St. 20. / ijt »age/ ^^Maribor, dne 15 maja 1913. t 5 Tečaj XLV. Ust ljudstvu v pouk in tabem vsak četrtek tn volj» s pofitnino vred In v Maribor« ■ pošiljanjem na dom zai pelo leto 4 K, pol leta 8 K in za «©trt lata 1 K. Naročnina ii Nemčijo G K, ta droge bvenaTStritaft isSel« 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto eamo 8 Ki Naročnina so poSilja na; Upra7id6t70 »Slovenskega Gospodarja" v Maribora« — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „K».talk &aksrcsega drnStva" dobivajo list bre* posebne naročnine» m Eosamezni listi stanejo 10 vini Ste Snerats m plačuje o3 enojrfopne joiitvrsfe enkral Uredništvo: KoroSka cesta itev, 5, — Bokopisi se ne vračajo, m DpravniStvo: Koroitr eesta štev. 5, vsprejema naročnino« inserate in xeklamacije, da» m dvakrat 25 vin., za trikrat S6 vin. Za večkratne oglase primaren popusta Inserai! se sprejemaj do srede cjutraj« zaprte reklamacije so poštnine proste, iS« Današnja številka obsega 10 strani in Gospodarske Novice. Prestolonaslednik Franc Ferdinand. Naš zunanji minister grof Berbtold namerava odstopiti. Njegova politika zadnjih dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Črno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. V dunajskih in berolinskih nemških časnikih smo čitali, da je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand odločno obsojal Berhtoldovo politiko, ki bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Črno goro in nas na ta način za desetletja in desetletja osov-ražila pri balkanskih Jugoslovanih. Možje, ki poznajo vse tajne niti naše zunanje politike, pravijo, da je sploh vsa ona dejanja, iz katerih je odsevala naklonjenost do balkanskih zaveznikov, pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so od vsega početka hujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbiji, sedaj proti Črni gori, so baje nekateri nemški in madžarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berhtolda, da je včasi zavozil precej hudo proti slovanskim državam na jugu. V srcu je grof Berhtold tudi Slovan, kajti na Moravskem, kjer ima svoja posestva, je vpisan v češki volilni kataster in voli s katoliško-narodno stranko. Razven nekaterih, Slovanom sovražnih nemških in madžarskih uradnikov zunanjega ministrstva nosijo krivdo, da smo parkrat prišli nrav blizu vojske, tudi zastopniki naše države pri balkanskih zaveznikih. Razven poslanika na Črni gori so baje sami za to službo nezmožni ljudje. Naš zastopnik v Sofiji je izvedel za vojsko še-le, ko je že izbruhnila. Bolgarski vojaki so že korakali proti Turkom, a naš zastopnik na Bolgarskem je brzojavil na Dunaj, da je v Bolgariji še mir. Zastopnik naše države v Belgradu je Madžar, ki še do-sedaj ni smatral za vredno, da bi se naučil jezika srbskega naroda, pri katerem nas zastopa. Zato tudi malo izve, ali pa kar izve, je nezanesljivo. To se je pokazalo pri njegovih poročilih o konzulu Prohaski. Ravnanje Srbov s konzulom Prohasko je risal tako, da bi bila res vojska potrebna. Toda izkazalo se je, da so mu njegovi zaupniki dajali kriva poročila, in cela naša zunanja politika je bila osmešena. Sedaj je ■bel-rajsko poslaništvo postalo previdnejše, ž njim tudi uradništvo zunanjega ministrstva, in kaj je posledica? Mi dobivamo v Srbiji polagoma prijateljev. Ko so hoteli nekateri srbski trgovci pred kratkim upelja-ti bojkot avstrijskega blaga, so vstali treznejši srbski trgovci ter od tega odločno odsvetovali. Pred pol letom bi bilo kaj takega na Srbskem še nemogoče. Naša zunanja politika mora dobiti za prihodnje čase drugo smer. To potrebo so pokazali dogodki ob sedanji vojni na Balkanu. Trenotno smo zvezani z Nemčijo in Italijo. Nobena nam ni bila zanesljiva prijateljica. Nemčija nas je sicer hujskaJa na takozvani odločen nastop proti balkanskim Slovanom, toda kakor hitro bi bilo moralo priti do vojske, je odrekla svojo pomoč in odsvetovala. S to politiko je dosegla, da so nas in naše blago začeli na Balkanu mrzeti, a uvoz nemškega blaga je rastel z vsakim dnevom. Italija pa je itak čakala samo trenotka, da se mi zapletemo kje v vojsko. Potem bi sama vzela to, po čemer že dolgo hrepeni, Albanijo, in ako bi se nam slabo godilo, tudi naše italijanske dežele. V nesreči se spozna prijatelj in mi smo spoznali, da Nemčija in Italija nista naši prijateljici. Bodoča naša zunanja politika se bode morala naslanjati na jug in na vzhod, na balkansko zvezo in na Rusijo. Zato pa je treba, da z jugoslovanskimi državami ne pridemo sedaj predaleč vsaksebi in da se jim kar najhitreje približamo kot odkritosrčni prijatelji. V tem smislu je uplival ves zadnji čas že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand ter si za ohranitev miru dobil nevenljivih zaslug. Njemu in cesarju, ki je sploh znan kot velik zaščitnik in prijatelj miru, se i-mamo zahvaliti, da naša država ni prišla v tir, v katerem bi jo radi videli vsi neprijatelji avstrijskih in izvenavstrijskih Jugoslovanov. Na Balkanu. Avstrija se je vendar ustrašila skupnega nastopa z Italijo v svrho pomirjevanja Albanije. Izvolila je drug pot ter z mirnim posredovanjem pri Esad-paši in Turčiji dosegla, da turške čete zapustijo Albanijo in da Esad-paša ne bo delal več.nobenih težav. Sploh pa še danes ni razjasnjeno, ali se je Esad-pa-ša res proglasil vladarjemAlbanije ali ne.Mnogi so prepričanja, da je bila to le dobro premišljena italijanska laž, ki bi naj bila Italijanom pomagala do tega, da gredo pomirjat Albanijo in da se v njej na lep način vgnezdijo za vse večne čase. Skraja naše zunanje ministrstvo po svojih zastopnikih ni bilo dobro poučeno o položaju v Albaniji ter je že hotelo skleniti skupen nastop. Toda poveljnik našega brodovja pred črnogorsko-albansko obaljo, kontradmiral Njegovan, rodom in po mišljenju vrl Hrvat, je našo vlado še pravočasno opozoril na