KRONIKA, REFERATI IN KRITIKE. O novih pridobitvah, delu in potrebah kr. etnografskega muzeja v Ljubljani. Izmed nanovo pridobljenih etnografs skih muzejskih objektov je gotovo najs važnejša pridobitev zbirke slo v en» skih ljudskih melodij, ki jih je zbral še pod Avstrijo osnovani državni odbor za nabiranje narodnih pesmi in ki je nabral vsega skupaj kakih ll.OOO pesmi iz skoro vse Slo» venije. Zbirka se je na prošnjo muzeja in s posredovanjem velikega župans stva v Ljubljani ter ministrstva ргог svete prevzela od zadnjega predsed« nika odbora, vodje konservatorija g. M. Hubada, in se prenesla v etno« graf ski muzej. Ta je imel, kakor že poročano v lanskem »Etnologu«, že poprej malo zbirko slovenskih ljudskih pesmi od konca XVIII. stoletja dalje, fonograf in mal fonografski arhiv; s pridobitvijo te veUke in obširno za.-- snovane zbirke pa je delo za nabiranje in izdajanje te panoge našega folkiorja stopilo v čisto novo fazo. Zbirka se je pregledala; urejena je po snovi in cesto tudi z ozirom na etnografsko enotno ozemlje razdeljena, vendar pa jo bo treba, preden se končnoveljavno redigira za etnografsko zasnovano izs dajo, še izpopolniti z večjim številom primerov iz primorsko«goriškouvipavs skega in notranjskega ozemlja ter pri« merov iz Prekmurja in tudi še Ko« roške. Muzej je zaprosil v to svrho pri osrednji vladi za večjo vsoto za do« vršitev zbiranja in za redakcijske stroške. Od nakazila te vsote je vse odvisno, kdaj bo mogoče začeti zbirko izdajati. Načrt izdaje in sistem po etnografskih vidikih sta že določena. Kar se tiče novih pridobitev za zbirko noš iz Jugoslavije, je muzej stremel v prvi vrsti po tem, da kompletira koroške in primorske noše in jih razstavi. 2al, apeli na javnost, naj bi se muzeju darovala ziljska in tržaška noša iz kake privatne zbirke, niso imeli uspeha. Ponudniki pa so zahtevali za ti dve najpotrebnejši noši za zaokrotženje zbirke noš v muzeju tako ogromne vsote, da jih muzej ni bil v stanu kriti. Mogoče je bilo na» baviti v tej smeri le krasno vezeno »oplečje« (ošpetelj) iz tržaške okolice in dve bogato vezeni peči od istotam. Za ljubeznivo posredovanje naj bo na tem mestu izrečena najlepša zahvala gospe Minki Govekarjevi v Ljubljani. Ugodnejše ponudbe so bile one glede delov noš, ki jih muzej še rabi za kompletiranje zbirke srbskih in hrvat» skih noš. Muzej je nabavil od antis kvarja hodže Ali Numana iz Skoplja razmeroma poceni zopet nove preds mete: 1. »sajo« iz Bukave, 2. saj o iz Brusnika, 3. sajo iz Krstave, vse ves zene, vse iz bitoljskega okrožja, 4. sajo iz okolice SkopljesKumanovo, vezeno, 5. košuljo iz Sarajeva, vezemo, 6. mahramo iz Trna v bitoljski okos Бсј in 7. vezeno »keceljo« iz Siska. S temi novo pridobljenimi objekti je stara zbirka noš iz Srbije, ki jo je nabavil pred leti za muzej še g. ravs natelj B. Račič in lani g. Numan, άο-- Kronika, referati in kritike. 81 bila že bolj zaokroženo lice in bo v par letih nemara kompletna za razs stavo. Kar ee tiče hrvatskih noš, je kupdl sledeče predmete, ki nadalje kon4)letirajo zbirko dalmatinskih noš: muzej od I. Grgiča iz Sibenika nado« 1. prsluk iz okolice Sibenika, vezen s kiticami, star 60—70 let, 2. kapo iz šibeniške okolice, vezano s kukami, granamd in krivami, 3. opanke iz vole vine, iz Tolkave v splitski okolici. K gorenjski noši so se kupili topot zlati uhani »murčki« iz XVIII. sto« letja. Poleg tega je muzej nabavil zibirko nad 40 diapozitivov po lastnih fotografijah noš, namenjeno za propa» gandna in ipoljudna predavanja, s ka» terimi išče muzej širjenja zanimanja za narodopisje. Asistent muzeja je imel lani sedem predavanj o narodnih nošah v Ljubljani in na deželi. Zbirka fotografij in tlori« sov naše kmečke arhitekture je malo napredovala od lani, ker država ni muzeju nakazala kreditov za studijska potovanja. Napredovalo je le teoretsko delo v tem pogledu, pred» vsem primerjalne stilne in etnološke študije. Zal, da delo za spoznavanje primorske in vzhodnještajerske arhi= tekture ne more napredovati radi kre« ditnih neprilik. Tudi glede plastike in p o h i š j a je teoretsko delo napre» dovalo, tako da bo mogla že ena bliž« njih številk »Etnologa« objaviti daljši študiji o arhitekturi in plastiki v Slo« veniji. Kar se tiče novih pridobitev na polju kmečke plastike, treba na tem mestu izreči najprisrčnejšo zahvalo g. župniku A. Mrkunu (Homec), ki je muzeju daroval lesen, poLhromiran ki-- pec Matere božje, ki je nastal koncem XVIII. ali začetkom XIX. stoletja v kamniški okolici. Muzej je kupil več kmečkih keramik iz Dolenjske (Rib» niča), ki so originalni pozni primerki te vrste domače kmečke dekorativne obrti v naši domovini in kažejo neki specifični »dolenjski stil«, kakor je tak kot prehodna stilna niansa označen v študiji o plastiki v lanskem »Etnologu«. Iz žužemberške okolice je muzej na« bavil leseno Marijo in Jezuščka, baš tako značilna primerka onega dolenja skega stila, ki kaže pravzaprav še najs več slovenskih samosvojih elementov. Od A. Gabra (LjubljanasSkofja Loka) je muzej nakupil veliko kmečko shn> njo s krasno ohranjenimi »panti«, nas stalo v prvi polovici XIX. stoletja v škofjeloškem revirju. Skrinja je zand« miva zato, ker ima intarzirani na prednji strani figuri dveh svetnikov s škofjeloškega znamenjskega stebra. Za zbirko etnografske keramike je muzej od istega nabavil še pet majo« lik: 1. visoka 23 cm, običajne italijan» ske oblike XVII. in XVIII. stoletja ima na belem dnu modro, rumeno, črno in okrasto rastlinsko ornamen» tiko, v srednjem ščitnem ipolju grški napis, spodaj pa znamko: Callegaii, Pesaro. 2. Druga ji je v vsem ро= dobna, le da je za I cm nižja. Ti dve majoliki sta bili nafcuipljeni iz zaseb« nih zbirk v Železnikih na Gorenjskem. 3. Majolika brez lija, hruškaste oblike, z dolgim, ozkim vratom, visoka 21·6 cm, ima na belem dnu zeleno, modro, rumeno, črno omamentiko, v sredi do« pašno podobo žalostne Marije z napi« som S. MARIA. Provenienca Tirolska, kupljena iz zapuščine Janeza Subica v Poljanah. 4. Majolika enostavne va« Ijaste oblike, s oinastim pokrovom, z modro rastlinsko omamentiko na be» lem dnu, v sredi sličica krajine s sto« ječim človekom, ki drži sidro v roki. Napis: SPERO MELIORA. Spodaj znamka Β (Beyreuth?), v pokrov je vdelana kolajna, ki ima zunaj relief človeka z mečem, ki prisega pred sve« cenikom na evangelij. Znotraj najMis: 82 Kronika, referati in kritike. G. Z. Ε. Lutherus hat ans Licht gebracht Gottes Wort aus der finstern nacht Darfuer danck Gott die Christlich Schaar Weilers erhalten Hundert Jahr Gott immer dar sein Kirch bewahr MartlnVs LVtherVs TheoLoglae D Kronogram novca torej kaže na 1. 1617. kgleda, da je majolika nastala ca. L 1700. Gosp. Gaber jo je кцџИ iz zasebne zbirke v Sloveniji. 