/ f Lisi 16 i w \ . m v • lecaj r ^ - OS r\ 9 V I I f Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr za * ikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic v Ljubljani 21. aprila 1893. t» Politiški oddelek m ^ « vativni strani. V Avstriji imamo jako čudno prikazen, da je večina nemškega svetnega veleposestva liberalna, in to ne v dobrem zmislu te besede. Ravno tako bi bili češki veleposestniki se pridružili liberalnemu taboru, ako bi jih državno pravo ne bilo ob- Pustimo češko državno pravo. Kakor pripoveduje neki češki list, izrekel se je neki držalo na desni strani. Narodni oziri bi jim ne bili de- ff mladočeški poslanec, da bi mladočeški poslanci najbolj lali nobenih težav, ker lahko rečemo, da so se skoro vsi prav storili, ko bi popustili češko državno pravo in se čutili Nemce, ko je Avstrija dobila ustavo. Poleg tega je bolj zanimali za gospodarske in socijalne razmere češkega pa še češko državno pravo mnogo pripomoglo probudi naroda. Staročeški in nekateri konservativni listi so seveda češkega naroda. Imelo je nekako tak vpliv kakor Zjedi- t njena Slovenija. Tudi mi Slovenci se Zjedinjeni Sloveniji pali vsled tega po Mladočehih. Mi pa odkritosrčno riečemo, da so nas razveselile te besede mladočeškega zastopnika nismo nič približali ali vendar poganjanje zanjo ni ostalo in želimo, da bi se klic: „Popustimo češko državno brez sadu, kar je jako poživilo narodno zavest. pravo u vedno bolj razširil mej češkimi zastopniki. Le Za češko državno pi so se pa razmere dosti temu ne pritrjujemo, da naj bi češki poslanci se pečali premenile, od kar se je vpeljal dualizem in so zlasti leta z gospodarskimi in socljalnimi vprašanji, ker jim brez 1870. bile zavrnjene češke zahteve izražene v tako imenovanih fundamentalnih člankih. mnogih ozirih se naš list ni strinjal z Mladočehi, češkega državnega prava ostaje dovolj političnih vprašanj. Od začetka parlamentarne dobe, do dandanes se češki zastopniki bore za češko državno pravo, za to pravo posebno ker se je najbolj v začetku v njih vrstah po-so bili zapustili vse javne zastope. Palaokv,' Rieger in javljal neki liberalen veri ne baš prijazen duh. Posebno drugi najboljši možje češkega naroda porabili so najboljše niso duševne moči svoje v boji za to pravo, ali vse zastonj. Stvar se niti korak dalje ni pomaknila. bilo v osmem desetletji se Mladočehi v mnogih' ozirih dosti ločili od nemških liberalcev. Priznati jim moramo pa, da so prvi izpoznali, da boj za češko državno pravo ne rečemo, da bi državno pravo ne bilo koristno ne pelje do kacega uspeha. če je dr. Gregr se bil izrekel 9 precej esnice če tudi se ne sme tako doslovno vzeti za Čehe, ako se izvede in da je boj za to pravo bil po- da češko državno pravo ni vredno pipe tobaka, je v tem polnoma nßosnovan.^.Posebno v začetku ustavne dobe, ko še niso stvari bile tako uravnane in utrjene in so svoje državno T)ravo, tudi Le obžalovati moramo, da v tem oziru niso ostali pri Ogri in Hrvatje opirali na celo prav, da so se Čehi postavili na to stališče je bilo Tudi drugače ne bili obdržali veleposestnikov na svoji strani. Češka narodna zavest je še tedaj bila mej plemenitaši manj razvita, nego je dandanes. Za zgodovinsko pravo so svojem prvem načelu. Staročehov bi res ne bili tako l^hko vrgli, kakor so jih z državnim pravom, ali pripo mogli bi bili, da bi češka politika bila prišla v boljši tir. Njih"^ boljši talenti bi pa tudi bili prišli v zbor. Zaradi veleposestnikov se pa danes ni potrebno več sami niso se pa zanimali, ker je nekoliko v zvezi z njih stanov- oklepati državnega prava, ker veleposestniki skimi koristmi. Če tudi Čehi niso s svojim bojem za več za to pravo navdušeni in se je mej nje kolikor to zgodovinsko pravo dosegli kar so želeli, vendar boj za liko že zasejala narodna zavest.. Mladočehi so imeli že priliko prepričati se, da so vsi njih napori v državno to pravo ni bil popolnoma brez vse koristi. Pridobil za češko stranko konservativne veleposestnike, ki bi tako pravnem oziru bili le bob ob steno in posledica tega pre bili danes najbrž vsi v nemškem taboru. Zaradi svojega pričanja je, da se je jeden poslanec že izrekel, da bi po verskega prepričanja bi najbrž ne bili ostali na konser- pustili češko državno pravo. • • i \ • • •iti / I ; i 3 C n ; xy ^ ' V- Ta mož pa najbrž ni osamljen v mladočeškem la Te prometne razmere nas bor Gotovo jih več misli tako kakor on, pa si še ne mesto nekdaj toliko cvetoce železnorudne obFti, kater upajo povedati. Posebno se pa morajo prepričati, da brez je ptuja konkurenca, podpirana železnicah tudi nikdar ne dosežejo sodelovanja Nemcev, tega prava godki bodo prej ali slej Mladočehe prisilili Do naši južni železnici, do celega vničila, kakor se tudi na da ne bodo mesto naših mlinov vzlic res tratili vseh sil v boji za to pravo Če bodo hoteli ohra ugodnim vodnim silam našim ne more druga obrtnija, druge tovarne razviti. Ker so bili zaman vsi napori naše trgovinske zbor- niti zaupanje narodovo, ne bodo smeli vedno prazni pri-hajati z Dunaja. Da pa kaj dosežejo, zato bode pa treba nice, kaj res zdatnega doseči v tarifih pri južni železnici premeniti svojo politiko. ne bom jaz enakih prošenj ponavljal in vis. trgovinskega Po našem mnenji pa ni potrebno, da se češki po- ministerstva z enakimi prošnjami nadlegoval, slanci odpovedo vsem političnim vprašanjem in se bavijo ves trud brez uspeha, kakor to najbolje spričuje z gospodarskimi in socijalnimi. Ta pot bi zanje bila ni bila ljubljanska (Šiška) postaja državne Rudolfove tudi nevarna, pa tudi pametna ne. Dokler Cehe na Mo leznice sprejeta v peažno pogodbo, veljavno za progo Ljub- ravskem in v Šleziji pritiskajo Nemci, pač ne smejo češki Ijana-Divača zastopniki popustiti političnih vprašanj. Čehi naj večjo Le ena pot je mogoča nam dovesti boljših prometnih pozornost obračajo jezikovnim vprašanjem in se pri tem pogojev in odpraviti tolike krivice, kakoršne imamo sedaj vedno postavljajo na stališče sedanje ustave. Na ta način po južni železnici trpeti. Ta pot pa je, da se vis. vlada si bodo pridobili večje zaupanje na Dunaji in tudi narod posluži njej po koncesijski pogodbi, sklenjeni z južno ne bode toliko čutil premembe politike, ko bode videl, železnico m sicer po členu 55 zagotovljene pravice da s prejšnjo odločnostjo zagovarjajo pravice češkega na- preteku leta roda, če tudi vedno ne govore o češkem državnem pravu, železnico. 