Iztiaja 1. In 15. vsakega mesca. — NaroČnina za celo leto znaša K 1*50. (alasilc belokranjskih kmetoV. Geslo: Na delo za staro pravdo. f Vse pošlljatve prosimo na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 15. grudna 1908. Štev. 19. Ob koncu prvega leta. Z današnjo številko zaključnjemo prvi letnik Belokranjca. Iz volilnega letaka se je razvilo sicer malo, toda priljubljeno gla- silo belokranjskih kmetov. Leto 1908. ni bilo za Belo Krajino iz- gnbljeno. Volitve mesca svečana so vzbudile v kmetu zavest. To probiijenje ni postalo hipno razpoloženje, teraveč razvila so je iz njega za tako kratek čas dovoljna gospo- darska organizacija, ki je v kmečkih rokali. Bela Krajina je bila preje najbolj po- zabljen del Kranjske dežele. Toda naše delo je prisililo javnost, da se je začela bolj zanimati za ta pozabljeni košček slo- vensko domovine. Pod vtisom tega dela se je moral potruditi gosp. Öuklje na pot po okraju, je moral Poljance začeti pridobivati z vodovodom. Pod vtisom kmetsko zaved- nosti je pri teh volitvah celo belokranjski farovž moral odnehati, preklicati kandidaturo tüjca Štembnrja in kandidirati za S. L. S. župana Matjašiča. Čeprav g. MatjašiČ ni naš somišljenik, vendar iniamo ga — blizu, vemo, kdo bo — odgovoren. V zadrugah se je belokranjski kmet že tekom teh par mescev lahko prepričal, da gre, če se le začne in če se le količkaj hoče. Samozavesti in zaupanja v lastno moč smo se že letos več ali manj privadili. List je prišel v zadnjo kooo. Ljudje, ki sicer ne vzamejo potiskanega papirja v roke, so se začeli zanimati za čitanje, in težko pričakujejo dne, ko ima priti nova številka. Od mnogo strani se nam je izrazila želja, naj bi list izhajal vsak teden. Tega žal za sedaj še ni mogoče izvesti. Pač pa lahko povemo, da je list sedaj že toliko vpeljan, da je kot 14dnevnik zagotovljen. Prosimo samo vsc somišljenike: pripo- rorajte list in pridobivajte novih naročnikov. Marsikdo lista samo zato ne priporoča naprej, ker si misli, da je malenkostna naročnina preveč neznatna, da bi se izplačalo po enega naročnika pridobivati. Ravno narobe je res: baš ker je naročnina tako nizka, se gre za vsakega posameznega naročnika. Zato se zavedni kmetje naročajo tudi tedaj, čeprav bi si lahko list izposodil i pri sosedu. Torej, belokranjski kmetje: Gorenjci imajo svoj list, Korošči svojega, Notranjci svojcga, če hočete, da se bo Vaš Belokranjec ohranil, naročajte se pridno nanj. List ie pisan v kmečkem, slovenßkem in naprednem dnliu. Če se kmet sam ne bo zanimal zase, kdo naj se pa potem še zanima zanj. A list je tisto, kar nas druži, nas, ki sino raztresoni po vaseli, ki se sicer ne poznamo osebno, ki pa smo zbruni okrog svojega glasila kot velika družina. Pridno se torej nuročajte, pa tudi pridno dopisujte. Že sedaj smo imeli mnogo kmetov dopisnikov. Naj se njih vrste še pomnože. Pišite nam o vsem. kar se po Vaših vaseh dogodi, kar Vas tišči in niuči. Dandanes je slišati le oneg-a, ki se zna pošteno og-la- siti. Nič ne de, če je okorna roka, če pisava ni izpisana, to vse so malenkosti, ker v je- zikovnem oziru lucdništvo popravi dopise. Naročnina znaša za 1, 1909. 