Cena Din 2 IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak petek UREDNIŠTVO IN UPRAVA TOMANOVA ULICA 1. TELEFON 44-73 Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo TEDNIKZA TELESNO VZG0|0 Ceio 1 12. oktobra 1945 St. 9 V.edno znova se moramo vra-ošiljati v nekdanji Beograd vdanostne brzojavke in so ob vsakem ukrepu na ljudski nueun, pobožnjjaško zavijali oči: ' se za domovino. — 'Tako so spremljali vsak udarec po ljudstvu, zniževanje plač, redukcije in načrtno osiromaševanje kmeta. Za kos suhega kruha so zasužnjevali ljudi, ti stebri krivičnega družabnega reda, reakcionarji do zadnjega lasu, ki so se te nekako prelisičili mimo pravične sodbe in so z Milanom Grolom hoteli zavalili na pot Ljudske fronte kamen spotike in začeti svoje razdiralno delo. Ta rod pa je vse te ljudi obsodil. Opozicija ni postavila svoje liste, kajti ni tvegala, da bi bila na volitvah odločno in temeljito Poražena, ker bi potem prejko-ne naglo usahnili vsi viri in vsa Podpora, ki jo ji dajejo zunanji Podpihovalci proti volji narodov Jugoslavije, ki so se odločno izrekli za program Ljudske fronte in za ono Jugoslavijo, za katerb je dalo svoja življenja skoraj dva milijona najboljših sinov in hčera. Reakcija si želi nazaj ono predaprilsko Jugoslavijo, ko je ribarila v kalnem, ko so po vseh ministrstvih sedeli p ris kledn i k i in se je s krvavimi žulji pridobljen denar porazgubljal po njihovih žepih in so odločevali prav 0 vsem, tudi o telesni vzgoji ljudje, ki so videli najprej in Povsod le sebe in svojo skupino ljudi. Ta skupina ljudi, ki nikdar ni aktivno delovala v športu, 11 i je s tekmovanji za draženje nagonov prirejala zabavo in je l,se drugo1 obdajala s prizanesljivim .nasmehom, šport je bil zanjo senzacija in športni tisk tedanjega časa je s svojim zna-eilnim besediščem, (ki še ni popolnoma iztrebljeno iz predalov našega časopisja!J to težnjo po senzacionalnosti še podpiral z vsemi superlativi, kar jih je jezik le premogel. Tiho, temeljito delo izven nogometnih igrišč in boksarskih ter rokoborbskih .aren, je ostalo omalovaževano 'n- neopaženo. Za telovadce in lahkoatlete je zvedela javnost P° navadi šele tedaj, ko so uspeli na tekmovanjih v 'tujini. In kljub vsej prednosti, ki jo je n žival profesionalni nogomet v ''Ugrebu lin Beogradu \in vsem superlativom, pa smo bili z njim Uebo šla po isti poti, če bomo njen pomen tako hudo pretiravali; rekorderstvo jo bo zapeljalo, če se ne bo umerila na tisto, kar zmore telovadec, ki si ne služi kruha z razkazovanjem svojih telesnih zmožnosti). Te kratke pripombe imajo seve samo namen, da popravijo nekatere trditve v omenjenem članku, ki bi jih utegnili nepoučeni po svoje razumeti. Nočejo torej biti oris značaja grške telovadbe. S. T. ★ ★ ★ 0 NAMENU II POMENU TELESNE VZGOJE NARODA viji samo tri milijone gospodarskih delavcev, bi bil.gospodarski uspeh pri vseh skupaj večji za devet milijard dinarjev na leto. Za čim obsežnejše in razno-vrstnejše gospodarsko delovanje je treba seve tudi čim več kapitala. Tega pa je mogoče pomnožiti predvsem vprav z večjim in boljšim delom. M nož e ga pa seve tud] prihranki. Telovadec se že s telesno vadbo samo navaja k zmernemu življenju, saj pridobivanje moči in spretnosti ne gre vkup z nezmernostjo; pomagala pa bo pri tem še pametna, svarilna in izpodbudna beseda vodnikov telovadbe. Le zmerni človek pa je zmožen prihraniti si kaj, nezmerni more zapraviti tudi to, kar so starši ali drugi zanj prihranili. S čim bolj razširjeno telesno vadbo bi se torej zvečala tudi možnost prihrankov. (Dalje prihodnjič) NOVA KNJIGA O SMUČANJU Znani športni delavec Dragutin Frankovič v Zagrebu, bo še letos izdal knjigo »Škola skijanja« (priporočili bi . mu, da rabi namesto »skijanja«, pravilni izraz smučanje, ki je tudi na Hrvatskem prav tako udomačen!) — Knjiga bo obsegala okrog 200 strani in bo tiskana na dobrem papirju. Vsebovala bo tudi številne ilustracije. Avtor bi rad določil višino naklade in prosi vse, ki bi hoteli knjigo naročiti, naj mu svoja naročila neposredno javijo na naslov: Zagreb, Sokolgradska 34. FD ŽELEZNIČAR: FD11» 0:0 v Haloni V nedeljo, 23. septembra, smo bili priča lepe nogometne igre. Nismo si mogli predstavljati, da bosta po tako dolgih štirih letih obe moštvi mogli prispevati k skupnosti, in pa drugo kar smo opazili: dvoboj se je vršil v duhu prijateljstva z željo vseh, da se ne ponovijo stari klubaški prepiri m hibe; kar bi samo škodovalo pravilnemu razvoju današnje telesne vzgoje. Dopoldanski program je zaradi množičnega dela v Mariboru odpadel. Popoldne so se pa nam predstavila kar po tri moštva od vsakega društva. Mladina in II. moštvo FD Ma- Za gospodarsko delo je treba samo po sebi umevno, da človek udejstvuje svojo moč, svojo delovno silo. Ako napravlja nekaj koristno, kar prej ni bilo koristno, opravlja produktivno delo. »Rendre utile une chose inutile c’est tout le secret dc la pro-duction« (»narediti iz nekoristne stvari koristno, to je vsa skrivnost produkcije«), pravi znani francoski narodni gospodar Charles Gide, Produktivno pa je seve tudi ono delo, ki iz manj koristnega na rej a bolj koristno. Poljedelec, ki obdeluje polje in prideluje poljske pridelke; rudar, ki dviga naravne zaklade in jih spravlja v območje človeka; obrtnik in industrijalec, ki predelujeta. različne snovi: vsi ti delajo stvari ali šele koristne ali pa bolj koristne, kakor so bile prej. Gospodarsko produktivno delo pa opravlja tudi trgovec, ki s pomočjo prometnikov spravlja blago iz krajev, kjer ne more koristiti ali ga je preveč, v kraje, kjer more šele koristiti ali pa ga je pfemalo; opravlja ga pa tudi s tem, da blago pravilno shranja in ga ohranja koristnega. Ali za gospodarsko produktivnega moramo imeti tudi tistega, ki koga usposablja za to delo. Saj brez te usposobljenosti ni ne pridelave stvaii ne njih predelave v koristne ali bolj koristne. To delo usposabljanja seve šele posredno ustvarja gospodarske koristi. Toda tudi delavec, ki samo seka drevesa v gozdu, ali rudar, ki samo koplje rudo, še ne ustvarja sam, neposredno, gospodarske koristi. Treba je še debla spravljati v podjetja, kjer se šele pretvarjajo ali pripravljajo za neposredno korist; treba je za ono rudo, ki bi bila brez nadaljnje predelave ali manipulacije še neporabna, še drugega dela. In vendar ne porečemo, ta delavec in ta rudar nista gospodarsko produktivna delavca. Prav tako je gospodarsko produktivno ono delo, ki usposablja za gospodarsko delo sploh ali pa za boljše gospodarsko delo. kakor