5. Мајо^ lika, zelo nizka in trebušasta, 11 cm visoka, na belem dmi zelena, modra, črna ornamentika, v sredi velika ru» mena roža. Kupljena v Žabnici pri Skofji Loki, tip, kakor je domač na Kvamerskih otokih. Kar se tiče kmečkega slika rs stva, je muzej dobil v dar od dv. svetnika g. R. Andrejke šest poslikai ndh, deloma dobro ohranjenih in ikono« grafski zanimivih panjevih končnic iz Gorenjske, za katere mu bodi na tem mestu izrečena najlepša hvala. Lansko leto se je muzej skupno s slovenskim Čebelarskim društvom udeležil med* narodne čebelarske razstave v Pragi z večjo zbirko fotografij naših panjevih končnic, ki je bila na razstavi preds met živahnega zanimanja in zaslužila pohvalo in odlikovanje. Muzej je dalje nakupil malo zbirko nabožnih slik na steklo iz Dolenjske. Zbirki panjevih končnic in slik na steklo sta tako na» rastli, da bi rabili v razstavi posebnih prostorov v svoji kompletni obliki. Za noše se je muzeju lani posres čilo dobiti od osrednje vlade kredit za novo stekleno vitrino, v katero bo mo< goče postaviti kakih 8—10 v ljudske noše oblečenih mannequinov, predvsem stremi muzej po koroških in primors skih nošah, dalmatinske, hrvatske in srbske pa bodo tudi kmalu mogle biti razstavljene. Muzej je lani izdal prvo štes v i 1 k o »Etnologa«, ki ima nalogo odpomoči manjkanju strokovne etnos grafske in etnološke, antropološke in ljudskoumetnostne revije v Jugoslaviji. Revija je tudi v inozemstvu zbudila živahno zanimanje. Kar se tiče izgledov za bodočnost, sta muzeju neprestano na poti dve glavni nepriliki: pomanjkanje prostora za razstavo in pomanjkanje denarnih sredstev. V budžetu za 1. 1928./29. se je muzeju posrečilo do« seči za materialne razhodke sicer vsoto 75.000 Din, s katero bi si muzej znatno opomogel, toda nesreča je hos tela, da je finančni odbor pozneje črtal celih 40.000 Din; tako ima muzej za prihodnje leto tako majhno dotacijo, kakor je še nikoli ni imel! Treba bo vsekakor, da se naši poslanci vse bolj zavzamejo za slovenski narodopisni muzej, kakor so se doslej, in obenem, da se Slovenci začno za to svojo, najs bolj svojo institucijo vse drugače za« nimati in da tudi kaj žrtvujejo zanjo! Zal, vsi apeli muzeja na javnost, naj mu daruje vsaj najpotrebnejše noše iz Slovenije, ki jih še rabi, so ostali brezuspešni. Vsak le pričakuje od mu^ žeja ogromnega preplačila za svoje ponudbe in na tem se zlomi vsak nas por kompletirati muzejsko zbirko. Direktor muzeja dr. N. Zupanič je muzej zastopal na III. mednarodnem antropološkem kongresu, ki se je vrâil od 19. do 30. marca 1. 1927. v Amster» damu, Groningenu, Assenu in Агш heimu. Tudi je zastopal muzej na koos ferenci muzejskih uradnikov in kon» servatorjev v Beogradu od 11.—^13. ja» nuarja 1. 1928., kjer je šlo za izenas čenje muzejskih uradnikov z vseučis liškimi profesorji. Načrt zakona je bil predan prosvetnemu ministru g. Kosti Kronika, referati in kritike. 83 Kumanudiju dne 14. januarja 1. 1928. po deputaciji, katero je vodil hon. ujpravnik beograjskega Nar. moizeja dr. VI. Petkovic in katere so se udele» žili še: dr. B. Drobnakovic (etn. m. Beograd), dr. VI. Skaric (sarajevski muzej), dr. M. Abramic (splitski mu« zej), dr. V. Heller, prof. Kojič, dr. VI. Tkalčič (zagrebški muzej), dr. N. Zu« panič (etn. muzej, Ljubljana). Letos je muzej s pozdravno brzo« javko počastil 701etni jubilej arheologa prof. Brunšmida v Zagrebu in se na isti način spomnil tudi jubileja ravna« telja Bergerja v Zagrebu. Umrl je lansko leto v juniju usluz» benec muzeja g. Jožef Krizman. Bil je zvest in delaven služitelj (15. XII. 1920—6. VI. 1927), ki ga je baš pri delu v muzeju v rani mladosti položila v grob srčna kap povsem nepričako« vano. Muzejsko osobje mu je pri po« grebu izkazalo poslednjo čast. Tretja skupščina internacionalnega instituta za antropologijo v Amsterdamu od 19.—29. septembra 1927. Mednarodni antropološki institut (Institut International d' Anthropolos gie), ki ima svoj sedež v Parizu, ekiis cuje svoje člane vsako tretje leto na zborovanje in to vsakokrat v drugi državi in v drugem mestu. Filiala pas riške centrale v kraljestvu Holandijd, »Conseil de Direction du Niderlandsch Bureau voor Anthropologie*, Ici ji predseduje prof. univ. dr. J. P. Kleins weg de Zwaan, je povabila članstvo antropološkega instituta iz vseh držav sveta v Amsterdam na zborovanje. Prireditveni odbor je stal pod patro« nažo Nj. kir. Visočanstva princa Hen« rika, a v častnem komitetu so bili člani nizozemske vlade in gubematorji onih provinc, v katere so skupščinarji naredili znanstvene izlete. Na to zasedanje je bila oficielno povabljena tudi vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je pozivu odzvala. Kot svojega zastopnika je poslala v Amsterdam dr. Niko Zupa« niča, ministra n. r. Dedo in uporaba časa je bila za kongresiste na ure določena v tiska« nem programfu (Agenda de la Session). V prvo kategorijo so spadala znan« stvena predavanja, v drugo konference predsedstva instituta in poedinih sek« cij v cilju izboljšanja in razširjenja organizacije, v tretjo obiski znameni« tosti v Amsterdamu in njegove oko« lice. Bilo je skupnih obedov in banke« tov z lepimi govori. Kar je vredno povdariti, je to, da so bili 1. 1927. prvikrat povabljeni na kongres antropologi centralnilh eil iz svetovne vojne, t. j. Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije. Te države so ise pa prav slabo odzvale, ker so se iz izvestnih vzrokov čutile užaljene. Kot predavalni jeziki so bili pripuščend: francoščina, angleščina, nemščina in itaHj-anščina. Slovanski antropologi, ki so zastopali 200 milijonov Ijaidi, so ee morali posluževati tujih jezikov. Dne 20. sept, ob 10-30. uri se je л'ršila otvoritvena seja v veliki dvo« rani Nizozemskega Kolonialnega Insti« tuta. Za predsednika kongresa je bil izvoljen g. minister Louis Marin, član vlade Francoske Repuhlike. Po pred« sednikovem uvodnem govoru, v kate« rem je bila izrečena zahvala nizozem« ski vladi in vodstvu holandske fiMide Internacionalnega Instituta v Parizu za povabilo in lep sjprejem ter duhovito objašnjena in povdarjena važnosit an« 6·> 84 Kronika, referati in kritike. tropološke vedie, je g. L. Marin pozval po alfabetičnem redu odposlance vlad vseh zastopanih držav, da se predstas vijo kongresu in da izrečejo svoje po» zdravne govore. V imenu Sovjetske Republike je govoril prof. umi v. K. Bu« nak; za Poljsko prof. univ. K. Sto« lyohwo, za Češko prof. univ. J. Ma» tiegka in za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev dr. Niko Zupanič, kakor sledi: Messieurs les Ministres, Mesdames, Messieurs, Mes chers collègues! ]' ai Γ honneur de vous saluer au nom du gouvernement du Royaume des Serbes, Croates et Slovènes, et de souhaiter à votre Congrès un labeur fécond. C est pour moi un dévoir très agréable de remercier Γ Institut Inten national d'Anthropologie de son aima= ble invitation, et les autorités cf ici de Γ excellent accueil qu' on a bien voulu nous réserver dans cette belle ville d'Amsterdam, cette Venise du Nord. C est avec une profonde admirai tion que j'ai regardé la prospérité de cet heureux pays dont nous sommes les hôtes. Cet admirable essor et ce développement extraordinaire sont les résultats d une longue période paci: fique. Venant d'un pays qui a du lutter de longues années pour sa liberté et son existence, et à cause de cela a été refardé dans son développement, vous pouvez me croire. Mesdames et Messieurs, si, en regardant avec envie Γ essor d" un pays, qui a pu vivre long» temps en paix, j' exprime ici, par quel profond désir pour la paix est pénétré non seulement le gouverne^ ment, mais aussi tout le peuple serbei croateislovène. Si Dieu permet à nous Slaves du Sud de jouir d'une longue période pacifique, la culture et la civilisation sur la côte orientale de la Mer Adrias tique et dans Γ intérieur des Balkans égaleront vite Γ Ouest de Γ Europe. C' est ainsi que les sciences, et parmi elles Γ anthropologie, prendront leur essor pour étudier Γ homme, le roi de la création, dont Γ origine, est encore cachée dans tant de mystères. Γ ai Γ honneur de saluer cordiale» ment le président de Γ Office national hollandais. Monsieur le Professeur Dr. Kteinweg de Zwaan, et de le féli' citer de t organisation parfaite et réussie de ce Congrès. Govor delegata Nemčije, ki ni bil znanstvenik, je bili sicer korekten, ali kratek, rezerviran in dosti hladen, kar se je dobro zapazilo in komentiralo. Znanstvena predavanja so bila razs deljena na 6 sekcij, ki so zborovale istočasno v raznih dvoranah za preda« vanje: 1. Sekcija za morfološko in funkci« jonelno antropologijo. 