Štajerski
Ptuj, četrtek, 29. aprila 2004
letnik LVII . št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Leskovec
Zapora prestavljena Stran 2
Ptuj
Niso koristoljubci KTV
Stran 3 Ptuj
Kdaj izenačeni v razvoju? Stran 4
Videm
V občinskem loncu vre Stran 7
Priloga
Skupaj v Evropi Stran 13 - 18
Nogomet
Pomembna zmaga Drave Stran 24
Goran BregOvić: Za poroke, pogrebe in Evropo
Ptuj
Zavrnili "šolsko" peticijo Stran 7
^SSUSSM
Vsem bralcem Štajerskega tednika in poslušalcem Radia Ptuj voščimo vse lepo ob prazniku dela in veliko ustvarjalnih let v Evropski uniji!
Uredništvi časopisa in radia
Kam na servis z vozilom Audi?
Odločite se za servis Dominiio. Spet na Ptuju, pri Dominiiu, Vaš najbiižji
QQQO
Audi
SERVIS
Dominko d.o.o., Zadniini trg S, 2251 Ptuj 02/7881150, email: donninlm®siol.net
Šivilje v podjetju Šange v Slovenje vasi imajo te dni polne roke dela, saj v podaljšanih izmenah izdelujejo zastave Evropske unije - v dobrem mesecu so jih sešile več kot 5000.
Računalniki po odličnih cenah
www.coiiitron.si
Zlatoličje . 35 let hidroelektrarne
Ze 20 milijard kilovatnih ur
Hidroelektrna Zlatoličje, najmočnejša v verigi dravskih in največja slovenska hidroelektrarna, praznuje te dni 35-letnico obratovanja.
Kot je na tiskovni konferenci v prostorih hidroelektrarne Zlatoličje povedal direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo Šef, je bila ob sve~anem odprtju 26. aprila 1969 to prva kanalska elektrarna v tedanji Jugoslaviji, zato jo je zaradi njene energetske pomembnosti odprl sam predsednik Josip Broz Tito.
Povpre~na letna proizvodnja elektrarne v Zlatoli~ju je 574 gi-gavatnih ur električne energije,
kar je 5,4 % vse proizvodnje elektri~ne energije v Sloveniji. To pa pomeni, da so v 35 letih v njej proizvedli že več kot 20 milijard kilovatnih ur dragocene električne energije. Samo v lanskem letu so v tej najmočnejši v verigi dravskih elektrarn proizvedli 22 odstotkov.
Ob tem je Danilo Šef poudaril tudi uspešno sodelovanje Dravskih elektrarn Maribor z lokalno skupnostjo, s katero vse
od začetka obratovanja elektrarne v Zlatoličju gojijo dobre sosedske odnose. Temu je pritrdil župan občine Starše Vili Duc-man, ki je sodelovanje z DEM ocenil kot zelo dobro ter poudaril, da so z odprtjem hidroelektrarne v Zlatoličju veliko pridobili tudi v širšem prostoru, še posebej z vidika zaposlovanja domačinov Na celotnem območju je zaradi gradnje kanala hidroelektrarne sicer padel nivo
podtalnice, vendar so z izgradnjo vodovoda ta problem odpravili.
Da bi sodelovanje z domačim okoljem potrdili, so se v DEM odločili, da bodo pomagali prostovoljnemu gasilskemu društvu Zlatoličje pri nakupu nove črpalke in jim ob jubileju podarili milijon tolarjev. Ček z omenjeno vsoto so simbolično izročili predsedniku PGD Branku Vo-grinu.
Jubilej pa bodo v Dravskih ele-krarnah obeležili predvsem delovno, saj naj bi kmalu pričeli generalno prenovo elektrarne, ki bo veljala okoli 12 milijard tolarjev.
Dolgoročno pa v Dravskih elektrarnah snujejo tudi večji izkoristek vode na reki Muri, ki je
po energetski pomembnosti takoj za Dravo. Po letu 2012 naj bi zgradili na Muri 8 manjših hidroelektrarn, pet na sloven-
skem (dve skupni), tri na avstrijskem in dve na hrvaškem delu te reke.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Predsednik PGD Zlatoličje Branko Vogrin je od direktorja DEM Danila Šefa (na levi) prevzel ček za milijon tolarjev.
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
r Slovenske železnice
■mm ffîRADioimij
VM na sirani 10.
P J izhePLSi
Vseslovenski portal maliii oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh l<oncev Siovenije! Obiščite www.lzberl.sl, oddajte svoj mali ogias, ogiejte si popoinejše ogiase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo itadrovsid ogiasii
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
mmmmmmt
primorske novice
VESTNIK
JUS
íPoiLíajií Mi na ijudourim ijiLtJ.
RADIOPTUJ
ftoé/Ěíéeťcí'
www. rad io-ptu i .si
PU	Preklopite na PLIN. Preklopite na PETROL.	
	Poskrbimo za vse! Lahko tudi za 133 m3 brezplačnega utekočinjenega naftnega plina. Več informacij na telefonski številki 080 22 66 in na spletni strani www.petrol.si.	PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66
Doma in po svetu
Ob obletnici OF
Ljubljana - V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani je bila 26. aprila 1941 ustanovljena Protiim-perialistična fronta, za katero se je pozneje začelo uporabljati ime Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF). OF je takoj po ustanovitvi začela zbirati in vključevati privržence, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa je Slovence pozvala k takojšnjemu odporu proti okupatorjem. OF se je med Slovenci hitro širila in je bila osnova za uspešen narodnoosvobodilni boj. Se v letu 1941 je OF oblikovala svoj temeljni program v obliki devetih temeljnih točk, ki je ostal nespremenjen do konca vojne. V spomin na ustanovitev OF Slovenci praznujemo 27. aprila, torej dan po ustanovitvi OF, državni praznik kot dan upora proti okupatorju.
"Stopimo skupaj"
Ljubljana - Civilnodružbeno gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS) je pred poslopjem državnega zbora pripravilo javni protestni shod z geslom "Stopimo skupaj', s katerim je želelo opozoriti na trenutni, zlasti gospodarski položaj v Sloveniji in druge probleme. Po besedah predstavnika OPS Ladislava Trohe je gospodarsko področje eno najbolj pomembnih za razvoj države, pri čemer je opozoril na zunanji dolg Slovenije, ki znaša že blizu 15 milijard dolarjev. Kot je na mirovnem shodu, ki se ga je udeležilo okoli 20 ljudi, poudaril Troha, je slovenska zgodba o uspehu "zgodba o uspehu na kredit", s katerimi so oblasti želele kupiti socialni mir. "Na oblasti so janičarji, ki nas razprodajajo," je opozoril Troha.
Prihodnost financiranja visokega šolstva
Ljubljana - Pod naslovom Prihodnost financiranja visokega šolstva kot javna odgovornost se je v Ljubljani začela štiridnevna konferenca, ki jo organizirajo Studentska organizacija Slovenije in študentski organizaciji Švedske ter Srbije in Črne Gore. Konference, ki bo potekala pod pokroviteljstvom delegacije Evropske komisije v Sloveniji, se bo udeležilo več kot 50 predstavnikov študentskih organizacij držav JV in SZEvrope ter mednarodnih strokovnjakov s področja financiranja visokega šolstva. Ti bodo med drugim razpravljali o tem, zakaj več investirati v visoko šolstvo in kako z obstoječimi sredstvi doseči večjo učinkovitost znotraj visokošolskih zavodov.
Gladovna stavka delavcev Cometa
Zreče - V zreškem Cometu je okoli 100 zaposlenih, po podatkih uprave pa okoli 50 zaposlenih, v ponedeljek opoldne začelo gladovno stavkati. Kot je povedal predstavnik sindikata KNSS -Neodvisnost za mariborsko območje Milan Mesarič, bodo zgla-dovno stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev, o dogajanju v družbipred mednarodnim delavskim praznikom pa so obvestili tudi predstavnike evropskih sindikatov. Uprava je stavkajočim, ki zahtevajo dvig osnovnih plač na 111.000 tolarjev bruto, v ponedeljek podala novo ponudbo, a je niso sprejeli. "Uprava je ponudila že več, kot podjetje zmore," pa je povedal poslovni sekretar Cometa Zdravko Ivačič, ki je dodal, da je odločitev sedaj na strani sindikata.
Istrabenz želi postati vodilni v turizmu
Koper - Medtem ko je skupina Istrabenz v minulem letu za vlaganja v turizem namenila 9,3 milijarde tolarjev oz. tretjino vseh naložb v odvisne družbe, pa v prihodnjih letih načrtuje še višja vlaganja v panogo, saj namerava do leta 2007 prevzeti vodilno vlogo na področju turizma v regiji. V medijih so se zato pojavile informacije, da naj bi uprava in nadzorni svet Istra-benza lastnikom na skupščini predlagala soglasje o institutu odobrenega kapitala. To bi upravi omogočalo, da ob soglasju nadzornega sveta najpozneje v petih letih poveča kapital do polovice trenutnega osnovnega kapitala.
Dražji naftni derivati
Ljubljana - Vsi naftni derivati so se podražili. Neosvinčeni 95-oktanski motorni bencin je dražji za 2,7 tolarja in po novem stane 195,30 tolarja za liter, neosvinčeni 98-oktanski bencin se je podražil za 2,9 tolarja na 200,30 tolarja, dizelsko gorivo je dražje za 2,3 tolarja in bo vsaj še prihodnjih 14 dni stalo 173,10 tolarja za liter, kurilno olje za ogrevanje pa se je podražilo za 2,5 na 97,40 tolarja za liter.
Pričetek poletov Easyjeta
Brnik - Na ljubljanskem letališču je včeraj prvič pristal britanski ponudnik poceni poletov Easyjet, ki je doslej za lete med Ljubljano in Londonom prodal že več kot 22.000 vozovnic. Do konca letošnjega leta naj bi med letališčema Brnik in Stansted nizkocenovni prevoznik Easyjet prepeljal 60.000 potnikov, prihodnje leto pa že 90.000. Z Easyjetom je Aerodrom Ljubljana dobil dodatno vsakodnevno linijo z Londonom.
Proslava širitve EU
Dublin - Največji širitvi EU v zgodovini bodo voditelji 25 držav razširjene povezave 1. maja nazdravili v Dublinu, prestolnici v EU trenutno predsedujoče države Irske. Slovesnost ob dnevu širitve v soboto pozno popoldne ne bo posebej dolga, njeno osrednje dejanje pa bo dvig zastav novih članic, med njimi Slovenije. Temu slovesnemu trenutku bo prisostvoval tudi slovenski premier Anton Rop.
/STA/
Leskovec • Zapora ceste prestavljena
Zapreti ali ne zapreti - to je zdaj vprašanje
Leskovčani so napovedano zaporo ceste, ki naj bi se zgodila minuli petek, prestavili na naslednji petek, 14. maja. V odlog naj bi jih prepričal zadnji dopis ministra Potočnika.
