Poitnina plačana v gotovini.	^JPo»ctonaJlz^a£^^J	Posamezna	Številka	Din	11'-1
štev. 1	Maribor,	1.	mala	1937.	Lelo	II.
MEOOVISM OST
Izhaja tedensko — Velja po pošti do- Tednik Za VSa javna Uredništvo in uprava: Maribor, Ulica ptavljen: na mesec Din 6.—, za tujino	vnra8o«lo	°ktobra	4	—	Tel. 26-16 — Rač. pošt.
na mesec Din 10.— —« Oglasi po tarifi	vprašanja	hran. 17.160 — Rokopisov ne vračamo
2e pol leta izhaja v Mariboru »Neodvisnost« list za vsa javna vprašanja. V slovenski javnosti je novi list našel velik odziv, vendar so gotovi ljudje namenoma zanesli med ljudstvo različne sodbe in vesti. Ker je potrebno razčiščenje, je uredništvo izdalo to posebno izdajo.
Potreba po neodvisnem slovenskem tisku.
Kakor vse naše javno življenje je strankarstvo zastrupilo tudi naš tisk. Največja nesreča za slovensko ljudstvo je, da ima v zakupu javno mnenje peščica slovenskih političnih in kapitalističnih mogočnežev. V tem pogledu vlada v Sloveniji nezaslišna diktatura javnega mnenja, ki si jo delita skupini klerikalnega in liberalnega tiskovnega koncerna. Oba omenjena koncerna izdajata vsak svoj dnevnik in kot priveske razne popoldanske in večerne izdaje in tednike, ki služijo vsi istemu namenu: obdržati slovenskega bravca v svojih političnih vajetih.
'lisk ie ena izmed velikih sil, ki kujejo človeštvu usodo in njegova naloga je, da pozitivno sodeluje pri gradnji človeške družbe. Svojo veliko nalogo pa more vršiti le tedaj, če je izraz volje in hotenja svojih bravcev, ne pa le orožje te ali one politične skupine ali stranke za uveljavljenje politične moči. Krizo po neodvisnem tisku je čutilo slovensko ljudstvo že več let.
Slovenci nismo imeli lista, ki bi bil nestrankarski glasnik vse slovenske skupnosti, ki bi bil nepristranski poročevalec in bi upošteval le skupne koristi vsega slovenskega naroda. Nismo imeli lista, ki bi nas objektivno obveščal o našem gospodarskem in političnem položaju, o našem kulturnem življenju, ki bi stvarno obravnaval vse sodobne socialne probleme, ki bi se načrtno lotil nacionalnega vprašanja, ljudske vzgoje, komunalne politike in ki bi se trudil, da postane iskrena vez med mestom in deželo, med vsemi stanovi, ki pripadajo naši slovenski skupnosti. Nismo imeli močnega slovenskega tiska, ki bi bil ustvarjajoča sila, poklicana, da vzgaja in pomaga graditi našo skupnost, da pomaga delovnemu človeku v boju za pravico in poštenje.
„Neodvisnost“ - zrcalo in kovalo slov. skupnosti.
»Neodvisnost« je prevzela težko nalogo, da postane neodvisen poročevalec in sodelavec v našem javnem življenju. »Neodvisnost« so rodile naše politične, gospodarske, socialne in kulturne razmere.
»Da smo tudi mi Slovani, da slovensk' je Korotan, narod naš dokaze hrani, jezik naš in duh in stan...«	Toman
Zato je »Neodvisnost« resnično zrcalo teh razmer in iz njih izvirajočih ljudskih potreb. Je pa »Neodvisnost« tudi kovalo naših zahtev in kovalo slovenske skupnosti ter se je srečala na skupni poti z vsemi tistimi, ki so spoznali skupnost interesov slovenkih delovnih množic, ki kličejo po uresničenju naših najnaravnejših življenjskih zahtev. Vse te sile pa bo »Neodvisnost« neodvisno podpirala.
Majniška in krfska deklaracija.
Politični predstavniki slovenske klerikalne in liberalne stranke, združeni s Hrvati v »Jugoslovanskem klubu«, so se 30. maja 1917. s takoimenovano majniško deklaracijo izjavili za združitev Srbov, Slovencev in Hrvatov v samostojno državno telo pod žezlom habs-burško-Iotarinške dinastije.
