POVAŽNI OTKRITI J A NA NUMIZMATIKATA VO MAKEDONIJA VO POSLEDNITE DVE I POL DECEN1I A PO STO L KERAM IDCIEV A rh eološki m uzej, Skopje Za golem iot razv itak na n um izm atikata i p ostignatite rezultati u nas do­ prinese gradenjeto n a p atišta, brani, kanali i rudnici. P ri izveduvanjeto na stro iteln ite raboti se dojde do o tk rivanje na golem broj num izm atički ostavi od razn i vrem enski periodi. O vie naodi ni d av at važni podatoci za trgovskite vrski i v lija n ja kako i za trgovskite centri n a razm enata vo antičko vrem e i vo sred n ite vekovi. Isto tak a za spasuvanjeto na m nogu m onetai ostavi doprinesoa i m uzej- skite ustanovi. A rheolozite od site m uzei na M akedonija n a svoite teren i izvele rekognosciranja vo a ta ro t na m nogu sela. Vo nekoi podračja, kako vo Bitolsko, Prilepsko, Probištipsko, K ratovsko i dr. bile obikoleni i ispitani celi opštinski reoni. Istovrem eno na nekoi poznačajni lokaliteti, kako vo Stobi, H eraklea, Skupi, Tikveš, K alim anci, se izvedeni sistem atski ili zaštitni iskopuvanja. M akedonija naogajki se vo centaro t na B alkanskiot poluostrov u šte od n ajstaro vrem e bila raskrsnica pom egu Istok i Zapad. P rek u nea vodela pozna- tata p a tn a m agistrala Via E gnatia, n a jp rek ata v ršk a m egu Jad ran sk o M ore i M ala A zija. Od dru g a stra n a po dolinata n a V ard ar pom inuvala druga edna n ajp rek a m agistrala, koja gi povrzuvaše P odunavjeto so p ristan ištata na E gej­ sko M ore. P oradi toa n a te rito rija ta na M akedonija se odigravale m nogu isto- riski nastani, pom inale i živeele podolgo ili pokratko razni narodi i plem inja, koi ostavile na našiot teren m nogu tragi od n iv n ata m aterijaln a k u ltu ra. D osega se otkrieni na podračjeto na M akedonija m nogu poedinečni i ko­ lek tiv n i m onetai ostavi, koi se odnesuvaat do razn i vrem enski periodi od istori ja ta a se kovani kaj n as ili vo drugi zemji. Z a razvitokot n a m onetoko- vanjeto vo M akedonija vo antičko vrem e i osobeno vo predrim sko vrem e go­ lem a uloga igraše i n ejzin ata geofizička stru k tu ra kako i sosedstvo so E lada i M ala Azija. Vo predrim sko vrem e vo M akedonija bile kovani m oneti od preku 40 g ra­ dovi i nekoi plem inja, koi se odlikuvaat so visoka um etnička vrednost. Vo rim sko vrem e pravo n a kovanje m oneti dobile sam o osum gradovi, čii m one- tarn ici rabotele od 1 do 3 vek. T aka M akedonija im ala najgolem broj kovnici od site rim ski provincii na Istok. Vo M akedonija se otkrieni golem broj num izm atički naodi po oslobodu- vanjeto na našata zem ja. N ekoi od niv se odlikuvaat so golem a istoriska i um etnička vrednost. N a prvo m esto ovde treba da spomeneme za golem ata ostava n a m oneti od s. Prilepec, Prilepsko.1 Vo nea im a moneti od stara Ma­ kedonija (Filip II, A leksandar Veliki, Filip III, D em etrije Poliorket i dr.), od Peoni j a (Avdoleon), od A tina i od T raki j a. D ve pom ali m onetni ostavi so m akedonski, grčki i trakiski m oneti se n a j­ deni vo okolinata na selata Dolno Egri i G rajšte (Bitolsko) so 36, odnosno 28 srebreni tetradrahm i od 4. vek p red n. era. Eden interesen naod so okolu 500 srebreni diaboli, kovani vo g rad o t H istiea (ostrov Eubea) e otkrien vo blizina na s. G rad, Delčevsko. Poedinečni naodi