1895 odkupiti oziroma podržaviti južno Njih uspehi bi pa jim tako utrdili stališče, da bi jim ne mogli dosti škodovati kaki nasprotniki v deželi. v tem letu otvorila se bo ena proga novih lenjskih železnic, katerih važnost in korist bo še-le takrat w Ni pa potrebno, da bi se ta prevrat moral nakrat ge do celega pokazala, če bo nova dolenjska železnica se podržavljeno južno železnično izvršiti, bolje da se lepo polagoma, da prebivalstvo manj stekala v Ljubljano na zapazi Občinstvo se mora po časopisih polagoma pripra- progo. Glavno blago, katero bo imela dolenjska železnica viti za novo politiko. Dobro je pa tudi, da se Mladočehi prevaževati, je les in premog in oba ta pridelka imata drže dosedanje precej demokratske politike in se poganjajo je na jugu iskati kupcev. In če je južna železnica branila za občno volilno pravico. To bode jim le pridobivajo za- ge sprejeti celo državni kolodvor Rudolfove državne želez- upanje narodovo in pa naprednejših življev v Avstriji, nice v peažno pogodbo do Divače, še manj je upati, da bi Občna volilna pravica bi bila tudi Slovanom v korist. to dovolila za blago, prihajajoče z dolenjske železnice in če Za premembo mladočeške politike je pa posebno gem prav poučen, je vodstvo južne železnice to že dalo sedanji čas jako ugoden zbornici poslancev nobene kar naravnost razumeti. Nasledek temu pa bo, da bo iz večine in Mladočehi lahko postanejo nakrat važen faktor bogatih gozdov loško-potoških obilno lesno blago kakor v avstrijski politiki, ako se postavijo nekoliko bolj na doslej peljevalo se na vozeh do postaje Rakek, s tem stališče sedanje, ustave. Ako se poprimejo Mladočehi bolj pa odide velik zaslužek novi dolenjski železnici. narodne politike, se jim lahko še bolj približajo drugi Enako je glede premoga, kojega se obilno nahaja avstrijski Slovani in slovanska vzajemnost preide iz teo- na Dolenjskem osobito na Kočevskem, rije v prakso, in Slovani postanemo ves drugi faktor v zatira izvoz našega zagorskega Avstriji. Južna premoga m Češko državno pravo železnica pospešuje vvoz premoga fohnsdorfskega, ki vzlic petkratni daljavi pa s tem še ne bilo za ^o Ljubljane še dvojne tolike vožnine ne plačuje, kakor zmiraj odloženo. Ko bi jedenkrat se izvela narodna jed- domači premog zagorski. nakopravnost in se toliko oživela, da bi se na njej ne f Gotovo je Kranjska s svojimi velikimi premogovimi dalo več rušiti in preminjati, bi tudi nasprotje mej Nemci zakladi v Savski dolini in na Dolenjskem, osobito Ko in Čehi se ublažilo in bi tudi prvi izgubili vse dosedanje fievskem poklicana, da postane vir premogove dobave za pomisleke proti državnemu pravu. To bi še le bil pravi južne pokrajine, če bo južna železnica v lasti države. čas za to pravo, sedaj je pa bolje, ako se za nekx^>iiko časa popusti. Zaradi tega se Mladočehom tudi ne bode mogla očitati neznačajnost, ker politika se mora ravnati po razmerah. Kranjski deželni zbor je po želji in zahtevi vis. vlade prevzel garancijo za 4 odstotno obrestovanje prioritet dolenjske železnice, gotovo veliko breme in odgo- Južno železnico treba podržaviti. (Iz govora poslanca Fr. Povše-ta v drž. zboru dne 2. marca (Konec.) vornost, katero je pa prevzel le iz najživejšega prepričanja, da brez železnice dolenjska stran naše dežele ne more uiti popolnemu propadu in ubožanju. Da pa ne pride naša dežela v položaj, prevzeto dolžnost z velikimi Govornik je na dolgi vrsti izgledov pojasnil, kako plačili prenašati, treba skrbeti za to, da bo promet na krivične so tarife južne železnice za naše kraje. Potem pa novi dol. železnici povoljen, uspešen; to pa se sme tedaj nadaljeval: upati, ako bo že omenjeno glavno blago, les in premog 1 r Ir se po nizkih tarifih moglo prevaževati in v obilici poši-Ijati v južne kraje. V to pa je absolutno potrebno, da se bo prevaževalo blago ne-le po progi oskrbovani po državi, ampak tudi po nadaljni državi lastni progi od Ljubljane do Trsta. Nemčija Kaj bo z vojaško predlogo, o tem še vedno si vlada veliko. ni rečena zadnja beseda. Zadnji čas prizadeva si da bi pridobila katoliški centrum za predlogo. Govori da hoče nemški pri svojem posetu v Vatikanu na to pii Tudi naš kranjski deželni zbor vati, da bi glasoval za predlogo. Mo da bi vatikanski krogi prigovarjali katoliškemu centrum ^oče je, da se centrum da pr v svoji zadnji govoriti, a da si bo pa prej zagotovil gotove koncesij to sesiji soglasno sprejel resolucijo, v kateri prosi vis. vlado za podržavljenje južne železnice. Apelujem na visoko vlado, da v korist vsem deželam, katerim služi za promet južna železnica izvede podržavljenje južne železnice, znane po syojih dragih tarifih, pa važne za naše ljudsko blagostanje, za našo obrtnijo in poljedelstvo. pa tudi samo ob sebi umevno. Za slučaj, če bi centruma ne mogla