2 K — za vse dcžele izven Avstrije 3 K. Vse po- fiiljatve (denar in dopise) naj se posilja na naslov Belokranjec, Praga, Vinog-radi, Češko. ___ ' Virilius unitis ali poglavje o slogi tovarne in kmetije. (Konoc.) S tem pregledom pa tudi zverno, v ka- teri smeri moramo skrbeti, da se naši go- spodarski elementi pri nas ne bodo raz- vijali, se lahko varujemo tch ekstrernov, in na drugi strani dobimo pozitivno stran naših stremljenj. Naši dve stranki sta si vsled diferen- cijacije razdelili torišče. Slovenska ljudska stranka je za sedaj — s čemur moramo v praksi računati — glavna kmetka stranka, in napredna stranka za sedaj glavna meßtna. Prva zastopa kmete, druga pri osamo- svojitvenem gibanju načelo: sern s slovenskim producentom. Gorenji pregled evropskih go- spodarskih razmer nam oiuogoči, da dobimo merilo, kako vlogo naj bi v tem skupnem delu prevzela katera stranka in omejitev te naloge. Gmotno stanje najširših slojev 1 j u d s t v a p o i n d u s t r i j a 1 n i h, najbo- gatejših državah, je meščanski stranki resno svarilo, kako daleß naj gremo z i n d u s t r i j a 1 i z a c i j o, k a t e r i v s e d a- njili razmer a h sledi povsod prole- tarizacija in degeneracija. Gospodarsko podjarmljenje ko- lonij pa je S. L. S. resc.n memento, da imarao Slovene! - kmetje bodočnost le, če Bpopolnimo svoje gmotno delo z duševnim delom inteligence na ostalih poljih narodneg-a gospodarstva. Kaj sledi iz tega? Da za razvitek svojih doslej še v kali ležečih razmer moramo iskati svojih potov svoje metode. Vidimo, da reSitev gospo- darskih vprasanj pri drugih narodib ne more biti naš uzor. Iskati moramo svoja pota. V ta namen se nam je treba oprostiti katederskih sngestij predvsem riemskili teo- retikov. Ne sinenio pri vsakem koraku sra- mežljivo pogledati okrog sebe, če so te avtoritete kaj takega že pisale in priznale. Za rešitev naših vprasanj nam ne sme biti merodajno mnenje in učenje tujcev, oficijozno mnenje. Za rešitev naših razmer Dam morajo biti merilo edino naše razmere, ker nam je njih ureditev tudi nameu vsega našega dela. Moramo študirati svoje razmere, in poiskati Tudi Ui ste med tistimi, mogoče, ki še niso poslali naročnine za leto 1908. Leto se bliža h koncu, bodite tako prijazni in pošljite po nakaznici VL l'5O na naslov Belokpanjec, Praga, Vinohradi (Češko) Po no^v^m. lettt dvignemo vse nepopavnane napočnine s poštnim nctlogroixi. Stran 96. BELOKRANJEC Letnik I. njim primerna pota. Če smo vstvarili svojira razmeram primerno Mohorjevo družbo, pač nekaj izrednega v celi Evropi, če smo tem razmerara primerno uredili Slov. Matico itd., zakaj naj bi se nekako sramovali svojim potrebam primerno hoditi svojo lastno go- spodarsko pot, porabivši pojave v krajib, kjer so podobne novodobne razmere bolj dozorele, kot merilo, katero pa moramo rabiti samo- stojno in samo kot pripomoček, ne kot model. Če smo dospeli s tem do metode svo- jega dela, nam sedanje stanje svetovnega gospodarskega položaja pokaže pot in vsebino našega dela. Vidiino, da moramo iti srednjo pot, najti ravnotežje med kmetijo in to- varno; vidimo pa tudi namen našega nar. gospodarskega dela. Oe je celi industrijalni Evropi in Ameriki namen in sredstvo narod- nega gospodarstva denar, mora po- stati nam agrarnim Slovanom namen nar. gospodarstva človek, denar pa le sredstvo, skaterim postavi člo- vektrdno gmotnopodlago, na ka- teri dostavi ostalo, pred vsem duševn o stavbo kulture. Prišli srao do odgovora, katero delo mora biti skupno obema strankama in kako naj si razdelita to delo. Skupnost dela obstoji v tem, da se poiščejo pota in pripomočki, s ka- terimi se izvede ravnotežje industri- jalizma in agrarizma pri nas. Prva praktična naloga bo: dob iti bilanco našega nar. gospodarstva. Primerno tej bilanci se bo moralo skrbeti za bilanco naših duševnih in denarnili moci- Na podlagi teh katastrov bi se šele moglo poskrbeti za proizvajanje v obrti in tovarni za porabo, ne dobiček sam po sebi, brez strähn pred neprestanim va- lovanjem konjnnkture (razcvit in propad trgovine in obrti). Tako bi dobile pridelovane surovine Da kmetiji poleg dosedanje naturalne tndi