Ob prazniku krajevne skupnosti Ljubo Šercer
Odločneje v odpravijanje problemov
gišenska krajevna skupnost Ljubo Sercer že peto leto praznuje svoj krajevni praznik ob obletnici smrti Ljuba Sercerja, ki je bil s tovariši ustreljen 22. decembra 1941 pri Igu. Z letošnjo jiibilejno svečano akademijo s Uul-turnim programom, 14. decembra v domu he-roja Ljuba Šercerja, so počastili krajevni praznik, dan JLA, 60 let KPJ, 60 let SKOJ in revolueionarnih sindikatov.
Osebna izkaznica
V baraki z 200 kvadratnimi metri površine sredi stanovanjske soseske v Kebetovi ulici ima svoj sedež krajevna skupnost Ljubo Ser-cer, ki obsega 6000 kvadratnih metrov povr-šine in šteje 3250 prebivalcev. To je tipično mestna, komunalno in stanovanjsko dograje-na krajevna skupnost, ki ne predvideva več-jih gradenj na svojem območju. Zajema eno najstarejših stanovanjskih sosesk v Siški. v kateri so bili prvi stanovanjski bloki zgrajeni že leta 1947 in 1948. Ceprav nima večjih zah-tev po novih objektih (kakor večina krajev-nih skupnosti v novih soseskah), pa to še ne pomeni, da se pri svojem delovanju ne sooča tudi z vrsto problemov. Kako izenačiti pogoje bivanja stanovalcev v starih stanovanjskih blckih s tistimi v novih stolpnicah, napeljati toplovodno in plinsko omrežje in ukiniti in-dividualna kurlšča, je eno poglavitnih vpra-šanj. To še zlasti zato, ker je starostna struk-tura prebivalstva zelo visoka.
Krajevna skupnost šteje 1050 gospodinj-stev, predšolskih otrok ima 273, otrok do šti-rinajstega leta 223, odraslih nad 56 let sta-rosti pa kar 1032. Kolikor bi bil prehod na daljinsko ogrevanje koristen za zaščito oko-Ija in zraka, pa bi bil dobrodošel tudi sta-rejšim stanovalcem, ki že težko prenašajo kurjavo iz kleti do svojih peči. V krajevni skupnosti nimajo svoje šole, otroci obiskujejo šolo Hinka Smrekarja v krajevni skupnosti Litostroj, zato pa vzgojnovarstveni zavod Najdihojca v krajevni skupnosti v glavnem krije vse potrebe. Na območju krajevne skupnosti imajo 3 otroška igrišča, 2 trgovini z živili, sedež Društva upokojencev in več ne-proizvodnih delovnih organizacij.
Samouprava še ni polno zaživela
Čeprav so že marca letos oblikovali sa-moupravo v krajevni skupnosti, se še ob kon-cu leta soočajo marsikje s težavami. Največji problem predstavlja udeležba delegatov na sestankih, pa tudi nekatera društva obstajajo le na papirju.
Skupšeina krajevne skupnosti šteje 53 čla-nov, svet krajevne skupnosti pa 13 članov. Bazen tega deluje tudi 13 komisij, svet po-trošnikov in poravnalni svet. Medtem ko se svet krajevne skupnosti redno sestaja in te-koče obravnava probleme in temeljna dele-gacija za občinsko skupščino redno dela, pa se pri dveh združenih delegacijah za samo-upravne interesne skupnosti in treh posebnih delegacijah nenehno srečujejo s problemom udeležbe delegatov. Delegate redno vključuje-jo v tečaje, ki jih organizira SZDL in sindi-kati občine. Vendar pa se zavedajo, da seda-nje delo delegatskega sistema ni ustrezno, če-sto pride do kratkega stika pri prgnašanju mnenja baze v jnteresno skupnost in prena-šanju povratnih informacij. Zato že priprav-Ijajo sestanek, na katerem se bodo dogovorili 1- o bodočem delovanju delegatskega sistema, u-I jgotovili, kateri delegati ne delajo zaradi pre-cbremenjenosti in našli ustrezne zamenjave tt;r poudarili odgovornost članov ZK na pod-r> čju delegatskega sistema.
NTa območju krajevne skupnosti Ljubo Serv-er delata dve terenski osnovni organiza-ciji ZK s 150 člani, 2 terenski organizaciji ZRVS, organizatija ZB NOV\ krajevna orga-nistai.ija HK in KK SZDL.
Čeprav se različna društva v krajevni skupnosti soočajo s prostorskimi težavami, pa so nekatera med njimi zelo aktivna. Strelska družina Ljubo Šercer šteje 250 članov, prav toliko tudi taborniški odred Dobra volja. V obeh društvih so včlanjeni tudi občani iz dru-gih krajevnih skupnosti. Slabše pa dela dru-štvo prijateljev mladine, medtem ko turistič-no društvo cbstaja le na papirju in se v le-tošnjem letu niti enkrat ni sestalo.
Pred leti močna mladinska organizacija v krajevni skupnosti je po odhodu vodstva po-polnoma zamrla. Mladinci so sicer aktivni pri tabornikih in strelcih, niso pa organizirani v svoji osnovni organizaciji. Šele ta mesec so končno našli ustrezno obliko povezanosti mla-dine in na ustanovni konferenci izvolili za-časno predsedstvo. V prvih dneh februarja prihodnjega leta se bo mladinska organizacija tudi pravno-formalno organizirala in zaživela ter tako povezala okrog 600 mladincev na ob-močju krajevne skupnosti. Pri organiziranju mladine so prisotni tudi prostorski problemi, saj jim v prostorih krajevne skupnosti lahko nudijo le eno sobo, medtem ko se za različna športna udejstvovanja že dogovarjajo s šola-mi, čeprav ne preveč uspešno. Za večje pri-reditve imajo na razpolago tudi dom Ljuba Serceija.