vlada za se pridobiti, je sedaj gotovo, da se bo raz- pustila zbornica razpisale nove volitve Cesar odpotoval je dne 18 t m v Eim srebrni poroki italijanskega kralj Italija. V italijanski zbornici interpelovala sta posl. Visoko trgovinsko ministerstvo pa naj, dokler se Barzilai in Bovio zaradi razpusta občinskega sveta tržaškega. Minister vnanjih rečij, Brin, je odgovarjal rekoč, da je zadeva notranje politična upravna naredba avstrijske vlade, v katero ne esničijo od mene omenjeni pogoji, skrbi za to da bodo vlaki iz kamniške železnice, ki je v oskrbi državni, odhajali in dohajali na južni kolodvor, ne pa, da morajo se Italiji ni vmešavati. Da škilijo italijanski iredentisti v Trst, dokazuje ta predrzna interpelacija. Srbija. Česar se ni nadejala niti Srbija niti druge velevlasti evropske, to se je zgodilo v noči 13. in 14. t. m. popotniki izstopati na državnem kolodvoru v Spodnji Šiški, 161etni kralj Aleksander, ki je imel meseca avgusta 1. 1894. od koder imajo skoro pol ure hoda v mesto. Sklepam s prošnjo do Nj. eksel. gosp. trgovinskega ministra, da naj s podržavljenjem južne železnice dokaže, da naša državna železniška politika ne misli obtičati na pol pota, ampak do cela dognati in izpeljati načelo, da imajo vse železnice služiti državnim oziroma interesom iii Pi^isel je do sklepa, da je treba popolnega prevrata. Povabil še le polnoleten postati, proglasil se je to noč polnoletnega. Samovoljnost liberalne vlade privela je kralja do tega koraka. Kar so regenta Ristič in Belimarkovič in liberalno ministerstvo zadnji čas počenjali, to je pri kralji vzbujalo bojazen, da za-morejo postati za Srbijo osodepolni časi. Posvetoval se je torej s svojim bivšim odgojiteljem - dr. Dokičem, kaj bi bilo storiti, državljanov producentov, s tem pa občnemu blagru je dne 13. t. m. zvečer oba regenta in ministre sebi na države in njenih delujočih stanov. Politični pregled. Deželni zbori Ko se v ponedeljek snide še gališki dežt-lni zbor, bodo zborovali vsi deželni zbori sploh letošoj pomlad ki se snidejo v dvorci. obed, pri katerem jim je naznanil, da se proklamira za polnoletnega in da jih torej odstavlja. Osupnili so vsi in regenta sta se celo hotela braniti. A ko sta nepričakovano videla, da ima kralj stvar že dogovorjeno in celo že častnike, ki so v tem hipu - prihiteli v dvorano in burno pozdravili kralja, na svoji strani, sta se udala in podpisala predložene jima dotične dekrete. Na to je kralj pustivši regenta in ministre pod stražo Sedem deželnih zborov se pa letos ne šel spremljan od beligrajskega vojnega poveljnika polkovnika Koke Milovanoviča, v vse vojašnice, kjer mu je vojaštvo takoj priseglo zvestobo. Novo ministerstvo naročil je kralj sestaviti radikalen dr. Dokiču. Ta je pozval v ministerstvo razen dveh naprednjakov same zmerne radikalce. Na liberalce se pri sestavi ni niČ oziralo. Eegenta in bivši .ministri so se izpustili iz zapora, a postavila se je pred njih stanovanja straža. Skupnega posvetovanja vseh čeških strank menda Proklamacija kraljeva, katera se je izdala že dne 15. t. m. snide, ker nimajo nujnih poslov. V češkem deželnem zboru se je jel kazati mej Nemci razkol. Nacijonalci ne marajo več skupno hoditi z liberalci. Poslednji so se jim zamerili zaradi malo dvoumnega postopanja po razpustu liberškega mestnega zhora. ne bode. Staročehi so obljubili Mladočehom, da se udeleže tega dopoludne naglaša. da se z ravno završenim prevratom ni posvetovanja. Veleposestniki so pa odgovorili, da naj Mladočehi smelo več odlašati, ako se je hotelo narediti konec prenesreČnim poprej naznanijo, o katerih vprašanjih da mislijo razpravljati razmeram. Eadikalni in naprednjaški listi izšli so v slavnostni na tem shodu. Sploh pa pravi ta odgovor veleposestnikov, da obliki in prisrčno pozdravljajo korak kraljev. Kralju in novim po tem, kar se je godilo v deželnem zboru, ni upati, da ministrom napravljajo se velikanske ovacije, zoper regenta in se dalo doseči skupno postopanje. Mi moramo le obžalovati, da bivše ministre pa se demonstrira; sicer pa vlada po vsej de-se češke stranke o kakem skupnem postopanji sporazumeti ne želi mir. Policija in vojaštvo skrbi za red. Liberalci si ne morejo. Eazpor mej češkimi strankami je v korist ravno, tako Nemcem kakor tudi pri nas. upajo nič ganiti. Skupščina je razpusčena in nove volitve so določene na 15. dan maja, nova skupščina se pa skliče na Mestne volitve Dunaji mestne volitve na Dunaji. Liberalci — Zadnji čas so se vršile so zgubili pet glasov, kar dan 1. junija. Gfovori se, da se je ta prevrat zgodil v sporazumljenji z Milanom; kajti trdi se, da je bil dr. Dokič je seveda prouzročilo veliko žalost v Izraelu. Potrtost liberalcev zadnji čas v Parizu in se ondi posvetoval z Milanom. je tem ečj ker je letos volil prvi razred, Ijal za glavno trdnj je dosedaj ve- liberalizma. Drugo leto pa utegnejo liberalne izgube biti še precej večj Civilni zakon na Ogerskem še v sedanjem zasedanj državnega zbora ne pride na vrsto. Vlada se je začela bati Temu nasproti sedaj Aleksander zatrjuje, da prevrat ni delo Milanovo, temveč njegovo, kajti uvidel in prepričal se je, da je to edina pomoč za Srbijo. Dr. Dokič ob ednem tudi zatrjuje, da prevrat ni posledica inozemskega vpliva, ampak neizogibna zahteva notranjih razmer. da pade ob predlogo, zato jo pa vedno odlaša Pred Bolgarija. Princ Ferdinand Koburški odpeljal se je utegne prav v zadnjih sejah dotične predloge, da se ^^^^^^ v spremstvu ministerskega predsednika Stambolova ložiti izroče odseku. Obrav nave v odseku se pa začno še le jeseni in bodo gotovo se na dolgo vlekle. Vlada