Dopis se sicer vsebinsko bistveno ne razlikuje od nekaj prejšnjih, vsebuje pa sklep, sprejet na 15. rednem zasedanju Ministrske koordinacije za vzpostavitev varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora na bodo-ci zunanji meji EU, ki se glasi: "Ministrska koordinacija zadolžuje že oblikovano medresorsko--ekspertno delovno skupino, da preuci razloge za prekategorizacijo določenih mejnih prehodov z vsebinskih in pravnih razlogov, ob upoštevanju lokalnih specifičnosti, statističnih podatkov o obsegu prometa in na podlagi vseh teh pokazateljev oblikuje izhodišča oz. merila za prekategorizacijo določenih mejnih prehodov.
Janez Potočnik v dopisu tudi pravi, da "formalnih meril za kla-
sifikacijo oz. kategorizacijo mejnih prehodov ni, ampak so zgolj izkustvena, zato je v tem trenutku urejanje tega vprašanja bolj politično kot strokovno vprašanje."
Da gre pri sedaj veljavni kategorizaciji MP zgolj za rezultate uspešne politične trgovine, je popolnoma jasno že ob kratkem pogledu in primerjanju dveh sosednjih MP (Meje in Zg. Leskovec). Bivši župan gorišniške občine je bil v lobiranju pač uspešnejši od videmskega, zato imajo Meje že priznan mednarodni status, kljub temu da tam razen hrvaške policije in mahe-drajoče zastave ni ničesar, v Vidmu pa so se "zbudili" šele ob zadnjem tiktakanju ure.
Očitno pa imajo prebivalci Haloz v videmski občini še vedno veliko zaupanja, predvsem pa
dobrih živcev, saj so na ugoditev svojih zahtev pripravljeni počakati še dobrih 14 dni. Napovedano zaporo ceste so namreč po prejetju Potočnikovega dopisa prestavili, čeprav so še malo pred tem zatrjevali, da zapora bo, če ne bodo prejeli pozitivnega odgovora s strani pristojnega ministrstva. Potočnikov dopis jasnega odgovora oziroma potrdila, da bo MP Zg. Leskovec mednarodni, ne daje, pač pa le pravi, da o tem tečejo dogovori.
Svet KS Leskovec je na podlagi tega dopisa vseeno sprejel nov sklep, v katerem zahteva od medresorske komisije odgovor o statusu MP Zg. Leskovec najkasneje do 10. maja, sicer bosta protestni shod in zapora regionalne ceste izvedena 14. maja ob 15.30 uri.
Foto: SM
Predsednik odbora za protestni shod Jože Zavec: »Protestni shod bo 14. maja, pridružili se nam bodo tudi Hrvati!«
Jože Zavec, predsednik Odbora za protestni shod, je sprejetje tega sklepa pojasnil tako: "Kot kaže, uradnega dovoljenja za zaporo ceste ne bomo uspeli pridobiti v roku, vendar vsi vemo, da obstajajo tudi drugi načini zapore. Res je, da se prejeti uradni dopisi vsebinsko ponavljajo in da konkretnega zagotovila nimamo, vendar nam Potočnikov odgovor daje vedeti, da so vso zadevo vendarle začeli bolj resno preučevati. Zato smo se po skupnem dogovoru odločili počakati še nekaj časa. Ta datum, ki smo ga postavili sedaj, je resnično zadnji in na ta dan, razen v primeru, da dobimo pozitiven odgovor, protestni shod bo! Pridružili pa se nam bodo tudi občani sosednje hrvaške občine."
SM
Ormož • Z okrogle mize o skladnem regionalnem razvoju
Z vidika Ljubljane je prav vseeno ...
"V Ljubljani se nam zdi povsem sprejemljiva opcija, da Ormož, morda tudi v zvezi prleških občin, ostane kot nekakšna protiutež Murski Soboti v pomurski razvojni regiji!
Odločitev o tem, kam želi Ormož, ni naša, temveč stvar občanov oziroma sklepa občinskega sveta. Vlada odločitvi, kakršnakoli že bo, ne bo nasprotovala," je vprašanje bodoče umestitve Ormoža pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve mag. Igor Strmšnik.
Da je bil Ormož sploh umeščen v pomursko regijo, kljub nasprotovanju večine občanov, je pravzaprav posledica sprejetih stališč občinskega sveta, iz katerih je razvidno, da se občina ne želi priključiti regiji Spodnje Pod-ravje. Ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač je potem pač, glede na to, da predlagana zveza prleških občin oziroma morebitna prleško-slovenskogoriška regija ni dobila zelene luči za nastanek, Ormož lahko uvrstila le še v edino preostalo odprto možnost: pomursko regijo. "Do danes še ni jasno stališče o poziciji Ormoža, niti ni jasno izraženo nasprotovanje umestitvi Ormoža v pomursko regijo. Za kaj takega mora ormoški občinski svet sprejeti konkreten sklep in se v njem izreči proti priključitvi k omenjeni regiji," je povedal Strmšnik. Vlada bo, po njegovih besedah, zastopala jasno izražena stališča Ormoža, sicer pa bo razprava o njegovi umestitvi stvar amandmaja in razprave v parlamentu.
Na okrogli mizi prejšnji ponedeljek, v ormoškem Domu kulture sta jo organizirala OO SDS in NSi Ormož, je bilo sicer s strani vseh govorcev slišati precej kriti-
ke na pripravljen novi zakon o skladnem regionalnem razvoju. Po mnenju poslanca Franca Pu-kšiča tudi novi zakon sam po sebi ne bo prinesel predvidene decentralizacije in skladnejšega razvoja: "Doslej so se razlike v regijah le povečevale, in če bi se zdaj hoteli iti resne politike o decentralizaciji, bi morali pripraviti paket treh novih zakonov: zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, zakona o financiranju občin in zakona o lokalni samoupravi!"
Veliko besed razpravljavcev, med njimi so bili ob Strmšniku še ptujski župan dr. Štefan Čelan, poslanca Alojz Sok in Franc Puk-šič, predsednik OO SDS Branko Šumenjak in predsednik komisije za državno samoupravo Darko Fras, je bilo izrečenih nekaj besed tudi okoli veljavnega neustreznega sistema financiranja občin, neuspešnih razvojnih projektov, ki zaradi nekonkurenčnosti oziroma nemoči lokalnih skupnosti pri odločanju o razdeljevanju denarja ostajajo v državnih predalih. "Res je, da so nujne tudi spremembe zakona o financiranju občin, vendar pa so po drugi strani za večjo decentralizacijo financ v državi potrebne najprej regije kot odločujoči dejavniki razdelitve državnega proračuna, nato pa pokrajine. Vprašati pa se moramo, ali smo danes že zreli za politični konsenz o pokrajinah. Mislim, da ne in da bomo kaj takega sposobni šele po nekaj letih," je še dejal Strmšnik, pri
Udeleženci okrogle mize (od leve): dr. Štefan Čelan, mag. Igor Strmšnik, Alojz Sok, Franc Pukšič in Boris Šumenjak
čemer pa je bilo predvideno regionalizacijo države razumeti kot poskusnega zajčka za vmesno obdobje, ki naj bi pokazal, kako in koliko uspešno se bodo zadeve izpeljale na ravni razvojnih regij. Prav boljša možnost soudeležbe pri razdelitvi državni financ je bil eden od vzrokov in ciljev za ustanovitev spodnjepodravske regije. "Pri prvotni razdelitvi Slovenije na 12 statističnih regij se je izkazalo, da so nekatere med njimi po številu prebivalstva mnogo manjše kot spodnjepodravska. Poleg tega bi pri ohranitvi enotne podravske regije približno 84 odstotkov vsega razvojnega denarja ostalo v Mariboru in najožji okolici. Prav tako se je izkazalo, da so razlike v funkcionalnosti in pogledih ter možnostih nadaljnjega razvoja prevelike. Takšna enotna regija s tako nepremostljivimi razlikami ne bi dosegla učinka, zato
je bila razdelitev smiselna, opravičena in nujna. Vsekakor pa smo prepričani, da so vezi med Ormožem in Ptujem veliko močnejše kot med Ormožem in Mariborom ali Mursko Soboto," je razloge za oblikovanje regije in zavzetost za vključitev Ormoža v spodnje-podravsko regijo pokazal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Kot je bilo slišati iz vrst publike, je večina Ormožanov prav tako za vključitev Ormoža v spo-dnjepodravsko regijo. Zato je Alojz Sok ob zaključku srečanja napovedal, da bo poskušal na razpravo v državnem zboru uvrstiti dodatek oz. spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju, po kateri naj bi odločitev o umestitvi občine v eno izmed regij sprejeli prebivalci na občinskem posvetovalnem referendumu.
SM
Ena najboljših izjav na ponedeljkovi okrogli mizi je prišla iz vrst publike: "Ne vem, zakaj toliko umetnosti okoli postavljanja meja regij. Najboljše in najenostavnejše bi bilo, če bi se meje brez nepotrebnih razprav, prepiranja in modrovanja enostavno določile kar po telefonskih kodah!'
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 250 tolarjev Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev, za tujino 25.480 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Ptuj • Ljudski vrt proti prenosu premoženja
Niso koristoljubci
V prostorih Doma krajanov Ljudski vrt je bila 13. aprila druga izredna seja sveta mestne četrti Ljudski vrt, ki ima v svoji premoženjski bilanci kot edina zapisana imetje KTV.
Na seji naj bi sprejeli sklep o izključitvi premoženja kabelske televizije iz svoje premoženjske bilance in o prenosu na mestno občino Ptuj. Po dobri uri in četrt razprave sklepa niso izglasovali, ker za odločanje o prenosu ni niti pravne osnove niti materialne odgovornosti. O tem morajo odločati lastniki, zato je potrebno najprej ugotoviti lastniške deleže, so prepričani člani sveta, ki so glasovali proti prenosu. Tako družba KKS ostaja še brez premoženja.
Kljub temu da sta prestav-nika mestne občine Ptuj mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve mestne občine Ptuj, in pravnica Helena Neu-dauer zatrjevala, da cilj občine ni delati proti občanom, svetnikov nista prepričala. Mestna občina naj bi se trudila, da bi čim večji delež kabelskega premoženja v obliki delnic razdelila občanom, drugi del pa bi ostal v obliki javnega premo-
ženja, da bi nekatere zadeve potekale nadzorovano, kot na primer naročnina, da se občutno ne bi povečala. Sklep, ki naj bi ga izglasovali, naj bi bil zgolj fiktiven, torej nerealen, ker je v premoženjski bilanci mestne četrti Ljudski vrt nekaj, za kar ta naj ne bi bila pristojna. V procesu delitvene bilance med novoustanovljenimi občinami na Ptujskem je bilo tudi najugodneje, da je bilo tako, ker bi bilo sicer tudi to premoženje predmet delitve. Ne glede na to pa v četrti ne morejo prevzeti odgovornosti za prenos na mestno občino, ki želi to premoženje v naslednjem koraku prenesti na delniško družbo KKS Ptuj, ker prehodno niso bili ugotovljeni lastniški deleži.