italijanske spletke in grof Berhtold je začel takoj piskati na drugo piščalko. Sploh se je v sedanjih napetih časih, kakor zatrjujejo poučeni krogi, dokazalo, da ima načelnik generalnega štaba, Konrad Hecendorf, boljše podatke o zunanjih zadevah nego grof Berhtold. Vojaški izvedenci pri zunanjih poslaništvih so sposobni ljudje, ki razumejo jezik in razmere naroda, pri katerem nas zastopajo, Berhtol-dovi uradniki pri poslaništvih pa ljudje, ki imajo mnogo denarja, plemenitaške naslove, a večkrat premalo možgan. Gotovo je torej sedaj, da se bojni izlet Avstrije in Italije v Albanijo ne bo vršil. Naše zunanje ministrstvo uradno razglaša, da ne bomo šli z orožjem v Albanijo, ampak v najpopolnejšem soglasju z Italijo počakali, kako se bodo nadalje razvijali tamošnji dogodki. Za sedaj torej ne bomo posredno uplivali na u-sodo Albanije. V jeziku navadnih ljudi se to pravi, z Italijo ne gremo skupaj pomirjevat Albanije, ampak bomo poizkusili vsa sredstva, da se bodo albanske razmere razvile kolikor možno najbolj ugodno za Avstrijo in neugodno za Italijo. Ako se nam to posreči, bomo vsaj enkrat z Berlitoldom lahko zadovoljni. Izjemno stanje v Bosni. Sedaj se izve, da je izjemno stanje v Bosni in Hercegovini posebno vroče zagovarjal stari poljski lisjak, skupni finančni minister Bilinski. Generala Poti-orek in Apel sta se udala, ker nista hotela nositi vse odgovornosti, ako bi se res kaj zgodilo. Obenem je dal Bilinski zaključiti deželni zbor. Vsakdo si je moral misliti, da se je zaključenje zgodilo radi tega, ker se je bilo bati od saborske večine za državo neljubih sklepov. Toda tako lahko misli samo isti, ki razmer ne pozna. Večino v saboru tvorijo mohamedani in Hrvatje, o katerih je znano, da so oboji ves čas balkanske vojske čustvovali s Turki radi globoke mrž-nje, ki jo gojijo do srbskega plemena. Ta večina in ž njo deželni zbor bi se dala celo pridobiti, da bi brezpogojno in glasno odobrila našo zunanjo politiko. Toda Bilinski je hotel tudi to večino pred avstrijskim svetom označiti kot za državo nezanesljivo ali vsaj ne popolnoma zanesljivo, in zato je deželni zbor z ozirom na zunanje zadeve zaključil. Glavini vzrok pa je ta, ker je hotel sabor izreči Bilinskemu nezaupnico. En dan pred zaključkom je naredila večina deželni svet nesklepčen, da pokaže svojo nezadovoljnost nad Bilinskijem, ki je vedno bolj odkrito vrival v Bosno Madžare in Nemce, a zapostavljal domačine. Do odkritega nasprotstva pa je prišlo, ko je hotel u-tihotapiti na železnice madžarski in nemški jezik. Bosna in Hercegovina si ničesar ne želita bolj gorko, Nekaj o Albancih. Ker se v zadnjem času mnogo govori in piše o Albancih, mislimo, da ne bo odveč, ako tudi naš list zopet prinese par črtic o tem narodu, ki je izmed vseh evropskih narodov najbrž na najnižji stopinji omike. Albanci, ali kakor jih Turki imenujejo, Arnav-ti, prebivajo med Skadrskim jezerom, izlivom reke Ar-te, Jadranskim morjem in pinduškim pogorjem. Vseh je okoli 1 milijon. V Severni Albaniji prevladuje pravoslavna vera, v Srednji katoliška, v južnih krajih pa mohamedanska. Cel narod je razdeljen v dve skupini, od katerih je vsaka razcepljena v več plemen, ki živijo v vednem medsebojnem sovraštvu in krvnem maščevanju. Pri narodih, ki so na najnižji stopinji omike, občina ali država ne kaznuje nobenega umora, bodisi nameravanega ali nenameravanega, ampak vse prepušča sorodnikom umorjenega, ki maščujejo njegovo smrt z umori morilca ali morilčevih sorodnikov, včasih do popolnega uničenja celega plemena. V tem obstoji krvno maščevanje, ki je bilo v Albaniji postavno dovoljeno in se smatra za versko dolžnost, katero mora vsakdo vestno in sveto izpolnjevati. V Gornji Albaniji umre na ta način več kot dve tretjini moških prebivalcev. Krvno sovraštvo je tudi med znanima Džavid-pašo in Esad-pašo, kar se je ob priliki zadnjih dogodkov na Balkanu javno pokazalo. Kakor rečeno, so Albanci na nizki stopinji omike. Nimajo niti svoje abecede. L. 1889. jim je neki rodoljub sestavil albanski abecednik, ki se pa radi turške nasilnosti ni mogel razširiti. Ko so namreč hoteli tiskati sv. pismo po tem abecedniku, je turška vlada takoj ^aprla njihovo tiskarno. Leta 1908. je bil prvi albanski narodni zbor, ki je imel nalogo, sestaviti na- rodni abecednik. Po dolgem posvetovanju so prevzeli latinsko abecedo. V naslednjem letu je bil drugi narodni zbor v mestu Elbasan, ki je potrdil sklepe prvega. Tega leta je albanski narod prvikrat začutil potrebo, da si izposodi tujo abecedo, in sedaj, ko so komaj pretekla štiri leta, so mu evropske države že dale izpričevalo zrelosti za lastno državo. Albanci so edini narod v Evropi, ki nima nobene svoje knjige. Omikani Albanci pišejo deloma srb-sko-hrvaško, deloma turško, včasih tudi laško in francosko. Albansko ljudstvo nima niti narodnih pesmi. Niti o Skadru nimajo nobene pripovedke, dočim je povsod znana srbska narodna pesem o zidanju mesta Skadra. Albanska zgodovina je zelo borna. L. 200 po Kr. so osvojili Rimljani albanske pokrajine, kjer so se pozneje za časa preseljevanja narodov naselili Goti, Og-n in drugi narodi. Ko so se leta 640. Srbi in Hrvatje naselili v Dalmaciji, so si sčasoma osvojili vso severno Albanijo, ki je bila skozi 720 let pod srbskim cesarstvom (do 1. 1360). Albanci so ohranili svoj spomin na srbsKer^ kralja Vladimirja, ki je bil proglašen za svetnika, in ga še dandanes častijo kot patrona v Draču. Slavni srbski car Dušan Silni je imel svoj sedež v Skadru, od koder si je osvojil tudi južno Albanijo. Imenoval se je tudi kralj Albanije. Pod njegovo vlado so bili Albanci in Srbi en sam politični narod. Po smrti Dušana Silnega (umrl 1. 