2. Prazgodovinska sekcija. 3. Etnološka eekoija. 4. Socijološka sekcija. 5. Sekcija za hereditarnost in evge» niko. 6. Sekcija za folkloro. Pri predavanjih so opozarjali nase poljski antropologi, ki so prišli v ve« likem številu in ki so pokazali, da je v njihovi državi antropološko znanatvo zelo razvito in dobro organizirano. Tako n. pr. je predaval S. Poniatowi ski iz Varšave o temi »Ari j ci in nor« dijska rasa«, B. Rosinski isto iz Var« Save »O antropogenetskem izboru«, prof. univ. M. Reicher iz VEne »O kri« zanju obličja pri človeku pred roj« stvom«, H. Spitzbaum iz Varšave o temi »Plavoi pii polijskih Židih«, prof. A. Wrzosek iz Poznanja »Antropo« loška karakteristika kašubske dece«, prof. K. Stolychwo iz Varšave »Vpra« Kronika, referati in kritike. 85 sanje morfologije arcus supercilliares in tori supraorbitales pri hominidih in antropoidih«, A. Maciesza »Antropo« loški tipi prahistoričnega prebivalstva Mazovije«. Kakor se je pred deceniji dičila ruska antropologija z imeni Anučin, Bogdanov, Volkov, knez Uva= rov itd., tako so tudi v Amsterdamu ruski udeleženci pokazali^ da živi pri njih interes za antropologijo: N. K. Kole o v iz Moskve: »Rasno križanje pri poreklu Puškina«, B. V i š η e v « ski iz Leningrada: »Moja antropo« loška ekspedicija v Turkestan« ter »Krvna aglutinacija pri narodih Rusi« je«, E. M. Čepurkovski iz Har« bina: »il>ve statistični metodi vporafcs Ijeni pri antropologiji in biologiji«, V. Bunak iz Moskve: »Potovanje po neznanih krajih notranje Azije« ter »Raziskavanje krvnih skupin v Rusiji«. Bratje Cehi tudi niso zaostali za Rusi in Poljaki, saj so imeli na kongresu svetovno priznane kapacitete, kakor prof. K. A b s o 1 o η a iz Brna, ki se bavi s paleolitsko arheologijo, dalje A. Stockija, enega najboljših poznavate« Ijev neolitske kulture v srednji Evropi in prof. J. Matiegku, solidnega re= prezentanta češke morfološke antropos logije. K. Absolon je predaval o jami Pekerni na Moravskem, A. S t o c k i o neoliitski plastiki na Ce« škem. Dalje so predavali še sledeči češki antropologi odnosno prazgodo« vinarji in etnografi: I. Maly iz Pra« ge: »Vpliv deformacije lobanje na morfologijo orbite«, F. P o s p i š i 1 : »Starinski vojni plesi evropskih naro« dov s posebnim ozirom na Baske v Pirenejih«. Antropologija vseh štirih jugoslovanskili narodov je bila na kons gresu predstavljena samo v eni osebi, j t. j. po dr. N. Županicu, ki je imel prvo predavanje iz morfološke antro« pologije: »Telesna višina osmanskih Turkov« in drugo iz paleoetnologije: »Prvi nosilci etničnih imen Srb, Hrvat, Čeh in Ant«. Isti je dne 23. sept, pred« sedoval na seji narodopisne sekcije (Section de FolkJore) v Grand Атт phithéâtre de F Institut Colonial. Veliko prahu je vzdignil portugal» ski antrqpolog Mendes Correas svojim predavanjem v prazgodovinsikd sekciji »Nova proučavanja tercijar« nega človeka na Portugalskem«, ker je prišlo do ostrih spopadov med prea davateljem na eni strani in abbé Breuilom ter grofom Begouenom na drugi strani. Ta poslednja ista pred« ložendm starinam odrekala pristnost in sta se še posebno razljutila zaradi glo» zelskih stvari, ki sta jih smatrala za ponarejene. Nazadnje je bila določena intemacijonakia komisija, da prouči izkopanine v Glozelu in v Portugaliji. Od Slovanov je bil pozvan v to ko« misijo prof. K. Absolon. Dne 26. sept, so kongresisti zapu» stili Amsterdam ter so odšli na znan« stvene izlete v provincije Gronningen, Drenthe in Gueldre (Geldern). V prvi provincijd so si izletniki ogledali ar« heološko vsebino »terpov« pri vasi Ezinge, t. j. od človeške roke nameta« nih gomil iz dobe rimskih cesarjev in zgodnjega srednjega veka. Te gomile je ad hoc odkopal izredno bistri in energični arheolog A. E. von Giffen. Pri kosilu v Baaxumu je bilo zbrano veliko ljudstva v narodnih nošah in tako da so mogli kongresisti posma« trati tudi etnografske prilike Frizov. 86 Kronika, referati in kritike. Podsekcija jugoslovenske Etnografske sekcije na konferenci mira v Parizu 1919 za slovensko-nemško mejo, za Prekmurje in čehoslovaško - jugoslovanski koridor. Ko se je v začetku leta 1919. orga« nizirala delegacija Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na konferenci miru v Parizu, bila je v začetku febru« arja poleg politične, gospodarske, no« vinarske in vojne sekcije vstanovljena tudi etnografska sekcija pod predsed« ništvom prof. univ. dr. Jovana Cvijiča. Celokupna delegacija naše države pa je stala pod vodstvom sedaj že pokoj« nega državnika Nikole Pašiča. V etnografsko sekcijo so bili po« zvani v prvi vrsti strokovnjaki na polju geografije, etnografije, kartogra« fije, zgodovine in statistike. Pozneje je prišlo zraven tudi nekaj advokatov. Na priloženi sliki so predstavljeni sle« deči člani (v zadnji vrsti od leve na desno): prof. dr. Tihomir Gjorgjevič, prof. dr. Fr. Kovačič, dr. A. Tresič« Pavičič, prof. BI. Rajid, prof. univ. dr. Nikola Radojčič, prof. univ. dr. A. Belič, prof. univ. dr. Slavič, ing. Janko Mačkovšek; (v isrednji vrsti od desne na levo): vel. župan na Reki dr. Lenac, ravnatelj Etnogr. muzeja dr. Niko Zu« panič, prota Mihalkovič, dr. J. M. Čok, prof. Ribarič, prof. univ. dr. Stanoje Stanojevdč, prof. univ. dr. Ferdo Sišič, dr. Tomo Šorli; (v prvi \Tsti od leve na desno): prof. univ. dr. L. Ehrlich, vla« dika I. Zaremski, prof. univ. dr. Jovan Cvijič, dr. Lujo grof Vojnovič, prof. univ. dr. J. Radonič, direktor statisti« čnega urada v Zagrebu R. Šignar. Iz celokupne Etnografske sekcije so se izločile posamezne podsekcije, ki so obravnavale statistiko in etnograf« sko življenje naših obmejnih oblasti. Tako n. pr. pa je imelo slovensko pri« morje skupaj z Istro svojo podsekcijo, Reka svojo, Dalmacija svojo, Vojvo« dina svojo, Macedonija svojo in Čma gora svojo sekcijo. Zelo odgovorno in zelo komplicirano nalogo je gotovo imela podsekcija za sloven« sko«nemško mejo, za Prek« murje in čehoslovaškosju« goslovanski koridor, kateri je predsedoval dr. Niko Zupanič, teh« nični delegat na konferenci mira v Parizu. Istega je N. Pašič že okolu Božiča 1918 pridržal v Parizu in se z njiim večkrat posvetoval o bodočih razmejitvah na etnološki osnovi. Elaborati in zaključki podsekcije so morali biti prečitani in prerešetani na sejah celokupne Etnografske sek« cje in še le potem so bile predložene predsedstvu delegacije, da jih po po« trebi politično in praktično uveljavi. Morda ni neumestno, če se ob de« setletnici ustanovljenja Kraljevine Sr« bov, Hrvatov in Slovencev objavi v kratkih potezah program dela podsek« cije za odreditev slovensko«nemške meje in to na osnovi zapisnika sej, ki nam je slučajno prišel v roke te dni. Podsekcija etnografske sekcije za slo- vensko-nemško mejo, za Prekmurje in koridor. Prva seja 18. febr. 1919 v hotelu »Campbell« (Avenue Friedland). Začetek ob 3. uri popoldne. Navzoči: Dr. Kovačič, LakatoS, Mačkovšek, dr. Slavič, dr. Zupanič. 