ne bode priganjala ) in Grrekova na Dunaj. Od tam je odšel princ v Florenco svoji poroki, ki bode dne 20. t. m. Stambolov in Grekov od- da se hitro rešijo, ker jej je na tem, da se zavlečejo. Ministri peljala sta se za njim. najrajse vso stvar popustili katerim svojim pristašem. ko se ne bali zameriti ne- Belgija. Minoli teden vršilo se je v belgijski zbor- nici glasovanje o revizijskih predlogih. Jansonov predlog, po katerem naj bi se priznalo volilsko prav sakemu državlj izvršivšemu 21 leto se je odklonil z veliko večino zbornico stala je nebrojna množica ljudstva. Ko se je da je Jansonov predlog pal, pričeli so demonstrirati je vmes policij Pred zvedelo, Posegla zvonarji takole se lepo.osnaži se postavi po konci krog azpoke in razpoka s papirjem zalepi, da ne more dim do nje. Potem se pod zvonom zakuri, da se primerno in vojaki. Delavci so pričeli splošen štrajk eje. Konecno se papir potrga proč in po azpoki vle V celi deželi je štrajkalo nad 200.000 delavcev. Izgredi ponav čemo v lotno vodo pomočeno palčico, sestoječo iz delov so vsak hip. Orožniki in vojaki so rabili Mnogo že svinca, 3 delov cina in delov bismuta. Palčiča se topi bilo ranjenih in ubitih. V Bruselji in nekaterih drugih mestih tako počasi napolnimo špranjo z lotom razbili so delavci več kavarn, gostiln in prodajalnic. V vsem (Dalj prihodnjič.) so razmere Belgiji bile prav opasne in bati se je bi krize, ali temu se je hitro odpomoglo in storilo konec predrznim zgredom od strani delavcev, dovoli\ občno olilno prav omejeno z nekaterimi predpravicami boljših stanov Obrtnija illBlllllllllllllllllllllilillll»"""""""""""""""'"^"'"""""""""""'" Spajanje (lotanje) (Dalje.) - Kedar solno kislino spajamo cinek pomažemo 1 obove z močno Obrtnijske raznoterosti. Most čez kanal. Zveza med Francosko in Angleško pod morjem ali pa nad morjem je še vedno na dnevnem redu, čeravno se ji angleški politiki trdovratno upirajo. Neka francoska družba je izdelala projekt, kako bi se napravil most čez morski rokav, ki loči Angleško od kontinenta. Most ležal 61 metrov nad morsko gladino. Stebri bi stali 400 do 500 metrov narazen. Po noči bi bile na njih velikanske električne svetilnice, ki bi po svojem razvrščenji mornarjem tudi kazale številke stebra. Pri meglenem vremenu bi velikanska trobila naznanjala ladijam bližino stebrov Dolžina mosta delov kuplj kadeče se solne kisline je proračunjena na 33.450 metrov; v morje je postavljenih in 1 del vode); s tem postanejo ne da bi jih bilo treba strgati in piliti robovi snažni in čisti, Potem denemo 73 ogromnih stebrov, ki stoje deloma 51 metrov globoko v vodi. Nad morjem je zidanega stebra še 14 metrov potem množino nanje s pomočjo spajala potrebno torej ni treba robov poprej pocinjevati Tukaj pa je konstrukcij železna. Krog stebrov je projektiran venec tudi kolofonije velikanskih skal, ki bi imel nalogo steber vali morskih viharjev. Mostni stroški so arovati pred na-proračunjeni na ali salmijaka ne potrebujemo Se bolj pogostoma se rabi 818 mili) frankov No če bodo Francozje pri eventualni pri navadnem spajanji kovin z mehkim lotom uže opisana lotna voda (Löthwasser). S to tekočino, v katero včasih malo stolčenega škroba (štirke) vmešamo, da se ložje maže po kovini, se robovi brez vsacih priprav namažejo in potem s spajalom zlotajo. Na ta način spajamo baker. zgradbi tega mostu tako gospodarili, kot pri panamskem kanalu potem bode teh 818 milij Delo žepne ure. onov še premalo ! — Navadna anker-žepna ura nihne vsako uro 18000krat s svojim nihalom, tedaj na leto 150 milijon krat železo celo ujnato, plavo jeklo oksidirana med i. t Jedna točka nihala napravi pri svojem gibanji sem m sak dan skoraj 10 kilometrov dolgo pot, torej v jednem letu 3650 kilometrov ali pribhžno 60 ur hoda Glede moči Spojeni kos pa se mora konecno zelo skrbno sprati v katere potrebuje ura za svoj tek se lahko zračuna, da bi vodi da se ga pozneje ne prime rija. Cinasti deli se lotajo vselej brez kolofonija ali lotne ta jedna konjska sila zamogla 270 milij in jedno noč. ur gnati jeden dan Ker gotovo m toliko epnih ur na vsem etu vode in sicer z onim činom, iz katerega sestoje, namen se spajalo razbeli in nad robovi drgne. Da teče skozi špranje. v porabi, se lahko reče, žepne ure naše zemlje. da bi jeden konj mogel goniti vse ne se na drugi strani podstavi mokra, z glino pokrita cunja 11 »Mi» I Kmetijstvo. |»M«|| Svinčene plošče lotamo brez spajala. Robove jim je treba lepo osnažiti potem jih pocinimo s spajalom, polo žimo jeden na drugega in vlijemo nanje raztopljenega, a ne prevročega svinca ki aztopi lot med robovoma Ker Mestna hranilnica. Tudi v minolem upravnem letu je bilo pri mestni se svinec ni prijel nečiste plošče, ga lahko odstranimo, ko se je ohladil Mesto da bi vlili na plošče svinec, jih tudi lahko hranilnici ljubljanski denarno gibanj denarni promet je znašal čez prav milijo živahno t kajti goldinarjev z likalom ogrejemo (Zusammenbügeln) Mala dela edimo na navadni alkoholovi svetil niči. Koščeke lota povaljamo v terpentinu in jih položimo na špranjo ter držimo na luči. Zanimivo je tudi mehko lotanje počenih zvonov, ki dobe potem zopet svoj Pri prvi se vzame 3.772.252 Ako odštejemo od izkaznic prejemkov ........ 