1355) so nastali razni prepiri, katerih se je gospodar Skadra, po imenu Balš, poslužil v svojo korist in je skupno s svojimi sinovi si osvojil še nekatere druge kraje južno od Skadra. Njegov rod je pozneje sprejel katoliško vero in zavzel morsko obal z Dračem vred. Polagoma so si osvojili Balšičevi potomci celo srednjo Albanijo, tako, da se je njihovo posestvo raztezalo od najjužnejše me- je do reke Neretve v Hercegovini. L. 1383. pa so Turki premagali Albance in 6 let pozneje pa Srbe (1.1389). V 15. stoletju se je albanski junak Skender-beg dolgo let boril zoper Turka. Po njegovi smrti (umrl 1. 1468.) je padla Albanija v turško oblast. Albanci so se po-turčili in deloma tudi pomohamedanili, a kljub temu so jih Turki vedno sovražili. Albanija je revna dežela. Sicer je bogata po naravi, a njeni prebivalci niso znali do sedaj izkoristiti naravnih zakladov. V vednih medsebojnih prepirih nimajo pravega časa za obdelovanje zemlje, ampak se potikajo po gozdovih in prežijo na plen. Hiše so zidane iz lima in trsja ter imajo samo po 2 sobi: eno za moške, drugo za ženske. Namesto oken imajo tupatam luknje. » Albanci so vedno in povsod oboroženi. Svojega revolverja in pasa s patronami ne odložijo nikdar. Njihovi obrazi so divji. Kot pokrivalo nosijo preko glave zavezan prt. Ženske so navadno lepe, le žal, da jih Albanec premalo ceni. Njihova vrednost obstoji v tem, da morajo in kolikor morejo delati. Med ženitvijo se dogovorijo o njeni ceni, ki znaša toliko, kolikor stara dobra puška ali pa kakšno govedo. Izmed šeg in navad albanskega ljudstva se more omeniti le njihova gostoljubnost, s katero sprejmejo tujca, do katerega imajo zaupanje. Takšni so prebivalci bodoče Albanije, ki bo po milosti Evrope kmalu postala samostojna država ter bo štela kakih 750.000 prebivalcev. Albanski knežji prestol je na razpolago invelevlasti pridno preiskujejo tistim, ki se ponujajo, da bi radi sedeli na njem, glavo, srce in obisti, pred vsem pa denarnico. Treba bo za prvo silo do 200 milijonov kronic, in tudi za to „malenkost" velikodušna mati Evropa ne bo v zadregi. nego da Bilinski kmalu izgine kot upravitelj Bosne in Hercegovine. Zakaj nasprotje med Bolgari in Srbi. Težave zaradi mej med bolgarijo, Srbijo in Grčijo še niso poravnane. Vendar je upati od upliva Rusije in od razsodnosti balkanskih zaveznikov, da se težave ne bodo razrešile z orožjem, kakor bi to tako srčno radi videli jugoslovanski prijat "dji med Nemci. Ne moremo si prikriti, da obstoji med Bolgari in Srbi zaradi novih mej na zavzetem ozemlju hudo nasprotstvo, hujše celo nego med Bolgari in Grki. In vendar se razglaša, da so Srbi in Bolgari že pred vojsko med seboj natančno določili meje za slučaj, da natepejo Turke. Zakaj se torej sedaj Srbi, kakor je znano, nočejo držati sklenjenih dogovorov? Ali je to res kriva srbska nepoštenost, kakor natolcujejo Nemci? Stvar ima popolnoma drugo ozadje, iz katerega nam postaja srbska nezadovoljnost pač razumljiva. Dogovori Bolgarije in Srbije pred vojsko so računali s tem, da zavzame Srbija one pokrajine, ki se danes štejejo za bodočo Albanijo, in da bo potem segala do Jadranskega morja, dočim bo Bolgarija raztegnila svojo moč proti Egejskemu morju. Toda prišlo je drugače. Srbija ni smela v Albanijo in na Jadransko morje, to pot sta ji zabranili Italija in Avstrija. Zato je Srbija svoje čete obrnila proti ozemlju, ki je bilo po dogovoru odmerjeno Bolgariji. Bolgarija sama je imela preveliko opravka pred Odrinom in pri Cataldči ter bi mogla še-le sedaj po padcu Odrina poslati svoje čete proti Solunu. Toda sedaj so bili v teh krajih že Srbi in Grki. Kako se bo končalo nesporazumljenje, se ne ve. Vsi Slovani upajo, da mirno, kajti vojska med slovanskimi brati, ki so bili še ravnokar zavezniki proti Turkom, bi naredila vsepovsod zelo slab utis. Pravijo, da se je Bolgarija z Grško že sporazumela ter ji prepustila Solun, glede Srbije pa prepustila vso sporno zadevo razsodbi ruskega carja. Sedaj še čakajo, da se tudi Srbija uda brezpogojno ruskemu razsodništvu. Novo črnogorsko ministrstvo. Ko je ministrski predsednik general Martinovič s celotnim ministrstvom odstopil, kakor smo zadnjič poročali, ker ni odobraval izročitve zavzetega Skadra velevlastim, je kralj Nikita poveril sestavo novega ministrstva generalu Janko Vukotiču, ki je ministrstvo sledeče sestavil: ministrstvo za zunanje zadeve polkovnik Plamenac, notranje Gojnovič, pravosodno Ba-kič, finančno Popovič, naučno Mijuškovič, vojno ministrstvo pa obdrži Vukotič sam. Novi ministrski predsednik je znan kot zelo odločen mož, krepke postave in je posebno med častniki zelo priljubljen. Ostali člani nove vlade so večinoma mlajši častniki. Velik požar v Skadru. Na dosedaj neznan način je izbruhnil dne 7. t. m. v Skadru velik požar, ki je uničil okoli 2000 pro-dajalnic. Skoda je velika, ker je zgorelo mnogo dragocenih preprog, svile, srebrnine in zlata. Po prizadevanju črnogorskega vojaštva se je posrečilo požar omejiti, ki se je vsled ozkih ulic jako hitro razširil po celem bazarju. Govorice, da bi bilo črnogorsko vojaštvo zanetilo ogenj vsled maščevanja; so širili iz kraja Jugoslovanom nasprotni nemški listi, a so sedaj tudi utihnili, ker se je uradno dokazalo, da so neutemeljene. Ravno Črnogorci v Skadru so se najbolj trudili, da se je ogenj omejil in ni napravil še večje škode. Nemška zlobnost pri ogovarjanju pa oostaja že več kot ostudna. ' Lakota v Skadru in Albaniji. O razmerah, ki so vladale v Skadru neposredno pred padcem, je izjavil Esad-paša sledeče: Vsak dan je umrlo na lakoti okoli 30 ljudi. Mesto sem predal še-le tedaj, ko je zmanjkalo zadnji košček hrar< Mesto se je udalo le radi lakote. Od vseh strani se je slišalo ječanje gladnili, ki so umirali v strašnih bolečinah. Matere so držale svoje otroke v naročju in prosile mimo idoče za usmiljenje in pomoč. Vojaki so bili .skrajno nezadovoljni in niso hoteli več jesti pokvarjenega konjskega mesa. Pri predaji Skadra so našli ljudi, ki niso