1. Razdelitev dela: 1. Meja za Koroško: Mačkovšek, dr. Erlih, če pride, dr. Žolger, dr. Zu: panič. 2. Meja za Štajersko: Dr. Kovačič. 3. Prekmurje: Dr. Slavič. 4. Koridor: LakatoS. 2. Volitev činovnikov: Načelnik: Dr. Zupanič. Namestnik načelnikov: Dr. Kovačič. Tajnik: Dr. Slavič. Kronika, referati in kritike. 87 Gjorgjević čKovači Tresi£-Pavi£ić Rajić Radoj£! Ζι,α „пот de fille" : ααρ\λος, -αιρα, -αα[^]ος {?>σαδης), -ααρ-νη „пот d'une fille", etc. Dans le nom DRILGISA on pourrait mettre la deuxième partie -GISA, d'après changement des sons en pélasgien (pré- thrace) a 00 i, en connexion avec Γ alarode k\ga''r „fis, fille" (Νιβλό-βωρος) : pélasgien (préalbanais) 'bur > bir ,fils" (r < s > /) : biV cf. sumérien bur: ibila ,f ils" ; πό oo po/ç illyr.-vénét. ηο/αρις élamitique/>α-^ „fille". Le nom ethnique de COSTOBOCI ou CISTOBOCI est probablement com- posé de deux mots COSTO et BOCO.' Ou peut bien Γ expliquer de Γ ala- rode : κο(ι)ατο oo casto, la forêt, cf. Hesy- chios χάατον ' ξύλον Αθ·αμάνες + boco „le hêtre* : Κοιστοβωχοι = les habitants des hêtraies (cf. Bukovinci, Šumadinci). Le nom des SABOCI se compose du préfixe SA- et de BOK, signifiant „le hêtre", comme dans le cas précédent : Σαβώχοι = les habitants des hêtraies. L' étymologique de ces noms montre que les COSTOBOCI et les SABOCI * BACO, en parenté avec le prégerroain Ba- censis sîlva > *bok, ,1e hêtre". De ce radical déri- vent les formes suîvanteis: pélasg. βανΧΐΐλΐζ »le bocal'', préslave buky, ce qui est, d'après la phoné- tique alarode, apparenté à ψηγος et fa^s. Ces mots proviennent sûrement de la même origine, et ne peuvent pas être indoeuropéens. (Cf. K. Ostir, Illyro-Thrakisches, 118, 119). 94 Kronika, referati in kritike. primitifs n' étaient pas d'origine slave ou arien, en tant qu' on peut le conjec- turer à la base du sens de leurs appel- lations. On ferait peut-être mieux de recher- cher Γ origine des porteurs primitifs de ce nom quelque part à 1' est, et de de- mander à Γ histoire, si elle pouvait dire quelque chose. En feuilletant les pages de Γ histoire nous trouvons que Pline mentionne les COSTOBOCI dans la Sarmatie Asiati- que, de Γ autre côté du Don, comme voisins desTcherkesses (ZECETAE), ZIGI, NEVAZI et AMAZONES, ce qui signifie que les COSTOBOCI demeuraient aupa- ravant (le plus tard au temps de Pline) dans la patrie transméotide, entre le Don, la mer d'Asov et les montagnes du Caucase, non 1о1џ de Tcherkesses et de ZIGI (ZINCHI). L' auteur a constate que dans la même époque les Serbes vivaient au voisinage des ZIGI et des Tcherkesses ; ^ par là il a voulu démontrer que tous ces peuples étaient de la même origine caucaso-ala- rodienne. Les Croates n' habitaient pas non plus bien loin des Serbes, ZIGI et CISTOBOCI, quoiqu' on ne puisse définir précisément leur habitat. Leur mémoire est restée à Tanaïs, dans les inscriptions des II« et 111« siècles de notre ère: Χορο- aS-ος et Χορονά^ος. On pourrait trouver Γ origine alarode des COSTOBOCI même sans recourir à l'étymologie, car leur appellation est manifestement composé de deux noms ethniques COSTl (CISTI) + BOCI, un cas, qui se répète dans Γ ethnologie antique, par ex. CISSIANTI = CISSI + ΑΝΤΙ, NACHAR(NA)VALI = NACHAR- (N1) + VALI. Il est vrai que la première partie du nom CISTOBOCI ne se re- trouve point dans Γ antiquité, mais il y a aujourd' hui les Kisti dans le nord-est de la Caucasie. Les Kisti représentent ^ Niko Županic; Srbi Plinija i Ptolomeja. (Lee Scib« de Pline et de Ptolémée). Beograd 1924. une tribu tchetchène et, pour parler plus net, ils appartiennent, avec les montag- nards Tchétchènes, au groupe d'Ingouches. Il y a cent ans, Γ ethnologue allemand C. Rommel appelait Kisti tout le peuple tchetchène qui compte à présent 224.000 têtes et se compose de cinq groupes, pendant qu' il considérait les Ingouches comme leur tribu principale. Les Kisti s'appellent eux-mêmes Lamur, c est-à- dire les montagnards, alors que les Gru- zins les nomment Kisti et les Tatares Miziegi. Comme partie finale du composé CISTOBOCI ou pourrait supposer le peuple BOCHI ou BOKHI, mentionné par Ptolémée: Βύχας (Βάχας, Βόκγας) sur le territoire montagneux de la tribu Moshi, en Transcaucasie. L'explication étymologique du nom COSTOBOCI milite pour leur extraction alarode. L' histoire nous conduit sur les vestiges de Γ origine caucasienne de ces Alarodes, car on rencontre les CISTI et BOCI sur le territoire de la Caucasie et les CISTOBOCI sont mentionnés au V" siècle après J.-C, d'abord derrière le Don, dans la Sarmarîe asiatique et, seule- ment plus tard, dans les Carpathes. Les CISTOBOCI de Ptolémée parlaient-ils encore la langue alarode, ou bien étaient- ils déjà Slaves? En tout cas en ce qui concerne cela, Γ auteur serait d'accord avec L. Niederle qui prend les CISTO- BOCI pour un mélange ethnique; seule- ment, il pense que la couche dominatrice du peuple ne parlait pas la langue thrace, mais plutôt Γ alarode, et probablement tcherkesse, à moins d'avoir sombré déjà au temps de Ptolémée, dans la masse du peuple subjugué qui était peut-être slave. Dr. Pavel V. Breznik. Kazimierz Moszynski. Badania nad pochodzeniem i pierwotna kultura Slo« wian. I. del. (Polska Akademija, Roz» prawy filologiczne, LXII, Nro. 2. Kra« kow, 1925. — 140 strani.) Kronika, referati in kritike. 95 Knjiga je prvi del večje razprave. Arheologi napačno sklepajo po M. o »trajnem slovanskem razvoju« v Ev« ropi — samo ex silentio. Maloštevil« nost ali odsotnost neslovanskih starin kaže samo, da je igrala pri nomadih do zdaj ohranjena kovina (okraski, orožje) neznatno vlogo v primeru β strohnelim lesom, usnjem, kostjo, oz. da se niso zakopali mrliči v zemljo. Jezik, edino zanesljivo sredstvo, pa je bolj minljiv kakor rasa, oz. kultura, zato naj vodi jezikoslovce primerjalna etno« grafija. Niederle je n. pr. premalo kri» tdčen pri ugotovitvi slovenskih krajev« nih. Oz. Tečnih imen. 