stalno tovarno in trgovsko vrednost, proizvodi tovarne pa stalnega in za- nesljiveg"a odjemalca. S. L. S. ima delo pri organizaciji pro- ducentov surovin in odjemalcev tehničnih proizvodov, naprednjaki pri organizaciji tehnič. proizvajanja in konsnma surovin. Ta važna nar. gospodarska doba pada 8 svojim nastankom baš na 60letnico po- dobnega pojava med Slovani, samo da se je isti vršil na jezikovnem polju. Slovani smose tedaj narodno prerodili edino le zato, ker je do tedaj pod uplivom sfer tujih jezi- kov stoječe razumništvo vzelo za svoj jezik jezik hlapcev in dekel, torej najširših slojev. Ti so pa dobili od razumništva zopet v svoj em jezikn njihovo delo. Ljudstvo je dalo obliko in gmotno mod, razumniki vsebino. Analogični pojav je sedaj, ko si ohra- nimo obstoj in priborimo narodno gospodarski preporod edino le, č e se inteligenca socijalizira, če vzame za svoje g-ospodarske interese inte re se najširših slojev. Ti do be s torn org-ani- zacijo in preobliko teh prospehov, a oni dajo razumništvu moč, vsebino in namen, kot se je godilo podobno 1. 1848. na narodnem polju. Prva naloga čaka meščanske stranke, točasno v praksi napredno, druga naloga kmetske strankc, točasno v praksi S. L. S. 0 kakem složnem nastopanju globo- kejšega, zgodovinskega pomena za na§ narod, more biti torej govora z upanjem na realen vspeh le na nar. gospodarskem polju. To je tem lažje, ker se o takozvanem gospodar- skem, manchesterskem liberalizmu pri nas zlasti pri mlajšem naraščaju no more govo- riti. Razmere so zlasti sedaj ugodne, da se da celemu našemu nar. gospodarskemu strem- Ijenju smer napram bodoči obliki družabne organizacije, zadrugi, dokler še ni predalec napredovala stanovska diferencijacija v smislu zapadne Evrope in ostalih industrijalnih dežela. Vsak poskus za slogo na drugih poljih bi pa moral vesti k nasilju in neznačaj- nosti, tako da bi vsaka druga sloga morala dati v naši kulturni bilanci minus. Plus je na nar. g-ospodarskem polju, v znamenju zadrug-e. Na tej podlagi bi se mogli v zvezi z ostalimi Slovani in sorodnimi strujami med drugimi narodi lotiti rešitve g-lavneg^a vprašanja mednarodneg'a gospodar- stva: neposredni stik producenta in konsumenta, kot najbolj ekonomične resitve graotne strani človeške kulture. Toliko o važnem vprašanju skupnnga slovenskega nastopa — kolikor prostor do- pušča — brez ozira na podrobnosti, po- stranske momente in posledice. Vinarska enketa pri dež. odboru v Ljuhljani. 3. t. m. povabljenih je bilo več vino- gradnikov iz vseh vinorodnih krajev Kranjske k dež. odboru na posvetovanje, kako bi se dalo odpomoči sedanji vinski krizi in pospe- ševati prodajo našega vina. Zbralo se je 20 vinogradnikov, — iz Örnomlja gg. Fr. Retina in dr. Malerič. Sklenilo se je osno- vati deželno vinarsko zadrugo v Ljubljani, ki naj bi imela po deželi podružnice. Na- praviti se ima v Ljubljani tudi osrednja klet. Izvolil se je odbor 11 članov, ki naj vse potrebno ukrene. Za razpečavanje vina, ki ga imamo letos v obilici, se za sedaj ni ni- česar moglo ukrcniti, ker ni denarja. Naša misel je, da bi morali dati za prvo dežela nekaj, doželni odbor pa zopet pravi, da nima denarja niti za najpotrebneje stvari. — Naše vino bi se dalo izvažati le proti severju po- sebno na Češko, zato pa bi morali imeti enotno vino, ne pa tako, kakor jc sedaj, ko je vsa- kega vinogradnika vino malo drugače. Treba bi, da se večja množina mošta skupno ukleti, zato pa potrebujemo tudi pri nas voliko skupno klet s potrebnim orodjem. Morda se bo dobilo pri državi kaj podpore, dežela nima denarja. V Ljubljani govorilo se je tudi, da se določi Čas trgatvi. Vsi navzoči