na m oneti se otkrieni kaj nas, koi bile kovani vo drugi gradovi i državi na antičkiot svet, kako vo Sicilija (Palermo), T rak ija (Maronea, D eultum , Filipopolis, Pautalia) vo Egipet i drugi oblasti. Od m akedonski te m oneti n a jmnogu se odkrivat na našiot teren m oneti od A leksandar Veliki, dodeka od drugite vladeteli im am e pomalku. Obično vakvite m oneti se otkrivat vo južnite delovi na nasata republika, vo Bitolsko, Prilepsko i Ohridsko. A što se odnesuva do kovnicite kade se kovani, tie nosat na svoite natpisi im inja na grado vite Amfipolis, Tesalonike, Pela, Akantos, Beroea i dr. In teresn i za arheološki ispituvanja se i m oneti te, poznati pod imeto D a- m astioni. S rebrenite m oneti od gradot D am astion se spom enuvaat i od S tra- bon.2 Tie se kovani vo 4. vek pred n. era i po svojata izrabotka i stil se slični so peonskite moneti. G lavni m otivi, što se srek av aat na niv se: p retstavata na A polona i natpisot AA M A 2 T IN Q N . Iako da ne se vo golemi količini m onetite od predrim sko vrem e sepak tie igrale golem a uloga vo paričniot prom et i indiciraat za razvojniot stepen na robovlastičkata država. Se razb ira deka nie nem arne i nemožeme da im am e točen pregled na m onetnoto bogatstvo, što ostanalo kako nasledstvo od starite civilizacii na našata terito rija. Mnogu m onetni ostavi bile ograbeni i izneseni za vrem e na tu rsk ata vlast i osobeno za vrem e n a voenite pohodi. Od druga stran a vojnite sudruvanja i tuginskite okupacii vo M akedonija, isto taka, na- nesoa golem a šteta na spom enicite na starata k u ltu ra i osobeno na num izm atič- koto bogatstvo. Po doaganjeto na R im janite vo M akedonija vo tekot na 2 vek pred n. era se upotrebuvale za trgovskiot prom et i rim ski republikanski m oneti. N ajstarite od rim skite srebreni denarii se odnesuvaat do 145 g. pred n. era.3 Na teren o t na M akedonija dosega ne se otkrieni kolektivni ostavi so republikanski m oneti, što in dicira deka bil pušten vo prom et m al broj m onetni emisii za trgovskiot prom et. P okraj niv R im janite kovale vo M akedonija provinciski m oneti so im eto n a upravitelite i so im eto na M akedonija.4 Vo m uzejskite zbirki na M a­ kedonija dosega se evidentirani okolu 70 srebreni rim ski republikanski m oneti, koi glavno se otkrieni vo ju žn ite oblasti. Vo im peratorskiot period, od 1 do 4 ves se zabeležuva golem porast na trgovskiot prom et i istovrem eno na m onetokovanjeto vo M akedonija, koj e za- svedočen so nekolku golemi kolektivni naodi na rim ski moneti. Inaku srebre- 1 D. V učković-T odorović, O stav a grč­ kog n o v ca iz s. P rilepec kod P rilepa. G la s n ik n a m u z e js k o - k o n z e r . d r u š tv o n a S R M 1 (1958) 213—253. 2 S trabo, V II, 326. B. H ead, H is to r ia n u m o r u m (O xford 1911) 318. 3 A. K eram idčiev, R im ski re p u b li­ k an sk i m o n eti od zb irk ata na A rheolo- škiot m uzej vo Skopje, H u m . v i j e s t i 23 (1965) 1— 10. 