'Nedvomno so izpodrinili Slovani po prihodu v Evro« po prvotno prebivalstvo. Odkod so prišli? Antropologi branijo avtohton« stvo, primerjalni jezikoslovci so za vzhodni, Sitepni izvor. Tu in tam od« loča gradivo, s katerim razpolagajo raziskovalci (pogrebi, oz. tujke). Etno« log pa more ubrati srednjo p>ot Jezik je gibčen, se lahko razširja ali zatira ter nastanejo mešani narodi (Celti« beri, Gallogrki in si.). Praslovanski je« zik odseva praslov. kulturo, toda pra« slovenščina je vsesala v evropskih go« zdovih idosti tujih snovi. Praslov. kul« tura je nedvomno pretežno evropskega izvora. V soglasju z Niederlejem hoče govoriti M. o enotnem slovanstvu. Slovanstvo 500 po Kr. je bilo po kul« turi in rasi drugačno, kakor 500 pred Kr. M. uvršča praslovansko vpra« sanje med etnične valove velike Evra« zij&ke stepe, ki sega od Karpatov do Altaja. Slovani so lahko prišli samo od vzhoda. Nasprotna gibanja od zapada proti vzhodu so bila izjemna in pone« srečena (Goti). V naslednjem obljubuje M. polnejšo in prepričevalne j šo sliko praslov. kulture. V sedanji obliki go« vorijo njegova izvajanja manj zgodo« vinarju kakor jezikoslovcu. Podajam glavne točke njegovih dokazov. Zgodovina beleži postopno keltski, germanski in islovanski naval, a najibrž je doživela Evropa kaj sličnega tudi pred Kelti. Iste pojave kaže azijska zgodovina. Oddaljena zapadno sibirska močvirja in pragozdovi sicer niso bili pristopni opazovanju klasičnih pisa« teljev. Vendar so zabeležili poleg Kel» tov še Skite, poleg Germanov — Sar« mate, Alane in Hune, poleg Slovanov — Bolgare, Avare, Ogre, Osmane. Evropskemu, proti jugu usmerjenemu valovanju odgovarja stalno gibanje iz globine Azije od vzhoda proti zapadu. E. Huntingtonova opazovanja stepne klime dovolijo sklepati o gotovi zvezi med sušo in selitvami gospodarsko šib« kih pastirskih narodov. Tudi v najsta« rejši dobi, za katero nimamo točnih po« datkov, so se morale vršiti selitve v letih z minimalno padavino: 210O — 1400 — 800 — 200 pred Kr. itd. Ve« lika Evrazijska ravnina je vedno bila srce Starega sveta. Utripi tega srca so periodično poplavili vse dežele od Ki« taja do Asirije in Egipta s tolpami osvojevaleev. Premagali so tudi kuU turno višje domačine s svojo vojno tehniko: z dvokolesnim vojnim vozom in poprej nepoznano konjsko vprego — v starejši dobi (ok. 2000 pred Kr.) ter z lahko konjenico, lokom in zanj« ko —-v novejši dobi (ogrska razkopa« vanja ok. 500 pred Kr.). Posledica na« valov so številne vrzeli v evropskem kulturnem razvoju. Tako je n. pr. iz« ginila ok. 2000 pred Kr. bogata polje* delska Tripoljska kultura v sedanji Južni Rusiji, ne da bi zapustila sledove v poznejši bronasti dobi. V soglasju z E. Meyerjem, Evansom in Ungnadom treba je smatrati nomadske napadalce ok. 1. 1000 pred Kr. za Indo«Evropejce, ker ne pridejo v poštev Ogrofinci in Turkotatari. Vzhodne stepe, domovina našega konja, so imele azijsko, oz. iran« sko prebivalstvo, in turškotatarskd je» 96 Kronika, referati in kritike. ziki kažejo prastare indoevropske vpli« ■ve. Za Vzh. Evrazijo ok. 1000 pred Kr. so najbrž imeli iradokitajski pastirji (TibetiAltaj) isti pomen kakor indo« evropski pastirji za Zapadno Evrazijo, oz. semitski pastirji za Afriko. Vsi fleksijski jeziki (med katere je prište« vati tudi prakitajščino, po A. Courady in Karlgrenu) so nastali v področju pa« stirske kulture. Etnolog si šteje v dolžnost opozoriti jezdkoslovce na ta nova pota. Vsekakor ni v zgodovini zemeljske krogle pomembnejšega činu telja, kakor pastirska kultura velike imdokitajskeiindoevropskeisemitske je« zikovne trojice. (I. pogl. Ekspanzija stepnih narodov.) Vsa Srednja Azija — z izjemo vzh. puščave — kaže raz« tresene sledove plavolase rase oz. rdečelascev. Sliêno bradato ljudstvo z ravnimi nosovi in sinjimi (zelenkasti« mi) očmi omenjajo kitajski letopisi in freske (700 po Kr.) ter arabski poto« pisi (900 po Kr.). Žalibog so starejši podatki o zunanjosti Alanov, Sarmatov in Skitov prepičli (pr. Herodotove Bu« dine ok. 450 pred Kr,.). Vsekako so bili plavolasci dokaj številni v Srednji Aziji ok. 500 po Kr. Njih ostanki pasejo do sedaj po planinah ob robu stepe od Kavkaza (Osetinci) do Pamira, Tibeta, Koreje. Tvorijo iranske in druge otoke v morjiu črnolasih mongolovidnih naro« dov. Okoli Krist. rojstva se je vsula iz stepne Srednje Azije indoevropska povoden j, ki je poplavila Iran, Pamir, Indijo. Ne vemo ali so bdli ti pastirji plavolasi, oz. čmolasi in ali so imeli dolge lobanje. Ne vemo tudi ali so prišli "v najstarejših časih v Azijo iz obmejne evropske stepe (ker niso izključene po E. Meyerju postranske nasprotne mi« gracije) ali pa iz sev.«zap. gozdov med Alpami, oz. Karpati in Uralom. Zato je izven dvoma, da so igrali plavolasi narodi veliko vlogo pri širjenju indo« evropskih narečij po Altaju in Kitaju. (II. pogl. Sledovi plavolasih ras v Aziji.) Malo III. poglavje (6 str.) se tiče altaj;ske prazgodovine, ker samo palae« etnografija utegne nadomestiti odsotne kronološke podatke. Minusinska bto« nasta kultura (ok. 500 pred Kr.) kaže kitajiske vplive v okraskih (magično dvojno zrno), na drugi strani pa je v zvezi z železno La Tenesko kulturo (Tovostineova zbirka). Pred turško pos plavo so bOi altajiski prebivalci pre« možno miroljubno ljudstvo z razvito obrtjo in celo demokratičnega značaja (v kolikor dovolijo sklepati pogrebi). (III. pogl. Altajska prazgodovina.) V IV. poglavju iso zibrani najstarejši podatki o trgovskih in poljedelskih in« doevropskih narodih: Jue<Či (300 pred j Kr.), Toharcih (500 po Kr.) in Skitom ' sorodnih Sogdijcih (orhonski napisi v | Mongoliji, 900 po Kr.). Njih na kitaj« \ sko zunanjo trgovino (Kašgar) vezana kultura je vplivala na turške došlece do leta 1200 po Kr., ko je postala žrtev mongolskih navalov. Turškotatar« ski in mongolski lovci, oz. poznejši pa« stirji so lahko bivali pred Kr. r. samo ob Altaju, oz. Bajkalski severni meji med gozdom in stepo ter so bili lo« čeni po arijskih narodih: Mongoli na severu, Turki pa bolj proti jugu. Šele v zgodovinski dobi so se zmešali Mon« goli s Turki vslesd kitajske ekspanzije, ki je potisnila Turke proti zapadu. Dokaz tega je pomanjkanje starih turških izposojenk v ugrofinskih jezi« Idh. Obenem kažejo ostanki indokitaj» skOi imen (Ding) med poturčenimi ostjaki na davne altajsko«tibetske vezi. Pičli jezikoslovni, zgodovinski, antro« pološki in fiziografični podatki se v toliko izpopolnujejo, da lahko dolo' čimo vse zapadne stepe vštevši vzh. Turkestan kot področje indoevropskih jezikov začetkom kristj. dobe. V letih 1500—1000 pred Kr. pa so bili Arijci Kronika, referati in kritike. 97 razširjeni od Turkestana najbrž do Kitaja. TuTŠkotatarski navali se pri« čnejo šele ok. 700—400 pred Kr. in sežejo ok. 200 pred Kr. do Urala. (IV. pogl. Starejše narodne razmere v srednji Aziji.) V. pogl. Prvotna slovanska bivali« šča. Rezbarije na polabskih malikih so sličme onim na kamenitih »babah« pri turških narodih Srednje Azija Ugo« tovljeni so -tudi iranski verski vplivi (bogb > baga), ki so mogli nastati le 500 pred Kr. vzhodno od Dnjepra (Rozwadowski). Tedaj -niso bili Kar« pati prvotno slov. bivališče. Številne slov. izposojenke v turških jezikih (Moszynski je pomnožil dosedanje šte« vilo za kakih 20 s pomočjo Radlovovih slovarjev) govorijo samo o dolgem so« sedstvu^ ne pa o turškem robstvu, ka« tero je izmislil Peisker, Zdi se, da so bivali Praslovani ok. 700 pred Kr. v Aziji, kjer so mejili na zapadu oz. se» veru na Ogre (prednike sed. Madžarov vzh. od Urala in ob srednji Volgi), na jugu pa na skitske narode (ki so se zopet stikali z Ugrofinci ob severni gozdnoistepni meji. Tudi Herodotovo povest o Neurih, ki so zapustili prvotna bivališča vsled kačje nadloge, tolmači Moszynski vsled pomanjkanja priprav« nih grških oz. iranskih označb s pra« slov. о2ЂгБ — ugor — jegulja — kača belouška. To pa je znano ime Ogri, oz. Unguri. Sicer pa ni znano, аЦ so bili Nevri Slovani. Morebiti so le bi« vali med njimi kakor pozneje Avari.) Slovanska selitev v Evropo, eden izmed stepnih valov, je slična potovaaiju Ma« džarov, ki so zamenjeli zip. šibjrske gozdove za južno stepo ter puptçje odšli proti zapadu. Tudi Trak! W Al« banci so azijskega, oz. stepnega iz« vora. Preostaja še ugotoviti podrob« nosti prihoda baltiških narodov (kate« rih avtohtonsitvo več ne prihaja v po« štev) in določiti