Slovenski, hrvaški in srbski emigranti pa so se 20. julija 1917 skupno s srbsko vlado izrekli v krfski deklaraciji za samostojno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki naj bo urejena ustavno, demokratično in parlamentarno pod žezlom Karadžordževičev. Izrekli so se za ustavotvorno skupščino, ki naj izdela ustavo, katera mora biti sprejeta s kvalificirano večino.
Izvirni greh pa je bil storjen z vidovdansko ustavo, ki je bila sprejeta z navadno večino, namesto s kvalificirano, kakor je to izrecno določala krfska deklaracija. Od 419 poslancev je namreč zanjo glasovalo le 223 poslancev, med tem ko so glasovali drugi deloma proti, deloma pa so se odrcMr^rhtsortmjtt-. -UstrrvTr je bila sprejeta brez večine Hrvatov in Slovencev.
Slovenski politični predstavniki so se Vsa leta po sprejetju vidovdanske ustave udinjali beograjski hegemoniji (nadvladi). Drugače je bilo s Hrvati, ki so se dosledno upirali narodnemu, političnemu in gospodarskemu izkoriščanju. Tako je beograjska čaršija (finančna in politična gospoda) do 6. januarja 1929. izigravala naše ljudstvo, da se je vpreglo v jarem sedaj ene, sedaj druge politične stranke. V tem je tudi izvor naravnost zločinske politične demora-lizacije slovenskega delovnega ljudstva.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo se združili v eno državo po načelu samoodločbe narodov. Toda to načelo se ni izigravalo nikjer tako spretno kakor pri nas, kjer smo se združili trije bratski narodi v skupno državo Jugoslavijo, kjer pa politični mogočneži izkoriščajo svojo oblast v škodo srbskega, hrvaškega in slovenskega naroda.
Po Jevtičevi pogubi naša državna politika ni šla v pričakovano smer. Namesto, da bi prevzela krmilo države v svoje roke zmagovita opozicija, je prevzela krmilo druga garnitura radikalov, ki sta ji priskočila na pomoč dr. Korošec in dr. Spaho.
Kaj hoče slovensko ljudstvo?
Vse slovensko delovno ljudstvo trpi pod pezo današnjih razmer. Slovenskega kmeta morijo visoka davčna bremena in nesorazmerje
»Slovenec sem, Slovenec čem ostati, rodila mene je slovenska mati...«	Narodna.
med cenami njegovih pridelkov in cenami tovarniških izdelkov. Slovenskega delavca nesramno izkoriščata tuji in domači kapital. Naš kmet in delavec nimata zakonite zaščite. Slovenska obrt je na tleh. Slovenski državni in privatni uslužbenci so katastrofalno prizadeti radi stalnega zniževanja prejemkov. Slovenska mladina izgublja svoje energije v brezposelnosti, je brez socialne zaščite in ne vidi pred seboj bodočnosti. Slovenska vas je obubožala, v slovenskih industrijskih revirjih je glad, v slovenskih mestih je draginja in brezposelnost. Izvor bede in propadanja kmetov, delavcev, obrtnikov in uradnikov pa je isti. Slovensko delovno ljudstvo ima skupnega sovražnika in skupen je njegov boj.
Slovensko ljudstvo se bori za narodno svobodo.
Zgodovinski razvoj je ustvaril slovensko skupnost, ki se je po svojih najboljših predstavnikih vedno zavedala svoje narodne samobitnosti, kar daje slovenskemu ljudstvu pravico do samostojnega življenja v kulturi, politiki in gospodarstvu.
Svetovna vojska je rešila marsikatero narodno vprašanje v Evropi in izven nje. Slovensko vprašanje pa je samo poslabšala. Pol-drug milijon Slovencev živi na sklenjenem ozemlju. Razdeljeni pa so na štiri države. Tretjina slovenskih rojakov živi izven Jugoslavije. Najbolj žalostno pa je to, da niti v lastni državi ne morejo živeti kot enakopraven južnoslovanski’na^od, ampak so v narodnem oziru izgubilir marsikaj. Slovenci nikoli ne morejo in ne smejo priznati kakšnega »jugoslovenskega naroda in jezika«, ki ju nikdar ni bilo in ju nikoli ne bo.