so se proti temu izrekli, ker zlasti deževno vrerae ob času trgatve in gnitje grozdja, tega ne dopuste in mora vinogradnik včasili proti svoji volji zgodaj potrgati, ako neče ob vse priti. Zdravstvo. Nekaj O pijačl. V gorenjskih hribih je vas Žiri. Sicor je daleč od železnice, pa so njeni prebivalci, sami kmetje, tem za- vednejši. Ustanovili so si prvi „Sokolski dom" na Slovenskem, sedaj so si pa iz Idrije naprosili realčne proi'esorje, da hodijo predavat. Priobčujemo tu po „Notranjcu" poročilo o predavanju o alkoboličnib pijačah, t. j. pivu, vinu in žganju. Gibanje proti pitju alkoholičnih pijač je važno za vinorodno Belo Krajino že zato, da se izve, kaj hoče to gibanje, ki je naperjono med ostalim tudi proti onemu glavnih pridelkov Bele Krajine, proti vinu in njo.ga nezmernem uživanju..— „Notranjec" piše: Predavanje o alkoholizmu dne 18. oktobra je dobro uspelo. Gosp. prof, dr. Bevk je snov predavanja „o alkoholizmu in njega pogubonosnem uplivu" zares moj- strsko obdelal. Razložil jo popolnoma jasno lastnosti alkoliol.t na zunaj, njega barvo, okus, gorenje, kakor lastnost, da vsrkava vlago, ter zamori v sebi vsako življenje ter onemogočuje trohnobo in gnitje tvarin, ki so v njem. Razložil je dalje natanko kako upliva požirek alkobola v ustih, požiralniku in želodcu ter dalje v žilab in mišicali. I)o- kazal jc popolnoma jasno, da alkohol ne le, da nima nikake hranilne vrednosti, da na noben način ne vpliva ugodno na Človeški Organizern, ampak ravno nasprotno : njegov upliv je skozi in skozi škodljiv. V želodcu vsrkava vlago vase (zato je pijanec vedno žejen) ter brani, da se zavžita jedila slabeje ali nepopolnoma prebavljajo, in tudi pozneje, mesto da bi dovajal telesu novih porabljivih snovi, mu jih fie odvzema. Kdor torej uživa redno dan na dan alkoholne pijače, ta se polagoma pa gotovo zastruplja. Oni navidezni dobrodejni upliv, da človeka „pogreje", „okrepi in poživi", mu „vzbuja veselost" itd., je vse le hipna prevara in omama živčevja. Alkoliol je torej potuhnjen sovražnik človeštva, njegov navidezni do- brodejni upliv je le samo gola prevara Kdor išče torej v pijačah moči in razvedrila se prebritko vara. Alkohol zavžit v večji mori vpliva na možgansko delavnost, slabi zavest tako dolgo, da jo človck popolnoma izgubi, ako si ne jenja „prilivati", večkrat se konča to še cclo s smrtjo (tudi pri nas se je že letos pripetil tak slučaj). Na vsak način pa redno vživanje alkoholnih pijač slabi človeka ter mu pije moč, to pač vsakdo lahko sprevidi, da alkoholu udan človek po- stane nekaka „šleva", pešajo mu telesne in duševne moči tako dolgo, da ga napadejo razne bolezni, ki končajo s smrtjo, ako se poprej, dokler je še čas, ne odvadi pijanček uživati tega „Olimpijskega nektarja". Da pijančovanjo neugodno upliva na drnžinsko življenje, je občoznano. Pijančevi otroci in ženske so največji revčki. Za vse drugo so dozdeva alkoholiku škoda izdajati denarja, Letnik I. B EJLJO KR1NJEC Stran 97. samo za alkohol ne. Da so pijančevi otroci tudi telcsno in duševno slabejši, je dokazano. In stem degenerira, propade ves narod ; al- kohol ga uničuje denarno in duševno. Alko- holizem je tudi vzrok premnogim hudodel- stvom, pretepom, ubojem, tatvinan, ropom itd. Štatistika iz Nviee nam razjasnjuje nasled- nje: Od 100 uinorov, ubojev ter nasilstev s srnrtnimi posledicami, jib povzroči alkohol do 65. Od 100 nenravnih dejanj jib pov- zroči alkohol 77. Od 100 požigov jib alkohol zakrivi 56. Od 100 potepuhov se jib obsodi 80, katere jo zapeljala pijača. Od 100 slu- čajev, kjer se je naselil v bišo prepir in težko življenje, jib je 56 pripisati zopet neumnemu popivfinju alkoholnih pijač. Med 100 blaznimi jo 30 onih, katerim je povzrocil alkohol blaznost. Med 100 bedastimi, sla- boumnimi otroki je polovica takih, katerim je alkohol vir nesreče, tudi velik odstotek ljudi si vzame življenje vsled alkohola. In vsak deveti človek urare vsed alkohola. Te žalostne številke, katerih bi se dalo na- vosti še vse polno, govore dovolj jasno kakšen blagoslov je alkohol za človeštvo. Koliko bolje bi bilo, da bi nikdo ne pokusil pijače, kakor da povzroči toliko nesreč in gorja. 