Tudi interpretacija nekaterih dokumentov, ki so bili glede kabelske televizije že izdani, kot ustavna odločba, je še vedno enostranska s pozicije argumenta moči. Še vedno pa se
v Mestni občini Ptuj tudi trudijo, da bi razvrednotili delo iniciativnega odbora KTV Ptuj, ki mu očitajo vloženo tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa delniške družbe KTV Ptuj v sodni register. Po njihovem bi morali počakati do ugotovitve deležev.
Preko KKS do medijske prevlade
Predsednik sveta MČ Ljudski vrt Stojan Žižek je dva dni po seji sveta sklical tiskovno konferenco, na kateri je še dodatno pojasnil dogajanje v zvezi z izglasovanim negativnim sklepom glede prenosa premoženja KTV iz premoženjske bilance MČ Ljudski vrt in s tem na mestno občino Ptuj. Pri vsem tem se mu zdi tudi potrebno, da javnosti pove, da ni član nobene politične stranke, čeprav mu nekateri želijo pripisati članstvo v LDS.
Ptuj • Gledališče kljub težavam zelo aktivno
Tretji festival komornih gledališč
Ptujsko gledališče, ki začasno ne more imeti predstav v domači dvorani zaradi statične neustreznosti dvorane, kljub temu intenzivno opravlja svoje poslanstvo.
Kot nam je povedal dramaturg Gledališča Ptuj Rok Vilčnik, se sedaj aktivno pripravljajo na že tretji festival komornih gledališč, ki je doslej v slovenski gledališki javnosti požel veliko priznanj, odziv med slovenskimi poklicnimi gledališči pa je tudi zelo velik. Lani so se festivala udeležila prav vsa slovenska poklicna gledališča, tudi letos na Ptuju pričakujejo vsa slovenska poklicna gledališča. Na festival pošljejo gledališča svoje predstave po lastni izbiri. Festival bo od 23. maja do 5. junija.
V ptujskem gledališču se pripravljajo v tej sezoni še za eno premiero, in sicer za delo Tima Firtha Nevillov otok. To bo prva slovenska uprizoritev tega dela. Gre za komedijo o štirih poslovnežih, ki so navajeni na dobro
plačano službo v udobni pisarni, v naravi pa se ne znajdejo najbolje, enotna skupina se spremeni v blaten, meglen boj za preživetje, predvsem pa v boj z lastnimi strahovi in frustracijami. Predstava bo zunaj, torej ne v gledališki dvorani.
Tudi v poletnih mesecih ne bo dosti časa za oddih, saj naj bi že v mesecu septembru na oder postavili Pavleka, tekst Roka Vilčnika, zaigral pa naj bi mariborski igralec Peter Ternovšek.
Ptujsko gledališče pa tudi veliko gostuje, v tem mesecu so imeli oziroma imajo osem gostovanj, v maju jih je še več. Povpraševanj po ptujskih predstavah je torej zelo veliko.
Sicer pa ptujsko gledališče vzpodbuja tudi mlade dramatike tako, da nagrajeni tekst iz nateča-
ja tudi uprizori, kar pa je dramatiku največja nagrada.
Direktor gledališča Rene Mau-rin nam je v zvezi s trenutnim zaprtjem gledališke dvorane dejal, da so sproti že reševali probleme požarnega varstva in varstva pri delu, trenutno pa še čakajo na mnenja gradbenih strokovnjakov, da svetujejo, kako sanirati del dvorane, da bi bilo delo zaposlenih varno. Upajo, da sanacija ne bo zahtevala preveč gradbenih posegov, ki bi zahtevala več dela in s tem tudi več časa, saj bi to pravzaprav preprečilo izvedbo letošnjega festivala komornih gledališč. V gledališču pa se pripravljajo tudi na korenito sanacijo in adaptacijo gledališke stavbe, saj je prostorske pogoje potrebno rešiti za dalj časa.
Franc Lačen
Še enkrat je poudaril, da gre za premoženje čisto konkretnih ljudi, zato o predlogu župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana niso mogli odločati. Na člane sveta so pritiskali z vseh strani, da bi izglasovali prenos, njega kot predsednika sveta so poskušali diskreditirani na vse mogoče načine, prav tako člane Iniciativnega odbora, ki jih prikazujejo kot kori-stoljubce, čeprav se tako kot on in večina članov sveta četrti trudi, da bi ohranili lastniške deleže tistih, ki so sistem gradili, da bodo lastniški deleži pravično razdeljeni. Statusna oblika nove družbe ni bistvena, pomembna je njena transparentnost, da bo po volji ljudi oziroma lastnikov in neodvisna od politike. Pri vsem tem gre tudi za vprašanje politične higiene in zakonitosti. Ni zanemarljivo dejstvo, da se skozi delniško družbo KKS Ptuj želi doseči medijsko in politično prevlado v mestni občini Ptuj. Ta bo pripadla tistemu, ki si bo prilastil večinski delež. Več kot očitno je, da si želijo predlagatelji prenosa pod krinko zaščite zasebnega premoženja prilastiti pomemben medijski prostor, tudi zato je to vprašanje tako občutljivo. Ne zaupajo pa tudi družbi Iteo Abeceda, ki naj bi ugotavljala lastniške deleže.
MG
Ta teden
Evropa, prihajamo!
Po ne preveč pretresljivem praznovanju dneva upora proti okupatorju je v medpraznidnem zatišju prvomajsko veselje nekoliko zagrenilo nezadovoljstvo delavstva, kije zar adi neodpisanega dogovora o politiki plač za 26. maj napovedalo splošno opozorilno stavko. A vse skupaj so zasenčila negotova pričakovanja, predvsem nižjega, socialno ogroženega sloja delavstva ob zgodovinskem vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Vsi vemo, da nam tam ne bosta tekla le med in mleko, da bo potrebno okusiti tudi pelin, le negotovi smo, ker nismo povsem prepričani, v katero stran se bo prevesila tehtnica. Čeprav tudi Evropo pesti sorazmerno visoka, trenutno 8-odstotna brezposelnost, je dobro vedeti, da se bomo lahko Slovenci kljub omejitvam in svoji geografski nemobilnosti zaposlovali tudi na evropskem trgu. Evropski portal za mobilnost delovne sile daje med možnostmi zaposlitve na prvo mesto področje turizma in storitev, zatem pa gradbeništvo, informacijsko tehnologijo in nekatera področja zdravstva.
Kmalu bo odprta tudi pot do evropskega denarja in Slovenija bo med prvimi novimi članicami, ki bo začela črpati sredstva iz evropskih skladov. Tudi slovenski škofje so v svojem pastirskem pismu poudarili, da naj bo združena Evropa območje miru, spoštovanja razlik, solidarnosti ter vrednot, ki temeljijo na skupnem krščanskem in kulturnem izvoru.
Kakorkoli obračamo, v glavnem smo za Evropo, saj se zavedamo, da pomeni napredek, ker nam ponuja nove možnosti, le križem rok ne smemo ostati. Zato ne bo napak, če se spomnimo, kaj nam je že pred skoraj 200 leti zapisal Vodnik v svojem Dramilu: "Lenega čaka strgan rokav, palca beraška in prazen bokal." Evropa, prihajamo!
Martin Ozmec
Ormož • S seje občinskega sveta
Zapleti pri imenovanjih
Na 15. redni seji občinskega sveta občine Ormož so člani opravili tudi nekaj imenovanj - pa ni šlo brez zapletov.
Tako so za vršilko dolžnosti direktorice Mladinskega centra Ormož imenovali Majo Botolin Vaupotič, profesorico biologije in kemije, ki bo to delo opravljala šest mesecev, nakar bo za mesto direktorja objavljen razpis. Imenovali so tudi člane svetov osnovnih šol Velika Nedelja, Tomaž pri Ormožu, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Ivanjkovci in Stanka Vraza Ormož. Razprava je postala precej živahna ob imenovanju članov v svet OŠ Tomaž, kamor je bil predlagan Marko Anto-lič, a je Marjan Goričan protestiral, da komisija ni upoštevala predloga Nove Slovenije, naj v svet šole imenujejo predsednika KS Mirka Cvetka. Kot je pojasnil, je neprimerno, da je v svetu tomaževske šole nekdo, ki je doma v Ormožu, s čimer se je strinjal tudi Bogomir Luci, ki je imenovanje Antoliča označil kot politično imenovanje, in dodal, da so najprimernejši člani sveta šole tisti, ki imajo na tej šoli svoje
otroke. Na to se je odzval predsednik komisije Vekoslav Kosi in poudaril, da člani, ki jih imenuje občinski svet, predstavljajo predvsem interese ustanovitelja, torej občine, in da sploh ne gre za tako velik problem, kot ga skušajo nekateri prikazati. Člane, kot jih je predlagala Komisija za volitve in imenovanja, so nato potrdili, ob koncu seje pa je na to temo Vladimir Ko-vačič predlagal, da bi jeseni župan na dnevni red ene izmed sej poleg poročil javnih zavodov uvrstil tudi poročila šol v ormoški občini, saj bi tako bilo delovanje le-teh bolj transparen-tno, pa tudi nejasnosti bi bilo manj.
Med drugim so svetniki obravnavali tudi premoženjsko pravne zadeve. Največ pozornosti je vzbudila točka o brezplačnem prenosu lastninske pravice za poslovne prostore v kleti stavbe na Ptujski cesti 6 v Ormožu. Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije je namreč občino Ormož zap-
rosil za brezplačen prenos lastninske pravice teh prostorov za potrebe arhiva Upravne enote Ormož. Miroslav Tramšek, predsednik odbora za premoženje, finance in gospodarska vprašanja, je člane občinskega sveta pozval, naj presodijo odgovorno in se odločijo v skladu z interesi občine. Po eni strani bi namreč prostore Upravni enoti prepustili brezplačno, sami pa plačujejo najem za prostore, kjer ima občina arhiv kulturnih eksponatov; spet po drugi strani pa bi lahko z odločitvijo, da prostorov ne odstopijo Upravni enoti, pospešili umik le-te iz Ormoža, česar seveda ne bi želeli. Prav tako je nekatere motilo dejstvo, da niso dobili v vpogled niti osnutka pogodbe o prenosu, saj tako v bistvu niti ne vedo, o čem odločajo in koliko sredstev je država sploh pripravljena vložiti v te prostore. Po živahni razpravi in celo predlogu, da bi to točko preložili na naslednjo sejo, so sklep o brezplačnem prenosu vendarle sprejeli, k temu pa dodali še, da bo v primeru, če država sredstev v adaptacijo ne vloži, pogodba nična; če pa Upravni enoti prenehajo razlogi za uporabo arhiva (torej če preneha delovati v Ormožu), se lastništvo vrne na občino Ormož.
Natalija Škrlec
Ptuj • Tretja dražba Emone-Merkurja
Prodali skladišči
V prostorih Okrožnega sodišča na Ptuju je 22. aprila potekala tretja javna dražba nepremičnega premoženja trgovskega podjetja Emona-Merkur v stečaju.
Prodajali so skladiščni hali v Vegovi ulici 2, trgovsko-poslo-vno stavbo na Novem trgu 7 in trgovski lokal v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe na Vinarskem trgu 6 na Ptuju.
Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne vrednosti sta pred dražbo plačali podjetji Rimljan iz Ptuja in Velo iz Ljubljane. K dražbi je pristopilo
le podjetje Rimljan in skladiščni hali kupilo za izklicno ceno 144 milijonov 450 tisoč tolarjev. Za trgovski lokal na Vinarskem trgu 6 se podjetje Velo zanima še naprej, čeprav k dražbi ni pristopilo. Glede na sklep upniškega odbora ga bodo lahko sedaj kupili na osnovi neposredne pogodbe in po ceni, ki bo za deset odstotkov nižja. Pred-
sednica stečajnega senata Biserka Rojic je ob tej priložnosti povedala, da obstaja tudi ponudba za odkup pravne osebe kot celote.
Za stavbo na Novem trgu 7, ki so jo tokrat prodajali po izklicni ceni 132 milijonov 570 tisoč tolarjev, se ponovno ni zanimal nihče, ker je cena še vedno previsoka, saj gre za montažni objekt. Pač pa je lokacija tista, ki dviguje ceno.
Po tretji dražbi je premoženja Emone-Merkur vse manj; kmalu bodo objavili tudi prodajo za dva počitniška apartmaja na Pagu, za katera pa cenitev še ni bila opravljena.
Ptuj • Certifikat kakovosti za upravno enoto
Ptujska med najboljšimi
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je bila 22. aprila svečana podelitev certifikata kakovosti upravni enoti Ptuj. Načelniku mag. Metodu Grahu ga je podelil predstavnik Bureau Veritas/BVQI Slovenija Peter Merljak.
Svečane trenutke so s svojim nastopom olepšali člani mešanega pevskega zbora KUD Ruda Sever Gorišnica in harmonikar Borut Za-goranski. Svečani govornik je bil dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve. S pozdravnimi besedami se je oglasil tudi dr. Josip Kregar, profesor na Pravni fakulteti v Zagrebu, evropsko uveljavljen strokovnjak na področju javne uprave. Certifikat je dobra naložba za bodočnost in ga zahteva tudi koncept evropskega upravnega prostora, je med drugim povedal.
Za upravno enoto Ptuj, v kateri je zaposlenih 97 delavcev, je bil 22. april velik dan. Resorni minister dr. Rado Bohinc je pohvalil delo ptujske upravne enote, ki je ena boljših v Sloveniji, in ena iz-
med redkih, ki je sistem svojega vodenja uredila s certifikatom kakovosti poslovanja, pri tem pa ni mogel mimo ocen strank, ki so njeno delo oziroma storitve v zadnjih treh letih v kar 80 odstotkih ocenile z dobrim in prav dobrim. Zaostanke iz leta 2000 so skoraj odpravili, s 750 nerešenih zadev so jih znižali na dobrih pet odstotkov ali na 41. Do konca leta bodo z njimi v celoti počistili, uspešni so tudi na področju reševanja denacionalizacijskih zadev, kjer so jih doslej rešili že večino, od tisoč spisov jih je odprtih le še okrog 100. Minister Bohinc je prejšnji četrtek na Ptuju govoril tudi o dosežkih na področju reforme državne in javne uprave, ki se je v Sloveniji začela že leta 1994. Tudi pri vodenju uprave se
Foto: MG
Dr. Štefan Čelan, dr. Rado Bohinc in mag. Metod Grah (od leve).
danes vse bolj uporabljajo me-nedžerski pristop in merila za uspešnost. Nezadovoljen pa je, da Slovenija še vedno ni pripravljena na regionalizacijo, pojavljajo se vedno nove zahteve, ki so ovira projektu.
Zaposleni v upravni enoti Ptuj so sistem kakovosti v državni upravi sprejeli kot model vsakdanjega ravnanja državnih uradnikov. "Zadovoljstvo strank je ena izmed prvih poslovnih odličnosti. Priznanje občanov, že tretje leto zapored so naše delo ocenili s povprečno oceno štiri, pa ni rezultat dela samo vodstva UE, ki je odgovorno za uvedbo sistema kakovosti, temveč predvsem dela samih zaposlenih, ki rešujejo upravne stvari v neposrednem kontaktu s strankami. Na podlagi neposrednih izkušenj z upravnimi delavci si stranke oblikujejo podobo in oceno celotne upravne enote. Zato gre zaposlenim največja zahvala za pridobitev certifikata, s pričakovanjem, da bomo tudi v bodoče ne le ohranjali ustrezen nivo kakovosti naših storitev, temveč ga tudi izboljševali," je ob prejemu certifikata kakovosti za sistem vodenja po standardu SlSt ISO 9001:200 med drugim povedal načelnik upravne enote Ptuj mag. Metod Grah.
V celem svetu je že okrog 400 tisoč certifikatov kakovosti, s katerimi v glavnem razpolagajo industrijska podjetja, na upravnem področju so bolj redki.
MG
Ptuj • s posveta predsednikov cetrtnih svetov
Kdaj izenačeni v razvoju?
Na delovnem posvetu presednikov svetov mestnih in primestnih četrti mestne občine Ptuj, ki je bil 20. aprila, vodil ga je direktor občinske uprave mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar, so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o delovnem osnutku pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah funkcionarjev v mestni občini Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter povračilu stroškov.
Gre za to, da naj bi pravno- formalno uredili izplačila sejnin tudi za člane svetov mestnih in primestnih četrti. Po vzoru mestne četrti Center, ki je sejnine članom sveta izplačevala v lanskem letu, postavko so imeli tudi v finančnem planu četrti, ki je sestavni del proračuna mestne občine Ptuj, naj bi to uredili tudi za vse ostale. Dosedanji pravilnik bi morali dopolniti v dveh členih, da se sredstva za sejnine članov sveta mestnih in primestnih četrti zagotovijo iz prihodkov mestnih oziroma primestnih četrti ter proračuna in da so poleg predsednikov svetov četrti, ki so jim nagrade doslej izplačevali iz sredstev proračuna, do nagrade upravičeni tudi člani četr-tnih svetov. Stališče, da se to stanje tudi pravno-formalno uredi z omenjenimi spremembami, je podprlo vseh šest na seji prisotnih predsednikov četrtnih svetov. Kljub temu grenak okus ostaja, ker je po strokovni obrazložitvi oddelka za splošne zadeve mestne občine Ptuj glede na zakon o javnih financah, kupnino, najemnino ali odškodnino za državno oziroma stvarno občinsko premoženje mogoče uporabiti le za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja države oziroma občine. Drugih prihodkov pa v četrtih mestne občine v tem
trenutku nimajo. Predsednik sveta mestne četrti Center mag. Metod Grah, ki je nagrade članom četrt-nega sveta, neto izplačilo je znašalo štiri tisoč tolarjev, kljub temu, da zadeve niso bile pravno-formalno urejene, izplačevala, je prepričan, da niso delali v nasprotju z zakonodajo. Ljudi, ki so bili izvoljeni na neposrednih volitvah po večinskemu sistemu, je potrebno na nek način stimulirati za njihovo delo, je še poudaril. O spremenjenem pravilniku naj bi kmalu razpravljati tudi mestni svetniki.
Problem je, ker v četrtih namenskega denarja za izplačilo sejnin nimajo, razen redkih izjem, saj iz mestnega proračuna že za funkcionalno delovanje dobijo premalo, le 42 tisoč mesečno, potrebovali bi 70 tisoč. Namenska sredstva pa dobijo za šport in kulturo ter srečanje starejših občanov. Nujno bi bilo potrebno sprejeti pravilnik o financiranju ožjih delov mestne občine Ptuj oziroma četrti, saj bi s tem odpadel marsikateri zdajšnji problem zaradi različnega tretmana samih četrti. Eni se dobesedno kopljejo v denarju, drugi ob polletju, kot na primer MČ Breg, več ne bodo imeli niti za pokrivanje funkcionalnih izdatkov. Sredstva za osnovno funkcioniranje četrti bi morala zagotoviti mestna občina, če jih je že ustanovila, poudar-
jajo v četrtih.
Četrti se neenako razvijajo, tudi na te probleme so predsedniki četrtnih svetov opozorili 20. aprila. Pred leti so bile sprejete nekatere prioritete, ki jih sedaj nihče ne upošteva. Čeprav so se njihovi predstavniki začeli dobivati s predstavniki občine, se zadeve ne izboljšujejo. Sodelovanje med občino in četrtnimi sveti bi moralo biti kvalitetnejše, na terenu pričakujejo, da jim bodo občinski oddelkih odgovarjali na njihove predloge, pobude in stališča. Sredstva za šport in kulturo, ki jih dobijo, bodo po novem morali deliti na osnovi javnega razpisa. V MČ Center so za te naneme letos razdelili kar 2,5 milijona tolarjev, ker jim je iz prejšnjih let ostalo sedem milijonov tolarjev, ki jih zaradi denacionalizacije niso mogli vlagati v obnovo domov. Vprašanje pa je glede na razlago zakona o javnih financah, ali je možno sredstva iz najemnin nameniti za druge namene, kot so z zakonom določeni. S temi vprašanji se bo v kratkem ukvarjal tudi nadzorni odbor mestne občine Ptuj, ki si je v svoj letošnji delovni program zapisal tudi podrobnejši pregled koriščenja sredstev, namenjenih za šport in kulturo v četrtih.
MG

L	J				
				V	_K
W gcrflmBGi]
mm ©Mii^s ikmrn
Ponudba velja od 29. aprila do 6. maja 2004.
Vse cene so v SIT.
«aroinik: ERA PETUA d.o.a., Ob Dravi 3 a, PtiJ
Ptuj • Poziv k prijetnejšim oblikam vladanja
Od tod in tam
Pravice zagotoviti z zakoni
V prizadevanjih za novi način organiziranja nase družbe, ki bi bil usklajen s prihajajočim v Evropo usmerjenim obdobjem, Neodvisni sindikati Slovenije pozivajo oblast k prijetnejšim ter delavcem in upnikom pravičnejšim oblikam vladanja.
Kot je povedal predsednik NSS Rastko Plohl, so njihova prizadevanja uperjena v spremembo zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter drugih zakonov, ki se nanašajo na delavce-upnike v podjetjih, ki so se znašla v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidaciji. Njihova pobuda predlaga spremembo načina izterjave denarnih terjatev delavcev-upnikov od podjetij po sodni poti.
Rastko Plohl pojasnjuje, da so delavci-upniki za izterjavo terjatev vezani z zakonsko določenim načinom, ki zanje ni najbolj ugoden, saj jim predstavlja večje materialno in časovno breme. Pridobiti morajo dokumentarna dokazila dejanske terjatve, plačevati sodne takse, odvetniške storitve, storitve izračuna dejanskih terjatev, ki jim iz neznanih razlogov niso dosegljivi, plačevati morajo tudi nepredvidene materialne stroške, opraviti številne poti, ob vsem pa so vezani na časovno določene roke, ki pogojujejo vložitev njihovih terjatev.