3,819.402 gld izkazane izdatke..... preostalo je koncem leta 1892 v hranilničnih pokladnicah 801/2 kr 4-1 ^^ /2 » V lepi glas kot lot zmes Znani sta dve metodi, gotovim 47.150 gld 39 kr delov cina in dela Ta znesek je precej visok in pr za denarno bakra. Razpoka se zmije najprej z vrelim kalijevim lugom azpolaganje odmerj navadni maksimum 25.000 gld potem pa z vodo in bližina razpoke se namaže s solno okroglo 22.000 gld to pa zaradi tega ker so se baš kislino. Zvon je trebo tako položiti, da je razpoka spodaj; v razpoko vlijemo raztopino klorovega cinka, ob njej na-tresemo koščeke < lota, potem pa zakurimo pod razpoko z zadnje dni meseca decembra vplačevale hranilne vloge in je 1892 bilo prav intenzivno ogljem ali vinskim cvetom Po drugem načinu postopajo avnateljstvu tudi za to skrbeti, da se nahaja začetkom novega leta večja svota kajti azpoložlj denarja v rokah mestne hranilnice da je 0 novem letu naval strank pri znano je, vlog in obresti navadno največji. vzdigu vrednostnih papirjih Pi tako pa je hranilnica postavila ^ko si natančneje po- te zneske na račun izgube in dobička v glavnih bilancah gledamo pojedine točke v denarnem prometu, nas tudi letos najbolj zanimata računa zalog in mejnic. Račun zalog ima v prejemkih 6.756 gld kr. za 1892. leto' oziroma za leto 1890. ter na ta način odpravila, kakor že gori omenjeno, lanski prehodni račun in ustregla onim, ki se s tem računom niso mogli spri- 1» n n V izdatkih 693 V jazniti. (Dalje ledi ) 96.047 gld. 11 kr 102.353 15 račun menic ima v prejemkih . ^ „ V izdatkih . Vidi se, da poslovanje z založnimi posojili v primeri z onimi lanskega leta, v katerem je bilo 6.913 gld. prejemkov in 11.043 gld. izdatkov, ni nič napredovalo, dočim so se menična posojila oziroma eskompt menic prav iz- da se Kmetijske raznoterosti. Beli oves. Eazširilo se je bilo mej maogimi • v • mneDi da je prav beli oves boljši za krmo 1 nego oves tem • v nei barve. Ker je bilo večje pop po belem ovsu, so na Angleškem in Ruskem nekaterniki zaceli z žvepleno par datno povišala. To nam pa račun vendar dokazuje, je jela uporaba kredita množiti, in nam daje nado beliti oves. Tak oves je pa skodli nekemu podjetniku na da Angleškem nakrat pog 30 konj, ker jim je dajal tak oves. Zatorej pa svarimo pred prebelim ovsom vse, ki oves se bode ta stroka pošlo naj omenimo kmalu prav dobro razcvela. kupujejo za krmo konjem da se je i lansko leto upravni odbor mestne hranilnice ljublj. večkrat bavil z vprašanjem ustanovitve kreditnega oddelka pri hranilnici, a vselej prišel a je do prepričanja, da za to še ni pravi čas. Počakati je, da se okrepi splošni rezervni zaklad. Iz bilance je razvidno, da so vplačane vloge koncem .... 2,313.055 gld. 58 kr. Prašičev gnoj rednosti za zelenjavo ]e zel in moker nima najmanjše Za peščena tla je pa jako dober če se pomeša s kozjim gnojem, najboljše pa če se tak gnoj po dela v kompost Sadje in krompir. Mnogi mi da kuhano sadj ni redivno, in je zatorej treba vživati krompir. V resnici ima pa kuhano sadje več redilnih snovij nego krompir Sadj tudi lanskega leta znašale . proti onim koncem leta znesku.........1,616.324 tako ne tišči v želodcu, kakor kromp bistri možgane 1891 v n 11 5) Poučni zabavni vec za 696.731 gld. 47 kr. kar kaže, da se je občinstvo pri plodonosnem vlaganji denarja v letu 1892. v nekoliko večji meri posluževalo mestne hranilnice nego poprej. Na hipoteke razposodila jemestna hranilnica ljub- Ijanska v minolem upravnem letu 448.405 gld. 46 kr. in koncem leta izkazala v aktivih na računu hipotečnih posojil 1,351.617 gld. 40 kr. Reči se mora, da je hranilnica v tej važni stroki poslovanja zares dobro se odzvala, kajti slednji znesek je zsL tridobni obstoj njen ogromen. Zanimiv je dalje račun občinskih in deželnih posojil, ki se koncem leta 1892. bilancuje v aktivih s 138.468 gld. 23 kr. proti 1.350 gld. koncem leta 1891. Na računu afektov je v bilanci cena vrednostnih efektov izkazana po kurzu 31. decembra 1892. 1. Dobiček pri prodaji efektov med letom je znašal Potopisne črte. » Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Zapusti vsi galerijo in prišedši iz nje zopet nazaj tlom v zelo odvzdignj prostor vežo kater pri drži iz ceste skozi krasni portal mnogo kamnitih stopnic), hotel sem si ogledati zdaj tudi še oni oddelek hrvat. deželno-narodnega muzeja, ki se nahaja v akademični palači. in ulici (Prav za prav obstoji muzej iz treh oddelkov sta vendar nameščena drugej. namreč v Demetr 1.) akademični palači sp nahaja III arhäolo logično-historični oddelek, ki je ponameščen v dvanajsterih prostornih dvoranh pri tleh Zal da mi je bil čas potekel tako da ga za ogledovanje jako interesantnega muzeja dobiček na kurzni diferenci v port- 1.454 gld. 68 kr. ni preostajalo mnogo več. Kar se je Razdelji v naglici dalo ogle dati naj površno omenim tako-le od- felji nahajajočih se efektov istega dne pa.......... . 4.852 )) 89 » delek egipčanski Ijanski in prähistor numismatični i; III. grški; IV. rim- so videti med drugimi skupaj . . Če se od te s vote odbije kurzna izguba izza leta 1891. v znesku . . 6.307 gld. 57 kr 4 mrtveci (Mumien) iz starodavnih časov; več posod v kater so vkladali drob mumicifiranih trupel itd 2.577 oddelek kaže obilico starin vseh štirih prahistoričnih dob » n ostane . . in če se od tega zneska še odbije izguba na kurzu pri izžrebanih efektih iz leta 1890....... . . (Perioden). Vidoželjne oči ne lajikov, ampak tudi stro 3.730 gld. 57 kr. kovnjakov najdejo v tem oddelku obilico predmetov ki jih lahko zelo zanimajo še bolj pa bi to povdarjali lahko 14 „ 50 „ o m. oddelku. Kakih 800 predmetov (izkopanega posodja iz gline, orodja, svetilk, figur iz Terracotta itd.) vzbuja ostane še 3.716 gia. 7 kr. 1 zanimanje da katera razlika nam predočuje dolDiček, kojega je imela mestna hranilnica ljubljanska sploh dosedaj čistega pri celo zavid mnogih ptujih strokovnjakov kajti enakih zbirk ima baje komaj še kaki drugi muzej najštevilnejši med vsemi zbirkami, sveta IV oddelek ponameščen je v dvoranah VII akademicne palače sebno povzdiguje, in VIII. in v dvorišči dala cerkev Kar znamenitost tega oddelka še po je to vsi na Hrvatskem kot v da so njegovi predmeti izkopani šola za to okolico samostan (1. 