0 da bi se le en del tiste moči, ki jo požre alkokol, obrnilo v napredne in dobro- delne namene, kaj vse bi se dalo napraviti!! Marsikdo si pač ne more predstavljati vesele družbe brez pijače, dasiravno je skoro vsaka zabava plemenitejša in tudi cenejša. Žalostno je torej zreti ljudi, katerim doma primanjkuje dobre braue, ki imajo skrbi čez glavo, pa potem še iščejo zabave v kozarčku strupene pijače. Neumno je tudi žejo gasiti •/. alko- holnimi pijačami, kajti alkohol žejo še po- veča, gasi jo samo voda, ki je v pivu ali vinu. Več je v pijači alkohola, manj pogasi žejo, poprečno je v pivu krog h9j0, v dobreni vinu krog 10°/0, v žganju do 30J/0 alkohola, nnjbolj nedolžno je pivo, pa je vendar pre- drago. Največji vzrok, da se toliko pije, jo pa neumna raoda, včasih so iskali v tem časti, in jo nekateri še sedaj, kdor za pijačo da, ta jo mož; toraj zopet blažena neved- nost. To in so dokaj druzcga je v živih besedah predstavil g. predavatelj. Na slu- slušatelje je to napravilo ngoden vtisk. V nedeljo, dne 25. vinotoka je predaval v „Sok. doinu" zopet profesor mestne realke v Idriji dr. B. Biibler „o vsemirju". Doma in na tujem. Slovenec podpredsednik v dunajski državnl zbornlci. Mod 4 novimi podpredsedniki avstrijske državne zbornice je tudi Slovenec, Jože Pogačnik, drž. poslanec, pristaš S. L. S. Pri volitvah dne 14. 1. m. so bili po deželi izvoljeni sami pristaši S. L. S., ker se je vsled kompromisa med liberalci in klerikalci od napredne strani opustilo vsako kandidiranje proti S. L. S.; ki zopet v Ljub- ljani ni postavila nič protikandidatov. V Ljubljani je prišlo vsled razporov med na- prednimi volilci do ožje volitve med naprednim kandidatom J. Turkora in Koeijalnim deino- kratom K. Kristanom. Turk je dobil 1085, Kristan 10(55 in Mayer 295 glasov. Jvranjska hranllnlcn (šparkasa) v Ljubljani je bila doslej glavna opora kranjskega nemštva — na slovenski račun. Slovenci so namreč znosili vanjo svoj denar, a z dobičkom od tega je šparkasa podpirala vse, kar je bilo količkaj nemškega v deželi. Po ljubljanskih dpgodkih 20. septembra so Slovenci končno vendar le spoznali, da se tudi visoki gospodi pri tem zavodu da priti do živega. Začeli so dvigati svoj denar iz zavoda in ga vlagati v slovenske. Pretekli mesec je po izkazu, ki ga je „Kranjska" priobčila sama v vladnem listu „Ljubljan- čanki", bilo vložcnih pri njej okrog '/., mi- ljona kron, dvignjenih ]>a okrog 5'/a miljonov kron. Začetkom leta 1908. je imel zavod še okrog 67 miljonov krou vlog, sedaj je to stanje padlo na 55 miljonov, 12 miljonov slovenskega denarja se je torej dvignilo ven. Oe bo to tako napredovalo, v 5 letih tega trdnega zavoda ne bo ve<\ čeprav je — nemški. Za po Novem letu je odpovedano zelo veliko denarja, in baje vzamejo kleri- kalci ven 30 miljonov cerkvenega denarja, ko ustanove deželno Občinsko hranilnico. Mi smo dosedaj bili vedno vajeni, da smo si predstavljali Nemca kot gospoda, s cilin- drom na glavi in polnim žepom. Slučaj Kranjske branilnice nara pa jasno priča, da je v javnem življenju začolo odločevati ljudstvo t. j. več kot peščica bogatih Nemcev