bi bilo sicer. V verigi različnih vrst dela, da se doseže končni produkt sploh ali čim boljši končni produkt, je prav tako treba dela usposabljanja za delo, kakor nadaljnjega manj posrednega in naposled neposrednega dela. Za gospodarsko delo pa ne usposablja samo tisti, ki koga uči delati določno gospodarsko delo. Še pred njim ga usposablja tisti, ki mu delovno silo ohranja ali celo šele ustvarja. Tem produktivnejše delo pa opravlja, kdor mu jo ne samo ohranja, ampak tudi pomnoži in okrepi do: naj višje njemu možne mere in v tej najvišji meri ohranja kar mogoče dolgo: tako ustvarja in ohranja delovno silo višje vrednosti in večje koristi. Kolikost in kakovost delovne sile človeka sta odvisni od zdravja, moči in vztrajnosti telesa ter od moralnih in duhovnih vrlin. Zdravje, moč in vztrajnost telesa ohranja, množi in krepi prava vadba telesa, prav vodena in prav izvajana. Taka vadba pa človeka oborožuje tudi z moralnimi in duhovnimi vrlinami. Na čim večjo kolikost in čim boljšo kakovost delovne moči torej dela prava telesna vzgoja. Ker je delovna sila prvi pogoj za vse gospodarsko delo, dela prava telesna vzgoja potemtakem na viru vsega narodnega gospodarstva. Čim popolnejša je delovna sila. tem hitreje in tem popolneje izvedeno je gospodarsko delcK tem obilnejše je in tem boljše. Gospodarskega dela bo zatorej narejenega ne samo tem več, ampak tudi tem boljšega, čim več ljudi bo gojilo pravo telovadbo. Recimo, da bi povečana in izboljšana delovna moč gospodarskih delavcev, ročnih in duhovnih, zvišala denarno vrednost dela pri vsakem povprečno že samo za deset dinarjev na dan. Ob tristo delovnih dneh na leto bi to znašalo 3000 dinarjev več na osebo. Ako vzamemo, da je v Jugosla- ribor sta zmagali z 2:0, odnosno 3:1. V glavni tekmi sta nastopili moštvi v sledečih postavah: FD Železničar: Pliberšek. Muraus, Frangeš, Reininger, Krasnik. Kanič, Fišinger, Kovačič, Fekter, Pocajt in Trpin. FD Maribor: Plaznik, Šešerko, Gomolj, Kirbiš, Varl, Janžekovič, Ogrizek, Vodeb, Vesnaver, Gajšek in Bosina. Po izmenjavi šopkov cvetja in nekaj prijaznih besed je začel FD Železničar z začetnim udarcem. Prvih 10 minut se je igralo v znaku otipavanja in splošne treme. Kmalu nato so prevzeli Železničarji iniciativo in izvedli par lepih kombinacij s streli mimo gola. Tudi FD Maribor se je opomogel in začel svoje napade preko desne strani, ki je bila bolj nevarna kot leva. S tem se je šlo tudi na odmor. Vse odmore so izpopolnili naši vrli lahkoatleti in lahko-atletinje z izmenskimi teki, v katerih je Železničar zasedel vsa prva mesta. V drugem polčasu se slika na polju tudi ni spremenila. Železničarji, ki so sicer od začetka prevzeli iniciativo igre in s svojo boljšo tehniko en čas na igrišču dominirali, niso pred golom mogli nič napraviti, vedno je bila na mestu obramba nasprotnika, posebno se je odlikoval vratar Plaznik. Po nekakih 15. minutah se je igra prenesla na polje zelenih, pa tudi tam ni bilo nobenih pravih strelcev. Konec igre je pripadal zopet boljše vigranemu moštvu Železničarja. Z igro so lahko zadovoljni vsi, tudi FD Maribor je vkljub pomanjkanju vežbanja popolnoma zadovoljil. Ima sicer nekaj starih igralcev, za katere bo treba kmalu nadomestnikov. Izgleda, da bomo na pomlad drugega leta priča dobrim tekmam. Kakor sem poprej omenil, tekma je bila na primerni višini, precej ostra, pa vkljub temu so bili igralci zelo disciplinirani, tako da sodnik Grošelj Janko ni imel težkega dela. Občinstva z ozirom na zadnjo lepo nedeljo ni bilo toliko, kot je bilo pričakovati. Zaželeno je, da bi se še letos odigrala medmestna tekma Ljubljana : Maribor, da vidimo razmerje v nogometu v teh dveh mestih. G. J. Zmaga demokracije je globoko utemeljena v razvoju človeške družbe. Vse, kar je protiljudskega, kar je nedemokratično, izgublja tla, ker je razvoj usmerjen k izločitvi vseh priživniških elementov in k popolni izločitvi izkoriščeval-stva. V demokratični Federativni Jugoslaviji je Ljudska fronta nosilec zamisli državne oblike za srečnejšo bodočnost vseh narodov Jugoslavije: Ljudstvo terja republiko, vlado množice, in bo zato volilo maršala Tita, ki jo je iz vseh zmed povedel v srečno bodočnost nove Jugoslavije. O TRENINGU V slovarju tujk je beseda trening kratko pojasnjena: priprava za tekmovanje. Vendar moramo pod to besedo razumeti mnogo več. Trening, ali kakor bi rekli po naše vadba, ne pripravlja samo tekmovalca za uspešen nastop v določeni športni panogi, temveč mora v športniku razviti vse njegove telesne sposobnosti do najvišje mere. Bistvo treninga je priprava. Začenja se vedno z enostavnimi in lahkimi vajami, ki) jim postopno slede težje. Naporne vaje naj se menjavajo z lahkimi •— sprostilnimi vajami. Rekord je tiha želja vsakega mladega tekmovalca. Potrebno pa je poudariti, da so več vredni povprečni dobri uspehi v več športnih panogah, kot rekord v eni sami stroki. Dobre povprečne uspehe dosežemo lahko samo, če smo stalno v dobri formi — to pa dosežemo in obdržimo le z rednim, načrtnim treningom. Opustitev treninga za daljšo dobo se maščuje v obliki telesnega ne-razpoloženja. Naše mišice se ob dolgotrajnem brezdelju olenijo. Boleče mišice po najmanjšem naporu so že posledica takega stanja. Trening nam postane rad enoličen in nezanimiv ter dolgočasen. To ni prav. Šport mora ostati vedno igra in bistvo igre pa je, da sodelujemo z veseljem. Tudi pri trdem, napornem treningu ohranimo veselo razpoloženje, ki se kaže v sproščenem nasmešku. Naj večje veselje nudi športniku stopnjevanje uspehov — to pa doseže ravno 's smotrnim treningom. Trening sam je ali pripravljalni ali kondicijski ali pa tehnično posebni specialni trening, ki sta lahko ločena po časovnem razdobju ali pa sta tu- i medsebojno povezana (n. pr. pri oksu). S kondicijskim treningom skušamo razviti mišičevje, notranje organe in živčevje do najvišje mere. Telesno moč, hitrost in vztrajnost polagoma in sistematično stopnjujemo do popolne zmogljivsti. Srce, pljuča in ostale notranje organe navajamo pr: tem na zahteve, ki jih terja naporno tekmovanje. Vzporedno s kondicijskim treningom poteka često že tudi posebni tehnični trening, s katerim hočemo stopnjevati uspehe v določeni disciplini. športne panoge. Brezhibno sodelovanje mišičevja in živčevja ter izločitev (to je sprostitev) vsega nepotrebnega mišičevja, je osnova tega treninga. Vsak zdrav človek ima z ozirom na svojo telesno obliko podlago za uspešno udejstvovanje v gotovih športnih panogah. Čokata postava s kratkimi močnimi