1280). Kmalu naprej od samo- 10 zgrajena nova ljudska stana stoji k levi ob cesti ki še nekoliko ekdanji rimljanski pokrajini Panoniji. Samih kamenov z napisi je kakih 200 komadov pot tudi levi do znane Stei naprej pa pelje stranski kožarne t. d nase dežele vsako leto za katero gi od sile veliko čresla oddelku hrani se in 1871. povabil nas bil komadov starih naj imskih denarj videti kakih sto tisoč vanske učitelje lastnik kožar v Zagrebu zbrane jugoslo tovarna za usnje] nai se jako znamenita zbirka iz kongiške dežele v Afriki zraven pa si jo ogledamo. Vse po njej se nam je bilo kater s kazalo priiajino je muzej v poslednjem bivajoči hrvatski času obogatil neki ondi in nazadnje smo bili po ukazu lastnika še po ojak Seveda je natančni šegi jugoslovanskega gostoljubja z raznimi pijačami tolikih neštevilnih predmetih in stvareh moral imeti človek za ogledovanje ne ure, tedne časa. sebno zanimalo popis pri civom in sadjem prav dobro pogosteni pe Kaj nemogoč in tacega se ve, se ne pozabi lahko.) Mesto razteza se pod imenom Kar me je (menda v zadnji dvorani) še po bilo je nekoliko v riiBki omari s steklenimi ampak cele „Nova vas" (nekdaj zvana „Lepa vas") še zelo daleč cesti stoje mej ob drugim se far ati shranjene vojaške obleke kev ečja vojaška zgradba dalj Janeza Krstnika slavnega ojskovodje orožja in odlik (redov) še naprej mestna ubož junaškega bana grofa Josipa Jela cic-a, m nekaj po sobi razobešenih madžarsko-puntarskih zastav, ki so jih 1. 1848. in 1849. odvzeli hrabri hrvatski vojaki puntarskim madžarskim četam. nica prič potem pa začnejo hiše počasi ponehavati. Odslej se cesta polagoma pospenjati navkreber, in kmalu se Cul Madžari sem so bili prišli obiskat da so azstavo v Zagreb mi je jelo kazati na zračni višini ozidje centralnega po kopališča. Le grede dospel sem tudi tja. (Dalje prihodnjič.) ob iskali tudi muzej, ßad bi bil videl njihove kisle obr ce ne tudi tihi srd » i ki do vanje teh predmetov. Kaj pa da jim je provzročevalo ogle t v Novice. oholim Madžarom še vedno hud trn v peti bil s svojimi hrabrimi spomin na Jelačič a ker on je "■ • • ■ • ■ • u • ■ • • ■ • • • • ............. m n n m n m.. r. ..„„■, Vi. n M .^MTTiT'. ,1 ^ Dopisi. graničarj 1848 prvi stopil njihovemu puntarskemu veleizdajstvu nasproti. Vsak zvesti Avstrijan pratike Iz Železnikov, 15. aprila. (Ea z not er osti.) Po besedah astopili smo sicer že 20 pa mora Bog obudil Avstriji Jelačiču enakih vojaških poveljnikom iz dna duše in srca želeti, naj se prav mnogo pogumnih, slavnemu i ----- --j^KM^MMKf kateri smo se v resnici tudi nadejali, da bo letos a, motili smo se. marcija „milo pomlad zgodnj o ona poprej potrebovala, kakor si kedo misliti morebiti jih bo Zlasti o jutrih in večerih jo dosedaj v se po imenu poznamo, pn tem ko zimska obleka še vedno zamor f prav dobro služi Mrzli in neprijetni vetrovi zabranjiijejo tudi V galeriji vinskim trgovcem iz . 1881. skupaj v Rimu opoldan obedovat v gostilno sva se bila sešla po naključji z gosp. Z pri Kamniku, s katerim sva bila Domenila sva se, da pojdeva razvitek vegetacij tolažimo se ki pravi da prila trava ne te z narodsko prislovico, ko bi jo s kleščami iz bila postrežena prav dobr n Mirnej kolibi % kjer sva tal pulil, majnika pa sili iz zemlje, ko bi jo tudi s kladivom nazaj zabijal".. Upajmo torej na obljubo prislovično ! — Nada je posebna sledke hude in ostre zime pa čutimo pri nas zlasti v tem se nam je vgnjezdila v trg huda plu nanesel pogovor tudi na „filoksei in tudi ceno. Med obedom je sovražna bolj ostarelim ljudem, in jih je tudi mnogo ze sp ki še o" (trtno uš) in bil prišel tudi po vinski trgovini v Zagreb, natančno dopovedal, kolike neizmerne škode pravcata vinogradska pošast mi je ta vila v grob. Prizanaša pa bolezen tudi mladim ne. Zdravniške pomoči torej zelo potrebujemo; kedaj pa nam pride, Bog zna I Včeraj kmalu popoldan je pogorelo v sosednem Martini prouzr vrhu posestvo Vencelj Ker je pihala silna sapa, in so bila vatom že ubogim Hr- poslopja vsa krita s slamo, ljudje pa pri delu na polji, so bile m mnoge spravila malo da ne na beraško palico. ^^^^^^ supa in oba kozolca hipoma v plamenu, tako da Pač ubogi, pomilovanja vredni narod t Ker mi je gosp. Z. pravil med obedom mej drugim tudi o lepoti zagrebškega centralnega pokopališča, in ker mi je bil popoldan nekako na razpolaganje, sklenil sem Zgorelo še živine niso mogli oteti poslom vsa obleka, dekli poleg teg še nad klaja, starček gnati, žito i. t. d Pa tudi gospod je vkljub svoje bolehnosti hotel petero goved, 12 ovac, gld. denarja, bolehni SOletni hlevov iz- živino iz napotiti se do njega vkljub temu uro hoda od mesta da je oddaljen sko Vreme je bilo rajsko tedaj za peš-hojo kakor nalašč. Pot cesta lepa se je tako ^opekel, da so ga morali takoj s sv. zakramenti prevideti, in je danes vsled opeklin že tudi umrl. Danes dopoldan proti 11. uri pa je nek hišni posestnik mimo stolne cerkve in čez kapitol semenišče Jelačičev trg, so poslopja kanonikov frančiškanski samostan in cerkev mimogrede rad ogledal, a bila sv. Frančišku Asiskemu moj peljal me je rhu (zvana Poslednj na , kjer šola), si bil iz Spod. Železnikov delal butarice bilo mrzlo jutro, zakuril si je, pa preblizu lesovj Snegovnika Ker je zanesla je ogenj v občinski vzročil dosti veliko škodo ozd JI Tako za Vrhom rtča res