zaleže cela množica čeprav sicer manj pre- možnih Slovencev, če nastopajo — složno. Za nohte jlm je začelo itl. Vsled ošabnega in nepravičnega nastopanja Nemcev proti Čehom in Slovencem se je začelo v Avstriji širiti vedno bolj bojkotno gibanje. To stremi za tem, da se skuša denar ohraniti doma in dajati zaslužek samo doma- činom. Doslej so se Nemci bali baje samo Boga, sedaj so pa dobili strab celo pred — zaničevanim „Pemcem" in „Vindišarjem", ker sta oba tako predrzna, da nočeta več nositi svojega t. j. češkega in slov. denarja nemškim mogotcem. Da so Nemci začeli to gibanje že čutiti, spričnje njih krik po — državni pomoči. Vladni „Fremdenblat" namreč zdihuje: „S stališča države se ne more dosti ostro nastopiti proti temu, da se je zavleklo sedaj tudi to polje v vrlinec narodnostnih zmedarij. Oblasti se že pečajo s tem gibanjem cegar protipostavnost je jasna. — Nemci imajo v Avstriji to taktiko: dokler so oni na krmilu, nečejo o kakšni pravičnosti nič slišati. Kakor hitro pa izgube premoč in večino, takoj vpijejo po državni pomoči, delitvi po narodnosti in dvojezičnosti. Slovani lahko zremo mirno v prihodnjost: žilavi in zdravi slovanski kmet bo pred ali pozneje vpg-el iz sedla deg-eneriranegra nemškega tovarnarja in birokrata. Češka sola na Dolenjem Av- strijskem. Dne 13. t. m. je bil Floris- dorlu na \)a\. Avstrijskem shod, ki se ga je udeležilo čez 800 oseb. Po govoru soc. dem. poslanca Winterja se je sklenilo ustanoviti v Florisdorfu češko šolo. Dežela velja za samonemško. Kako izgleda to nemštvo, nam pokaže nekaj številk. Po uradnem štetju je bilo 1. 1900 na Dunaju vseh prebivalcev 1,(574.958, med njimi Cehov 102.974, v celi deželi 3,100*493, Čehov 132.968. Po vseh okrujih so bile osebe z češkim občevalnim jezikom. Okraj Amstetten ima med 71.363 Ijudmi 71 Oehov. Baden 61.508, Cehov 541. Bruck n. L. 58.267 (2901), Florisdori" 94.388 (2943), Ground 59.161 (4119) Hietzing 50.420 (683) — Horn 38,885 (163) — Kor- ncuburg 63.332 (1932) — Krems 79.624 (371) — Lilienfeld 26.198 (91) — Melk 45-61 9 — Mödling 63.405 (4274) — Neuu- kirchen 58.091 (165) — Oberholabrunn 75.932 (591) — Poegstall 34.170 (58) — St. Polten 74.560 (547) — Scheibbs 33.342 (34) — Tulln 63.501 (441) (512), — Mistl- bach 101.829 (8250) — Waidhofen n. T. 37.822 (267) — Dunajsko Novomesto 61.026 (651) — Zwettl 48.035 (44) — Solskill otrok je bilo 1. 1896 nemßkih 160.755, ceskih 8663, 1. 1900/1 nemških 173.684, ceskih 9980 — I. 1903/4 je bilo ceskih šoloobveznih otrok naötetih že 12.033. — Dunaj je največje češko mesto, ker je tam '/2 miljona Čehov. Prekl sod v Prag-I. Dne 2. grudna, na jubilejni dan, je bil proglašen preki sod v Pragi. Preki sod poraeni, da se kaznuje vsak zločin upora proti oblastem s smrtjo. Z Dunaja je prisel rabelj, postavili so vislice in vsak obsojenoe bi bil v 24 urah po ob- sodbi obešen. Toda ker so ob enem nemški dijaki morali nehati izzivati občinstvo, rabelj ni imel kaj delati. Preki sod je ob 6. zjutraj 15. t. m. prenehal. Se isti dan so burši začeli izzivati zopet po mestu s ka- picami. Državni proračun. V petek, dne II. t. m. je predložila vlada drž. zbornici proracun. Iz cele svote 2303 miljonov kron je 30 miljonov dovoljenih za potrebe širših slojev, med tem 2,137.550 kron za zboljšanje plač poštnim slugam, pismonošem po deželi itd. Letošnji drž. proračun se je naprarn lani zvišal za 155 miljonov, dočim je prejgnja leta stopal za 50—60 milj. To povišanje je nastalo vsled dobrih razmer v trgovini in obrti. Ali začetke splošne svetovne gospo- darske krize je že čutiti: Delež, ki ga ima država od dobička Avstro-ogrske banke, se je letos zmanjSal