Podobno je tudi pri jamstvenem skladu, kjer lahko delavci pridobijo denarne pomoči le, če so pravočasno in pravilno vložili svoje terjatve. Tudi pri jamstvenih skladih so obremenjeni z nepredvidenimi materialnimi stroški in številnimi potmi. Tretja obremenitev pa po mnenju Rastka Plohla nastane pri prijavljanju na Zavodu za zaposlovanje, ter če v primeru uspešne izterjave terjatev od tega zavoda uveljavljajo razliko v višini denarnega nadomestila, ki so ga dejansko prejemali in tistega, ki jim dejansko pripada po plačilu zakonskih obveznosti iz izterjanih terjatev. Denarno nadomes-
Foto: M. Ozmec
Predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl (desno) med delavci.
tilo je namreč vezano na višino plače, še bolj pa na poplačilo zakonskih obveznosti.
Zaradi vsega tega Neodvisni sindikati predlagajo poenostavitev postopkov, tako da bi se uvedel sistem avtomatizma na vseh področjih, kjer je to možno. Tako delavcu-upniku ne bo potrebno izvajati nobenih postopkov, oziroma mu ne bo potrebno vlagati zahtevkov za svoje terjatve ter mu tudi na jamstveni sklad ali na Zavod za zaposlovanje ni potrebno dajati nobenih vlog. Rastko Ploh je namreč prepričan, da lahko država vse to uredi z ustreznim zakonom ali več zakoni.
V zakonodajo je potrebno vnesti določila, ki govorijo o natančni obveznosti podjetij do pravočasnega pisnega informira-
CI510
čisto mesto Ptiq, d.o.o., Fo^jelje za gospodaijeiye z odpadki
Domavska c. 26, 2250 PTUJ, tel.: 02 / 780-90-20, fax: 02 / 780-90-30
Vsem uporabnikom naših storitev čestitamo ob prazniku dela -1. maju in hkrati želimo uspešen vstop v EU.
čisto mesto Ptuj d. o. o.
nja delavcev-upnikov o kateri od namer; bodisi o prisilni poravnavi, o stečaju in podobno. Vnesti je potrebno tudi določila o višini njihovih terjatev do podjetja ter obvezni vročitvi vse ustrezne dokumentacije, ki govori o njihovih terjatvah do podjetja. Stečajne upravitelje je potrebno obvezati, da bodo delavce pisno obveščali o stanju v podjetju in njihovih terjatvah, da bodo poskrbeli za izpolnitev in vložitev zahtevkov delavcev na jamstveni sklad, da jih bodo prijavili na Zavod za zaposlovanje ter o tem pismeno obvestili vsakega posameznika.
V primeru uspešne izterjave je potrebno zakonsko zagotoviti tudi avtomatsko pravico do izplačila razlike denarnega nadomestila iz Zavoda za zaposlovanje, saj se neplačane zakonske obveznosti avtomatsko poplačajo, o izplačilu razlike pa jih mora obvestiti tudi Zavod. Te pobude bodo po Plohlovem mnenju zagotovile popolno informiranost delavcev-upnikov, tako s strani podjetja kot s strani sodne veje oblasti, oziroma stečajnega senata in stečajnega upravitelja. Zagotovile pa naj bi tudi avtomatsko izpeljavo vseh postopkov, ki so potrebni, če se podjetje znajde v težki situaciji. Del teh postopkov je potrebno naložiti podjetju kot odgovorni osebi za nastalo situacijo, del pa sodni veji oblasti, ki prevzame podjetje v svoje upravljanje. Sodni senat pa je potrebno obvezati, da prek stečajnika najame odvetnika, ki za omenjene zadeve poskrbi kot pooblaščenec.
Delavcem-upnikom bi tako zagotovili večjo varnost njihovih
interesov, hkrati pa bi jim zagotovili tudi nadzor nad dogajanjem, tako da bi lahko imeli več časa za kreiranje nove prihodnosti, kajti sedanje, po Plohlomem mnenju, birokratske ovire povzročajo nesmiselno izgubo časa in denarja.
V Neodvisnih sindikatih menijo tudi, da je potrebno podrobneje pregledati tudi vsa preostala področja, kjer bi bilo možno izvesti podobne ukrepe, tako da bodo lahko delavci svoj čas in energijo vlagali v produktivnost in kreativnost, ne pa da zapravljajo čas in denar za preskakovanje birokratskih ovir. Sistem omenjenih sprememb bi lahko vpeljali tudi za podjetja-upnike, še posebej za upnike s. p. ali majnše d. o. o., katerim predstavlja izterjava svojih terjatev morda celo preživetje.
Vse predlagane spremembe so po mnenju Rastka Plohla možne, če zato obstaja volja in dogovor o tem, kako jih izpeljati, da bodo dejansko zakon. Nesmiselno je namreč, da denimo osumljencem najhujših kaznivih dejanj država zagotavlja brezplačno pravno pomoč in odvetniške storitve, da lahko dokazujejo svojo nekrivdo, medtem ko morajo delavci-upniki in vsi drugi upniki kljub jasnim dokazom vlagati številne dokumente, zahtevke, prošnje in dokazila, plačevati odvetniške in druge storitve, da (če) pridobijo tisto, kar je njihovo. Neodvisni sindikati so namreč prepričani, da je absurdno, ker država bolje varuje potencialne kriminalce kot navedene kategorije upnikov.
-OM

ASFALTI PTUJ
cLoa.
PODJETJE ZA NIZKE GRADNJE
ČESTITAMO VAM ZA PRAZNIK DELA IN POZDRAVLJAMO EVROPO.
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 13,2250 PTUJ TEL, 02/749-26-10, FAX 02/749-26-12
r
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve Prešernova 30,2250 PTUJ tel.: 787-91-00
' m-
d/j/j.
f«: 787-91-11 tmd@amls.net
Vsem poslovnim partnerjem
ter cenjenim strankam želimo prijetne prvomajske praznike in pozdravljamo evropo.
Veržej • 5. občinski praznik
Občina Veržej praznuje svoj peti praznik, ki ga bodo obeležili s številnim prireditvami. Že jutri bodo zaznamovali vstop Slovenije v Evropsko unijo. Najprej bodo postavili majniški drevesi v Veržeju (ob 17. uri) in Banovcih (ob 19.30), v Banovcih bo ob 20.30 zagorel prvomajski kres, prireditev Skupaj v Evropo — druženje občanov pred trgovino Narcisa v Veržeju pa se bo pričelo ob 21.30. V maju bodo v sklopu občinskega praznika v Veržeju, Banovcih in Bunčanih organizirane naslednje prireditve: gledališka igra Iz nevole v nevolo (2. maj), medobčinsko srečanje otroških folklornih skupin Pomurja (6. maj), koncert komornega zbora Orfej (7. maja), tradicionalni spomladanski pohod po učni poti mrtvice reke Mure (8. maja), četrto srečanje družin iz severovzhodne Slovenije (9. maja), Prisluhnimo slovenski besedi in pesmi (14. maj), Najhitrejši občan 2004 (15. maj), Dobrote naših gospodinj — kulinarična razstava v Bunčanih (16. maj), Majski utrinki — srečanje mladih likovnikov in zaključni nastop učencev glasbene šole Ljutomer(18. maj), srečanje mladih glasbenikov Pomurja (21. maj), procesija z lučkami in nočno bedenje (22. maj), romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice (23. maj), od 24. do 29. maja pa bodo tradicionalni Osterčevi dnevi, ki se bodo končali z Osterčevim večerom. Osrednja prireditev ob 5. prazniku občine Veržej bo v Bunčanih 30. maja, ko bodo podeljena občinska priznanja in nagrade, odprli pa bodo tudi prenovljen gasilski dom. V juniju bodo pripravili 15. srečanje krvodajalcev Slovenije ter tretji otroški festival za Pomurje — Carna Mura (12. junij), drugi nogometni turnir za veterane (19. junij), turnir mlajših nogometnih selekcij (26. junij), v juliju pa bodo proslavili 100-letnico Gasilskega društva Bunčani (3. julij), pripravili bodo celotedenski počitniški program za otroke — Oratorij 04, v soboto, 31. julija, pa bodo praznovali 150-letnico požarne obrambe v Veržeju. (MŠ)
Gornja Radgona • Prireditve ob vstopu v EU
V okviru vstopa naše države v Evropsko unijo bodo prireditve potekale v sedmih slovenskih mestih in krajih, za severovzhodni del naše države pa bodo osrednje v Gornji Radgoni v petek, 30. aprila, ter v soboto, 1. maja. V petek bo od 9. ure dalje potekal 15-urni program, ki simbolično ponazarja 15 sedanjih članic Evropske unije, drugi dan pa bo deseturni program simbolično ponazoril deset novih polnopravnih članic te unije. Osrednja prizorišča bodo avtobusna postaja, občinska zgradba, kulturni dom, turistično informativni center, grajski breg z gradom, most prijateljstva čez reko Muro ter reka Mura. (MŠ)
Križevci • Potrjen zaklju~ni ra~un
Osrednja točka 12. redne seje občinskega sveta občine Križevci pri Ljutomeru je bila obravnava zaključnega računa za leto 2003 ter poročilo nadzornega odbora. Predsednik nadzornega odbora Pavel Serc je pojasnil, da so se pri nadzoru osredotočili predvsem na spreminjanje proračunskih sredstev skozi 5-letno obdobje, ugotovili pa so, da je vsako leto manj sredstev namenjenih investicijam. Občina Ljutomer občini Križevci ni nakazala treh milijonov in pol za prenovo dveh cestnih odsekov, Komunalno-stanovanjsko podjetje pa občini Križevci ni nakazalo sredstev investicijskega tolarja, ki se zbirajo ob ceni komunalnih storitev in jih je potrebno nakazati v občinski proračun. Občinski upravi je zato predlagal, da sproži postopek za nakazilo teh sredstev s pripadajočimi obrestmi. Kot je opozoril, da je občina na nekaterih področjih pridobila manj sredstev, kot bi jih lahko, na drugih pa so ga z lahkoto pre-razporejali. Večjih nepravilnosti sicer niso ugotovili: "Nismo našli tolikšnih odstopanj, da bi morali obvestiti Ministrstvo za finance in sprožiti postopek revizije. Tako predlagamo občinskemu svetu, da sprejme zaključni račun, vendar pogojno — župana in upravo naj zadolži, da ta sredstva, ki niso bila realizirana v letih 2002 in 2003, pridejo v prihodek proračuna leta 2004", je pojasnil. Kot je dodal, upa, da bo občinska uprava ta predlog upoštevala ter bodo rezultati vidni že ob županovem polletnem poročilu o izvrševanju proračuna. (nšk)
Strocja vas • Minister o novostih po 1. maju
Na povabilo občinskega odbora Združene liste socialnih demokratov je prejšnji teden Ljutomer obiskal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki seje v Stročji vasi udeležil okrogle mize na temo novosti, ki jih prinaša vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot je poudaril, je bila s stališča Ministrstva za notranje zadeve Slovenija na pridružitev Evropski uniji pripravljena že pred enim letom, s tem, da se je število ilegalnih prehodov čez slovensko-hrvaško občutno zmanjšalo, pa je Slovenija dokazala, da se je sposobna povezovati v regiji in na ta način premagovati varnostna tveganja. Pojasnil je, da bo nadzor desetine evropske kopenske zunanje meje za slovensko policijo pomembna naloga, Schengenski sporazum pa v petih letih predvideva zaposlitev 1887 novih policistov. Udeleženci okrogle mize so ob tem izrazili strah, da bodo zaradi tega deležni bolj strogih in številčnejših policijskih kontrol tudi na cestah, vendar jim je minister Bohinc zatrdil, da bodo policisti delali v skladu s pravili in svojimi pooblastili in dodal, da večje število policistov na nekem območju pomeni tudi večjo varnost. (nsk)
Veržej • Ustanovili Varnostni sosvet
Občinski svet občine Veržej je pred kratkim sprejel sklep o ustanovitvi Varnostnega sosveta, akt o ustanovitvi pa sta ob prisos-tvovanju članov sveta direktorja Policijske uprave Murska Sobota Aleksandra Jevška ter vodje policijskega okoliša Franca Flegeriča podpisala župan občine Veržej Drago Legen in komandir Postaje mejne policije Ljutomer Boris Žibrat. V Varnostni sosvet občine Ver-žej, ki je prvi na območju upravne enote Ljutomer, so vključeni župan občine Veržej, komandir Postaje mejne policije Ljutomer, vodja policijskega okoliša ter predstavniki Vzgojno-izobraževalnega zavoda Veržej, Centra za socialno delo Ljutomer, Term Banovci, službe za zaščito in reševanje, občinske uprave ter občinskega sveta.