Slovensko ljudstvo priznava državno zvezo Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se ji naj pridružijo nekoč še bratje Bolgari, v kateri bodo Slovenci enakopraven del te južnoslovanske skupnosti. Slovensko delovno ljudstvo pa ne priznava »jugoslovenskega naroda in jezika«, ker bi to priznanje pomenilo slovensko narodno smrt in narodno smrt slovenskih rojakov onkraj Snežnika in Karavank. Zahteva slovenskega delovnega ljudstva je združitev v skupno politično enoto, ker mu bo le tako zagotovljen njegov kulturni in gospodarski napredek.
Slovensko meščanstvo, ki je doslej vodilo slovensko politiko, ni še nikoli postavilo na dnevni red slovenskega vprašanja tako, kakor bi bilo treba: jasno, odločno in za vse čase veljavno. Nasprotno je v politiki pri slovenskem vprašanju popuščalo, ga maličilo in celo zatajevalo. Slovenski kmet in delavec sta doslej v narodnem vprašanju ali pritrjevala meščanstvu, ali se zanjs nista zanimala, ker sta se izčrpavala v delu za skorjo kruha.
Slovensko delovno ljudstvo je danes izpregledalo. Hoče ohraniti svoj jezik in svojo kulturo. Hoče, da smo Slovenci na tem ozemlju združeni in kot narod enakopraven ud skupnosti južnoslovanskih
Demokracija temelji na javnosti, ker je posledica načela o svobodi in enakosti.	Masaryk:	Svetovna	revolucija.
narodov. Slovenski narod hoče imeti zajamčeno popolno narodno samobitnost, svoje ime, svojo zastavo, hoče svojo kulturo, svojo socialno in politično svobodo in neodvisnost.
Te zahteve postavlja slovensko delovno ljudstvo in ne bo od njih odnehalo.
Solidarno s srbskim in hrvaškim narodom.
Slovensko ljudsko gibanje ni naperjeno ne proti srbskemu in ne proti hrvaškemu narodu. Slovensko delovno ljudstvo se bori solidarno s srbskim in hrvaškim ljudstvom za odstranitev današnjih razmer. Bori se proti političnim izkoriščevalcem', ki tirajo vse tri jugoslovanske narode v propast in pogubo.
Slovensko ljudstvo se bori za gospodarsko osamosvojitev.
Gospodarske prilike Slovenije se temeljito razlikujejo od gospodarskih prilik ostalih pokrajin v državi. Slovenija je pretežno dežela majhne kmečke posesti in proletarijata. V industrializaciji in gospodarski osamosvojitvi vidi slovensko delovno ljudstvo rešitev svojega ogroženega gospodarstva in napredek Slovenije. Gospodarsko in finančno politiko vodijo politični strankarji vsa leta naše skupne države v pogubno škodo zlasti slovenske dežele.
Slovenile hrta. 8,2% vsepfa- firahiuuletva, njena
nitev pa znaša skoro 13% davčne obremenitve v vsej državi. K davčni obremenitvi pa moramo prišteti še socialna bremena, kf znašajo nad 120 milijonov dinarjev na leto ter banovinska in občinska davčna bremena, ki znašajo na leto okrog 200 milijonov dinarjev.
Slovenija plačuje za fiskalne in socialne obremenitve na leto skupno nad eno milijardo 300 milijonov dinarjev!!!
V državno blagajno se stekajo dohodki neposrednih davkov, monopolske uprave, carine, takse, trošarine, vozninske takse, monopol na petrolej in dohodki pošte, brzojava, telefona in Poštne hranilnice itd.
Za neposredne državne davke plača Slovenija na leto nad 213 milijonov dinarjev, to je 10% skupnih neposrednih davkov, ki znašajo na leto nad 2 milijardi 72 milijonov dinarjev. Od tega za zem-ljarino 30 milijonov, za zgradarino nad 15 milijonov, za pridobnino 29 milijonov, za rentnino 11 milijonov, za družbeni davek 13 milijonov, za uslužbenski davek nad 44 milijonov, za davek na poslovni promet nad 41 milijonov, za dolgovane davke pa 28 milijonov dinarjev.
Za monopolske izdelke (tobak, cigarete, smodke, cigaretni papir, vžigalice, sol) plača Slovenija na leto 191 milijonov dinarjev, to je 11,% obremenitve za vso državo. Cisti dobiček monopolske uprave tvori v naših državnih dohodkih celo večjo postavko kakor donos
Prava demokracija ne bo samo politična, pač pa tudi gospodarska in socialna.	Masaryk:	Svetovna	revolucija.
neposrednih davkov in znaša četrtino vseh državnih fiskalnih dohodkov. Cene monopolskih izdelkov znašajo namreč večkratni znesek resnične vrednosti dotičnega izdelka, to je produkcijskih stroškov. Razlika med produkcijskimi stroški monopolskih izdelkov in znatno višjo prodajno ceno pa je izrazito fiskalno breme, čeprav se tega v vsakdanjem življenju ne zavedamo.