4 N. M ušm ov, A n tič n ite m o n e ti n a B a lk a n s k io t p o lu o s tr o v (Sofija 1912) 347 do 349. nite m oneti, kovani vo Italija vo tek o t na 2—3 vek se m alku na broj. V akvi ostavi dosega se otkrieni vo okolinata na s. Šopur (Štipsko), Velestovo (O hrid­ sko),5 D em ir K apija i Kičevo. Vo n asata republika se o tk rien i i nekolku ostavi so bronzeni m oneti od 3—4 vek. N ajgolem ata od niv e n ajd en a vo s. P etralica, K rivopalanečko. E dna druga isto tako golem a ostava e najd en a vo s. D ubrovnica,6 K rivopalanečko. K olektivni ostavi so bronzeni m oneti, no so pom al broj m oneti se otkrieni i vo drugite oblasti na M akedonija. G olem a uloga vo paričniot i stokov prom et na provincija M akedonija vo tekot 1— 3 vek igrale i m onetite, koi se kovani vo Stobi.7 Kako e poznato vo Stobi b il postaven početok n a kovanje bronzeni m oneti uste za vrem e na O ktavijan A vgust, koga ovoj g rad p rerasn al vo m unicipium . No redovnata rabota n a m onetarnicata tre b a d a se postavi vo 72 godina, za vrem e n a V espa­ si j ah. Vo kolektivnite i poedinečnite naodi na m oneti8 od docnorim sko vrem e, što se o tk rien i po našite k raišta, se srek av aat golem broj od kovnicite na V im inacium i Siscia. P risu tstv o to n a ovie m oneti zboruva za živite trgovski vrski n a M akedonija so severni te oblasti na n asata zem ja. Od druga stran a toa pokažuva deka cirkulacij a ta na m onetite ne bila ograničena sam o na te ri­ torij a ta na dadena m onetarnica, tu k u taa se p ro stirala i vo sosednite rim ski provincii. T aka vo M akedonija često se otk riv aat m oneti od m onetarnicite na Vim inacium , Siscija, Sirm ium , Tesalonike i K onstantinopolis. Od ranovizantiskiot period im am e dve golem i ostavi so bronzeni m oneti (folisi). E d n ata e n ajd en a vo okolinata na s. Selce, Prilepsko, a d ru g ata potel- nuva od selo Sekuliča, K ratovsko. Vo ovie ostavi se zastapeni m oneti od A nastazije, Ju stin i Ju stin ija n I (5—6 vek). Tie. se kovani vo kovnicite na Tesalonike, K onstantinopolis i A ntiohija. No najznačajnoto o tk ritje n a num izm atikata vo M akedonija sekako p ret- stavuva otkrienoto vo 1966 godina vo okolinata n a s. Sekuliča, K ratovsko, zlatno sokrovište. Vo ovaa ostava, spored podatocite što razpolagam e, im alo okolu 8.000 zlatni m oneti od ranovizantisko vrem e, glavno od Ju stin ija n I. M onetite bile prisvoeni od naogačite i skrieni i za niv se uznalo vo početokot na ovaa godina. Za sega ne m ože so sigurnost da se kaže kolku m oneti od ova sokrovište ke stignat do m uzej sk ata zbirka. Od 7 vek, odnosno vrem eto koga se izvrši naseluvanje na slovenski te plem inja n a B alkanskiot P oluostrov pa sé do 10 vek, ne se najdeni nikakvi m oneti na našiot teren, so isklučok na nekolku prim eroka od vizantiski m o­ neti. Ovoj period p retstav u v a h iatu s vo m u nizm atikata n a našite kraišta. K ako e poznato, Slovenite i po fo rm iran jeto na svoi državi ne kovale i ne u p o tre- buvale p arični sredstva pri kupoprodažbata i trgovskite odnosi. K aj niv bila ušte vo sila razm enata na m aterij alnite dobra, karak terističn a za prv o b itn ata zaednica. 5 M o netite od o v aa o stav a se o b ra- boteni od kustosot R. V inčić, no n e se objaveni. 6 A. K eram idčiev, E den n ao d n a rim ­ ski m o n eti od s. D ubrovnica, N u m . v i ­ j e s ti 25 (1967) 9—15. 7 A. K eram idčiev, R im sk ata m one­ ta rn ic a vo Stobi, Z b o r n ik n a A r h e o lo - š k i o t m u z e j v o S k o p je 4-5 (1966) 39— 55. 