(MŠ)
Kidričevo • Ustanovili odbor Mladih liberalnih demokratov
Na mladih svet stoji
V petek, 16. aprila, so se v domu krajanov v Apačah zbrali na ustanovnem zboru lokalnega odbora Mladih liberalnih demokratov občine Kidričevo in za predsednika izvolili Antona Habjaniča.
Ustanovnega zbora MLD so se udeležili tudi poslanec v državnem zboru in prvi kandidat na listi LDS za volitve v evropski parlament Jelko Kacin, predsednik Mladih liberalnih demokratov Slovenije Stane Straus, poslanca v državnem zboru Lidija Majnik in Anton Butolen ter predsednik občinskega odbora LDS Kidričevo Zoran Žunko.
Kot je poudaril pobudnik zbora, sedaj že predsednik lokal-
nega odbora Mladih liberalnih demokratov, univerzitetni dipl. inženir elektronike Anton Hab-janic, je njihov namen aktivno posegati predvsem na tista področja v občini Kidričevo, ki zadevajo mladino. Zavzemajo se za liberalno in napredno družbo, v kateri bodo mladi lahko izkoristili in uresničili vse svoje potenciale, ne glede na versko, spolno, etnično, nazorsko ali katerokoli drugo prepričanje ozi-
Foto: M. Ozmec
Ustanovnega zbora MLD Kidričevo so se udeležili (z desne) Jelko Kacin, Emil Mesarič, Lidija Majnik, Anton Butolen, Jenif-fer Yoyns ter Stane Štraus.
Ormož • Občni zbor N.Si
roma usmeritev. Za dvigovanje nivoja znanja in izobraževanja si bodo prizadevali za uporabo elektronskih medijev, zlasti interneta, ker pa mladi v občini Kidričevo nujno potrebujejo prostor, v katerem bodo lahko svoje ideje uresničevali, so pridobitev svojega prostora uvrstili med kratkoročne cilje. Dolgoročno rešitev pa vidijo v izgradnji doma interesnih dejavnosti. Dejavni bodo tudi na področju ekološke problematike, podpirajo pa tudi vse vrste športnega udejstvovanja ter sodelovanje na raznih kulturnih prireditvah. Ker se zavedajo stare resnice, da na mladih svet stoji, pa pričakujejo priložnost zase že danes.
Novoustanovljenemu odboru in vodstvu je prvi čestital Jelko Kacin, ki je poudaril, da je to izjemnega pomena tudi za celotno stranko LDS ter da vidi z vstopom Slovenije v Nato in skorajšnjim vstopom v Evropsko unijo nove razvojne možnosti za vsak kraj v Sloveniji. Tudi za Kidričevo in Apače, le izkoristiti bo treba ponujene možnosti. Izkoristiti pa bo treba tudi vse možnosti, ki se ponujajo stranki
Foto: M. Ozmec
Za predsednika MLD so izvolili Antona Habjaniča.
junija na evropskih in jeseni na slovenskih parlamentarnih volitvah, na katerih bo s tega okolja kandidiral Anton Butolen, mladim liberalnim demokratom pa je zaželel, da si izborijo svoj poslanski sedež.
Cestitkam in optimističnim pričakovanjem od volitev v evropski in slovenski parlament sta se pridružila tudi poslanca v državnem zboru Lidija Majnik in Anton Butolen ter predsednik mladih liberalnih demokratov Slovenije Stane Straus. Svoje navdušenje nad Slovenijo in prizadevanji vseh evropejcev za združeno Evropo pa je z navdušenjem izrazila tudi mlada opazovalka držav pristopnic v Evropsko unijo Jenifer Yoyns.
M. Ozmec
^^	V	■	■	■■■■	BVbb
Ormozani med najaktivnejšimi
Občinski odbor Nove Slovenije v Ormožu je na 4. rednem letnem občnem zboru minulo nedeljo pregledal poročila o delu, finančno poročilo ter podal načrte za delovanje v naslednjem letu.
Kot je dejal predsednik odbora Alojz Sok, je Nova Slovenija ena izmed najaktivnejših strank na območju občine Ormož — tako v občinskem svetu kot na družbenem področju. Skupaj trenutno šteje 170 članov, mlado članstvo v upravnem odboru pa omogoča dobro delo. V okviru Koalicije Slovenija zelo dobro sodelujejo z občinskim odborom Socialdemokratske stranke, saj doslej koalicijska pogodba še ni bila prekršena.
Foto: Natalija i
Občnega zbora sta se udeležili tudi kandidatki N.Si za evropski parlament Maruša Novak in Madgalena Šverc.
Ptuj • Meddržavna vaja enot CZ
"Nevarna snov Ormož 2004"
člani Regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, ki so se sestali v sredo, 21. aprila, v prostorih ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje, so se na 28. seji posvetili načrtu in pripravam za izvedbo meddržavne vaje, ki bo pod naslovom "Nevarna snov Ormož 20o4" potekala v soboto, 15. maja.
Kot je povedal koordinator vaje za Slovenijo Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS, je vlada sprejela sklep o izvedbi skupne meddržavne zaščitno-reševalne vaje "Nevarna snov Ormož 2004" že sredi lanskega leta z namenom, da preizkusi in izpopolni sistem meddržavnega obveščanja ob nesrečah s čezmejnimi vplivi, pa tudi organiziranost in pripravljenost sil ter sredstev zaščite, reševanja in pomoči za ukrepanje v primeru večje nesreče z nevarno snovjo na obmejnem območju z Republiko Hrvaško.
Gre za enodnevno vajo, ki bo potekala v soboto, 15. maja, na nivoju treh regij, njen meddržavni moto pa je "Skupaj smo učinkovitejši - zajedno smo efikasniji". Namen vaje je preveriti in izboljšati učinkovitost opazovanja, obveščanja in alarmiranja na lokalni, državni in meddržavni ravni ter preveriti usposobljenost za skupno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč ob nesreči z nevarno snovjo na območju Podravja ter međimurske in varaždinske županije.
Poleg tega bodo praktično pre-iskusili tudi opremo, sredstva in
radijske zveze, ureditev začasnih bazenov za nevarne snovi ter pravočasnost in učinkovitost postavljanja vodnih pregrad, oziroma lovilcev na reki.
Predvidevajo, da bo v vaji sodelovalo okoli 130 udeležencev iz obeh strani državne meje, ki se bodo zbrali takoj po zaključku in opravili prehodno analizo, vodstvo vaje pa bo v mesecu dni opravilo še podrobnejšo celovito analizo s predlogi ukrepov za izboljšanje stanja. Poleg tega pa bodo vajo spremljali inšpektorji na vseh nivojih.
M. Ozmec
Gostje občnega zbora so bili tudi predsednik stranke Andrej Bajuk, kandidatki za evropski parlament Magdalena Sverc in Maruša Novak ter predsedniki občinskih odborov Nove Slovenije Tišina, Odranci, Moravske Toplice in Zavrč. Andrej Bajuk je v svojem nagovoru opozoril na diskriminacijo, ki so je člani njihove stranke deležni na različnih področjih, tudi pri iskanju zaposlitev, Branko Sumenjak iz Socialdemokratske stranke pa je kot največjega krivca za nazadovanje občine Ormož označil ormoškega župana Vilija Trofe-nika, ki pred leti ni dopustil razdelitve občine Ormož na več manjših, zaradi česar je po njegovem mnenju občina letno oškodovana za najmanj milijardo tolarjev.
V letošnjem letu so v ormoškem občinskem odboru N.Si med aktivnostmi izpostavili vključevanje v odločanje o tem, v katero razvojno regijo bo uvrščena občina Ormož, veliko pozornosti pa bodo namenili tudi pridobivanju novih članov (vsak dosedanji član naj bi pridobil še enega) ter volitvam — najprej v Kmetijsko-gozdarsko zbornico, nato pa še v evropski parlament in državni zbor. Za slednje je upravni odbor občinskega odbora stranke določil, da Alojza Soka podpre pri kandidaturi še za en mandat poslanca v Državnem zboru.
Natalija Škrlec
Od tod in tam
Markovci t Mladi se povezujejo
V	petek, 16. aprila, je v prostorih občine Markovci potekal ustanovni občni zbor Društva mladih občine Markovci.
Pobudniki ustanovitve društva so med drugim v svoj program dela zapisali, da želijo z ustanovitvijo popestriti dogajanje na mladinski sceni v domači občini. Kot je bilo povedano na ustanovnem zboru, se je ideja o ustanovitvi društva porodila zaradi pozitivnega združevanja mladih, ki želijo s svojo aktivnostmi popestriti kulturno, športno in družabno dogajanje svoje občine. Kot so še zapisali vprogra-mu, želijo mlade združevati s pomočjo nekaterih kulturnih vrednot, kot so svoboda in odgovornost, dostojanstvo vsakega človeka, solidarnost, pravičnost ter vladavina zakona in demokracije. Sicer pa je društvo na petkovem ustanovnem zboru, ki se ga je udeležil tudi župan občine Markovci Franc Kekec, izvolilo novo vodstvo. Za predsednico Društva mladih občine Markovci so prisotni izvolili Alenko Petrovič, za podpredsednika pa Andreja Krambergerja.
