposlili 5 delavcev, v Sistemski tehniki pa 2.
Prekinitve delovnega razmerja
V železarskih družbah so zabeležili naslednje prekinitve: 2 v Šerpi (upokojitev in sporazumno prenehanje delovnega razmerja) ter 1 v ZIP centru (potek zaposlitve za določen čas).
Spremembe v drugih družbah: v Sistemski tehniki je zaposlitev za določen čas potekla 5 sodelavcem, v Strojih pa 4, medtem ko je v družbi Styria Vzmeti delovno razmerje prekinil en delavec.
Po podatkih Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
TONI
PEČOVNIK
Toni Pečovnik je bil naš dolgoletni sodelavec in zvest prijatelj. Od njega smo se poslovili 23. februarja na pokopališču Barbara.
Toni se je 15. aprila 1979 zaposlil v takratnem tozdu Energija kot ključavničar za enostavna dela. Še istega leta seje specializiral za kleparska dela, 1. maja 1987 pa seje zaposlil kot strojnik kotlarne in to delo preudarno ter vestno opravljal, dokler ga zahrbtna bolezen ni prisilila, daje odšel v bolniški stalež.
Slovo je vedno boleče, še zlasti, če je dokončno. Če se moramo za zmeraj posloviti od človeka, ki nam je dolga leta stal ob strani kot nepogrešljivi sodelavec in zvest prijatelj, je tako slovo še posebej grenko.
V petindvajsetih letih dela, ki ga je Toni posvetil našemu podjetju, je nesebično pomagal vsakomur izmed nas. Kdo med nami ga ni vprašal za nasvet, kdo se mu ni potožil? Znal je pozorno prisluhniti in za vsakogar je našel razumevanje. Odlikoval pa seje tudi po konkretnih predlogih za izboljšanje poslovanja podjetja in prispeval k prijetnejšemu delovnemu vzdušju v naši hiši. Vsi tisti, ki nas je štel med svoje prijatelje, smo mu lahko popolnoma zaupali. V tem času, ko je bil del našega kolektiva, nam je nazorno pokazal, kakšno je polno življenje: to je življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za druge.
Kot človek je bil neomajno zvest svojemu podjetju, pri tem ni izgubil zanesljivega občutka za objektivnost in realnost. Zaradi svojih plemenitih značajskih potez si je pridobil velik krog zvestih prijateljev in sodelavcev.
Tonije imel topel dom, ki gaje potreboval, ženo, ki gaje razumela, in otroka, ki sta ga spoštovala.
Zavedamo se, da bo težko zapolniti vrzel, ki je ob Tonijevem odhodu nastala v našem podjetju, še veliko težja pa bo ta izguba za družino, sorodnike in prijatelje.
Kolektiv Petrol Energetike
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof.
Objavljene fotografije so prispevali: Danilo Golob, arhiv družb Sistemska tehnika ter Petrol Energetika in uredništvo. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-metal.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
študijska knjižnica
INFORMATIVNI F I PER
INFORMATIVNI fužinar
NAGRADNA KRIŽANKA št. 110
Nagradna križanka št 109 - rešitev vodoravno:
KARANTANIJA, RADIOAMATER, OR, MK, IVANA, METEOR, ARS, RETA, Dl, STO, AKRANES, TONE, EN, AKI, RL, KATAR, OL, AM, ROA, OKNA, ŽUPAN, TAROK, ANAN, TRIM.
Žreb je odločil, da nagrade družbe Sistemska tehnika prejmejo:	MATEJ	PRAZNIK, SŽ-
Oprema Ravne, d. o. o. (brezrokavnik), SIMONA GAŠPER, SŽ-Oprema Ravne, d. o. o. (majico)
658(497.12)(085.3)
in ANITA I ČESTITAIV Nagradi
svoje podatki 2005 na nasl Informativne^
Koroškem. Z 3009144,3 rešitve fotokc,
sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
COBISS O
GEOME-
TRIJSKO
TELO
ANIMI-
RAN
FILM
DREVO-
RED
REKA V BOSNI
IF
VINKO
ANDREJC
IZBRANA
DRUŽBA
NEKD,
1TALIJ.
DEN.
ENOTA
RUSKI
BIOKE-
MIK
ALEKSEJ
LOJZE
NAGLIČ
ŽEBELJ, KI DRŽI
KOLO NA OSI
PEVKA
ŠVAJGER
KRAŠKA
POKRA-
JINA
DVOGR-
BA
KAMELA
B
PRAVLJI-
ČNO
BITJE
ZVEZA
DRŽAV
ZAČETNA
ČRKA
IMENA
BOLGAR-
SKA
KRALJ.
DINASTIJA
KOZJE
USNJE
H
—naST™
RAZCLF,-
SLO.
VI RO LOG MIHA
IZRAEL-
SKI
POLITIK
MOŠE
TANTAL
VRSTA
SOCVE-
TJA
GLAVNI
ŠTEVNIK
OTOK V PRESPAN. JEZERU
POKRAJINA NA HRVAŠKEM
OŽJI
SORODNIK
RDEČI
KRIŽ
DELI
OBLEKE
ITALU. MESTO V PIEMONTU
SAMEC
DOM.
ŽIVALI
IZPAD,
IZGRED
RAZDAIJA
MED
SKRAJNIMA
TOČKAMA
ŽENSKO
IME
PREDUJEM
SODNIK
B
ARIIEOI. NAJDIŠ. V GVATEMALI
ROŽENE PLOŠČICE PRI KITIH
BREZ*
ALKOII.
PIJAČA
OSJE
GNEZDO
R
3. IN I. VOKAL
ZVONKO
ARNOLD
KRILO
RIMSKO
LEGIJO
ŽUŽELKA, KI PIČI
SPOR I NI KLUB IZ CELOVCA
HUDA
BOLEZEN
K
NATRIJ
KRAJEVNA
SKUPNOST
20. IN 16. ČRKA
JESEN-
SKA
GOBA
VOJAŠKI
ODDELEK
NA
POHODU
PERU-
NIKA
IKO
ŠPANSKI POLITIK JAVI ER
Med reševalce tokratne križanke bo žreb razdelil praktične nagrade.
Družba Stroji poklanja SLOVENSKI KOLEDAR (to je več kot le planer, saj vsebuje tudi datumski pregled dogodkov iz naše zgodovine v besedi in fotografiji); v podjetju IKD bodo izžrebancu podarili USNJEN MOŠKI PAS iz lastne proizvodnje; Zavarovalnica Triglav pa je prispevala družinski KOMPLET ROKAVIC - PRIJEMALK za vročo posodo.
IME IN PRIIMEK:...............................................................................
PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:..........................................................
KOROŠKO OSREDNJO KNJIŽNICO R0VNE