že več kot 50 ur ničesar jedli. Drugi pa so se hranili s travo in listjem, dokler niso o-nemogli in od krčnih bolečin umrli. V Albaniji vlada še sedaj velika lakota. V celi deželi se ne more dobiti nobene živine. Polja so opu-stošena in za delj časa uničena. Avstrija je odposlala skadrskim prebivalcem na pomoč parnik „Metkovič", ki je preskrbljen s potrebnimi živili. Kdaj bo mir? Balkanske zvezne države so se izjavile, da so pripravljene, skleniti popolen mir s Turčijo na podlagi od velevlasti predloženih mirovnih pogojev. Pred' no pa še podpiše popolen mir, se bodo vršila v Londonu končna mirovna pogajanja. Nekatere balkanske države so za ta pogajanja že imenovale svoje zastopnike. Položaj je trenotno ta-le: Mirovna pogajanja še niso končana, pri pogajanjih glede vojne odškodnine in končnih mej še čakajo velike težave, albansko vprašanje, posebno z ozirom na južno mejo, še čaka popolne rešitve, meje med balkanskimi zavezniki še niso končno rešene, zato je še vedno lahko mogoče, da pride do nepričakovanih dogodkov. Avstrija izjavlja, da svoje vojaštvo na Balkanu ne bo odpoklicala, dokler razmere na Balkanu niso urejene. Somišljeniki, agitirajte za naš list! Politični ogled. — Državni zbor je sklican za danes, dne 15. maja ob 11. uri dopoldne k spomladanskemu zasedanju. Načelniki klubov so poklicani ta dan pred sejo državnega zbora k posvetovanju, da določijo vspored za zasedanje. Delovni načrt državnega zbora bo obsegal najbrž začasni proračun za drugo polovico tekočega leta, polletno podaljšanje začasnega poslovnega reda in najbrž tudi nove davke, vsaj nekatere. Sko-ro gotovo bodo tudi razne stranke vložile interpelacije na vlado glede mednarodnega vprašanja in balkanskih zadev. Baje bo na te interpelacije odgovoril v i-menu zunanjega ministra grofa Berhtolda ministrski predsednik grof Stiirgkh. Mnogi listi so mnenja, da sedanje zasedanje državnega zbora skoro gotovo ne bo plodovito, ker so se nasprotstva med Poljaki in Ru-sini v Galiciji radi volilne izpremembe zelo poostrila in ker so tudi razmere med Cehi in Nemci na Češkem radi deželnega zbora in neugodno uspelih spravnih pogajanjih zelo napete. Jugoslovani pa tudi ne bodo šli za vlado po kostanj v žrjavico, ker se nas Slovence in Hrvate še vedno tepe z nemškim in madžarskim korobačem. — Slovensko-Hrvaško» Goriški in tržaški Slovenci se prav pridno pripravljajo na deželnozborske vclitve. Prihodnji teden bo postavila Slovenska Ljudska Stranka svoje kandidate. Po Binkoštih bo strankino vodstvo začelo s prirejanjem volilnih shodov. Tržaški Slovenci imajo volilni odbor, ki neprestano posluje. Dan za dnevom se prirejajo shodi v mestu in o-kolici. Italijani se zelo boje slovanske moči ob Adriji. Prejšnje čase se Slovenci v Trstu niti pokazati niso smeli v večjem obsegu, sedaj pa prirejajo po tržaških ulicah slavnostne obhode in nihče si ne upa več nastopati proti njim. Slovanska moč ob sinji Adriji raste. — V Karlovcu na Hrvaškem so se vršile pred tednom občinske volitve. Na celi črti so zmagale združene hrvaške domoljubne stranke. Pristaši Madžarov ali takozvani madžaroni so popolnoma propadli. Vlada je karlovški občinski zastop zaporedoma večkrat razpustila, ker se ni hotel pokoriti vladnim nakanam; Čuvaj je dal pozapreti več odličnih meščanov, a vse ni nič pomagalo. Zmaga je na strani hrvaških domoljubov. — V pokoj je stopil poveljnik Lirvaško-osirskega domobranstva, general Klobučar, ki je bil, k dkor poročajo hrvaški listi, navdušen Hrvat. Za njegovega naslednika je imenovan general Franc Roiir. Generalu Klobučarju se je cesar za njegove zasluge zahvalil z lastnoročnim pismom. — Dne 6. maja je bil bosanski deželni zbor zaključen. — Češko. Zaupniki čeških katoliških organizacij so ^ine 22. aprila sklenili, da se bo vršil v Kolinu češki katoliški shod. — V časopisih češke kmečke (agrarne) stranke se vedno glasneje zahteva, da njeni poslanci v državnem zboru stopijo v opozicijo in gredo skupno s slovenskimi kmečkimi poslanci. - Češka nemška javnost se namreč spominja, da je bil upliv in ugled češke kmečke stranke v državnem zboru i-stokrat največji, ko je v prejšnjem državnem zboru hodila roko v roki z našimi slovenskimi poslanei. Odkar pa so češke agrarce vodili mladočehi, postali so od dne do dne manjšega pomena. Ako bo češka agrarna stranka na Dunaju to izpeljala, kar doma zahtevajo njeni časopisi, da stopi v opozicijo, potem je tudi vladna večina zelo omajana. Sploh stojijo vse stranke, razun slovenske, na slabih nogah. Liberalni Nemci se kregajo med seboj, ravno tako Poljaki, Cehi gredo narazen, le Slovenci, Rusini in socialni demokrat-je stojijo trdno. — Galicija. Kakor noročajo listi, namerava vlada v najbližjem času razpustiti deželni zbor, ker je nemogoče doseči pod sedanjimi razmerami sporazum med Poljaki in Rusini glede gališke deželnozborske volil, preosnove. V tem oziru so se vršila pretekli teden med vlado in zastopniki Poljakov ter Rusini posvetovanja, ki pa niso prinesla zaželjenega uspeha. Cesarski namestnik Bobrzynski, hud nasprotnik katoliški duhovščine in velik pokrovitelj Židov, namerava potem, ko izvede nove volitve, odstopiti. Nekatera poročila se glase, da bo celo pred volitvami že odstop I. Okrajna glavarstva so baje že začela s predpripravami za volitve. — Ogrsko. Državnozborskih sej S6 je dosedaj udeleževala samo večina. Sedaj pa razglašajo opozi-cionalni poslanci, da se bo nrihodnjih sej državnega zbora udeležila tudi manjšina in bo z vso silo nastopila proti večini. Dosedaj je državni zbor razpravljal o nekaterih manjših vladnih predlogih: o pogodbi s pa-roplovno družbo „Avstro-Amerikana", o ustanovitvi o-grske tovarne za topove itd. — Dne 21. maja se bo zopet vršila sodnijska obravnava radi znane umazane milijonske zadeve ministrskega predsednika Luka-ča. K obravnavi mora priti Lukač, poslanec Deši in 24 prič. Zaslišanih bo tudi več višjih ministrskih u-radnikov. — Košutova in Justova stranka, ki tvorita jedro opozicije proti vladi in sedanji večini, se nameravata združiti v skupno stranko, — Nek neimenovan slovaški rodoljub v Ameriki je daroval za' hrvaške narodne šole in časnike 500.000 K. Ogrska vlada pa hoče sedaj ta denar zapleniti. — Nemčija. Pruski deželni zbor je nemški cesar razpustil, ker mu je potekla poslovna doba. Nove volitve bodo najbrž v jeseni. Volilni boj bo veljal posebno proti Poljakom, katere bi liberalni Nemci radi z vso silo pregnali z njih rodne grude samo radi tega, ker so Slovani. — Nemški cesar Viljem II. bo letos obhajal 251etnico svojega vladanja. Ob tej priliki bo pomiloščenih večje število jetnikov po vsej državi. 