i nuj e! t Huda burj; pro kdar ne praz Samostansko ustno zaprta. Posvečena je pripoveduje, da je imenovani svetnik očilo baje v Italij tam malo kapelico čas živil in deloval tudi v Zagrebu potovaje iz Sirij Deželni zbor. Včeraj sešel se je deželni zbor k nadalj postavil oziroma k šesti seji. Deželni zasedanj Detela otvori 1 na katere mestu sta se pozneje sezi- pozdravi gosp. poslance in predstavi zbornici dež vlade gosp. dvornega svetnika voditelj sejo» c. kr barona Heina in pozdrav - u Ijajoč ga prosi, da blagohotno podpira delovanje deželnega Za vodovod, katerega je napravila občina seno- zbora ter pospešuje korist in blagor kranjske dežele. Dvorni žeška, dovolilo je poljedelsko ministerstvo svetnik baron Hein nemški in slovenski odgovarjajoč pozdravlja v imenu vlade dež. poslance in obljubuje, da bode z največjim občini 500 gid. nagrade. Ta vodovod bode v korist tudi sosednim občinam. «Dramatična društvo» v Ljubljani ima svoj zanimanjem sledil razpravam dež. zbora in z vso močjo pospe- občni zbor v soboto dne 29. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v seval deželne koristi. Tudi zagotavlja, da bode vsikdar strogo ^ novih prostorih narodne čitalnice ljubljanske na Turjaškem trgu. pravično in objektivno postopal. Dež glavar Detel a se na to gosp. dvornemu svetniku za prijazne besede in dobro- hotno obljubo uljudno zahvali, minja Z laskavimi besedami spo- Novo poštno poslopje v Ljubljani. Trgovinsko ministerstvo je potrdilo pogodbo" glede nakupa Lukmanove^a se dež. glavar tudi biVšega dež. predsednika barona Winklerja. Na kratko omenja njegovih zaslug, ki si jih je stekel za deželo in sploh za Slovence in povdarja njega dobrohotnost, ljubeznjivost in vljudnost proti vsakemu. Konečno izprosi pooblaščenja, da mu sme v imenu zbornice izreči zahvalo za njegovo zlaslužno delovanje v deželi. Zbornica temu pritrdi odobrovalno. Posl. in baron Schwegel sta se zaradi odsot- posestva v Slonovih ulicah grafskega poslopja za zgradbo novega poštnega ^in tele- — Nova gasilna društva se snujejo v Kropi, na Jesenicah na (rorenjskem in v Št. Petru na Notranjskem. — Nove ljudske šole ustanovile so se in sicer eno- razrednice s slovenskim učnim jezikom v Hrvatskem Brodu in v Telečjem v krškem okraji. v Starem Vinkelji in v Črnem Na to se prebere zapisnik zadnje seje in odobri. grof Auersperg nosti od seje opravičila, posl. Mesarju dovoli se dopust za — Potem se je nedoločen čas, posl. Žitniku pa za pet dnij — v prvem branji rešilo in odsekom v pretresovanje izročilo poročil deželnega odbora. — V poroČilni odsek se volijo pos več Grasselli (načelnik), Klein, Lavrenčič, Ogorelec, Stegnar, vit. Langer (nač namestnik) in baron Wurzbach. — Prihodnja seja potoku v kočevskem okraji, v Lešah pri Mošnjah v kranjskem okraji in v Koprivniku v radovljiškem okraji; jednorazrednica z nemškim in slovenskim oddelkom v Travi v kočevskem okraji v in konečno slovenska dvorazrednica v Trbiji nad Skofjo Loko. — Nova tovarna. Tirolski podjetniki bratje Unter-weger nameravajo v Dolenji vasi pri Cerknici ustanoviti tovarno za izdelovanje olja. — Nova kmetijska podružnica se je osnovala v je v torek dne 25. t. m. Skocijanu pri Mokronogu. — Osobna vest. Deželni odbor je imenoval gosp. dr. Ivana Vovosa okrožnim zdravnikom v Eadovljici. — Premeščen je žandarmerijski komandant g. podpolkovnik Karol Eummer iz Ljubljane v Line. Na njegovo mesto pride g. major Edvard Müller in Gradca. — Volitve v občinski svet ljubljanski. Pri nado- — Razveljavljene volitve. Tržaško namestništvo je razveljavilo obč. volitve v Solkanu, Ločniku in volitev IIL vo- lilskega razreda v Gorici. Račja kuga. Strokovnjak v ribiških zadevah c. kr. profesor tukajšnje realke gosp. Ivan Franke dobil bode to spomlad za nekaj časa dopust in šel na Dolenjsko, da po Krki in Kolpi preiskuje in skuša poizvedeti za uzroke, vsled katerih je nastala kužna bolezen mej raki v teh vodah in njih pritokih. — Konjska smrkavost. V Starem dvoru pri Škofji mestnih volitvah občinskega sveta ljubljanskega, ki so se vršile — ta teden bili so izvoljeni v HI volilskem razredu: Dolenec Loki pojavila se je konjska smrkavost. Enemu posestniku Oroslav, Hafner Ivan, Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij in zbolela^sta dva konja, od katerih je eden sam poginil, dru- Zabukovec Jakob; v IL volilskem razredu: Hrasky Iv. Yla- gega pa so morali na zahtevo komisije pobiti. dimir, Orožen J^ran, dr. Tavčar Ivan in vitez Zitterer Umrl je gosp Ivan Fischer, c. kr. notar v Gornjem Matija; v L volilskem razredu: dr. vit. Bleiweis - Trsteniški Gradu na Stajarskem. Pokojnik bil je vsikdar vrl rodoljub. Kari in Petričič Vaso. L. m z. Duhovniške premembe v Ljubljanski škofiji. Nesreča. Pri grajenji predora pri Biški vasi na Premeščeni so ČČ. Feliks Zavodnik, kapiteljski vikar v dolenjski železnici utrgala se je v višini dveh metrov, plast Novem Mestu, gre za kapelana in kateheta k čč. gg. Uršulinkam prsti in se usula s tako močjo na delavca Štefana Luzarja, v Skofjo Loko; na njegovo mesto pride Josip Benkovič, do da je bil takoj mrtev, sedaj kapelan v Dobrničah. Josip Pristov, beneficijat in kapelan — Nesreči. Minolo nedeljo priredili so v v Gorjah, je imenovan za eksposita v Ribnem pri Bledu; streljanje na tarčo. Pri priliki je nesreča hotela, fll v • v Trzicu da je Anton Žnidaršič, farni. upravitelj v Fari pri Kostelu, pa za eden strelcev namesto v tarčo zadel naznanjevalca, stoječega farnega upravitelja v Osilnici. pri taiči v srce. Mož je bil takoj mrtev. V Bizaviku pod Občinska volitev. Y Idriji izvoljen je za župana Ljubljano