Mojca Zemljarič
Markovci t Izvolili novo vodstvo
V	soboto, 24. aprila, so se v prostorih gostišča Janžekovič v Stojncih na zboru sestali člani občinskega odbora LDS Markovci. Zbora so se poleg članov in simpatizerjev občinskega odbora LDS udeležili tudi poslanka državnega zbora Lidija Majnik in predstavnika strankinega podmladka — Mlade liberalne demokracije.
Prisotni na zboru so med drugim prisluhnili poročilu predsednika občinskega odbora LDS Franca Kostanjevca, po razrešnici starega vodstva pa so potrdili nov izvršilni odbor občinskega odbora stranke. Mesto predsednika so ponovno zaupali Francu Kostanjevcu, sicer podžupanu občine Markovci, na mesto sekretarja so izvolili Milana Gabrovca, člani izvršilnega odbora pa so postali Konrad Janžekovič, Ida Skuhala in Franc Ferčič.
Zbora se je udeležila tudi poslanka Lidija Majnik, ki je med svojim nagovorom izpostavila aktualno politično dogajanje v vrhu stranke.
Mojca Zemljarič
Dornava t Razdelili denar za investicije
člani občinskega sveta občine Dornava so na sredini seji po dolgem in temeljitem proučevanju sprejeli sedemodstotno povišanje obstoječe cene čistega mesta Ptuj za ravnanje z odpadki. Zakaj je potrebno povečati ceno za odvoz odpadkov, je pojasnil Franc Merc iz čistega mesta. Svetniki so se dogovorili, da bodo knjižnično dejavnost financirali mesečno za osebne dohodke in bibliobus ter enkrat letno za nakup
Kar nekaj časa so razporejali 51 milijonov, ki so predvideni za investicije po vaških odborih. Po tehtnem premisleku so se odločili, da bodo financirali preplastitev javne poti Prvenci- kapela- Ziher, preplastitev lokalne ceste Polenšak-Lasigovci- Prerad, obnovili bodo del javne poti v Ilošaku, cestno razsvetljavo v Strejacih in Zamencih, ostrešje na šolski zgradbi na Polenšaku in mrliško vežico v Dornavi, uredili dokumentcijo za krožišče v Dornavi ter obnovili opremo v vaško-kulturni dvorani v Dornavi. Največja investicija pa je sofinanciranje izgradnje čistilne naprave v Dornavi. Zupan Franc Šegula je svetnike seznanil še s potekom del na izgradnji čistilne naprave in izvedbi kanalizacije.
člani občinskega sveta so se odločili, da bodo občanom dali možnost, da odkupijo zemljo, ki je v lasti občine, a se zemljišča nahajajo neposredno poleg individualnih hiš. Med pobudami svetnikov so se strinjali, da donirajo prireditev Pasijon, ki so jo pripravili prebivalci Polenšaka v času velikonočnih praznikov.
MS
Gornja Radgona t Nov mejni režim ne bo obremenitev
V času pred vstopom v Evropsko unijo se v Gornji Radgoni pospešeno pripravljajo na spremembe, ki jih ta dogodek prinaša. O novostih in spremembah ob in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je beseda tekla tudi na okrogli mizi, ki sta jo komandir policijske postaje Gornja Radgona Boris Raku-ša in predsednik varnostnega sosveta občine Gornja Radgona Dušan Zagorc pripravila v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Kot je dejal Branko Vukan, načelnik urada uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota, se iz policijskega vidika mejna kontrola ob prehajanju iz Slovenije v Avstrijo ne bo spremenila, vsi potniki bodo morali pokazati osebni dokument, vsekakor pa bo kontrola s strani policije še vedno obstajala. Dejstvo pa je, da se spreminja kontrola s strani carinskih organov, saj ob pretoku delovne sile te kontrole več ne bo. Kot je dodal, so ljudje večinoma seznanjeni z novostmi, vendar nekatere nejasnosti še obstajajo - ena izmed teh je tudi zmotno prepričanje, da bo mogoče mejo prestopati kjerkoli, kar ne drži, saj bo tudi po 1. maju to mogoče storiti le na mejnih prehodih. Za informiranje občanov sicer pripravljajo številne okrogle mize, vendar pa Vukan občane poziva, naj tudi sami poiščejo ustrezne podatke, saj so vsi objavljeni na spletnih straneh policije in Ministrstva za notranje zadeve.
Natalija Škrlec
Videm • Seja, ki je ni bilo
V občinskem loncu vre
"Zavedati se moramo, da smo ena občina, da so konsenzi potrebni in da z glavo skozi zid ne bomo dosegli ničesar! Ce se ne bomo znali pogovarjati, nas ne resi nobena zakonodaja," pravi videmski župan Friderik Bračič.
"Ne moremo odločati tako, da dobimo material za najpomembnejše točke dnevnega reda na mizo šele tik pred sejo in potem sprejemati sklepe 'ad hoc', brez poprejšnjega temeljitega posvetovanja! Bistvo odločanja je v sprejemanju kompromisov, kompromisi pa niso takšni, da so vedno zadovoljni le eni, drugi pa ne," trdi šest videmskih svetnikov, ki so 13. redno sejo videmskega občinskega sveta označili kot nelegitimno in jo zapustili še pred pričetkom.
Bračič: Iskanje dlake v jajcu
Uradno pojasnilo, zakaj je seja nelegitimna, pravi, da je bil kršen 25. in 65. člen pravilnika, po katerem ima posebni organ, imenovan predsedstvo (kar je posebnost videmske občine) nalogo sodelovati pri pripravi gradiva za seje sveta in soodločati o dnevnem redu. Za tokratno sejo sklica predsedstva ni bilo.
"Pri vsej tej stvari gre za goli princip nekaterih svetnikov, za iskanje dlake v jajcu. Vsebinsko so bile vse točke dnevnega reda že obdelane na poprejšnjih sestankih odborov, razen ene, o kateri je razpravljal odbor za družbene dejavnosti in gradivo prinesel s seboj na sejo, predvidena pa je bila še razprava o gramoznici. Seja je bila sklicana po predhodnem dogovoru s predsedniki posameznih odborov. Res pa je, da pred tokratno sejo nismo sklicali sestanka predsedstva, saj kot že rečeno, ni šlo za obravnavo novih zadev, ampak le za prenos nekaj točk, ki jih na prejšnjih sejah nismo uspeli uvrstiti v dnevni red. S pravno-formalnega vidika torej gre dejansko za proceduralno napako in zdaj bomo pač sejo sklicali ponovno, s predhodnim posvetom predsedstva, da bo zadoščeno zakonu!"
Šest svetnikov: Smrdi celo jajce
Svetniki, ki so protestno zapustili sejo (Andrej Rožman, Franci Kirbiš mlajši, Boris Novak, Andrej Prelog, Daniel Prelog in Anton Jus), priznavajo, da je bil povod za njihovo dejanje kršitev pravilnika, vzroki pa so mnogo globlji: "Napake se dogajajo že dalj časa in tako enostavno ne gre več naprej. Saj ne gre zgolj za preglasovanja, ta se dogajajo povsod. Vidno nezadovoljstvo se je začelo že s sprejetjem proračuna, ki je temeljni akt za življenje v občini naprej in v katerem se v smislu investicij ne vidi kar sedem od osmih KS!
Tokratni bojkot seje zaradi proceduralne napake je le vrh ledene gore, pod katero se skriva marsikaj; od sprejemanja sklepov po izvedenih delih, ko druge možnosti praktično ni bilo več in kar je imelo večdesetmilijon-ske posledice, do nujnega sprejemanja rebalansa proračuna v popolnoma obratni smeri, kot je zakonsko določeno! Takih in podobnih temeljnih napak in dela nekoliko preveč 'po domače' je bilo dovolj. Vsi vemo, da svetniki nismo strokovnjaki, zato pred pomembnejšimi odločitvami potrebujemo čas za posvet, in če je treba, tudi za strokovno pomoč. Hočemo kvalitetno in konstruktivno vodenje sej, dobro pripravljeno gradivo, dobro pripravljene razlagalce, da se lažje odločimo, kaj je v redu in kaj ne ter kakšne bodo posledice! Navsezadnje smo plačani z davkoplačevalskim denarjem in v izvedenem bojkotu smo videli edino priložnost, da si zagotovimo nek vpliv in možnost realnega soodločanja! Tudi na tej seji, ki se potem ni zgodila, naj bi razpravljali in sprejeli sklepe o več pomembnih točkah, za katere nismo pravočasno dobili gradiva. Enkrat je treba temu pač narediti konec!"
Stvari, ki motijo omenjene svetnike, je še veliko več; od tega, da v zapisnikih sej ni točno na-
vedenih pobud in vprašanj, da so slednje večinoma neupoštevane, do tega, da občina še vedno nima podžupana oziroma da je edina občina, kjer župan sploh še ni podal predloga za imenovanje podžupana.
Bojkoti niso bili praksa
13. redna seja sveta občine Videm, ki je bila sklicana 20. aprila, bi se sicer, glede na 10 preostalih svetnikov, ki so ostali v sejni dvorani, lahko nadaljevala. Vendar so se člani sveta po krajšem posvetu, kjer je bilo slišati veliko kritike na račun izrečenih žalitev, predvsem pa zaradi bojkota seje, zaradi česar bo zamaknjeno sprejemanje sklepov, posledično pa tudi investicij, na podlagi glasovanja odločili, da se seja ne izpelje oziroma, da se skliče ponovno. "Razloga za prekinitev seje ni bilo, saj smo bili sklepčni, vendar zaradi interesa večine svetnikov (šestih od desetih, op.a.) seje pač nismo nadaljevali," je zaključek komentiral župan Bračič.
Predsednik videmskega nadzornega odbora Stanko Simonič pa je dejal: "Prvič v desetih letih, torej v celi zgodovini videmske občine, smo priča skupinskemu zapuščanju seje! To se ni zgodilo doslej še nikoli!"
Naj ob tem spomnimo, da je marčevsko sejo sredi razprave o vrtcu protestno zapustilo pet le-skovških svetnikov, vendar se je nato seja nadaljevala, le vprašanje ustanovitve oddelka vrtca v Leskovcu je bilo prestavljeno na naslednje srečanje. Tokrat je šest imenovanih svetnikov z razglasitvijo nelegitimnosti seje zaradi proceduralne napake še pred začetkom doseglo njeno prekinitev. Gre zgolj za (pre)vročo kri ali pa bo videmskemu občinskemu loncu res odneslo pokrovko?
SM
Ob svetovnem dnevu zdravja
Prometna varnost ni naključje
Geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja, 7. aprila, je bilo "Prometna varnost ni naključje".
Prometne nezgode lahko preprečimo, če jih prepoznamo kot resen zdravstveni problem: če vlade in drugi sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi jih preprečili. Davek prometnih nezgod je velik, vsak dan se na cestah v celem svetu poškoduje kar 140 tisoč ljudi, več kot 3000 jih umre, 15 tisoč pa ostane prizadetih za vse življenje. Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo njihovo število do leta 2002 povečalo za 60 odstotkov.