Dohodki carine v Sloveniji znašajo okroglo 250 milijonov dinarjev na leto, to je okroglo 20% skupnih carinskih dohodkov vse države. Tudi to breme se prevali na ramena slovenskega ljudstva, ki mora drago plačevati razne industrijske izdelke.
Na taksah plača Slovenija na leto nad 103 milijone dinarjev, to je nad 11% skupnega donosa taks v državi. Z letošnjim povišanjem taks pa se bo odstotek tega bremena znatno zvišal.
Za trošarino na 20 raznih predmetov (sladkor, špirit, benzin, vino, pivo, žganje, kavo, kvas, riž itd.) plača Slovenija na leto 116 milijonov dinarjev, to je nad 13% celotne državne obremenitve na trošarinah.
Iz konkretnih številk je jasno razvidno, da plača Slovenija v skupno državno blagajno na leto nad 1 milijardo 300 milijonov dinarjev, dobi pa iz skupne državne blagajne za svoje potrebe 450 milijonov dinarjev. Iz državne blagajne je predvideno na leto za Slovenijo še okrog 350 milijonov izdatkov, ki pa se avtomatično porabijo za ministrstvo, _ za državne dolgove in za zunanje ministrstvo'. Številke nam'torej povedo, da ima država v finančnem pogledu od Slovenije velike koristi.
Slovensko ljudstvo upravičeno zahteva gospodarsko osamosvojitev in pravico do razpolaganja s svojimi denarnimi sredstvi. Te zahteve so izraz potreb slovenske dežele in njenega gospodarskega ustroja.
Poleg nujnih potreb vsakega posameznega slovenskega kraja, je nujna in neodložljiva potreba po novih železnicah, novih cestah, elektrifikaciji, po izgradnji vodovodov, regulaciji rek, melioracijah, pogozdovanju, po ureditvi hudournikov, po mostovih, po javnih poslopjih itd. itd. Izvršitev navedenih javnih del je pogoj za razvoj in napredek slovenskega gospodarstva, ki je zopet pogoj za blagostanje slovenskega ljudstva in slovenske dežele.
Slovensko ljudstvo zahteva politično svobodo in demokracijo.
Politična svoboda je pogoj za ljudsko gospodarstvo, za ljudsko politiko in ljudsko kulturo. V demokratično urejeni državi je regulator vsega javnega življenja ljudstvo samo. Kot izgovor za svojo nedemokratično politiko navajajo politični mogočneži nevarnost komunizma, ki ga vidijo povsod, kjer hoče ljudstvo uresničenje svojih
Sovražnik narodov in ljudstva ni ljubezen do naroda, pač pa šovinizem. Ljubezen do svojega naroda ne zahteva od nas, da ne ljubimo drugega naroda.	Masaryk:	Svetovna	revolucija.
zahtev in pravic. Dokler ne bodo izpolnjene zahteve slovenskega ljudstva, tako dolgo bo nezadovoljno. Med demokratično slovensko ljudstvo pa so se vrinili ljudje, ki oznanjajo rešitev v stanovski in avtoritativni ureditvi države, kar je le krinka in uvoz tujega fašizma, ki pomeni pravo državljansko vojsko, v kateri tlači in izkorišča privilegirana sita in oborožena manjšina lačno in goloroko večino, to je delovno ljudstvo.
Bistvo demokracije je v tem, da postane ljudstvo suvereno, kar se pravi: edini izvor vse oblasti, ki se izvršuje nad njim z njegovo voljo, da je vladano po svojih zastopnikih, ki pa ne smejo biti le nekakšni narodni reprezentanti (predstavniki), temveč pravi narodni branitelji, ki so dolžni ljudstvo braniti pred krivicami in ki morajo ljudstvu dati takšne postave, da bo lahko živelo od dela svojih rok in svoje glave.
Bistvo demokracije je: svoboda za vse In vsakega, ki hoče živeti od svojega dela, ki pa mora koristiti skupnosti. V nesvobodi ni mogoče rešiti nobenega vprašanja, ne narodnega, ne gospodarskega, ne političnega.