obdobje baltoslovan« skega prajezika, potem bo krog skle« njen. Baltiški, slovanski, iranski, indij« ski, armenski, trakijski in albanski je« ziki tvorijo eno vzhodno skupino, ki se v marsičem razli'kiuje od ostalih indo« evropskih jezikov. Moszynski prizna sicer, da pomeni za sedaj vbodna slo« vanska pradomovina samo domnevo, misli pa, da je vsekakor bolj utemelje« na kakor takozvani avtohtonizem. Dr. Nikolaj F. Preobraženski. Живко Д. Петковић, Прве појаве српског имена. Штампа „Туцовић". Цена 10 динара. Београд 1928. Професор Ж. Петковић мисли, да сам српски народ чува y својој традицији успомену на своју прадомовину и на своја прахисторијска пресељивања. За пример наводи неколико места из песме „Сан Царице Милице", коју je публиковао М. Ц. Милојевић (Путопис дела праве — Старе Србије, књ. I, 47, 1871. год.): „Мало пођо', до два краја нађо' Сибир воду мутну и крваву, Где но тече од југа северу." ,Као што су и ти наши стари Наши стари и прастари предци Борили ce на Сибиру клетом, За Сибира и за српску песму, Борили ce па и пропанули. Te га туђи освојише људи, Туђи људи и туђи народи. Освојише, Србе протераше Да с' скитају по беломе свету Као пчела по шареном цвету." Писац примећује, да je овде тешко мислити на данашњи руски Сибир или на Сибиру, острво код Суматре, већ пре на Мисир и Нил, „који су y недовољном памћењу народном замењени другим на- зивима земље и реке". Даље пише аутор да je овде треба узети име Срба y ширем смислу свог етничког значења, наиме као преетавника свију Словена. На крају ипак додаје писац, да „нема ничега одређенога одакле би ce могло поћи, a да ce не лута Kronika, referati in kritike. y истраживању наше прве домовине и наших најранијих дана". По нашем мишљењу аутор je већ тиме учинио грешку што je наведену песму узео као исходиште своје студије, јер та песма на први поглед изгледа као песма полуобразованог човека, који je читао разне хисторије и начинио песму те ју пустио y народ. Због тога било би сувишно говорити o палеоетнолошким моментима y το] песми, јер цела ствар пружа научно непоуздану базу. Даље тврди писац, да je име Срб први употребио Херодот 250 г. пред Хр. {sic!) иако не за народ; за њим такође (50 г. пре Хр.) Страбон, Плиније и Пто- лемеј. Тако су наведени још многи извори средњега века, y којима ce налази српско име y разним вариантама тамо до Зонаре и Ане Комнене. То je све учињено на начин, као што су писали наши хисто- ричари пре стотину година. Па кад ce већ доводи Херодот и Страбон y везу са српским именом, зашто онда писац не наводи дотичног места и зашто га не појасни?! Даље говори писац ο Будинима, Сло- венима, Антима, Спорима, Венедима, Ски- тима и Сауроматима.Трачани^а, Илирима, али све то на један конфузан и некри- тичан начин, да ce мора читаоц питати, шта je аутор уопште хтео да постигне? Данас кад имамо К. Јиречека, Ст. Стано- јевића и Јована Радонића, који су кри- тичким духом и пажљивим оком проучили српску давнину, писати овакво дело и на овакав начин, значи изазивати отпор и нерасположсње код и мало хисторијски верзираног читаоца. Књига Ж. Петковића написана je без научне методе и без праве критике из- вора. Н. Н. Madame de Vaux=Phalipau, Une Venise verdoyante. La Blota lusacienne. (Éditions des »Amis de la Pologne»; Paris 1927.) Za Benjamina med slovanskimi brati, za Lužiškega Srba, je nastalo po vojni večje zanimanje tudi v Zapadni Evropi. Kljub naporom raznih ipoli« tikov se na žalost ni posrečilo, da bi se vprašanje Lužice spravilo pred mu rovno konferenco in tako Lužičani danes ne samo, da niso svobodni, temveč še vedno nimajo avtonomije. Širšo francosko in mednarodno publi« ko je zanje zainteresiral Belgijec Au« guste Vierset ki je 1. 1923. izdal v Bruxellesu knjigo: Un peuple martyr. La question des Wendes (Serbes de Lusace) devant Γ opinion publique. Knjigo, ki obravnava izčrpno politični in kulturni .položaj Lužiških Srbov, zelo priporočam vsakemu, ki se zanis ma zanje. Krasi jo več barvanih slik narodnih noš. (J. Lebègue & Cie, Edi« teuTS, 36, rue Neuve, Bruxelles.) V »Revue Anthropologique», glasilu Med« narodnega antropološkega instituta, sta izšla v zadnjih letih dva zanimiva članka o Lužici. Prvega je napisal g. Jean Bourgoin, ki je obenem tudi velik prijatelj Jugoslovenov ter se je že ponovno mudil v Sloveniji. Naslov mu je »La Lusace devant Γ histoire (št. 7., 8., 9. iz 1925), drugega pa Ma» dame de VauxsPhalipau »La situation scolaire en Lusace« (št 1.—3. iz 1926). Nedavno pa je izšla od iste pisateljice, ki je članica odbora pariškega društva »Prijateljev Lužice« (Les Amis de la i Lusace) zgoraj omenjena brošura o Lužiški Bloti, ki jo bolje poznamo pod nemškim imenom Spreewald. V tej brošuri ne opisuje pisateljica samo splošnih vtisov iz tega napol pozabi je« nega slovanskega kota Srednje Evrope, temveč nas tudi seznani z lužiškimi narodnimi pripovedkami, z življenjem doma in na prostem, kakor tudi z za< nimivimi, prastarimi ženitovanjskimi običaji. Dr. Pavel V. Breznik. Kronika, referati in kritike. 99 Madame de VauxsPhalipau, B u » d y š i n. Capitale intellectueLle de la Lusace. Le Miracle de la Langue. (Édia tions des »Amis de la Pologne«, 16, rue de l'Abbé^de^l'Épée, Paris, V ) 1928. V ravnokar izdani brošuri, ki jo krasi več zanimivih slik iz Budysina, glavnega mesta Lužiških Srbov, opisuje neumorna pisateljica mesto samo, njega zgodovino, gospodarski razvoj, umstve« no aktivnost in zgodovino ter razvoj lužiškoisrbskega jezika. Dr. Pavel V. Breznik. Mouseion. Bulletin de Γ Office in« ternational des musées. Med publika« cijami pariškega Mednarodnega instii tuta za umstveno sodelovanje, ki ga vodi z vprav občudovanja vredno ener« gijo in spretniostjo dire:ktor Julien Luchaire, zavzema odlično mesto Mout seion, glasnik Mednarodnega muzej« skega urada. V zadnji številki (št. 3., dec. 1927) se nahajajo članki o špan« skih in belgijskih gravurah, kakor tudi poročilo o reorganizaciji narodnih ga« lerij in muzejev v Italiji. Nadaljuje se anketa o načrtu unifikacije muzejskih katalogov. Zelo zanimiva so tudi po« ročila o vzgojni in socijalni vlogi mu« zejev. V Mouseion ne piše samo osobje Mednarodnega muzejskega urada, tem« več je odprt vsem strokovnjakom sve« ta. Mnogo člankov izhaja v njem v an« gleškem jeziku in za angleško občin« stvo je na koncu dodan v angleškem jeziku kratek vsebinski pregled fran« coskih člankov. Letno izidejo tri šte« vilke. Naročnina 1·75 dolarja. Dr. Pavel Breznik. Jasna Belovič, Die Sitten der Siidslawen. Paul Aretz Verlag, Dresden 1927. Izšla je luksuzno opremljena knjiga v veliki osmerki, na razkošnem pa« pirju, ki vsebuje v tekstu nad sto re« produkcij v dragem svetlotisku ter fotografij na papirju za umetni tisk. Naslov je mnogoobetajoč, ne iz» polni pa niti približno nad človeka, ki misli, da bo v knjigi našel kaj o Slo« vencih ali Bolgarih. Glavno so Srbi, postrani so omenjeni Hrvati, za Slo« vence se pisateljica očividno ni zani« mala, bodisi, da jih ne smatra za »Siidslawen«, bodisi, da naših ljudskih običajev ne smatra za t»Sitten«; po« vedala je o Slovenkah, da so rado« darne z ljubeznijo, na tabli 84/85 pa je objavila neko hrvatsko pevko »im slowenischen Kostiim«, to je vse. Po« vedati moram avtorici koj, da niti tisti kostum ni slovenski, nego bogme, je to švicarska »Alplerin« v svojem