8 A. K eram idčiev, P o ed in ečn i i k o ­ lek tiv n i n ao d i n a m oneti vo 1957 godina, Z b o r n ik n a A r h e o lo S k io t m u z e j v o S k o p je 3 (1961) 119— 120. Po paganjeto na p rv ata m akedonska država na Samoil pod vizantiska vlast, vo početokot na 11 vek, započnuva prilivot na vizantiski m oneti vo M a­ kedonija i nivnata upotreba za trgovskite odnosi. Za intenzivnata cirkulacija na paričn io t fond, koj dade silen potik na trgovskiot prom et, svedočat nekolku golemi ostavi na vizantiski m oneti vo tekot na 11— 13 vek. V akvi ostavi na kolektivni m oneti se otkrieni vo južnite oblasti n a M akedonija, glavno vo P ri- lepsko, Bitolsko i Ohridsko. N ajgolem ata ostava so bronzeni docnovizantiski m oneti e najdena vo okolinata na s. Sopotsko, Ohridsko. D ruga edna golema ostava e najdena vo okolinata n a Gostivar. Vo početokot na 13 vek započnuva nova era za num izm atikata po našite kraišta. Se pojavuvaat p rv ite srpski moneti, koi se kovani vo rudarski te m esta. Poznati se kovnicite kraj Brskovo, Novo Brdo, P rizren, Rudnik i drugi. Vo srednovekovna S rb ija najgolem pođem dostigna m onetokovanjeto za vrem e na car Dušan. M oneti bile kovani i od Volkašin, K rali Marko, Despot O liver i župan Gropa. G lavnite naogališta so golemi ostavi n a srpski m oneti se pođ- račjata n a Prilep, O hrid i Skopje. N ajgolem ata ostava so srpski m oneti e n a j­ dena vo okolinata n a s. K rivogaštani, Prilepsko. Od tu rskiot period, koj tra e okolu 500 godini, im am e golem broj i raznovidni ostavi so srebreni i bronzeni moneti, no tie ne se obraboteni i proučeni. Isto taka izvesten broj m onetai ostavi, koi se kovani vo A vstrija, M adjarska, Italija, G erm anija i drugi evropski zem ji, se otkrivat na našiot teren i tie pretstavuvat interesen m aterijal za proučuvanjeto na trgovskite vrski na tu rsk ata država so evropejski te državi vo tek o t na 15 do 19 vek. So obrabotkata i objavuvanjeto na num izm atički ostavi od M akedonija se bavele nekoi9 i pred osloboduvanjeto na našata zem lja i nivnite trudovi ne se za potcenuvanje. No sistem atskata rabota za proučuvanjeto na num izm atičkoto bogatstvo na M akedonija započna podocna, vo 1957 godina, koga beše form iran num izm atičko-epigrafski oddel vo Skopskiot arheološki muzej. D osegašnite objaveni num izm atički m aterijali pretstav u v aat značaen prilog. Od d ru g a strana, vo poslednite godini nekolku m uzeiski rabotnici1 0 se zafatilo so o brabotka na m onetnoto bogatstvo i vo provinciskite muzei. B lagoprijatnite u slovi za naučno-ispituvačka rabota što se sozdadeni denes se garancija za pogolem i pokvaliteten razv itak na num izm atikata vo M akedonija. L e s d é c o u v e r te s le s p lu s im p o r ta n te s d e la n u m is m a tiq u e e n M a c é d o in e a u c o u rs d e s d e r n iè r e s v in g t- c in q a n n é e s A p rès la lib ératio n d e n o tre pays, en M acédoine on a découvert u n g rand nom bre de dépôts de m onnaies p articu liers e t collectifs. Q uelques-uns d ’en tre eu x se d istin g u en t p a r u n e g ran d v a le u r artistiq u e e t historique. 9 J. Petrovič, N u m iz m a tič a r 1 (1940) 21—29. M. G rbić, Iz n u m izm atičk e zbirke Istorisko-arheološkog m uzeja u Skoplju, G la s n ik S k o p s k o g n a u č n o g d r u š tv a 5 (1929) 51— 58. 