Zagotovilo politične svobode in demokracije pa vidi slovensko ljudstvo v tajnih, splošnih in proporčnih! volitvah za oba spola v vse zastope in ustanove, v svobodi tiska, govora, zborovanja in združevanja, v svobodni znanosti in umetnosti, v neodvisnosti sodstva in odpravi izrednih sodišč.
Stovengko-iJudstTP, ki se -brni za poštenje In pravico,strto vezi slovenskega klerikalizma in tiberalizma, ki iz strahu pred popolno pogubo iščeta izhoda in zaslombe v fašizmu. Kljub kričanju obeh o demokraciji je slovensko ljudstvo spoznalo, da je to le demagogija in zavajanje še v nadaljnjo slepoto.
Slovensko delovno ljudstvo hoče socialnost.
Slovenska skupnost je po veliki večini kmečko-delavska. Ta večina mora oblikovati na zunaj in znotraj vso slovensko družbo. Njej pripada vsa politična in gospodarska moč. Vendar Hoče slovensko ljudstvo tudi v okviru današnjega družabnega reda doseči čim povoljnejše življenjske pogoje. Slovensko delovno ljudstvo --kmetje, delavci, obrtniki in uradniki — zahteva, da državna uprava ščiti delovne sloje pred izkoriščanjem velekapitala. Hoče razdolži-tev in davčno olajšanje delovnih slojev in proporčno davčno obremenitev kapitala in veleposesti.
Slovensko delovno ljudstvo hoče popolno zavarovanje za brezposelnost, bolezen in starost. Nihče, k! živi od dela svojih rok in glave, naj ne ostane brez lastne krtvde prepuščen revščini. Vsak državljan mora imeti brezplačno vsaj najpotrebnejšo zdravstveno in pravno zaščito.
* * *
»Neodvisnost« je glasnica volje In hotenja, zahtev in potreb slovenskega ljudstva. Kdo izmed Slovencev ne priznava teh potreb in zahtev? Kdo izmed Slovencev ne vidi krivic, ki se gode slovenskemu narodu? Kdo izmed Slovencev je pripravljen zatajiti svoj jezik In
svojo mater? Kdo izmed Slovencev noče dobro sebi in svojim otrokom? Kdo izmed Slovencev ni za slogo in vzajemnost slovenskega naroda. Komu izmed Slovencev ni miar bratov in sester v zasužnjeni domovini?
Kdor izmed Slovencev je proti ljudskim zahtevam in potrebam, kdor ne vidi krivic, kdor je pripravljen zatajiti svoj jezik, kdor noče dobro svojim otrokom, komur niso mar bratje in sestre onstran naših državnih mej, ta ni Slovenec in ne more biti tudi Jugoslovan.
Kdor pa čuti s slovenskim ljudstvom, se bo brez oklevanja pridružil njegovemu slovenskemu gibanju, v katerem se složno in vzajemno bore slovenski delovni sloji na temeljih demokracije za boljšo bodočnost. Nobeden Slovenec ne sme biti izven gibanja slovenskega ljudstva in vsak, ki mu je mogoče, naj postane naročnik »Neodvisnosti«.
»Neodvisnost« se bori za neodvisnost slovenskega delovnega ljudstva v gospodarskem, političnem, kulturnem in socialnem življenju.
»Neodvisnost« nima skrivnih kapitalističnih fondov in je ne podpirajo politične stranke. Redno izhajanje so ji zagotovili njeni zvesti naročniki z rednim plačevanjem naročnine.
»Neodvisnost« bo ustregla želji svojih naročnikov in bo izhajala tedensko na osmih straneh ali dvakrat na teden na štirih straneh,
'• kafcor+hiteo bodo-^jeni naročrr'ki storili svojo^o&nosi ji rrM * dobili vsak vsaj še enega novega naročnika.
»Neodvisnost« izhaja vsak teden in velja po pošti dostavljena Din 6.— na mesec. Naročniki naj plačujejo naročnino v naprej, ker mora tudi uprava plačevati stroške tiska v naprej.