mišicami, je zelo prikladna za dviganje uteži. Dolge elastične mišice so odlike lahkoatleta, lahke kosti, ozki boki, širok prsni koš in mehke mišice že na prvi pogled izdajajo plavača in podobno. Vsak šport pa zahteva neko mero hitrosti, moči in spretnosti. Prenaporen trening je po svojem učinku podoben roparskemu sekanju gozdov. Tak trening izčrpava vse telesne rezerve in poleg tega zelo slabi voljo za tekmovanje. Trening ne sme nikoli do kraja izčrpati vseh moči. Ob zaključku vsakega treninga moramo imeti občutek, da imamo še mnogo sil v sebi. Trening pričnemo, ko jo želodec v glavnem že opravil svoje delo, to je 2 do 3 ure po vsakem obedu. Pri vsakem treningu tečemo ne zato, da bi postali dobri tekači, temveč zato, da krepimo notranje organe in da poživimo krvni obtok in s tem pripravimo mišice za delo. Kratko se izrazimo: tečemo zato, da se ogrejemo. Tečemo v lahki, ohlapni in topli obleki (najboljša je trenirka). Obuvalo z lahkimi podplati se mora nogi dobro prilegati. Najbolj primeren je tek čez drn in strn po gozdnih potih. Tečemo živahno z menjajočo se hitrostjo. V dobi kondicijskega »treninga tečemo vsak drugi dan (mnogi celo vsak dan!). Po končanem teku se ne smemo počutiti utrujene ali celo izčrpa- ne, temveč moramo biti sveži s prijetnim občutkom, da so naše mišice temeljito prepojene s svežo krvjo — polno hrane (kisika). Teči začnemo s kratkim, zmernim sprintom (ca. 80 m), nato 150 m živahno hodimo, nakar ponovimo sprint v ostrejšem tempu, pridemo zopet v živahno hojo itd. skupno na dolžino 1 km. To razdaljo stopnjujemo postopno v več treningih do 4 km. Ako tečemo v skupini, je za zaključek zelo prikladno skakanje čez kozo (drug preko drugega). Po končanem teku si oteremo kožo s frotirko in se toplo oblečemo. Ob slabem vremenu je nadomestilo teku na prostem tek v telovadnici s skakanjem čez ovire ali ako tudi tega ni na razpolago, skakanje čez vrvico, ki jo vrtimo. Izvedemo do 300 poskokov izmenoma in sonožno- Tovarištvo Razumljivo nam mora biti, da je naša vojska dosegla tako odlične uspehe ne samo po skrajnem junaštvu in požrtvovalnosti, temveč tudi po tisti harmoniji, ki ji pravimo tovarištvo. Od navadnega borca pa do samega maršala Tita, vsi so bili povezani z medsebojno ljubeznijo in tovarištvom. Poglejmo vrednost tovarištva v telesni vzgoji. Priznati moramo, da je bivši jugoslbvanski šport presegal meje nadpovprečnosti. Imeli smo po-edince, ki so se oddaljili od preostalih in reprezentativno nastopali tudi na mednarodnih telesno 'vzgojnih prireditvah. Krivico bi delali temu ali onemu poedincu, če bi mu očitali domišljavost, vemo pa, da so bili gotovi športniki, ki so morda prav zaradi doseženih uspehov zviška gledali na ostali naraščaj, ki je želel in tudi pričakoval ravno od teh tekmovalcev tovariški poduk ali nasvet pri svojem prizadevanju za čim hitrejši napredek. Dogodilo pa se je celo več. Nekateri poedinci, v svesti si, da jih ves svet občuduje zaradi uspehov, so s svojim netovariškim vedenjem in govorjenjem ubili voljo začetnikom, tako, da se mnogi od naraščaja rajši prenehali s telesno vzgojnim udejstvovanjem. Danes pa, ko nam je naša armada, pokazala zlato vrednost tovarištva, nam mora biti jasno, da bomo dosegli najvišjo stopnjo telesne vzgoje takrat, ko bomo vsi povezani med seboj pp resnični ljubezni do bližnjega, po tovarištvu. Če se torej poedinej telesne vzgoje izločijo iz preostale množice, naj se dobro zavedajo, da so šele sedaj resnični dolžniki svojemu narodu. Z resnično ljubeznijo naj se postavijo na čelo vsemu naraščaju in naj jim resnično na tovariški način pomagajo do njihove končne zmogljivosti v telesni vzgoji. Le na ta način bomo dosegli, da bo telesna vzgoja tisti vodnik ljudskih plasti, ki bo pokazala, kaj je v bistvu tovarištvo in kako ga mora vsak posameznik pravilno pojmovati. ★ RAZPIS gozdnega teka in medmestnega lahkoatletskega tekmovanja na Jesenicah. V soboto, 13. oktobra 1945: ob 3. uri zbor nastopajočih lahkoatletov, ob 3.10 start za gozdni tek atletov in smučarjev, na progi 5 km — mladinci nad 18 let; mladinci pod 18 let na 2.5km dolgi progi; ob 3.30 tek na 100 m, mladincev nad 18 let in mladink, tek na 800 m in tek na 1500 m; ob 4. uri meti: kopje, disk, krogla -mladinke in mladinci; ob 4.30: skoki — daljava, višina. Zvečer izlet udeležencev na Črni vrh, edino smučarsko postojanko z alpskimi tereni, ki bo to zimo oskrbovana. Vabljeni vsi tekmovalci — še prav p oseb n d pa vsi, ki žele teči v gozdnem teku in smučarski tekmovalci. Telesno vzgojno društvo Jesenice, Množični nastop tekačev v teku čez drn in strn Društvena pravila Objavljamo pravila za telesno, Dolžnosti pripadnikov. Vsak prisojna društva v Sloveniji. j padnik mora: Po določbah novega društvenega a) delovati v duhu društvenih pra-zakona naj se vsako društvo takoj vil; Priglasi svojemu krajevnemu narod- b) udeleževati se društvenega de- nemu odbr ru in mu predloži ta pra- ia in prireditev; vila. ! c) redno plačevati članarino; Društva naj se takoj preuredijo in č) pospeševati telesno vzgojo; Prilagodijo svoj ustroj tem pravilom.1 d) utrjevati enotnost in resnično ' tovarištvo med pripadniki telesno Društva naj skličejo redni društve ni zbor, izvolijo odbor in se priglasijo v Fizkulturno zvezo Slovenije. Priglas je treba poslati Fizkulturnemu odboru Slovenije (Ljubljana, Tomanova ulica 1) s tcmi-le podatki: društveno ime in sedež, izvoljeni odbor (odbornikovo ime, poklic, starost lrl opravilo v odboru), sedanje število dece. naraščaja in članstva, loče-P° spolu, katere panoge lahko mno-z'cno organizira kot šport (v tekmovalne namene), kakšne prostore ima društvo za gojenje telesnih vaj in- či-S£Vi so, potrdilo krajevnega narodnega odbora, da se strinja z izvolje-mm odborom. Te podatke potrebujmo za zbor telesno vzgojne zveze Jugoslavije. Te številke »Poleta« smo natiskali faradi pravil nekaj več. Društva lahko posebej naroče potrebne izvode. Pena din 2.