kičastem »dirndlu«! Človek, ki Sloven« cev ne pozna prav nič, naj ne piše o južnih Slovanih sploh, sicer smatramo mi Slovenci takšno ignoriranje za ža« Ijenje našega naroda, takšno pačenje za greh, prav posebno še, če izhaja od »brata«... Od tistih dragocenih nad sto svet« lotiskov je majhen del odločen nošam, še manjši običajem, velik del — kra« jinam (Sitten!) in največji slikarskim kičem gosipe Bete Vukanovič in šol« skim poskusom v kiparstvu neke srč« kane Ive Despič. Filmska diva Štefica Vidačič (Sitten der Siidslawen!) pa je dobila velik del: enkrat lase, potem roke, dalje kolena njena reprezentirajo Nemcem naše narodne običaje! Lahko mogoče, da so te tri dame res velike prijateljice avtorice, toda Nem« ci še daleč niso tako vneti za te kra« sote kakor bi bili za ipošteno knjigo o naših običajih in založniku te knjige nikakor ne morem' čestitati radi pre« velike resnosti. Avtorica hoče pisati o tem, kar še noben ni omenil pri Jugoslovanih, o njih »notranjosti« in erotiki, pravi, da je četrt stoletja stremela spoznati »je« den Zug seines (Volk) Herzens« in s svojim »farbensattes Gemalde« iz« 1001 Kronika, referati in kritike. polnjiuje luknje v dosedanji znanosti o nas, ki so se izčrpavale le v opisu na« šega slikarstva, kiparstva, lončarstva, vezenin in stavbarstva. No, ne bom ji odrekel zaslug za to, da je Nemcem marsikaj povedala o ženitvi Srbov, samo reči moram, da je to povedala tako, da bodo kleli pri branju, ker bodo morali vsa fakta pre» cejati skozi sito in venomer iskati v avtoričini liričnoodobnosti in razlike z nošami sosednih narodov in bi stremel k re« .Kronika, referati in kritike. 101! zultatu: kaj je na teh nošah pristno slovenskega in kaj ni? Sicer so to ve« činoma postranski interesi, kar je iz njegove zastave vprašanja umljivo in opravičljivo. Čeprav njegova zastava vprašanja mora v svojem malo zgodo« vinskem značaju včasih vesti do kon« strukcij, vendar je tudi slovenskemu etnografu veliko koristil s svojimi po« datki, marljivo in požrtvovalno nabra« nimi med narodom in literaturo. Stremeti moramo pa Slovenci tudi po etnografskem tozadevnem delu in to bo moralo izpopolniti še vse luknje v dosedaj znani sliki slovenske noše; to bo univerzalno delo, ki bo upošte« valo tako stare popise kakor srednje« veške in renesančne freske in bo ob« širno zasnovano na gori očrtani pro« blematiki. 5. V. Влад. P. Ђорђевић : Српске народне мелодије (Јужна Србија). Izdalo Skopsko naučno društvo 1928. S predgovorom Ε. Clossona. Srbi so zgodaj začeli z zapisova« njem svojih narodnih melodij. Začel je Vufc Karadžič, nadaljevali Kolaro« vič, Kalauz, Stankovič, Kuhač, Jenko, Mokranjao, Kuba i. dr., v novejšem času pa delata na tem polju K. Ma« nojlovič in avtor te knjige, ki je pu« bliciral v Srbiji in inozemstvu že več tega materijaki tudi harmoniziranega ali pa za instrumente prirejenega, Knjiga obsega 428 melodij iz Južne Srbije, doslej še neobjavljenih. So to vokalne enoglasne pesmi, ki se cesto instrumentalno spremljajo, nekaj je zraven tudi plesnih melodij nad spremljavo ležečega tona. Izvrsten uvod s stilno analizo je knjigi napisal kustos glasb, muzeja v Bruslju, znani raziskovalec glasbenega folkiorja, prof. E. Closson. Snovno je razdelil pesmi, po svojem melodičnem značaju zelo podobne deklamatorični lirično«epski liniji, v domovinske, be< rojske, ljubavne, majske, vojaške, svatbene, komične, satirične, otroške, delavske in priložnostne. V južnosrbskih melodijah loči tri glavne elemente: slovanski (eno« stavna diatonika, homogenost, pre« prost ritem), ciganski in orien« t al ski {ki se kaže v asimetriji, bo« gati melizmatični ornamentiki in do« ločni melopoiji). Tonski sistem je cesto težko do« ločljiv in cesto različen od našega dur« molskega tudi modulatorično. Cloisson ugotavlja 7 raznih modi: 1. naš mo derni dur«, 2. star mol {c, d, es, f, g, as, hes, c), podoben našemu molu, 3. harmonični mol {c, d, es, f, g, as, h, c), 4. melodični mol (c, d, es, f, g, as, h, c), 5. orientalsko varianto sta« rega mola (c, d, es, f, g, a, hes, c), 6. ciganski mol (c, d, es, fis, g, as, h, c), in 7. njega varianto (c, d, es, fis, g, a, hes, c). Glede modulacij ugo« tavlja Closson 1. modulacije, pri ka« terih se menja tonovski način obenem z menjavo tona, 2. menjavo načina brez menjave tona, 3. menjavo tona brez menjave načina. Glede ritma ugotavlja Closson najčešče slovanske oblike: dalje cesto uporabo sinkope, ali kom« binacij 1021 Kronika, referati in kritike. itd. Postopanje melo» dije je vezano najčešće na sekundno rahlo gibanje, kompozicija često ро» navija kratek kos melodije. German» ski element tem pesmim čisto manjka. »Slovanska preprostost in melanholija v družbi z orientalskimi elementi: fan» tastičná ritem in metrům, bogastvo melizmatike,« zakljiučuje Glosson. Kos delà je s knjigo storjenega. Nekaj je tu, baza vsaj. Tudi Slovenci moramo kmalu do» biti izdane svoje narodne pesmil S. V. NOVE KNJIGE: Glasnik muzejskega društva za Slovenijo VII in VIII, (Bulletin de Γ association du Musée de Slovénie). A. Zgodovinski del uredil dr. Josip Mal; Β. Prirodoslovni del uredil dr. Fran Kos. Izdaja in zalaga Muzejsko drus štvo za Slovenijo. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljiïbljani. Odgovoren M. Ro= žanec. Ljubljana 1926—1927. Vsebina: M. Kos, »Telegraphe Officiel« in njegove izdaje (str. 5 do 12); I. Vrh ovni k. Bitka pri Нгш šici blizu Ljubljane leta 1419. in priče o njej (12—17); A. L a vri č, Cevljar» ska bratovščina Sv. Ane v Cerknici (17—20); J o s. Mal, Muzejska kro» nika (20—30); F r. Kos, K zgodovini Gorice v srednjem veku (30—34); I. Vrhovnik, Iz dnevnika Blaža Blaznika (34-^9); Miroslav Pre» mrou. Drobiž iz vatikanskih arhi« vov (49—51); referati in kritike (51 do 72). Prirodoslovni del: Jovan Has d ž i, Opilioni. Schmidtove zbirke (3—43); A. Košir, Caries in naše muzejske lobanje; L. K u š č e r, Drei neue Hohlenschnecken (50—51); L. K u š č e r, Einige Falle abnormaler Gaštropodenschalen (52—^54) ; Mile» na Perušek, Dodatki k Vossovi »Mycologia Carniolica« (54—56); Zas piski: Sedemdesetletnica prof. Ferdo Seidla; Radi Megušarja; Blagay in Freyer; I. Hafner, Antherea pernyi var. yamamai Guér; F r. Dolšak, Za varstvo prirode na Pohorju; Slovs stro (69—78). Fr. Kos, Poročilo o prirodopisnem oddelkoi Narodnega mu^ žeja v Ljubljani. Revue anthropologique. Trenteshui» tième année, Nro. 1—3 Janvier^Mars 1928. Librairie Emile Nourry. Paris 1928. Vsebina: Dr. Papillault, Les ossements du poète J. Slovacki (avec 1 fig.) ; J. H a m a 1 г Ν a η d r i η et J. Servais, Similitude existant entre l'industrie de stations néolithiques à silex de Fouron^Saint Pierre, Fouron» Saint Martin et Remersdael (Liège) et celle à grèis des forêts de Fontaine» bleau et de Montmorency (avec 3 fig.); M. Champion, Observations tech» niques sur les trouvailles de glozel (avec 18 fig.); A. Niceforo, La prophylaxie des maladies mentales en Italie; E. B. Renaud, Les plus anciens crânes indiens du sudsouest américain; Dr. Viuchon et Dr. Vergnes et P. Sain ty ves et M. Garçon, Les guérisseurs; Dr. Β r i» and et Dr. Paul Manceau et M. Pernot et Dr. Trenel, Le divorce pour couse de maladies. Livres et Revues. Caucasica. Zeitschrift für die Erfor» schung der Sprachen und Kulturen des Kaukasus. Fase. 4. Verlag der Asia Major. Leipzig 1927. Vsebina: Gerhard Deeters, Armenisch und Südkaukasisch. (Ein Beitrag zur Frage der Sprachmischung, Schluss); Adolf Dirr, Die Sprache der Ubychen (Grammatische Skizze). N. Jorga, L'art populaire en Rous manie. Gamber, editeur (Rue Dan» ton). Paris 1933. Kronika, referati in kritike. 