»Neodvisnost« sprejema oglase in male oglase po ceniku. Cela stran v oglasnem delu stane Din 2.600, plus davek Din 30.—, pol strani Din 1.300.—, plus davek Din 30.—, četrt strani Din 680.—, plus davek Din 15.—, osminka strani Din 340.—, plus davek Din 15.—, šestnajstinka strani Din 170.—, plus davek Din 8.—, dvaintride-setinka strani Din 85.—, plus davek Din 2.—. V tekstnem delu lista so gornje cene zvišane za 30%. — Petitna vrsta v malem oglasniku velja Din 10.—. — Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 21.—. — Za odgovor je priložiti Din 3.— v znamkah. — Popust: pri štirikratni objavi 10%, pri osemkratni 15%, pri dva-najstkratni 20%, pri šestnajstkratni 25%. — Oglas je plačljiv takoj po prejemu računa in dokazilnega izvoda.
Slovenski trgovci in obrtniki oglašujte v »Neodvisnosti«! »Neodvisnost« se bori za Vas, zato delajte Vi za njo!
Uredništvo in uprava »Neodvisnosti, Maribor, Ulica 10. oktobra št. 4.
Uradne ure od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Telefon 26-16.	Poštno	čekovni	račun	17.160.
Poverjeništva: Ljubljana, Kranj, Jesenice, Ptuj, Središče, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota, Slovenska Bistrica, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Celje, Šoštanj, Slovenjgradec, Prevalje, Hrastnik, Trbovlje, Brežice, Novo mesto, Krško, Radeče, Kamnik, Domžale
Slovenski razumniki in vsi, ki se zanimate za kulturna, gospodarska in politična vprašanja slovenske dežele, naročite takoj
»SODOBNOST«,
ki je edina slovenska, od vsake politične stranke popolnoma neodvisna revija.
»SODOBNOST«
izhaja že peto leto v posameznih zvezkih na mesec in stane na leto Din 120—. Plačujete jo tudi lahko polletno po Din 60.—, v šestih mesečnih obrokih po Din 20.— ali v mesečnih obrokih po Din 10.—. Za dijake na leto Din 90.—, za tujino Din 150.—. Posamezni zvezek stane Din 12.—.
Revijo urejuje Ferdo Kozak, izdaja in zalaga jo Slovenska književna zadruga, r. z. z o. z. v Ljubljani.
»SODOBNOST«
naročite z navadno dopisnico pri: Upravi »Sodobnosti«, Ljubljana, Breg št. 10/11. Čekovni račun Poštne hranilnice št. 10.937 ali pri Podružnici uprave »Sodobnosti«, Maribor, Ulica 10. oktobra štev. 4.
Telefon 26-16.
_____________Slovenske	tvrdke oglašujte v »Sodobnosti«!
Z namenom zgraditi zdravo sodobno kulturo je Slovenska književna zadruga v Ljubljani ustanovila letos lastno
Ki bo izdajala izvirna in pomembna dela domačih pisateljev in na ta način utrdila pot neodvisnemu sodobnemu slovenskemu ustvarjalcu in mislecu. Letos bosta izšli dve izvirni knjigi:
1. Miško Kranjec: Prostor na solncu, roman, ki prikazuje boj pisateljeve ožje domovine za boljše in srečnejše življenje. Novo slovensko delo ima trajno ceno po svoji literarni vrednosti. Knjiga obsega 320 strani in je moderno opremljena.
2. Milan Vidmar: Med Evropo in Ameriko, gospodarski in socialni potopis, s katerim je pisatelj posegel v današnji pereči gospodarski problem. Nova slovenska knjiga je absolutna subjektivna slika razmer in noče biti znanstvena, marveč je namenjena informaciji in pouku najširših plasti naroda. Knjiga obsega 320 strani in je odlično opremljena.
Naročnina za obe knjigi znaša skupno Din 198.—, ki jih lahko plačate tudi v devetih mesečnih obrokih po Din 22.—.
Popust. Naročniki revije »Sodobnosti« imajo popust: zanje znaša skupna naročnina Din 180.— ali v 9 mesečnih obrokih po Din 20. Obe knjigi naročite pri Založbi »Sodobnosti« (Slovenska književna zadruga), Ljubljana, Breg 10/11. Poštno čekovni račun št. 10.937 ali pri Podružnici založbe Maribor, Ulica 10. oktobra 4. Telefon 26-16.
Knjige založbe »Sodobnost« ne smejo manjkati v knjižnici nobenega slovenskega razumnika in ljubitelja knjig! Ne odlašajte z naročilom! Zahtevajte podrobni prospekt!
Izdaja konzorcij »Neodvisnost«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Ljudska tiskarna, predstavnik Josip Ošlak, ravnatelj v Mariboru.