PETA JUBILEJNA SLOVESNOST
Slovesnosti ob krajevnem prazniku v domu Ljubo Šercer je prisostvovalo tudi 18 predstavnikov družbenopolitič-nih organizacij Donje Vežice in 18 o-trok osnovne šole Vežica, ki so poleg učencev osnovne šole Hinko Smrekar, gojencev glasbene šole Franc Šturm in VVZ Najdihojca sodelovali tudi v kul-turnem programu. Na slovesnostj so podelili pet bronastih značk OF in pr-vič priznanja krajevne skupnosti obča-nom, taborniški organizaciji, osnovni šoli Vežica ter mestni zajednici Vežica.
Pri aktiviranju mladinske organizacije je sodelovala tudi KK SZDL, ki se sicer zelo ak-tivno vključuje v življenje krajevne skupno-sti. V njenem okviru delujejo štiri sekcije, želijo pa njihovo število še razširiti po pro-bJemskih vprašanjih in jih čimbolj odpreti navzven, da vprašanja, ki še posebno zani-majo občane, ne ostanejo le v okviru sekcij. Da bi krajane še bolj vključili v poglablja-nje demokratičnih odnosov in razvijanje sa-moupravljanja, so že ustanovili 6 hišnih od-borov. Vendar ugotavljajo, da le-ti še niso zaživeli in našli vsebino svojega dela. Zato želi KK SZDL v prihodnjem letu predvsem spodbuditi ustanavljanje novih hišnih odbo-rov in jih animirati za aktivno delo skozi vse leto.
Socialistična zveza se je v letošnjem letu aktivno vključila v srednjeročno planiranje in dokaj hitro pripravila osnutek smernic, težje pa je usklajevanje z delovnimi organi-zacijami. Prav zaradi tako neodgovornega ravnanja delovnih organizacij še nimajo usklajenih smernic.
Problemi in načrti za prihodnje
Kot smo že omenili, predstavlja največji problem krajevne skupnosti napeljava toplo-vcdnega in plinskega omrežja. To so v letoš-njem letu že napeljali v dva stanovanjska bloka v Cesnikovi ulici in ulici Majde Vrhov-nikove, kj sta last stanovanjskega fonda JLA. Težje pa je problem rešiti za stanovanjske bloke   samoupravne   stanovanjske   skupnosti.
2e pred tremi leti so se občani na zboru de-lovnih Ijudi izrekli za to napeljavo, vendar se niso dokončno dogovorili o financiranju. Komunalna energetika Ljubljana je že leta 1975 izdelala idejni projekt za napeljavo vro-čevodnega omrežja. Ker pa je investicija do-kaj velika, je težko najti potrebna sredstva. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi čimprej našla ustrezno finančno konstrukcijo od sta-narin, sredstev krajevne skupnosti, proračuna občine do prispevka občanov ter posojil in začela z deli.
Krajevna skupnost si nadalje prizadeva, da bi na njenem območju zgradili novo glas-beno šolo Franca Sturma, Šiška. V okviru te šole bi našla svoj prostor tudi krajevna skup-nost in družbenopolitične organizacije, spod-njj prostori pa bi bili namenjeni storitvenim dejavnostim, kot so elektroservis za popravilo gospodinjskih strojev, ekspresna šivalnica in popravljalnica čevljev.
V programu za naslednje leto so zajeli ureditev ulične javne razsvetljave v Česni-kovi ulici in ulici Majde Vrhovnikove, pre-ureditev otroškega igrišča ob Goriški ulici, gradnjo novega igrišča ob Celovški cesti, as-faltiranje dveh povezovalnib poti med bloki, namestitev telefonske govorilnice in poštnih nabiralnikov in še nekatere rešitve perečita problemov. Vse pa je seveda odvisno od za-gotovitve finančnih sredstev. Prav v zvezi z načinom financiranja pa v krajevni skup-nosti menijo, da je sedanji sistem preživel in ne omogoča zadovoljevanje najimjnejših po-treb.
Pobratenje z reško občino
Junija letos se je krajevna skupnost Lju-bo Sercer pobratila s krajevno skupnostjo Donja Vežica z Reke. Izmenjavajo različne izkušnje pri delu v krajevni skupnosti, uspeš-no pa teče že izmenjava šolskih otrok. Otroci osnovnih šol Hinko Smrekar, Zvonko Runko in Anton Tomaž-Linhart Radovljica so poleti gostovali na Reki, reški otroci bodo gostje po-družnične šole Antona Tomaža-Linharta v Begunjah med zimskimi počitnicami.
Nujna preobrazba
Če strnemo ta naš zapis o delu krajevne skupnosti Ljubo Sercer, lahko ugotovimo, da se tudi urbano zaključena krajevna skupnost lahko sooča z vrsto problemov. Ceprav zaradi zaključene celote v tej krajevni skupnosti ne razmišljajo o preoblikovanju krajevne skup-nosti, pa jih težave v delovanju delegatskega sistema prav gotovo vodijo v razmišljanje o preobrazbi. Ravno temu nameravajo v kra-jevni skupnosti Ljubo Šercer v prihodnjem letu nameniti največ pozornosti.
R. Erman