se je gostač Fr. Lampič v pijanosti tako opekel pri v • prejšnji župan g. Fr. Didič, za svetovalce pa Karol čeferin, Fr. Nagode in Peter Vidmar. Slovesno vmeščen bil je minoli teden preč g. kanonik Ivan Sušnik, dosedaj župnik v Selcih nad Škoflo Loko. dnem Fr. Šinkovc, železni peči, da je umrl. Raz veljavi j enje srebrnega denarja. Potres. Predzadnjo soboto čuti je bilo po Hrvatski, Slavoniji, Srbskem in južnem Ogerskem precej mo^an potres. Belem gradu in v okolici poškodovanih je več hiš. Požari. Minoli petek pogorela so Gregorju Rantu v 31. meseca julija se potegnejo iz prometa srebrnjaki po dva Martinjem vrhu pri Železnikih vsa poslopja, hiša, hlev in dva goldinarja in po četrt goldinarja. Od tedaj jih javne blagajnice kozolca z opravo, živežem in krmo vred. *Zgorelo je tudi 5 go- ne bodo več sprejemale in bodo imeli le vrednost srebra, ki vedi j, in 12 ovac. SUletni starček Janez Rpt, posestnikov oče je v njih. Vsak, jih do tedaj ne zamenja, bode imel vsaj se je tako opekel, da je. drugi dan umrl. Škode je 4500 gld. jedno tretjino izgube, zato opozarjamo občinstvo na ta obrok. Zavarovan bil je pa pogorelec za 600 gld. V Stobu pri Novi denar. Dne 1. aprila prišli so v promet Domžalah pogorelo je minolo soboto zvečer 13 hiš z gospo- novci po dva in en vinar, dne l.maja pa pridejo oni po deset darskimi poslopji vred. Škoda ceni se na 20 000 gld. Vsi in dvajset vinarjev iz nikla in srebrnjaki po kroni. pogorelci bili so zavarovani za 18.050 gld. V Dilcah v Za pobito zverjad, kune in stekle prše izplačala postojinskem okraji je v noči od 14. do 15. t. m. velik požar je kranjska dežela v minolem letu 1892. nastopna darila: za vpepelil dvoje velikih poslopij. Pri tem požaru sta se dve medvede po 30 gld. 120 gld., za 24 kun po 2 gld. 40 kr. mladoletni deklici tako opekli, da je ena izmed njiju že drugi psov po 5 gld. 105 gld. in za 59 gld. 52 kr., za 21 steklih mdre 24 gld. 80 kr. skupaj torej 309 gld. 32. kr. Novo bralno društvo snujejo v Domžalah. dan umrla, z drugo pa tudi ni upanja, da bi okrevala. A Bukovci pri Ptuji na Stajarskem je minolo nedeljo velik požar vpepelil 30 hišaih številk z okoli 50 poslopji. Zgoreli so tudi 142 V nekateri otroci in raoogo živine. Škode je za 80.000 gld. V Plešivid pri Žužemperku pogorelo je minolo nedeljo peterim gospodarjem 18 poslopij. Škoda c^ni se na 6200 gld. Zava- rovani so bili le trije pogorelci 1850 Predvčeraj- šnjem zvečer je v Topolah 12 gospodarjem hiše Vlengišu vpepelil velik požar pripadla poslopja. Eaziin žarov veliki cuie suši vsak nebrojnih gozdnih požarih, ki pri napravljajo znatne škode Umor samomor gozdih. Zagrebu nmobolni 46letni krojač Blaž Franc umoril svojo ženo s sekiro, potem obesil. • • \>JUUUUUUUUÜUUUJUUJUUUA^^ , p Krasni uzorci pošiljajo privatnim naročnikom zastonj poštnine prosto. Bogate uzorčne knjige, kakor nikdar prej 5 pošlje krojačem nekolekovano. dajem popusta tudi nobena darila krojačem, kakor škodo naročnikov godi, metru nasprotnikom na imam tako zadne vsak privatni naročnik dobro in ceno moje uzorčne knjige zahtevajo. točne cene, i. Zatega- Svarim tudi pred zopetnim^.cenejšim pismom na- sprotnikov Blago obleke. Paruvien in Dosking za preč. duhovščino, predpisano blag . uradniške uniforme, veteranoe, ognegasce vadce, livreje, sukno za bilarde in mize, prevleka telo loden, ogrinala nepremočlj lovske sukne perilo -gld. itd hoče Kdor toraj ( cene cunje, stori pošteno, trpežno, čisto volneno sukno niso plačila krojača uredne, kupiti jaii (Manšester Največa zaloga sukna v vrednosti Vj milijona vedano vidi velikost je, v moji zmožnost naše hiše največi izvoz blaga v Evropi, izdelovanje grebenaste preje (Kammgarn), krojaških priprav velika knjigoveznica, druženo. Vabim toraj p. n. občinstvo komur je dana priložnost mene v svojih velikanskih proda-jalničnih prostorih obiskati v katerih 150 ljudi dela prepriča istinosti goraj navedenega Pošlje Dopisuj poštnem pouzetji. nemškim, češkim, ogrskim, polskim, laškim, francoskim in angleškim jeziku • \ i i - • zdravje! v » ' • A y Tajne bolezni spuščaj i, splošna utrujenost, slabost zginejo zdravi krv^': » garantujemo temeljita lečba navodilu t naše metode. — Prašanjem je priložiti poštno znamko. Office Sanitas"^ Paris Montmartre. v r V ' . t •-V '1 ff * v t 2 K ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni. Tisuč ozdravljanj dokazujejo — Natančne poročila čudež nosti. priloženo poštno znamko pošlje na: Office Sanitas" Paris Faubourg Montmartre. V- i. Neogibno potrebno za vsako družino Kneipp Kathreiner-jeva sladna okusom prave kave. kava prednost, da lahko popusti tako škodljiva prava zrnata raznimi cikorijami zmešana kava kave naredi okusna zdrava redilna pijača. Nedosegljiva datek pravi kavi. Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike. Ponaredeb varuje Dobo povsod. V„ kile t ©®®e©®e®®e®e®eseeeeeeeeeeeee#®e®eewss i v i i > > i f kaplj ice < % < i i i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu BJRADY-a v Kromerižu (Moravsko) i i SO staro, zanesljivo in znano zdra- budilno in krepilno želodec in prebavilna dela. i i sredstvo Samo prave zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: 1 steklenice i i > dvojne steklenice A Vsebina n^nanjena. Mariiaeeljske kapljice želodec prodajajo P Ljubljani \ Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec ich Skofji Loki: lek dovljici: lek. Alex. Roblek Kari Fabiani; Novemmestu Dom Rizzoli J. Močnik A i lek. Bergmann ; v Kamniku: lek Črnomlju: lek. J. Blažek. 4 > \ > 1 \ \ i i M \ i i i y Odgovorn ednik: (jiistav založba Blasnikovi nasledniki * A