za 3 miljone 300 tisoč kron. — Državno gospodarstvo temelji na davcnih zakonih, ki so nekateri še izza časa absolu- tizmu in častivredni starci čez 100 let. Da pride vprašanje o preosnovi davčnih sistemov v zbornici pred ali poznejSe na razgovor, dokazuje, da je podanih čez 100 predlogov o spremembi dosedanjih davkov. Bojkot avstrijskegra bJagra na Balkanu neprestano narašča. V Belem gradu se je osnoval odsek 12 članov, ki ima voditi boj proti avstrijskim izdelkom in sto- piti v zvezo s Turki v Solunu in (jari- gradu. V carigrajski bojkotni odbor je pri- stopilo v 2 dneh 5200 trgovcev. Na Turškem so polili avstrijski sladkor v skladiščih s petrolejem in zažgali. Naše blago se je za- čelo uvažati doli čez Nemčijo, ker avstrijskih parnikov niso pustili v pristanišča. Turki so zažugali, da bodo bojkotirali tudi nemško blago, zato so na Nemskem prepovodali par- nikom prevažati doli avstrijsko blago in Stran 98. BELOKRAN.TEO Letnik I. nemško blago z avstrijskimi ladjami. Poleg te škode grozi vsak dan vojna. Proti Avstriji so vse balkanske države, Rusija, Angle.ska, Italija in Francoska. Z nami je saino Nem- čija. Ker bi pa v slučaju vojske z Srbijo napadli Nemčijo Angleži in Francozje, nam ta zaveznik nič ne bi koristil. In čemu vse to? Raditega, da se v Bosni lahko bogati par bogatih Židov z lesnu ,.trgovino'', na stroške srbskih in moharoedanskih domačinov. V lndlji se pojavljajo znaki revolu- cije proti angleški vladi. Po celem svetu vre in kipi od nezadovoljnosti, ker je člo- veštvo postalo suženj zlata, mesto da bi denar bil sluga in pomočnik ljudem. Iz Novega mesta. Belokranjska železnica. Do- stikrat že smo opozarjali na nevarnost, ki preti Slovencem tudi na belokranjsko-kocevski meji, zlasti še sedaj, ko se gradi ta nova železnica. Slovenci raoramo paziti, da nas ne prehite nernški privandranci, ter nam ne zasedejo ravno najlepših postojank ob tej novi železnici. Poglejmo Gorenjsko, kako so se vgnezdili Tirolci in kako moč že imajo! Čuje se. da so tudi na Belokranjskem in sploh na Dolenjskem že pričeli iskati takih postojank ob novi železnici, da bi tern lažje šlo od rok poneračevauje. Zlasti veliko je storil za „nemško stvar" bivsi žel. minister Derschatta, ki se je za časa svojega raini- strovanja sploh kazal najhujšega nasprotnika Slovanov in posebej Slovencev. Da je eden najvernojših rSchulvereinovcev" in „Siid- markovcev" je znano iz raznih poročil o zborovaujn teh dveh ponemčevalnih društev. Toda, da bi kot minister tako očitno delal za vsenemška društva, tega vendar ne bi mislil. K trasiranju je poslal na Belokranjsko in sploh na Dolenjsko vcčinoma same nem- škonacijonalne inženirje, zaupuike „Schul- vereina" in „Südmarke". Ti so pri trasiranju vedno tudi pridno na delu za vsenemški „Drang nach Osten". Natančno so poučeni o narodnostnih razmerah na slovensko-ko- čevski meji in baje so že precej posestva pokupili za „Südmarko". Sad nemške po- nemčevalne politike je tudi nova ^ull'erajnska sola v Lazah, ki je sramota za slovensko Dolenjsko. Zatorej, pozor, Slovenci! Zdramite se vendar enkrat, pazite na nemške „agente", pokažite jim vrata! Izdajalec je, kdor proda le ped slovenske zemlje privandranim Nemcem, našim najhujšim narodnim nasprotnikom! Oni, ki so 13. septembra v Ptuju, in pozneje v Mariboru, Celju in Celovcu pokazali, kako spoštujejo nas in naš mili materni jozik. oni, ki nas in naš jezik ob vsaki priliki grdijo na najnesramnejši način, nimajo med nami ničesar iskati! Mi hočemo biti sami gospodarji na svoji slovenski zemlji! Nemci naj gredo pa v „rajh"! Torej niti košcka slovenske zemlje ne dajte iz rok ! Razmere na novomeški