— za izvod; denar je pa (roba poslati naprej na čekovni račun »Fizkulturnega odbora Slovenije« st. 12.071. V kratkem bomo začeli z urejevanjem telesno vzgojnih okrožij. PRAVILA telesno vzgojnega društva § i. Ime in sedež: Društvo se imenuje (Telesno vzgojno društvo (ime kraja)«, svoj sedež ima v . . . . § 2. Namen društva je, da z vsestransko telesno vzgojo razvija in krepi telesne in nravstvene moči v slovenskem narodu. Smotrna telesna vzgoja* ki naj postane last najširših rnno-Zlc, zlasti pa mladine, vzgajaj posameznike v telesno in nravstveno 2drave, narodno in politično zavedle državljane, ki bodo sposobni ut lajati enotnost slovenskega naroda, “raniti in ohraniti vse pridobitve najine osvobodilne borbe, prispevati b gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu napredku narodov demokra učne federativne Jugoslavije ter pohabljati bratstvo in medsebojno pomoč med njimi. § 3. Naloge in sredstva. Društvo dose-Zil svoj namen s tem: . a) da goji telesne vaje vseh panog m vrst po načelu smotrne vsestrano-s|' in s tem vzgaja posameznike k skupnemu delu za skupne narodne C,1 je; b) da pomaga posamezniku* v raz-v°ju k vrhunski storitvi; c) da prireja javne nastppe in tekate; č) da prireja tečaje, predavanja in fazprave o telesni vzgoji v splošnem ln o posameznih panogah, izdaja ča-s°pise in spise telesno vzgojnega znanja, ter ustanovi strokovno knjižni-c° in čitalnico; d) da seznanja svoje pripadnike z }"Prašanjii gospodarskega, sodialnega 111 kulturnega življenja naroda; . e) da izvršuje vse odredbe nadrednih telesno vzgojnih organov; f) da vodi potrebno statistiko; g) da uredi zdravniško službo; h) da pomaga sosednim telesno Vzgojnim društvom; . i) da najtesneje sodeluje s krajevnimi množičnimi'organizacijami Osvobodilne fronte in se v svojem vzgoj-bern prizadevanju nanje naslanja, v Gmotna sredstva za dosego društvenega namena so: a) vse društveno premoženje: , b) članarine in prispevki pripadnikov; e) darilu; e) dohodki društvenih prireditev; d) razni dohodki in podpore. § 4. Društveni pripadniki so: ?) deca, od 6. do 14. leta; b) naraščaj, od 14. do 18. leta; G člani in članice od 18. leta dalje. , -Tin lahko postane vsaka oseba, j)1 je dopolnila 18. leto starosti, ima Se državljanske pravice, izpolnjuje Po pravilih določene naloge in ki jo °dbor sprejme. Od vsakega pripadnika telesno '?Sojne organizacije se zahteva še Osmena prijava z lastnoročnim pod- Pisom. , Odbor sme pristop pripadnika odbiti, mora pa povedati, 1zakaj. j Noben Slan ne sme biti hkrati član št'61 a*' več telesno vzgojnih dru- vzgojne organizacije; e) pokoravati se odredbam nadre-ijerfih organov ter društveni disciplini; f) varovati ugled telesno vzgojne organizacije. § 6. Član preneha biti: a) kdor izstopi; b) kogar izključijo zaradi neizpolnjevanja društvenih pravil. Izključitev izreče društveni odbor po opravljeni disciplinski obravnavi, velja pa, ko jo potrdi Fizkulturni odbor Slovenije (FOS), če pa izreče izključitev FOS, velja po potrditvi na skupščini Fizkulturne zveze Slovenije. § 7. Kazni. Kazen izreče odbor po opravljeni disciplinski obravnavi. Dokler je član v disciplinski obravnavi, nima ne članskih pravic ne dolžnosti. Član se lahko kaznuje: a) s pismenim ali ustnim opominom; b) s pismenim ali ustnim ukorom; c) s (prepovedjo uporabe naprav in prostorov FZS za določeno dobo; č) z izključitvijo iz telesno vzgojne organizacije. Zoper vsako kazen je mogoča pritožba na FOS, oziroma na skupščino Fizkulturne zveze Slovenije. § 8. Društveno vodstvo. dita: a) društveni zbor; b) društveni odbor. Društvo yo- § 9. Društveni zbor.' Društveni zbor se snide vsako leto meseca oktobra na odborov oklic, po potrebi pa tudi večkrat Oklic je treba razglasiti hkrati z dnevnim redom najmanj 8 dni poprej tako, da je vse članstvo pravočasno obveščeno. Izredni zbor se snide: a) kadar ga skliče odbor; b) kadar to zahteva vsaj ena desetina članstva; c) kadar to zahteva nadzorni odbor. Društveni zbor odloča o vseh društvenih stvareh. Posebno mu pripada to-le: a) da izvoli društveni odbor; b) da izvoli nadzorni odbor; c) da izvoli disciplinski odsek; č) da presodi in potrdi delo odbora za vso preteklo poslovno dobo; d) da razpravlja o vseli društvenih nalogah in vsem njegovem delovanju; e) da sklepa o predlogih odbora ali posameznih članov; f) da sklepa o predlogih nadzornega odbora; g) da sklepa o proračunu. Društveni zbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica elanov in če je bil pravilno sklican.- Zbor sklepa z večino glasov. Če se ob določenem času in na določenem kraju ne zbere zadosti članov, se začne pol ure kasneje drug nov občni zbor na istem kraju in z istim sporedom, ki je sklepčen ob vsakem številu zborovalcev. § 10. Nadzorni odbor. Nadzorni odbor ima tri člane in dva namestnika, ki jih izvoli izmed članstva 'društveni zbor. Nadzorni odbor pregleduje vse delo odbora. Člani nadzornega odbora niso člani društvenega odbora, imajo pa pravico in dolžnost, da prisostvujejo vsem njegovim sejam, vendar nimajo glasovalne pravice. § D- Društveni odbor. Društveni odbor tvorijo: a) predsednik; b) podpredsednik; c) tajnik; č) blagajnik; d) gospodar; e) vodniki in vodnice članstva, n raščaja in dece; f) poverjeniki onih posameznih pa- ( nogj ki'jih društvo množično organi-,' žira za posebno vadbo kot- šport. Društvenim sejam prisostvujejo s 'posvetovalnim glasom zastopniki avtonomnih organizacij (Slovenskega planinskega društva in jadralno letalstvo). Društveni odbor sc voli praviloma na rednem društvenem zboru. Naloge društvenega odbora so: a) vzgoja vseh pripadnikov po paragrafih 2. in 3. društvenih pravil; b) sprejemanje društvenih pripadnikov; c) gospodarjenje z društvenim premoženjem in napravami FZS-e; č) skrb za redno administrativno poslovanje; d) sklicanje rednih in izrednih društvenih zborov; e) prirejanje javnih nastopov, tekem, tečajev, izletov in slavnosti; f) prirejanje predavanj in razstav o telesni vzgoji in o vsem, kar neposredno zadeva vzgojo v splošnem; v ta namen lahko izdaja društveni odbor strokovne knjige, snise in časopise; g) podpiranje vsenarodnih množičnih organizacij in ustanov, ki izhajajo iz narodno osvobodilnega boja; h) izvrševanje vseh odredb nadrejenih organov. § 12. Poslovna doba društvenega odbora traja od 1. oktobra tega leta do dne 30. septembra prihodnjega leta. § 14-, Društveni odbor se sestane po po-trem, najmanj pa enkrat na mesec. Seje sklicuje predsednik, če ga ni, pa podpredsednik. Predsednik in‘tajnik zastopata društveni odbor nasproti uradom in narodnim oblastem. z,a veljavnost sklepov je potrebno, da je na seji navzočih polovica odbornikov. Sklep velja, če glasuje zanj nad polovico navzočih odbornikov. Način glasovanja določi odbor z večino glasov. Društvene posle opravljata predsednik in tajnik sporazumno s pristojnim odbornikom. Pisma in razglase, ki jih pošilja društveni odbor svojim nadrejenrm odborom ali pa jih javno okneuje, podpisujeta predsednik in tajnik, če se pa nanašajo .na strokovno telesno vzgojno delo, se podpisuje tudi načelnik strokovnega odseka ali poverjenik prizadete kut šport gojene panoge. 