15* maja 1913. — Poroke edine cesarjeve hčerke se bosta baje udeležila tudi angleški kralj in ruski car kot sorodnika cesarjeva. — Na sled so prišli na Nemškem zopet novemu škandalu. Zasledili so več velikih trgovcev, ki so nemško vojaško orožje, kupljeno od vojakov in častnikov, prodajali čez mejo na Francosko. — Italija. Organizacija laških katoličanov je i-mela v Rimu veličastno zborovanje, kateremu je predsedoval znani grof De la Torre. Posvetovalo se je, kako bi bilo mogoče povsod uresničiti katoliške misli s skupnim in složnim delovanjem vseh stanov. Sv. O-če se za to društvo zelo zanima. — Francosko. Alfonz, kralj španski, je pretečem tn okrajnega odbera v Selnici dne 30. aprila 1913, po dolgi, jako mučni bolezni v Gradcu, kamor je šel zdravja iskat, mirno v Gospe du zaspal. Obenem pa sa i-, srca zahvaljujemo vsem o nim, ki so nas v teh težkih urah sočutno tolažili ia tako lajšali duševno bol, potem sem tistim, ki so nepozabnega rajnkega spremili na zadnji poti, vsem darov ateljem vencev, osebito občinskemu in okrajnemu zastopn ter mesarski zadrugi, potem pevcem za ganljive žaiostuke, sevniški in rajben burški požarni brambi, sevniškemu S kolu, sploh vsem, ki so v teh, za nas tako težkih dnevih prijateljsko stali ob naši strari. Sevn ca, dne 4. ma.a 1913 Žalujoči ostali. ■mmmmmmm Zahvala. Za prisrčne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni in strniti na ega iskrenoijubljene-ga soprog*, očeta itd. gospoda Ivana Čeplak se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno rahvalo pa smo dolžni preč. gg. riekana in kaplana, velecenj. c. fcr. uradnittvu, c. kr orožnikom, ¡.oaojil niči Gornjigrad, požarnim hrambam B čna, Sv. Frančišek, Gornjigrad, Ljubno, Mozirje, Rečica in Amsrtco, nadalje domaČi geihi za preferssno žalo-stinko, sploh vsem dobrim prijateljem in Mt¬m od bliža in daleč, ki so blagega pokojnika v tako obilem številu spremili do preranega groba. Gornjigrad, dne 11 majoika 1913. Žalujoči ostali. Velika narodna trgovina Kari Vanič: Celie »i Narodni dom priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno k asne novosti za pomladanske obleke, po zelo nizkih cenah, Ostanki pod ceno. Postrežba točna in solidna. Vzorci ita razpolag?». J^ÎÎflITJSlBLi Carska krona in suženjska veriga. Odlomek iz zgodovine bolgarske države. Po nem. izvirniku spisal A. M. (Dalje.) Simeon je bil vzor moške lepote, vsaka, poteza na njem je pričala o rojenem vladarju. Kako se je za-iskrilo njegovo temno oko, ko je zagledal postavo čakajočega cesarja! A tudi na obrazih bolgarskih bojevnikov si lahko bral ponosno kipenje njihovih duš, s kojimi so sledili svojemu slavnemu in velikemu gospodu na prostor njihovega narodnega zmagoslavja. Car Simeon je ustavil konja in gibčno skočil s sedla. Med tem so vojaki njegove telesne straže že natančno preiskali zgradbo, ker se niso zanesli na Grke. Opazili niso ničesar sumljivega. Car je stopil na oder. Komaj je prišel na vrh, so se oglasili iz tisočerih bolgarskih grl navdušeni vskliki, ki so pozdravljali carja Simeona. Cesar Roman je bil navidezno moško miren. — Sprejel je mogočnega protivnika s prijaznim pozdravom. Simeon je odzdravil. Takoj sta obrnila pogovor na namen sestanka. Vztočni rimski vladar je govoril sledeče: „Slišal sem, da si častilec Boga in pravi kristjan; a besede in dejanja se pri tebi ne vjemajo. Kajti pravemu kristjanu je lastna ljubezen in mir. Ako si torej pravi kristjan, za kakoršnega te smatramo, nehaj s prelivanjem krvi, skleni mir in ne pusti, da bi roke kristjanov bile omadeževane s krvjo verskih bratov. Tudi ti si človek, tudi tebe čaka smrt, vstajenje in sodba. Ako te žeja po bogastvu, te hočem zadovoljiti. Samo izpusti iz rok meč in ljubi složnost, da bo tvoje življenje mirno potekalo in se kristjani rešili bede. Ni pravično, da dvigaš orožje ^roti ljudem iste vere." V tla gledajoč, je poslušal Simeon cesarja. Počasi je dvignil oči in videl je, kako se je postava cesarjeva nenadoma znižala pred njim. Roman Lakapen je klečal, proseč na kolenih, vztočna rimska država se je ponižala pred bolgarskim mečem. Ta pogled je ganil carja. „Skleniva mir", dejal je globoko ginjen, med tem ko je podal klečečemu roko in mu pomagal vstati. Bil je pretresljiv prizor, eden izmed trenutkov, ki gotovo vplivajo na razvoj celih držav in narodov. Carigrad je bil rešen. Bila je pač viharna borba v duši Simeonovi, predno je podlegel prošnjam vztočne-ga rimskega cesarja. Morda se mu je povrnil v dušo spomin one ure, ko je opazoval z mladeniškim Leonom marmorni kip borečega se leva. Sedaj je Simeon videl misel uresničeno, ki jo je izrekel tedaj, da hoče on, lev, vreči bika na tla. Sedaj je bil bik popolnoma v njegovi oblasti, samo beseda, znamenje z roko, in njegove bojne trume so pripravljene, pasti na Rimljana, ga odvesti kot vjetnika in razliti se liki hudournik čez krasno cesarsko mesto ob Bosporu. Mogoče, da je bil ta dan za staro Bolgarijo največji njene zgodovine. Mesto Konštantina Velikega ni do todaj doživelo večjega ponižanja. Ob