1 0 A. K eram idčiev, BI. A leksova, M o- n e tite n iz v e k o v i (za izložbata) (Skopje 1965) 1—22. V. Sokolovska, Od num izm a- tičk ata zb irk a n a A rheološkiot m uzej vo Skopje, Z b o r n ik n a A r h e o lo š k io t m u z e j v o S k o p je 4-5 (1966) 23—32. Il fa u t citer to u t d ’ab o rd le g ra n d dépôt d e P rilep . Il y a 208 té tra d ra c h m e s m acéd o n ien n es m onnayées p a r P h ilip p e II, A lex an d re III, P h ilip p e IV e t d ’a u tre s, il y e n a q u elq u es-u n s de P éo n ie, d ’A th èn es et de T hrace. Q uelques dépôts m o in d res de m onnaies m acédoniennes, grecques e t d ’a u tre s ont été tro u v és d an s les régions m éridionales de la M acédoine. L a d écouverte effectu ée a u v illag e de G rad (Delčevo) e st in téressan te, avec e n v iro n 500 m onnaies d’a rg e n t d e H istiea (île d ’Eubée). S u r le te rrito ire de la M lacédoine, on a d éco u v ert su rto u t des m onnaies d ’A le­ x a n d re III, tan d is que celles d ’a u tre s so u v erain s m acédoniens y sont p lu s rares. H ab itu ellem en t, les m onnaies de la pério d e p réro m ain e so n t tro u v ées d an s les régions m érid io n ales de n o tre rép u b liq u e, p a rc e q u e celles-ci o n t été plus longtem ps sous le p o u v o ir d e la M acédoine e t e lle s é ta ie n t p lu s proches des ateliers de m onnaies. O n tro u v e des dépôts de m o n n aies d u tem p s des R om ains d an s to u tes les régions de la M acédoine. D ans c e rta in s endroits, te ls q u e les régions d ’O hrid, K itc h e - vo, Š tip e t K riv a P a la n k a , on a d éc o u v e rt de g ran d s d ép ô ts collectifs de m o n n aies d ’a rg e n t ou de bronze. L e d ép ô t d’O h rid (village de V elestovo) com pte 298 »denarii« rom ains, le dépôt de m onnaies de b ro n ze d e K riv a P a la n k a (village de P e tralica) est rich e aussi. D e l’époque byzantine, il y a q u elq u es g ran d s d ép ô ts de m onnaies de bro n ze p ro v e n a n t d u village de Selce d e P rile p e t celui de S ek u liča de K ratovo. Les d épôts de l’ép o q u e p o st-b y zan tin e ( l i e — 1 3 e siècle) so n t p lu s riches. L ’un de ces dépôts collectifs e st tro u v é d a n s le v illa g e d e Sopotsko de R esen, où il y a en v iro n 2500 pièces d e m onnaies. M ais ce q u i a fa it sensation d an s la n u m ism atiq u e en M acédoine, c’est la découverte d ’u n im m en se d ép ô t de m onnaies d ’or, tro u v é au x en v iro n s du v illag e d e S ekuliča de K rato v o . D ’a p rè s les docum ents q u e nous possédons, il y av ait en v iro n 8000 pièces d ’o r d u te m p s d e Ju stin ie n I. M alh eu reu sem en t ce dépôt, si im ­ p o rta n t p o u r la science arch éo lo g iq u e d e la Mlacédoine, a été caché p a r le s tro u v e u rs, puis v e n d u e t dispersé. O n ig n o re le n o m b re de m onnaies sauvées et conservées. E n M acédoine, on d éco u v re a u ssi d es pièces de m o n n aies des E ta ts du m o y en âge, s u rto u t de Serbie, d e V enise e t d e T u rq u ie. Les m o n n aies tu rq u es so n t s u rto u t re p ré se n té e s en g ran d e q u a n tité . C ertain es d’e n tre elles o n t été frap p ées d a n s nos localités, tan d is que d’a u tre s so n t p a rv en u es chez n o u s p e n d a n t les g u erres ou com m e ré s u lta t des relatio n s com m erciales.