gi- mnaziji Ker je v Novem mestu tudi precej dijakov iz Belekrajine, je pač po- trebno, da tudi Belokranjci kaj izvedo o ondotni gimnaziji. Vodi to gimnazijo seveda ravnatelj, toda le na videz, pravi gospodar je tu katehet Marinko. Znan je že od nekdaj kot fanatik, toda v zadnjem času jo. nekam posebno hud. Na gimnaziji vlada inkvizicija, dijaki se morajo brezpogojno pokoriti kate- hetu. Oitira jih predse ter jih sknša z grožnjami in vsemi mogočimi sredstvi pri- peljati na „pravo pot". Onim, ki so mu nočejo kar tako udati in pokoriti, pa na- ravnost prepove občevati z mlajšimi tovariši, češ da jih zapeljujejo k liberalizmu. Tako naj bi bili razsodnejši dijaki obsojeni na samotarjenje; pritisne se jim na čelo pečat pokvarjenosti in hudobnosti, pečat izvržencev. S tern se razdvaja mladina ter ianatizira. Katehet, ki bi kot nameslnik Kristusov moral oznanjevati le ljubezen in mir, seje tako v mlada srca mržnjo — da ne rečem sovrastvo — seje prepir; strasti, ki se itak same prerade vzbudijo, se vzbujajo na umeten način. Toda ne samo dijaštvo, tudi ravnatelj, kakor sem že omenil, in zdi se mi, celo profesorski zbor se klanja katehetu. Drugače si namrec ni mogoče razlagati, kako se je moglo zgoditi, da se je dijakom prepovedala javna ljudska knjižnica „Narodne Čitalnice" novomeške. Kaj naj zdaj čita ubogi dijak, ko je znano, da v šolski knjižnici nimajo drugega, kot same „Vrtce" in „Zvončke". „Javno knjižnico" vodijo sami gg. profesorji, katerim je gotovo zaupati in ki dobro vejo, kaj naj dijak čira; torej bi bilo kako „pohujšanje" izključeno. Toda ne, katehet dijakom ne privošči niti dobrih in poučnih knjig, ne privošči jim čitanja niti v raz- vedrilo. Dijak v zadnjem času sploh no sme prestopiti praga „Narodne Čitalnice". Da se je prepovedala „Omladina" pod kaznijo iz- ključitve in da se konfiscira še predno jo dobi dijak v roke (pisemska tajnostl) ni treba posebej poudarjati. Klerikalni dijaški listi se od ,.zgoraj" priporočajo. To je pač enaka mera za vse! Vse to se je naznanilo po „Circulandumu" in sicer „durcli den Konferenzbeschluss"; seveda velja gimnazija za — slovensko. 0, srečno slovensko šolstvo in ti slovensko dijaštvo, ki ima take — slovenske vzgojitelje. Iz Bele Krajine. Nekaj zakratek čas. Izčrnomlja: Povodom proslave 60 letnice vladanja Nj. Ve- ličanstva nasoga cesarja je bila najvišjega želja, da se ta jubilej ne proslavlja s hrup- nimi veselicami in pojedinami (Črnomaljec bi rekel požrtijami), ainpak naj se stori kaj za „otroka". Deželna vlada je to na- znanila vsem občinam. Naš občinski odbor jc torej v smislu navedene žolje sklenil euoglasno, da se opusti razsvetljava na pred- večer in ne napravi nikakega banketa, ampak da se pobira po hisah za drustvo za varstvo otrok. Toda odbor obrača, župan obrne. Naš žnpan, ta „kunštna glava", pogruntal jo je drugače. Da se stori kaj za otroka, je želja Nj. Veličanstva, in kdo naj bi bil bolj po- treben otrok, kakor g. hotelir Lackner, zato je poslal g. župan policaja okrog, naj nabere nekaj drobiža za tega ubogega otroka, ka- t.erega mnogi več tako ne ljubijo in ne podpirajo kakor nekdaj. Nabral jih je res nekaj, ki so darovali pod imenom banketa revnemu otroku Lacknerju mesto ubogim, zanemarjenim malim. Kdor zna, pa zna. — Ker smo že ])ri g. hotelirju Lacknerju, naj omenim še, kako ta dela v korist Črnomlja. Pred leti bi se bil imel davčni urad iz Ko- mende premestiti, ker je sodišče potrebovalo več prostora, nemški vitežki red pa ni hotel pri Komendi ničesar prizidati. Občinski odbor je tačas z vsemi proti Lacknerjevemu glasu sklenil, da naprosi državo brezobrestnega posojila, da s