nogah „neukrotljivega" bolgarskega vladarja leži naslednik Cezarjev, ki so užugali svet, in prosi „barbarja", kakor ga imenuje nek grški pisatelj v svojem sovraštvu, za mir. Roman in Simeon sta slovesno podpisala mirov- Iz celega sveta. Bolgarsko junaštvo. Ves svet se je divil jugoslovanskemu navdušenju, ki jIladega junaka Cvetana pač ne bo več nazaj; zalotila ga je gotovo kje zavratna smrt, obležal je v cvetoči mladosti na bojni poljani. Koliko je stala balkanska vojska? Sedanja vojska na Balkanu za osvoboditev krščanske raje izpod turškega jarma je stala nad 2000 milijonov K, usmr_ čenih je bilo 110.000 in ravno toliko vojakov fe bilo ranjenih, kakor poroča londonski „Eoonomist". Vsak vojak je veljal na dan približno 12 K. 25 tednov vojske nam nokaže to-le sliko: Bolgarijo je stala vojska (300..000 mož) 000 milijonov, Srbijo (200.000 mož) m milijonov, Grško (150.000 mož) 300 milijonov, Črno goro (40x000 mož) 80 milijonov in Turčijo (400.000 mož) 800 milijonov kron; borilo se je torej približno do 1 milijon 90.000 mož. Na zaslužkih je odpadlo vsaj 600 milijonov kron; konj, volov itd. so samo Bolgari izgubili nad 200.000. Ni pa računano, koliko škode je na-pravilo, ker je na Balkanu vse gospodarsko življenje počivalo. Ples — liberalno delo za narod. Goriškemu „Novemu Času" poročajo iz Kreda. Naši liberalci so se blagovolili razjeziti na nagega g. vikarja, ki je svaril pred plesom in označil s pravo besedo dru- no pogodbo in v zahvalo je obdaroval cesar Simeona z dragocenimi darili. Potem se je povrnil z vojsko v svojo domovino kot zmagovalec. Kakor Mojzesu, tako je tudi njemu dovolila usoda en pogled v obljubljeno deželo njegovih političnih stremljenj, potem pa je hitro zdrknilo zagrinjalo pred njegova oslepljene oči. Kaj pa je bilo vzrok, da je car Simeon, tako blizu smotra svojih ponosnih sanj, nenadoma vtaknil meč v nožnico? Najbrž ga je do tega pripravila nevarnost, ki je ravno tedaj pretila Bolgariji od Srbije. Ko je namreč taboril pred Carigradom, je dobil poročilo, da je bila poražena njegova armada, ki jo je poslal proti Srbom. Najbrž ga je to poročilo nagnilo, da je sklenil mir s cesarjem, da bi mu bilo mogoče porabiti vse sile proti pretečemu sovražniku na severu. Simeon je poslal v Srbijo močno vojsko, na kar je zbežal srbski veliki knez na Hrvatsko. Bolgari so opustošili vso deželo in odpeljali vse prebivalce z živino in premoženjem. Nastala je pustinja, kjer so nekdaj tolkle grudo marljive srbske roke in ime „Bolgarski gozd" se je še dolgo ohranilo, kajti grmičevje, ho-sta in gozd je pokrival polja in livade. Siineonova jeza se še ni ohladila. Tudi Hrvatje naj bi bili kaznovani, ker so sprejeli srbske begunce. Pod poveljstvom Bolgara Alego-Botur-ja je poslal vojsko nad Hrvate, ki pa ni dosegla pričakovanega uspeha. Bolgare so napadli v hrvatskih soteskah in jih popolnoma uničili. Car Simeon ni dolgo živel po tem porazu. Dne 27. majnika 927 mu je padlo žezlo iz rok. Zgodovina ga je imenovala „Velikega", imenovala bi ga bila tudi lahko „Učenega". Nobeden starobolgarski vladar ni tako uveljavil duševnih moči svojega ljudstva, ko car Simeon, in po pravici smemo reči, da je spojena z njegovim imenom najsijajnejša doba zgodovine srednjeveške Bolgarije. __ Sisman in njegov rod. Bilo je leta 963. V Trnovem, krasnem mestu ob Jantri, je stalo tedaj na strmi višini drzno se dvigajočega grajskega hriba, kjer se je pozneje dvigal takozvani „Trnov grad" bolgarskih vladarjev, gradu podobno poslopje, ki se je zdelo določeno, da kljubuje večnosti. To poslopje je bilo sedež bogatega in mogočnega boljara Sis-mana, ki se je prišteval k najuglednejšim in najstarejšim rodbinam dežele. Jezdec je obrnil konja po stezi navzgor, ki se je kakor kača vila po grajskem hribu do vrha. Pred onim poslopjem je stopil jezdec raz konja in peljal žival za povodce skozi na stežaj odprta vrata v graj ski dvor, kjer je oddal konja služabniku. Ko je hotel prestopiti del poslopja, kjer so se nahajala stanovanja, mu pride nasproti postaven mož. Ni bil več mlad in že se je svetlikala skozi temne lase in brado marsikatera srebrno-bela nitka. „Pozdravljen Samuel, moj sin!" je začel z i-skrenim glasom, „pričakoval sem te s hrepenenjem." Prisrčno je sin odzdravil in dejal očetu, ko sta stopala v pritlično sobano: „Hvalim Boga, da sem zopet pri Vas. Potovanje je bilo težavno in polno nevarnosti." Med tem ko je mladi mož govoril, so se odprla stranska vrata in prikazalo se je troje mladeničev. Prisrčno so pozdravili prišleca in vsak ga je imenoval: brata Samuela. In ta pa jih je imenoval: David, Mojzes in Aron. Vsi so obsipali brata z vprašanji, in Samuel bi bil potreboval najmanj štiri jezike, da zadovolji njihovi znatiželjnosti. Tega mnenja je bil tudi stari Sisman, in smeje se je dejal: „Zadušili bodete brata z vprašanji! Pomislite vendar, da je ravnokar stopil skozi vrata in je še iz- Stva, Ki skrbijo s plesi za izobrazbo ljudstva. Da je bila njegjova beseda na mestu, sta pokazala velikonočni ponedeljek in torek, ker kar 2 dni je trajal ples. Seveda ¿»ri tem imajo posamezniki lepe dobičke in izkoriščajo mladino, ki si z žulji in naporom išče zaslužka v tujini. Ko jo oberejo, potem pa pojdi spet v svet, da ob letu zopet lahko razveseliš razne krč-marje. Izobrazbo so pokazali tudi v zelo lepi luči, da, so se začeli vrteti takoj po pogrebu mladlenke, ki je bila blizu njih društva. Ljiidje so se zgražali zlasti nad dekleti, ki so jo nesle k pogrebu in se podala potem naravnost na ples. Pismo slovenskega mladeniča iz Nemčije. Dandanes je svet tako daleč s knjigami in časopisjem, da mora biti ljudstvo precej previdno v izbiri istih. V tem oziru nam preti pogubonosna nevarnost zlasti iz Nemčije, ker ravno v Nemčiji je najbolj razširjen prote-stantizem. Pred kratkim je pisal neki protestantovski