103 ; Pravěk. List pro praehistorickou archaeologii i anthropologii. Orgán »Moravskeho arhaeologického klubu«. Redaktor a vydavatel: Dr. I. L. Čers vinka. Tiskem knihtiskárny Jindřicha Slováka v Kroměříži. Brno 1927. Vsebina: Alois Procházka, Prědvěká pohřebiště v Šardičkách u Bučovic; AI. Procházka et M. Chleborád et F. Kalousek, I. Pohřebiště se skrčenými kostrami rázu únětického; lsti. Hroby s ko» stramí slovanskými na znaku; A. Procházka, Celkový přehled a poznatky. Priroda. Popularni ilustrovaní časos pis Hrv. Prirodoslovnog Društva u Zagrebu. Urednik d r. Miroslav Hirt z. Godište XVIIL, broj 1—2. Vlasnik i izdavač HRVATSKO PRI. RODOSLOVNO DRUŠTVO U ZA= GREBU. Zagreb 1928. Vsebina: Boris Zarnik, O svijetlećim životinjama; Stanko H o n d 1, Dobre i loše nebeske ure; Josip Š t a j d u h a r. Čovječje oko; Stanko S. Miholić, Vitamini; Luci j an Marčić, O postanku Pagurida. Pabirci, vijesti, razgovori. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien, Band LVIII, 1—2 Heft. Wien 1928. Vsebina: V. Christian, W. Schmidts Sprachfamilien und Sprach» kreise der Erde (1—16); E. Geyer, Vererbung der bandförmigen Helix (17—20); W. A. Jenny, Zur Gefäss» dekoration des donauländischen Kul» turkreises (21—103); L. Franz, Die kulturgeschichtliche Bedeutung der oberösterreichischen Pfahlbauten ((104 do 112); K. Kr legier. Über photo» graphische Aufnahmen prähistorischen Gräber (113—116); Literaturberichte. Niederluv Sbornik. Uspořádal J. Schránil. (Obzor Praehistorický, ročník IV.) Praga 1925. .=..г. Vsebina: Vojtěch Birnbaum, Nový názor na počátky české krestan» siké architektury (1—10); Jaroslav Böhm, Bylanský hrob ve Stresovi« cích; Jos. Dobiáš, Nález římských cihel u Mušova; L. Domečka, 2á» rové hroby hradištní u Stéblové, Lhoty, Stračovské, Sadové a Lodina. Hradištní hroby v Hradci Král. a okolí; M. Grbíé, Starolatěvská mohyla u Mirkovic nedaleko Hostouně na Domaž- licku; V. G roh. Spony v římských hro- bech na Foru ; B. H o r á k, Historicko- geografícká míscelianea; Jan Knies, Přehled, moravského palaeolithu ; J. K o- strzewski, Znaki na dnah naczyň wczesno-historycznych z Wíelkopolski ; J. K v ě t, Enkolpíon městského musea v Lounech ; A. M a t ě j č e k, Josef Mánes a české starožitností; J. Pasternak, Pod- karpatská Rus v mladší době kamenné; A. S a 1 a č, Z Malé Asie, Samothraky a Thrakíe ; J. S c h r á n i 1, Několik příspěvků k poznáni kulturních proudů v zemich českých v X a XI věku; J. S kut il, Pa- laeolíthická stanice na Golštyne u Určíc (Prostějovsko) ; A. S t o c k ý, Skupina ko- lovitých amfor a t. zv. bernburské bubny v Čechách ; E. Šimek, Hradištní so- ustava nad Závistí (proti Zbraslavi); N. Župani é, K vprašanju izvora Kosto- bokov in Sabokov ;W1. Antoniewicz, Eneolítyczne grobí szkieletowe i ziemi- anki mieszkalne w Nowym Darominie (pow. sandomierskí, Malopolska) ; j. E p- дељановић, Трагови најстаријег сло- венског слоја y Банату; Е. Клетнова, ВеликиА гнездовскиА могилбник ; М. M a к а- ренко, Орнаментацин керамичних ви- робив в кулБтури городив роменсБкого типу; В. 1Цербак1всБкип, Липлнв- СБКИп могилник. Просветни Гласник. Орган Мини- старства Просвете. Год. XL111, број 12. Београд 1927. Vsebina : Службени део : Овлашћења ; одлуке ; расписи ; личне вести ; огласи. Не^ 104 Kronika, referati in kritike. службени део: Школе y Америци; ста- тистика школа под Министарством Про- свете y школској години 1925./26. ; постава хигијене y средњим школама. Гласник етнографског музеја y Бео- Граду. Bulletin du Musée Etnographique de Beograd). Књига II. Уредник Др. Бо- ривоје М. Дробњаковић. Београд 1927. Vsebina: Чајкановић, Пресипање дукатима (1—4) ; П. Ж. Π е τ p o в и h, Лила, олалија и сродни обичаји(4—18) ; Н. Зега, Воловска богомоља ; Е. Ш н е в a j с, Апо- тропејски елементи y свадбеним обичајима код Срба и Хрвата (18—21); М. С. Фи- л и π o в и h, Породична, лична и еснафска слова y Велесу (21 —28) ; И. X o л y б, Нешто o селима, прелима и народним играма y Попову Пољу — Херцеговина (21—35); С. Тројановић, Неки проблеми o срп- ском народу (35—43) ; В. М. H и κ o л и h, ђилимарство y Књажевцу (43— 55) ; Р. Н. Казимировић, O старом народномбо- јењу (55 - 63); М.Ж. Павловић, Наша народна обућа; И. М. Јелић, Крвна освета и умир код старих културних на- рода (63—72) ; Ш. Р. Ђ o p ђ е в и h, Етно- графски музеј y Гетингену 1819 г. (72— 81); I. Glase г, Pregled etnografskih čla- naka u Glasilu Zgodovinskega društva v Mariboru. (81—83); B.Дробњаковић, Етнографски Музеј y Веограду y 1927. го- дини(83—86);С. Рајчевић, Студентско етнолошко друштво y школској 1926./27. години (86-91). Претеча. Часопис за националну и хришћанску културу. Уредници : Синиша Кордић и Др. Душан Стојановић. Свето- савски број 1928. Београд 1928. Vsebina: Никола Крстић, Свети Сава; Синиша Кордић, Прави значај Албаније; Др. Душан Стојановић, Ка словенској оријентацији; Милета Јакшић, Халуцинације; Др. Стани- слав Жупић, Тајне Стварања; Ратко Парежанин, Мажуранић као интер- претатор нашег народног хришћанства; Десанка Максимовић, Јованка од Арка; Милош Ђурић, Свечовек; Др. Душан Недељковић, Наше на- родно реално држање према смрти; Др. Павле Јевтић, Бхагавод Гита; Синиша Кордић, Уметничка вредност Горског Вијенца; Ратко Парежанин, Балканске глосе. Коментари. РусскиА Антропологически« Жур- нал (Journal Russe d' Anthropologie), Том XV, BbinycK 3—4. ОтветственнБШ pe- дактор Β. Β. Б y Η a κ, завед. Антропологи- ческим институтом I Московского Уни- верситета. Государсвенное издателвство. Moskva — Leningrad 1927. Vsebina: Α. Φ. Брандт, Десноручис, шуеручие и перекрестнан асимметрии ко- нечностеИ ; С. С. Ρ ο г ο з и н, 06 измене- нии органов речи и зависимост от их работи при произношении звуков ; С. Е. Циммерман, Κ антропологии Таджиков; Е. Семенскан, Распределение изоаггло- тинационмх груп крови феди народно- CTeii Тифлиса ; В. В. Β y н a к, Несколвко замечаниА ο методах вмделенил в смеша- Hofl группе составлннзших ее злементов; М. В. Серебровскан иЛ. В. Зенин, Физические признаки детеА школбного возраста трех типов пропорциА; М. IO. Л ο ρ и н-3 π ш τ е ft н, Ο значении сравни- телно- антропологических исследованиа длл хирургии и длн патологиА вообше. — II отдел.: Рефератн, мелкие заметки и пр., — III отдел. : Хроника ; IV — отд. : Библиографин. М. Θ. Αάσκαρι, Λόγος εναρκτήριος εις το μά&ημα τΤ/ς ιστορίας των λαών της χερσονήσου τον Αιμοϋ. Solun 1927. Michel Lascaris, Joachim, metropo« lite de Moldavie et les relations de Γ église, moldave, avec le patriarchat de Peé. (Académie Roumaine. Bulletin de la section historique sous la dis rection de N. Jorga, tome XIII. Cul« tura Nationala. Bucuresti 1927. M. Lascaris, Deux publications sers bes concernant Γ histoire roumaine. (Extrait de la Revue historique du sudsest européen. juilletiseptembre Kronika, referati in kritike. 1051 1927. Datina Romanesca. Valeniiídes Monte (Roumanie) 1927. Comte Bégouen, Observations пош velles dans lee grottes des Pyrenees. (Separatni otisak iz spomenice