5j 14. Disciplinski odsek. Disciplinski odsek raziskuje samo prestopke, ki so jih zagrešili člani proti disciplini, pravilom in odredbam društva in nadrejenih telesno vzgojnih organov. Disciplinski odsek ima tri člane in dva namestnika, ki jih izvoli društveni zbor. Sklepe disciplinskega odseka potrjuje končno veljavno FOS. Naloga disciplinskega odseka je, da opravi preiskavo in da svoj predlog, ki po njem izreče društveni odbor ali kazen v duhu i; 0. in 7. teh pravil ali oprostitev. ■ § 15. Splošno vadbo vseh telesnih vaj vodi odsek za splošno telovadbo pod predsedstvom vodnika članstva. V odseku za splošno telovadbo so: a) vodniki vseh oddelkov (članstva, naraščaja, dece); b) sposobnejši tovariši in tovarišice v splošni telovadbi ali tisti, ki imajo strokovno znanje v telesni vzgoji. e § 16. Splošne telovadbe se morajo udeleževati vsi pripadniki društva. Pod splošno vadbo je razumeti vse panoge telesni n vaj, ki si društvo zanje more oskrbeti pogoje (materialne in učne moči), vsaj pa mora obsegati proste vaje, lahko atletiko, vaje z orodjem troeke, bremena), vaje na orodju in igre. Telesna vzgoja mora b;ti vsestranska in smotrna. Od splošne vadbe se lahko oprostijo za določeno dobo pred tekmami pripadniki, ki goje posamezne telesne panoge v tekmovalne namene. § 17. Ta pravila veljajo, dokler jih vedno izbrana skupščina Fizkulturne zveze Slovenije ne izpremem. Pravila so bila soglasno sprejeta na redni seji Fizkulturnega odbora Slovenije dne 4. oktobra 1945. Fizkulturni odbor Slovenije. J. Bergant: Pm/iim usmtiiev teiesue va^e Učni vzgojni sistem naših šol je zgrešil poleg že omenjenega forsira-nja duševnega dela tudi proti čisto golim pedagoškim vidikom. Otrok se pred šolsko, dobo vedno igra in giblje le na prostem, na čistem zraku. V šolski klopi, doma pri pisanju šolskih nalog, pri učenju mu manjka dražljajev za rast. Lahko bi vam navedel, kako so moderne države rešile te probleme (Rusi, AmČrikanci) in se zavzele za sistematsko vsakodnevno telesno gibanje. Pri nas se je po posameznih šolah pravilno razumevalo vlogo telesne vzgoje v vsem vzgojnem sistemu (iniciativa naprednejših učiteljev) ali to še ni zadostno in opravičujoče: v splošnem so naši šolniki jemali telovadbo kot brezpomembno veščino šolah itd.) kvarijo svoj organizem, popolnoma odstranili telovadbo. Največji greh so pa storile naše univerze. One niso niti malo polagale važnosti na telesno vzgojo in so jo v svojem načrtu popolnoma anulirale. Spomnite se samo ruskih, amer., angleških, norveških in drugih enakih ustanov, kako so one rešile to nalogo. Pri njih jc telesna vzgoja prvo, kajti vedo, da le v zdravem telesu more bivati zdrav duh in da telesne vaje so one, ki množično zberejo in zaposlijo mladino sveta. Če smo pa- v šolah v tistih par telovadnih urah kaj delali, nam pa ni bilo mogoče doseči niti onega minimuma, ki nam ga je. dovoljeval revni telesno vzgojni načrt; seveda, če je ta sploh obstojal. Zakaj? Zato, ker Pravice Slr>ejo: § 5. pripadnikov. Pripadniki . a) uporabljati vse naprave Fizkul-“fne zveze Slovenije (FZS); i v udeleževati se društvenega de-111 prireditev. člani društva imajo aktivno in pa-j 'n° volilno pravico. Enako pravico ■ lu tudi naraščaj obojega spola od •Polnjenega 16. leta dalje. Ob sončnem zahodu na Krki F to: prrf. J. Ravnik Plavalec na progi pred ciljem Iz vsega tega se je rodilo sledeče: zdravje in moč našega naroda. je padla, šele Osvobodilna fronta je priklicala mladino in tako ves narod v boljšo bodočnost. V stari Jugoslaviji smo pa še moralno zelo padli. Težnja za uživanjem, razkošje, ki je uničilo etična dobra in jrodkopavalo moralo naroda, vse to smo prevzeli od drugih narodov, le onega ne, kar bi bilo potrebno. Na drugi strani nas pa je še protekcionaštvo, podkupovanje in korupcija tako izpodjedalo, da sami nismo občutili kam plovemo. Današnja doba zahteva, da je narod telesno zdrav in moralno visoko stoječ. Življenje teče dalje. Ne spimo na lavorikah in ne trkajmo se na prša češ, saj smo osvobojeni; to svobodo moramo obdržati in v novi domovini dalje graditi. Vedno se je pokazalo, da mora biti manjši narod, če se hoče obdržati kvalitativno boljši. Grški narod je stoletja obdržal svojo svobodo, a mi smo že po par letih zabredli v propad. Naši najboljši so se zopet dvignili, nas osvobodili in tu smol Drugi narodi kamor koli pridejo, povsod gradijo svoja igrališča in nikdar ne pozabljajo, da je zdravo telo prvi pogoj za obdržanje samega sebe in tako cele svoje zajednice. Tudi Rusi, Švicarji in severni narodi so pokazali, da pravilno razumevajo pomen telesne vzgoje. Ne bom se še dalje spuščal v zgodovino telesne vzgoje, sicer bi vam lahko navedel še maso primerov, kako so si različni narodi ravno s pomočjo telesnega 'udejstvovanja obdržali dolga stoletja svojo nezavisnost. Za preporod našega naroda je potrebna samo telesno zdrava in moralno visoko stoječa mladina, z visoko razvitim čutom za skupnost. To bomo pa le dosegli s sistematskim delom na vsem vzgojnem, političnem in kulturnem polju in z zaposlen jem moči naše mladine v okviru dela ter s pobijanjem vseh teženj mlačnega uživanja. Dotaknil se bom stanja telesne vzgoje pri nas pred štirimi leti. Država je jiotom šole, vojske in zadnja leta s pomočjo zakona O. T. V. vršila to važno telesno vzgojno nalogo — seveda nepopolno. Na drugi strani sc je pa naša mladina vadila v raznih telovadnih društvih in športnih klubih. I država, i privatna iniciativa sta imeli razmeroma zelo slabe uspehe. Po šolah smo po eno uro, največ po dve uri tedensko telovadili, še te skromne urice so po navadi različni učitelji in profesorji uporabljali za svoje učne predmete. V sedmi in osmi gimnaziji, kjer je doraščajoče mlado telo najbolj potrebno dražljajev za razvijanje in krepitev organizma, katere pa je najti le v sistematskem vežbanju, so enostavno' telovadne ure brisali. Še huje smo grešili. ko smo po strokovnih šolah, kjer si mladci in mladenke radi enostranskega dela (pri šivanju, pletenju, mizarskih delih, kmetijskem delu, delu v srednjih tehničnih šolah, trgovskih nismo imeli sposobnih, niti za to usposobljenih učiteljev in profesorjev. Saj so vam še vedno pred očmi stare slike iz vaših šolskih let, ki so sc vedno ponavljale v vaših zaduhlih telovadnicah (mimogrede: telovadnica je le nujno zlo. Kadar le moreš, vadi na čistem zraku, kajti le tam so dani najboljši pogoji za pravilno izvajanje telesnih vaj). Učitelj, oblečen