list v Berolinu, kako se na Avstrijskem razširja njihova vera in pravi, da je evangelska občina v Gradcu v 10. letih zrastla na 7000 duš, od teh pa samo blizu 300 duš redno obiskuje cerkev. Zelo žalostno se mi je zdelo preteklo leto, ko sem potoval peš po Bavarskem, Laškem in Pruskem. S prijateljem sva prišla y mesto Norinberg in sva si hotela ogledati dve zelo lepi in starodavni cerkvi. Kako sem se začudil, ko je pri vstopu v cerkev zahteval tam nastavljeni mož od naju 40 pfenigov vstopnine. Zdaj sem še-le iz-previdel, da je ta cerkev protestantovska, katero so v prejšnjih časih vzeli katolikom. Tako se je zgodilo v več nemških mestih. Res zelo žalostno zgodovino imajo nemški katoliki v zadnjih stoletjih za seboj. Kako pa je mogoče, da so ti tako propadli? Gotovo so bile temu krive slabe knjige in slabo časopisje. Še sedaj se izda v Nemčiji vsako leto čez 50 milijonov mark za slabe in ničvredne knjige in časopise. Cez 50.000 takozvanih agentov vlači po vsej Nemčiji od hiše do mučen od potovanja. Samuel, poprej se bodeš malo pokrepčal in poživil, potem nam bodeš poročal, kaj si videl in doživel v teh osmih dneh, ko te ni bilo v .Trnovem." Očetovemu mnenju so se pridružili David, Mojzes in Aron. Samuel je menil, da ni tako utrujen, da bi mogel misliti na okrepčilo; hotel je pripovedovati vsaj en del svojih najnovejših doživljajev in izkušenj. „Brate David, preskrbi mi še čašo vina", naročil je imenovanemu. David je prišel s posodo, polno grškega vina. Samuel je zavžil požirek močne pijače in začel: „Prišli so na našo Bolgarijo žalostni časi. Na dvoru v Preslavi vlada navidezno car Peter. V resnici pa se izpolnjuje tamkaj volja grškega cesarja. Peter je onemogel človek, brez lastne volje in moči. Ako bi stopil car Simeon iz groba in videl razmere, ki so nastale 35 letpo njegovi smrti v glavnem mestu Bolgarije od jeze bi pahnil lastnega sina s prestola. Peter je meniške narave, skoro svetnik, kakor pravijo v Preslavi, a ne vladar, kakoršnega potrebuje dežela. Ljudstvo je povsod ž njim jako nezadovoljno; na mnogih krajih bi se rajši danes ko jutri vzdignili proti carju in ga pregnali ter posadili odločnega moža na njegovo mesto. Mi hočemo kneza, a ne pobožne ženske! Fokas, novi bizantinski cesar, bi bil neumen, a-ko bi ne porabil prilike in vrgel slabega Petra s prestola." „Nikdar!" je kriknil stari Sisman, strastno razburjen, „to se ne bo nikdar zgodilo, dokler živi le še eden Sisman v Bolgariji". „Mi bodemo dali znamenje k vstaji in se postavili na čelo naroda!" je zaklical sin Aron. „Naša dežela ne sme nikdar in nikoli priti pod grški jarem, in če bi nas stalo zadnjo kapljo krvi. Kajne, oče?" Tiho je prikimal stari. In nadaljeval je Samuel svojo povest. „Slučajno sem se seznanil na potovanju z nekim starim možem, ki je bil leta 829. oslepljen na povelje Petrovo, ker se je udeležil tedanje vstaje, kojo je povzročil Petrov brat, menih Mihael. Ta mož mi je dejal, da se kljub svoji slepoti takoj dvigne in ide proti carju, kakor hitro izbruhne nova vstaja. In kakor on, tako mislijo vsi v onem kraju, kajti vsem so neznosne sedanje razmere, vsi sovražijo rimsko gospodarstvo na dvoru v Preslavi." „In kdo drug je kriv tega", je zopet povzel besedo Sisman, „kakor ničvredni Susurbal, svak ranj-kega carja, ki je pregovoril Petra, kot njegov varuh, da je vzel za ženo nečakinjo cesarja Romana. Z Gr-kinjo Marijo so pognale tudi trdne korenine grške moči v Bolgariji. Pri nas je uravnano sedaj vse po grškem načinu: zakoni, pravosodje, državništvo, celo grški jezik in nošo posnemajo ne samo na carskem dvoru, ampak tudi povsod v naših mestih, duha pa, ki je ustvaril Bolgarijo mogočno, prezirajo. Toda pri Bogu, to se mora izpremeniti! Dolgo je naša dežela prenašala kljubovalno samovoljnost tujcev. Mnogoštevilni so že naši pristaši, da lahko poskusimo korak za osvobojenje Bolgarije pred grškim uplivom. Brez odloga bodem sporočil našim najzaupnejšim prijateljem in jih pozval, naj pridejo k meni na resno posvetovanje. Bodite pripravljeni, moji sinovi, ker morate še danes jezditi na različne .kraje, kjer stanujejo naši najudanejši pristaši. Le ti, Samuel, ostaneš pri meni, da mi natančneje pripoveduješ o svojem potovanju. Za sedaj te moram zapustiti, da uredim najvažnejše priprave, ki se morajo izvršiti brez odlašanja. Prepričan sem: sedaj je čas, da zberemo naše trume. Vsak dan, ki ga potrošimo s čakanjem, nas približa nevarnosti, da nas pogoltne Bizanc." (Dalje prih.) hiše po mestu in po deželi zvezke po 5 in 10 vin. med ljudstvo, ter tako trosijo sovraštvo proti katoliški cerkvi in duhovnikom. — Pred kratkim je bil zopet tukaj obsojen neki mlad zločinec na smrt. Zadnji večer pred smrtjo je pisal zelo žalostno pismo svojim starišem, katero je končal z besedami: Samo po slabih knjigah sem prišel tako daleč, da bom skoro izgubil svojo glavo. — Tukaj zopet vidimo, kam pripeljejo, posebno mlade ljudi, slabe knjige. Ni se torej čuditi, da je v proteklem letu v Nemčiji /4 milijona ljudi izstopilo iz cerkve. Največ je trpela na tem protestantovska cerkev. Samo v Berolinu je iz njihove cerkve izstopilo do 10.000 duš. Saj pa tudi lahko imajo toliko izgubljenih duš, ker se njihovi pastorji nič ne brigajo za versko življenje. Po večjih cerkvah v Berolinu prirejajo v nedeljah popoldne različne koncerte, pri katerih je pa treba plačati vstopnino. Torej imajo cerkve večinoma za zabave in zborovanja. Ravno nasprotno pa je pri katoliškem ljudstvu, katero se zelo trudi, posebno zadnji čas, za versko življenje in se tudi zelo bojuje proti slabim časopisom in knjigam. Najhujše je v tem velikem mestu, katero šteje sedaj 354 milijona prebivalcev, da je od teh okroglo samo 300.000 katolikov. Malo nas je, a ti smo trdni kakor skala. V tem mestu ima skoraj vsaka katoliška družina naročen vsaj en katoliški dnevnik. Tudi so vsako nedeljo napolnjene cerkve. Najbolj agitirajo Nemci za katoliške časopise po shodih in zborovanjih. Pred kratkim je nek bero-linski dnevnik pisal par besed o Slovencih, kjer pravi: Slovenci so zelo mirni, veren in zvest narod avstrijske države. Torej celo Nemci hvalijo slovensko ljudstvo. Da se bo to vedno bolj uresničevalo, naj bo vsakega katoliškega Slovenca ena želja: Proč z nesramnimi agenti in lažnjivim liberalnim ter nemčur-skim časopisjem! Udomačijo pa se naj v vsaki katoliški slovenski hiši „SlovenskiGospodar" in „Straža", za mladino pa „Naš Dom" in „Mladost" ! — B. Z. UttMUHUHUHKUHU Svoji k svojim! Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip-vnana slovenska trgovina Rafael Salfflič v Celju, Narodni dum. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ui zlatnine srebrnine in optičnih predmetov. Najnižje cene I postrežba točna! flVall dobiček I pobro imel Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Siovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Ni tisoče zahvalnih p;«em sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe. S5&« • - v Sanatorij „MIRNI DOM," _ p. Gornja Kungota^pri Mariboru. Zdraviiče za živčne in notranje bolezni z individualnim zdravljenjem z izvrstno oskrbo in zmernimi cenami. Medicinalne kopeli. Lastnik in šef zdravnik I Dr. Fr. Čeh. Najboljša vsakovrstna dalmatinska vina se dobe edino-le prh! razpošilialnici in aem-fe. -' u.t-iai-u***- r-—i warm «i m ir"T»t-tmi" Tm mkti m. n • dalmatinskih vin Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Samo 5 dni vozijo brzoparniki francoske f prekomorske dražbe i i Havre v Nevyork 529 Zahtevajte cenike! najkraj. in najhit. vožnja. Veljavne vozne listke (Šifkarte) za potnike v Ameriko in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino izdaja edino Ed. Smarda :: Ljubljana konces. potovalna pisarna Dnnajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, uasproti znane gostilne „Figabirt". 375 Serravailovo Najboljše sredstvo proti PERONOSPORI železnato binavino Higien. razstava Dunaj 1906: Državna od-:: lika in ftastni diplom k zlati kolajni :: «KMMB-a-. ■ < Krepil no sredstvo m slabotne, malc-krvne in rekonvalsoeate. Povsroža voljo do jedi, utajuje živce in popravi kri. Iiboren okas. Nad 7000 zdravniških spričeval. 1. Seg*rawaif gs^ltr. dvorni dobavitelj Trieste-Barcesla« Kupi se v lekarnah v steklenicah po pol litra & E 2'60 in 445 po 1 liter i K 4'80. FORHItf je ječkrat zboljšana bordelajska mešanica t gotovem stanju. Jamči za dober uspeh tudi na mokrem listju. Rabljiv tudi pri rosi. — Se ne vsede. Brez števila priporočljivih pisem 1 QaHifl ifl uinfiroi™ rabite v lastnem interesu „bakreno-žvep-OttUJC 1U ilUUICJU |eni pPaiek" proti plesnobi „Bagol" za uničenje črva kiseljakk „kaliforniiki drobec" proti sadnim škodljivcem, goseničnl llm proti gosenicam itd., „Laurina" za poletno pokončavanje škodljivcev, „Lauril-karbolinej" za pokončevanje po zimi, „Lauril drevesni vesek" za cepljenje, „Ihneumin" za nežne cvetlice, „Nik»tin Quassia izvleček" za škropljenje drevesnic, „Topomor" proti poljskim mišim, „Pampil" proti osam in drugim žuželkam. — Zahtevajte natančni popis in podatek o uporabi zastonj in poštnine prosto od glavnega zastopa „Forhin" tovarna za izdelavo sestav za škropljenje vinogradov: S@83taatla Hi<£©s> SIS, 513 Gatterburggasse 23. (Bock-Herzfeld). sVaraždinske Toplice (ZE-aZr^rašlro). Železniško in poštna postaja, telefon, brzojav. Novo zdravilišče z elekt. razsvetljavo. Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom + 58° C. ja-ko priporočljivo proti protinu, revmatizmu, ischias i. t. d. Zdravljenje z pitno vodo pri bolevnih v vratu, grlu, prsih, jetrah, želtdcn in črevesnih boleznih. Elektr masaž«. — Blatne in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Moderna oprem«. — No?i hoteli. — Krasna okolica. — Vojaška godba. Prospekte pošilja gratis. 530 Prospekte pošilja gratis. NNXXXXX'/XX so: vsako sr«d« ia vsak petek od 8.—12. sre in veako nedeijo od 8.—M), ure dopoldne. Yp4®6aje in izplačajo se redno samo ob uradmk dimih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8.—12. ure dopoMne Uradih prostori nahajajo se v Miaoriteifcem samostanu v Ptuju. ©bieetBje se p« 4'/,*/« od 1. ocop»bi8 16. v asesou po viaftitvi ia do 15. »išreasa 2&dMjega pred etogoK». Ko-v«bgiyeae ofereati se ko&eesn junija is deee»fef* vsakega teta jurifsfejo ghvnki ter kake* ta-le ©fejestajejo. S^re-kraRilae kajišiee drugih zavodov kot vioge ne da bi se pri sera obrestevanj« kaj prekinilo in se da hi 8tps»ka imela pri tem kakih potov ali sitaob. Na ra.«p«4ago to strankam brezplftčao peitno-hr&niine potefeiice 5«4 it. 118.<>*0 in dom«^, nabiralniki. se daje«) na vkajižbo po 5—&ViV»> na vkajiž&o m poroštvo po 51///«, h& (**)Swk> port«4vo po 6%, aa zastavo vred&asteih hetua, in tekoči ntSua pad ugochakai pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri dragih zavodih in ssaeb-mkih; pro&jje za vknjižbo se delajo brezfiažno. twrnvvtarW*'!■RanOgiW./c ** 'inw MMMMttaaMOMWvMMVMtoA&ftl LJUDSKA HRANILNICA I POSOJILNICA V CELJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU") v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje obrestuje hranilne vloge po 0 0 od dne vloge do dne vsdiia pocenii s 1. januarjem 1913. Rentni davek plačuje zadruga sama. Stolna re$l$ir&va< i bora št. 187. 419 551 Jos. Druškovicu v Slov. Gradcu. Goričar & Les Craška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona: Nfthrfrtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Ča£e \z papirja in aluminija. Za veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. Lamplj^i» predmeti za šaljive pošte in srečolove. ¡kovšek, Celje Žnica Rotovška ulic? 2. Tovarniška naloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna zaloga ijuds'