pred vami, z zaprtim trdim ovratnikom, ob zaprtih oknih, s palico v roki, naslonjen' na kakšno kozo ali konja, kajti orodje je služilo samo za okras telovadnic ali telovadišč, šteje zaspani takt. za še bolj zaspane vaje. Dosti o naših šolali - ali bolje rečeno nešolah. Mislim« da sem vam jasno predočil, kakšne ne smejo biti nikdar več naše telovadne ure. (Dalje prih.) ★. . ★ ★ Pomen slovanske vzajemnosti Pomen novo pojmovane in na ljudski demokraciji zasnovane slovanske vzajemnosti je za ohranjevanje neodvisnosti slovanskih narodov in miru med narodi dalekosežen. S poglabljanjem in utrjevanjem te vzajemnosti se bo večal. Slovanski narodi so bili v poslednji vojni najbolj prizadeti in so dali največje žrtve za končno zmago. Zato morajo skupno nastopiti, da se zavarujejo pred ponovnim napadom. Ta njihova vzajemnost ni niti zavojevalna, niti izključevalna, temveč želi postati orožje za utrjevanje evropskega in svetovnega miru, katerega vidi v popolnem ustvarjanju resnične politične, gospodarske in socialne demokracije med vsemi narodi in državami. V poslednji vojni so Slovani, predvsem pa največja slovanska država ZSSR, pokazali vsemu svetu svoje domoljubje, svojo hrabrost, svojo požrtvovalnost in svojo duhovno na d moč nad nemškimi zavojevalci. Slovanske države z ZSSR na čelu so postale važen činitelj v povojnem svetovnem dogajanju ter so odločene, da vložc vse svoje moči in sposobnosti za uresničenje onega vzvišenega vsečloveškega ideala bratstva, ki so ga prepovedovali njihovi 'najboljši sinovi: Puškin. Tolstoj, Dostojevski, Gorkij, Lenin, Ševčenko, Mickieivicz, Krasinski, Dobrovski, Kolar in Palacki, Štur, Masaryk, Ljudevit Gaj, Prešeren, Njegoš, Svetozar Markovič in Hristo Botev. S svojo predano službo ideji svetovnega miru bomo prepričali tudi one, ki so pod vplivom nemške in madžarske propagande gledali v zbližanju slovanskih narodov nadvlado zavojevalnega panslavizma, ki je bil v preteklosti bolj nemško-madžarsko strašilo, kakor resnična stvarnost, to jc — da so slovanski narodi resnični poborniki miru. Resnični .sovražnik miru je svetovna reakcija. Mi bomo verni zavezniki vseh onih. ki se bodo borili proti tej reakciji. « GLAS Z GORA PREVZEM PLANINSKIH POSTOJANK Osrednje društvo in vse podružnice SP D znova pre-vzemajo v svojo last in upravo vse gorske postojanke, kj so jih posedovale pred vojno. JVted okupacijo je nemški Alpenverein razdelil celotno imovino SPD med svoje podružnice, ki sc se na imovino SPD tudi vknjižile. Premnogo postojank je bilo med okupacijo uničenih, vse brez izjeme pa mečno poškodovane. Med okupacijo je tudi zelo popustil smisel za skupnost med nekaterimi planinci, k; so započeli akcijo, da se odvzamejo postojanke nekaterim podružnicam in dodelijo drugim, kakor' bi tile nekatere podružnice, ki so vso dobo svojega obstoja marljivo delovale, krive, da se razne podružnice, ki so se izživljale v lokalnem domo-ljublju, namesto v planinskem delovanju, nekatere celo v petdesetih letih svojega obstoja, niso mogle postaviti nobene postojanke in bi si zdaj rade okoristile na račun drugih delovnih podružnic, ki imajo predvsem večje število članstva in tudi obsežnejši delokrog, ko kakšna krajevna podružnica, ki bi prav po stari miselnosti rada proglasila vse, kar je na njenem območju, za svoje. Nad 5000 ljubljanskih planincev, ki so ustvarili in vzdržujejo slovensko planinstvo, pa naj bi se zadovoljilo z delokrogom po Rožniku in okoli Sv. Katarine, blagohotno pa bi jim bile prepuščeno, da še nadalje izdajajo »Planinski Vestnik«, skrbe za gorsko vodništvo, reševalno službo in sploh za ugled slovenskega planinstva. V GORAH SNEŽI IN METE Po doljJem, lepem, skoraj poletnem vremenu, se je sprevrglo vreme v nenehno deževje, ki so ga razganjali mrzli piši in od gora je mrzlo zavelo. Do višine 1500 m je zapadel sneg, toda spet je zmagalo sonce in prva letošnja bela mana je skopne- la. V višavah pa je sneg ostal, morda ga bo še zmoglo kasno sonce, ostal pa bo gotovo na osojnih straneh, v mrazu bo skrepenel in počakal težke zimske odeje, ki se bo sprostila v velikem deževju, ki bo skoraj zajelo dolino. Čas za letne ture je minul. Zdaj prihaja zima in roka žc gladi smuči in pest se tesno oklepa ratišča cepina. Za prvimi plazovi se bodo vrgli gorniki v breg v bleščavo spega v zimskem soncu, ko bodo doline spale v gostih meglah. IZLET SPD V PLANICO Preteklo nedeljo je SPD skupaj s Putnikom priredilo skupinski izlet v Planico in na Vršič, ki je kar najbolj uspel. Nad 60 udeležencev tega izleta je družno izreklo svojo željo, da bi SPD priredilo še več takšnih izletov. Nekoliko pozen letni čas in negotovo vreme bo od zdaj nekoliko otežkočalo izlete, posebno v visokogorje, ker jc do višine 1800 m zapadel sneg, ki prejkonc, vsaj v severnih legah rte bo več skopnel. SPD nikakor. ne bo moglo prevzeti odgovornosti. in prirediti izlete v visokogorje, v že povsem zimskih razmerah, ki terjajo od udeležencev popolno uvež-banost v snegu in ledu in tudi vso potrebno opremo. Prirejalo bo izlete v kraje, kjer udeležencem ne bo grozila nobena nevarnost. Obiskali bomo po vrsti Kamniško Bistrico, Vrata, znova Planico in Vršič, potem bomo pogledali še na Jezersko in tu pa tam v Karavanke. Vsaka lepa nedelja bo porabljena za izlet, dokler ne bo snega, ki bo ustregel smučarjem in bodo potem izleti usmerjeni v kraje z ugodnimi smučišči in snežnimi razmerami. SPD prireja in bo priredilo vse nadaljnje izlete izključno za svoje člane. Radi tega naj se oni, ki se žele udeležiti enega ali drugega teh izletov, takoj včlanijo v SPD. Pisarna Osrednjega društva je v Ljubljani, Masarvkova cesta 14/11 (Grafika). Telefon 46-45. Jesen v gorah — pastirski stan v Klinu Risba v- Kopač ŠPORT V $$$R ŠPORTNE TEKME SOVJETSKE MLADINE Od 16. do 30 septembra so se vršile v Moskvi športne tekme mestne mladine. Pred tekmami so se vršile izločilne tekme športnih organizacij raznih tovarn in zavodov in nato različnih mestnih okrožij. Tekem se je udeležilo okrog 65.000 športnikov, ki so dokazali visoko telesno sposobnost. Tekme so se vršile v 8 športnih panogah: rokoborba, streljanje, tek čez zapreke, kolesarske dirke, vojaško korakanje, ruska narodna igra. »Gorodki«, odbojka in košarka. Prva mesta v odbojki, košarki in »Gorodki« so zasedla moštva Stalinskega in Železnodorožnega okrožja ter moštva Stalinskih avtomobilskih tovarn. Na zaključni dan tekem so se na glavni kijevski cesti vršile kolesarske dirke za moške na 20 km in za ženske na 10. V parku Sokolniki so korakali v vojaškem koraku na 8 in 5 km. V kolesarski dirki na 20 km je zmagalo moštvo kijevskega okrožja s časom 43 minut 10 sekund. Ženska skupina iz istega okrožja je tudi zmagala in' prevozita 10 km v 23 minutah. Najboljši posamezni čas je dosegel Skorohodov in Timotejev, ki stat oba dosegla isti čas 40 minut in 10 sekund. Med ženami je dosegla najboljši čas Zagrj.askina, ki je dosegla čas 14 minut in 5 sekund. V vojaškem korakanju se je sijajno izkazala skupina deklet iz Oktobrskega okrožja pod vodstvom Bekasove. Skupina je korakala 5 km in prehodila to pot v 27 minutah; nato me- tala ročne bombe in z vsemi desetimi bombami zadela cilje. V isti panogi je doseglo prvo mladinsko mesto moštvo iz Leningrajskega okrožja pod vodstvom Afonina, ki je pre-korakalo 8 km v 35 minutah in1 doseglo 9 zadetkov z ročnimi bombami. NOV SVETOVNI REKORD SOVJETSKEGA PADALCA Znani padalec major Vasilij Romfl-njug je postavil nov svetovni rekord. Major Romanjug je odletel t z moskovskega letališča v dvosedežnem bojnem letalu. Ko je doseglo letalo višino 12.800 metrov, je skočil padalec iz letala. Padalo je z avtomatično delujočo pripravo odpri v višini 800 metrov. Na ta način je major Romanjug padal 12 km, ne da bi imel odprto padalo. Padanje in pri* s tanek sta potekla normalno. To je bil 1.309 skok, ki ga jc izvršil major Romanjug. STRELSKO PRVENSTVO V Sovjetski zvezi se je končalo prvo povojno vsezvezno tekmovanje v streljanju. Tekmovanja se je udeležilo 170 mojstrov v streljanju, razdeljenih v 36 moštev, ki so zastopala vse pokrajine in republike. Več kot 80 udeležencev se je borilo proti nemškim okupatorjem, 42 jih je bilo odlikovanih z redovi in kolajnami. Strelec Georgij Rokotov je uničil 280 Nemcev. Sovjetska vlada mu je podelila »Red domovinske vojne« in dva reda »Rdeče zvezde«. Med udeleženci je bilo 12 strelk, ki so se prvič udeležile takšnega velikega tekmovanja. Kljub izredno slabemu vremenu je Zorin iz Beograda ponovil vsezvezni rekord: dosegel je 185 točk izmed 200 pri streljanju na 300 metrov iz treh položajev. Novo na sporedu je bilo streljanje v dve izginjajoči tarči, dokler strelec prvič ne zgreši. Moskovčan Žgurov je zadel 65 krat ter tako postavil vsezvezni rekord, ki je obenem edinstveni rekord v naglem streljanju. Rui iz Estonije je zboljšal neki drug rekord ZSSR. Dosegel je 273 točk izmed 300 v streljanju z malokalibrsko uuško. Prva mesta v tekmovanju sta si priborila estonska republika in leningrajsko moštvo. KOPICA NOVIH DRŽAVNIH IN EN NOV SVETOVNI REKORD' Medtem ko so štirje najboljši, in sicer Nina Dumbadze, Sečenova, Ozolin in Pugaeevski potovali po Jugoslaviji, so se njihovi tovariši in tovarišice v Kijevu borili za državna prvenstva v posameznih lahkoatletskih disciplinah. Rezultati prvenstev kažejo, da imajo danes v Sovjetski zvezi neizčrpne vire odličnih atletov in atletinj in se odsotnost nekaj najboljših skoraj niti ne opazi. Na tem 26. drž. prvenstvu SSSR v lahki atletiki je nastopilo vsega skupaj 750 tekmovalcev in tekmovalk iz vseh krajev prostrane Sovjetske zveze. Bili so to najboljji med najboljšimi, kar kažejo najbolje sami rezultati, ki niso odlični samo pri zmagovalcih, ampak tudi, pri onih, ki si niso niti mogli priboriti pravice do finalnega tekmovanja. Tekmovanje se je začelo s pred-teki na 100 m za ženske. Najboljši čas je dosegla Letova (Moskva), ki je pretekla to progo v odličnem času 12,4 sekunde, torej v istem času, kot je pretekla to progo rekorderka Sečenova v Ljubljani. Poleg nje je preteklo še 12 lahkoatletinj v predtekih 100 m izpod 13 sekund! Med moškimi je v predtekih na 100 m trojica dosegla rezultat 10,9 sek. To so bili Karakulov (Moskva), Gclovkin (Moskva) ter Anisimov (Ukrajina). V finalu je zmagal Karakulov s 10,8 sek. Posebno zanimivo je potekala borba žensk v metu kopja, pri katerem je med tremi, ki so upale na prvo mesto, zmagala 24 letna Anokina (Leningrad), ki je vrgla kopje trikrat preko 45 m. Njen končni rezultat je bil 45,39 m, druga Karpova (Ivanovska oblast) je dosegla 43,36 metrov, tretja Majučaja - Lapteva (Moskva) 41,38 m. Pozneje je vrgla Anokina kopje celo 48.39 m, kar je boljše od svetovnega rekorda. Sledil je met krogle za moške, kjer je brez težkoč zmagal Gorjainov (Leningrad), ki je vrgel kroglo 14,58 metra daleč. (Njegov letošnji najboljši rezultat znaša 15,23 m.) Izboren rezultat je nato dosegla v metu krogle sovjetska rekorderka Sevrjukova, ki je vrgla kfoglo 14,31 metra daleč, kar zaostaja le za 7 cm za svetovnim rekordom Nemke Mauermayerjeve. Dočim so rezultati prvih treh dni precej trpeli zaradi slabega vremena in vetra, se je vreme četrtega dne popravilo. Tega dne je bil najprej tek na 200 m finale. Vsi so pričakovali gladko zmago Karakulova, kar pa se ni zgodilo, ker je v istem času 21,9 sek. prispel na cilj z njim Go-lovkin. Sledil je tek na 400 m, kjčr je zmagal v času 49,7 sek. Komarov. Nepričakovan poraz Komarova na 800 m Odsotnost rekorderja na srednje proge Pugačevskega. ki je bil na gostovanju v Jugoslaviji, je povzročilo, da' je bil zmagovalec #a 800 in 1500 metrov negotov. Favorita za ti dve progi sta bila sicer Komarov (Moskva) in Prževalski (Moskva), toda oba sta tekla taktično zelo slabo in tekmo izgubila. Napako je napravil v teku na 800 metrov Komarov s tem, da je prepočasi tekel prvih 400 m (58,5 sek.) in izgubil v finišu svoje prvo mesto. Zmagal je Anatolij Zimin (Moskva) v času 1:56,9 minute. Pri teku na 1500 m je prvih 400 m vodil Vitinjš (Latvija), ki je potreboval za prvi krog 59 sekund. Po 800 m so vodili Prževalski, Zimin in Vitousme (Estonska), ki je kmalu nato prešel v vodstvo in pretekel 1000 m v času 2:38,6 sek. Vsi napori Prževalskega, da bi v finišu prehitel Estonca niso pomagali in Vitousma je zmagal v času 3:57,0 minut. Na progah 800 m in 1500 m za ženske je zmagala Vasiljeva (Moskva), ki je potrebovala zanje 2:18,3 in 4:41,0 min. Ni pa se ji posrečilo zmagati v teku na 400 m, kjer jo je nepričakovano premagala igralka hokeja Čudinova (Moskva), ki je pretekla to progo v času 59,0 sek., dasi je prišla na prvenstvo prav za prav zato, da nastopi le v skoku v vis. Preko 7000 točk v desetoboju Do sedaj je na svetu doseglo več kot 7000 točk po finskih tabelah za višeboj samo 24 atletov. Sedaj je to uspelo na drž. prvenstvu tudi Kuz-neeovu, ki si je v tej disciplini nabral 7082 točk. Dober rezultat je nadalje v metu kopja dosegel Aleksejev (Leningrad), ki ga je vrgel 66,37 m daleč. V s"koku v dalj za ženske je po desetletnem odmoru zopet nastopila Turova, ki je skočila 5,61 m daleč. V ostalih disciplinah so še zmagali: Skok v dalj: Kuznecov (Moskva) 7,49 m. Hoja na 20 km: Kruklirejš (Latvija) 1:39:58,2. Skok v višino: Atanelov (Gruzija) 185 cm. Skok v višino (mladinke)? Borodi-na (Moskvjt) 140 cm. STRELJANJE ZAKLJUČNE TEKME MLADINCEV V SKUPINSKEM STRELJANJU Kmalu po ustanovitvi prvih fizkul-turnih društev v Ljubljani so bili ustanovljeni tudi strelski odseki, ki so pričeli takoj z vežbanjem v streljanju z vojaško puško. Že na strelskih tekmah v okviru pokrajinskega zleta letos dne 18. in 19. julija, so mladinci uspešno tekmovali s starejšimi strelci. Že takrat so poedinci pokazali znatne sposobnosti za to lepo in koristno panogo športa. Doseženi uspehi pri gori omenjenih tekmah so še bolj povečali vnemo pri obiskovanju strelskih vaj in. udejstvovanju na strelišču. Tam je vedno dosti dela, kajti pred vsako vajo je treba postaviti tarče, pripraviti lopatice in lepke in osnažiti puške. Vse to delo so po udarniško opravili mladinci sami brez pomoči vojakov, ki stražijo strelišče. Mladincem so pri njihovem delu pomagali starejši člani, po večini iz vrst partizanov, ki so se že mnogo let udejstvovali v strelskem športu in so s svojimi izkušnjami pripomogli k hitremu napredku mladincev v strelski umetnosti. Ker se že bliža pozna jesen in dnevi postajajo zelo kratki ter bo treba kmalu prenehati s streljanjem na strelišču, je vodstvo strelskih vaj sklenilo, da zaključi letošnjo strelsko sezono ,s tekmami, v skupinskem streljanju med skupinami strelskih odsekov, najbolj agilnih fizkulturnih društev. Pri rednih vajah so se poedinci F. D) Krima navadno najbolj obnesli, vendar tudi mladinci ostalih F. D. niso mnogo zaostajali ter je bilo radi tega vprašanje, kdo bo zmagal, precej negotovo. Vsak strelski. odsek posameznih F. D. je prijavil le po eno dobro skupino z izjemo F. D. Krima, ki je prijavil kar dve. Proti splošnemu pričakovanju je prepričevalno zmagala 11. skupina F". D. Krima, ki je bila zelo izenačena, ter je tako premagala 1. skupino F. D. Krima in Udarnika, ki sta bila favorita. Med posamezniki se je posebno odlikoval mladinec Matos Lojze F. D. Krim, ki je dosegel 74 od 100 možnih krogov, drugi pa Kveder Sošo F. D. Udarnik s 68 krogi. Streljanje se je vršilo na razdaljo 150 m na zmanjšano 10 krožno tarčo iz ležečega položaja brez naslona. Izidi so bili sledeči: L F. D. Krim 11 — 155 krogov 2. F. D Krim I — 146 krogov 3. F. D. Udarnik — 145 krogov 4. F. D. Svoboda center — 116 kr. 5. F. D. Svoboda vzhod — 102 kr. Posamezniki: L Matos Lojze, F. D. Krim, <4 kr. 2. Kveder Sašo, F. D. Udarnik 68 krogov. 3. Marolt Dušan, F. D. Krim 60 kr. 4. Pakernik Ivan, F. D. Krim 53 krogov. 5. Urek Stane, F. D. Udarnik 45 kr. Profili sovjetski! športnikov Georgij Vasiljevič Vasiljev Tovariš Georgij Vasiljevič Vasiljev je docent na leningrajskem institutu za fizkulturo. Je resen in tih človek, ki prav rad odpre zakladnico svojega obširnega znanja in sproščeno pripoveduje. Po krivdi ali bolje no zaslugi »Mine reeda in Duff Cooperja« se je navdušil za Indijance in pričel v igri metati kopje. Ko je prvič prišel na športno igrišče in je prvič v življenju prijel za pravo tekmovalno kopje, ga je takoj s prvim metom vrgel 32 m daleč. Od tedaj se je pričel pridno baviti s športom in dosegel najdaljši met 63 m in 38 cm. Odlikoval se je tudi v skoku v višino in v metanju krogle. Kakor sam pravi, je njegova značilnost izredna hitrost vseh gibov. Kakor se je pričel polagoma zanimati za šport, prav tako ga je tudi šport začel polagoma zanimati z znanstvenega stališča. Končal je desetletko, diplomiran je bil na zavodu za telesno vzgojo. Sedaj je docent za lahko atletiko na leningrajskem zavodu za telesno vzgojo. Je predstavnik nove, mlade sovjetske znanstvene telesne vzgoje, ki je na izredno visoki stopnji. Georgij Vasiljevič pravi, da ima na raz- Amaterski boksač polago vso svetovno znanstveno-športno literaturo in da je iz nje jasno razvidno, da je sovjetska znanstvena fizkultura sedaj najpopolnejša na svetu. V fizkulturnih institutih je najvažnejše to, da si pridobe dijaki temeljito znanje o zgradbi človeškega telesa. Tovariš Vasiljev sam je strokovnjak na polju fiziologije človeškega telesa, biomehanike in metodike. Napisal je že več znanstvenih del. Kakor vsak sovjetski znanstvenik, mora tudi on vsako leto napisati eno znanstveno delo. o katerem razpravljajo na kongresih znanstvenikov. Po njegovem mnenju bo kmalu prišlo do velezarnmivega srečanja med sovjetskimi in ameriškimi športniki in športnicami. V prvem srečanju bodo sovjetski športniki, kakor pravi, bržkone podlegli, zato bodo pa sovjetske športnice temeljito porazile svoje nasprotnice. Brez dvoma pa je, da bodo tudi sovjetski športniki v najkrajšem času kos Ameri-kancem. V veliki domovinski vojni se je Georgij Vasiljevič boril kot partizan na leningrajskem bojišču. Nekoč je pognal v zrak štiri nemške transporte vojaštva. OBJAVE Fizkulturni odbor Jugoslavije poziva s svojo okrožnico z dne 7. oktobra 1945 št. 189, da v zvezi z zaključki plenarnega sestanka v Zagrebu zbere vsaka federalna edinica naslednje podatke, ki jih morajo vsa društva sporočiti Z F D najkasneje do 25 t. m. 1. Kratek življenjepis vseh športnikov in telovadcev, ki so padli v osvobodilni borbi, umrli v koncentracijskih taboriščih ali na kakšen drug način v borbi s fašizmom. V življenjepisu je treba navesti: dan, leto in kraj rojstva, kateremu društvu je pripadal, kakšno vrsto športa je gojil, kdaj je odšel v partizane (ali bil zaprt) in v katerih edinicah je služil. Kdaj in kje, je padel in kje je pokopan. Besedilu je po možnosti priložiti tudi fotografijo. 2. Kratka poročila o športni delavnosti društev v času od 6. aprila 1941 do osvobojenja. Navesti je vrsto in kraj prireditev, približno število udeležencev in rezultate, ki so bili doseženi. Priložiti je tudi fo-tofragije, če so na razpolago. 3. Datum, kdaj je bilo društvo ustanovljeno in koliko članov šteje. 4. Katera društva so se nahajala v kraju pred ustanovitvijo novega fiz-kulturnega društva in koliko članov so imela. 5. Koliko in kakšnih prireditev je bilo po osvoboditvi in kdo»je na njih sodeloval. 6. Kakšno je stanje telesno vzgojnih naprav in opreme v primeru s stanjem v letu 1941. 7. Koliko in kakšno škodo je napravil okupator tem napravam in opremi. Vse podatke je treba zbrati po navedenem redu, jih čim p rej dostaviti tajništvu Zveze fizkulturnih društev, Ljubljana, Tomanova ul. L