Prometne nezgode bodo postale eno največjih bremen bolezni in poškodb. Varnost na cestah je mogoče povečati in s tem zmanjšati število nezgod in poškodb, če bodo vsi dejavniki, ki so na kakršenkoli način povezani s preventivo, delovali povezovalno. Ob svetovnem dnevu zdravja
naj bo zato varovanje zdravja in pomen varnosti osrednja tema, o kateri bomo razpravljali z učenci in učenkami, dijaki in dijakinjami. Veliko pa lahko k varnosti prispevajo tudi starši s svojim zgledom in vplivom. V Sloveniji je oblik preventivnega delovanja veliko. "Prva vožnja - varna vožnja" je naslov zloženke, ki jo starši novorojenca dobijo že v porodnišnici, ob prvem obisku patronažne sestre na domu prejmejo zloženki "Preprečujmo poškodbe pri otrocih", tretjo zloženko pa ob sistematskem pregledu 3-letnega otroka, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije najmlajšim v vrtcih in učencem v osnovnih šolah namenja igrico "Kolesarimo varno od starta do cilja", Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu Slovenije pa knjižico "Naj se otroci vozijo varno". V Sloveniji se vsako leto med kolesarjenjem poškoduje približno 250 otrok, mlajših od 15 let, tako hudo, da morajo v bolnišnico. Nekaj jih tudi žal umre. S pravilno uporabo kolesarske čelade se do 85 odstotkov zmanjšajo možnosti poškodbe glave. Po zakonu o varnostni cestnega prometa morajo otroci do 14. leta strosti med kolesarjenjem na cestu nositi kolesarsko čelado. Pešačenje po 55. letu starosti v Sloveniji postaja najnevarnejši način udeležbe v prometu, zato je še kako pomembno, da pešci hodijo po pločniku, kjer ga ni, ob levem robu ceste, da so opazni podnevi in vidni ponoči.
Pripravila: MG
Ptuj • S 17. seje mestnega sveta
Zavrnili "šolsko" peticijo
Ptujski mestni svetniki so 22. aprila v okviru 17. seje sveta razpravljali o skoraj dvajsetih točkah dnevnega reda.
Za kar nekaj točk so izglasovali skrajšani postopek, nekatere, med drugim sklep o potrditvi novelacije investicijskega programa za gradnjo kanalizacije Spu-hlja in najem kredita pri EKO skladu Republike Slovenije za to kanalizacijo, pa umaknili, ker ministrstvo za okolje in prostor odstopa od za letos že sklenjenih odločb. Krivda naj bi bila v finančnem ministru. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan pri tem zagotavlja, da s tem projekt ni ogrožen, ker se bo investicija v tem letu pokrivala s kreditom.
Z ministrstvom se bodo o tem še krepko pogovarjali, saj se v mestni občini Ptuj s takšnim ravnanjem ne strinjajo. Peter Pri-božic (NSi) je ob tem opozoril, da neuresničevanje tega projekta pomeni, da se Gajke še ne bodo tako kmalu priključile na kanalizacijo; odvod meteornih voda s smetišča ne more iti v nedogled.
Z dnevnega reda 17. seje so umaknili tudi sprejem soglasja k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje. Variabilni del cene bi glede znižanja cene naftnih derivatov v Komunalnem podjetju Ptuj morali znižati že pred tremi meseci, za vnaprej predlagajo dvig fiksnega dela. Svetniki so se odločili za celovito obravnavo po sprejemu poslovnega poročila, ko bodo odločali o dvigu oziroma znižanju.
Brez bistvene razprave so sprejeli odloke o ustanovitvi OŠ Ljudski vrt, OŠ Mladika in Olga Meglič. Dopolnili so predlog lokacijskega načrta hitre ceste Hajdina -Ormož na območju mestne občine Ptuj ter navezovalne in priključne ceste mesta, ki bo Kmetijsko-gozdarskemu zavodu Ptuj pomagala pri preselitvi na novo lokacijo v Novo vas pri Ptuju, nadomestili pa bodo tudi zemljišča kmetijski šoli, ki bodo izgubljena z izgradnjo cest. Svetniške razprave pa ni spodbudil osnutek odloka o ustanovitvi JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki je nastajal več let. Kot sedaj kaže bo imel enajst ustanoviteljev.
Sredstva izgubljena ali ne?
Nepričakovano pa se je na 17. seji razvnela razprava v točki o zaključnem računu proračuna mestne občine Ptuj za leto 2003. Pri vlaganjih v šolskih prostor je prišlo do razkoraka med načrtovanimi 400 milijoni in dejansko realiziranimi 270 milijoni. Teh 130 milijonov naj bi bilo po prepričanju svetnice DeSus Mete Puklavec izgubljenih. Odgovor Ivana Vidoviča, vodje oddelka za družbene dejavnosti pa je bil, da bo ministrstvo za šolstvo omenjena sredstva le preneslo v novo proračunsko obdobje in da za mestno občino Ptuj niso izgubljena.
Za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v mestni občini Ptuj bodo letos namenili 100 milijonov tolarjev. Da bi jih potencialni kandidati lahko čim prej koristili, so sprejeli redakcijski popravek pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje teh kreditov.
V bivšem Kotu tehniški muzej?
Prejšnji četrtek pa ptujski svetniki niso v celoti potrdili sklepa o prodaji poslovnih prostorov v lasti mestne občine Ptuj; iz prodaje so začasno na podlagi amanda-maja svetnika SDS Rajka Fajta izvzeli prodajo bivšega Kota v Dravski ulici 14, ker gre za izredno lokacijo, so menili. Še nedavno se je govorilo o tem, da naj bi na tej lokaciji kmalu zrasel nov hotel. V mestni občini so pripravili idejno zasnovo zanj, z njo pa o besedeh župana dr. Štefana elana seznanili nekaj potencialnih investitorjev, ti pa, kot kaže, do danes svojih stališč še niso posredovali. V tem trenutku je zgradba v takem stanju, da že ogroža okolico, sanacija pa bi stala med 15 in 20 milijoni tolarjev. Ideja zavoda za kulturno dediščino je, da bi v njej uredili tehniški muzej, saj so bile v tem objektu najstarejše usnjarske delavnice.
Če je kdo pričakoval, da se bo razvnela razprava okrog peticije
Branka Resnika za spremembo programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol za šolsko leto 2004/2005, se je motil. Tudi nobeden od prizadetih staršev (seje so javne) na sejo ni prišel. Če se ne bi oglasil Milan Petek (SDS), verjetno razprave sploh ne bi bilo. Zanimalo ga je, koliko oddelkov šola O. Meglič v resnici premore, 14 ali 19. Boji pa se tudi posledic zaradi sklepa, ki ga je mestni svet sprejel za nazaj, da se zgodba ne bo končala v škodo mestne občine in šolstva. Ivan Vi-dovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, je povedal, da ima šola trenutno 19 oddelkov, kar je več, kot je njena zmogljivost, to pa je tudi v nasprotju z veljavno zakonodajo, saj je njena zmogljivost 15. Dokument o tem bodo predstavili svetu staršev in svetu zavoda; pri štetju učilnic je bil navzoč tudi ravnatelj Ervin Hojker.
Glede peticije je pravnica Helena Neudauer dejala, da gre pri programu ukrepov za akt poslovanja in ne splošni predpis, občina pa je pri njegovi izdaji izhajala iz 10. člena ureditve o ustanavljanju javnih šol, kjer je mogoče v "izrednih razmerah" izdati takšen odlok. Pri OŠ Mladika pa gre za dejstvo, da je svoje zmogljivosti ne izkorišča niti 80-odstotno. Mestni svet je program ukrepov sprejel v dobri veri, da je bilo to potrebno, sicer pa ga ima v obdelavi upravno sodišče.
Mestni svet je peticijo zavrnil. Več kot o peticiji pa so svetniki razpravljali o soglasju za povečano delovno uspešnost zaposlenih za leto 2004 v Mestnem gledališču Ptuj. Njihovo razpravo je bilo razumeti, kot da prihaja odločanje o tem v nepravem času glede na dogodke v gledališču, ker bi jih bolj kot delitev uspešnosti morala skrbeti obnova. Ivan Vidovič je svetnikom pojasnil, kako je s tem: 50 odstotkov zneska, ki ga dosežejo s prodajo vstopnic, gre v obnovo, drugih 50 pa za delovno uspešnost. Takšna so pravila igre. Na koncu je bil sklep o delitvi sredstev za delovno uspešnost izglasovan: za je bilo 8 svetnikov, proti jih je bilo 6.
MG
Ljubljana • Izdajanje odločb izbrisanim
Večina izbrisanih se v Sloveniji
Izdajanje odločb izbrisanim je prineslo interpelacijo ministru za notranje zadeve, hkrati pa tudi veliko političnih konfliktov.
Obstaja možnost, da bo sistemski zakon o izbrisanih sprejet na majski seji, ker se nedavna obrazložitev ustavnega sodišča da razumeti v tem smislu, da stalno vlaganje referendumskih zahtev v bistvu pomeni zavlačevanje in zaviranje uresničitve odločbe ustavnega sodišča. To naj ne bi veljalo samo za predhodni referendum, za katerega je ustavno sodišče postavljeno vprašanje opozicije zavrglo, temveč tudi za morebitni naknadni referendum, ki bi bil vložen na sistemski zakon. V ministrstvu za notranje zadeve si želijo, da bi takšno stališče obveljalo, poudarja minister dr. Rado Bohninc,
ker je potem realno pričakovati, da bo to razvpito in prenapih-njeno politično vprašanje, ki ima daleč manj politične teže, kot se mu je zaradi predvolilnih razlogov dalo, vendarle v tem mandatu rešeno, potem ko 12 let ni bilo.
22. aprila je bilo v postopku 5132 zadev. Podpisanih in odpre-mljenih odločb je bilo do tega dne 2505. Zavrnjenih poštnih pošiljk, ker se je oseba odselila ali preselila, je bilo vsega 28. Že iz tega je razvidno, da so izjave, da je petina ali tretjina ljudi, ki sodijo med izbrisane, že zdavnaj zapustila Slovenijo, najmanj tendenciozne, če že ne drugega. Pogoj za podelitev
dopolnilne odločbe o ugotovitvi stalnega bivanja z dnem izbrisa so upravni delavci ministrstva za notranje zadeve doslej uspeli pregledati v 12902 konkretnih zadevah. Pregledujejo vse tisto, kar vsebujejo evidence izbrisanih. Pri 6235 osebah je bilo pri tem pregledu že ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoj prijave stalnega prebivališča na referenčni datum.
Slovenija mora problem izbrisanih rešiti že zaradi lastne verodostojnosti in pravzaprav tudi zaradi standardov evropske demokracije, poudarja minister dr. Rado Bohinc.
Voličina • Kdo bo plačal kontrolo pitne vode
Predlagali sklic zbora uporabnikov
Krajevna skupnost Voličina je se edina v občini Voličini, ki nima zgrajenega javnega vodovodnega omrežja, ima pa deset vaskih vodovodov, na katere je priključenih okrog 600 gospodinjstev.
Kot je povedal predstavnik vaških vodovodov v KS Voličina Martin Le{nik, so bili vodovodi zgrajeni po letu 1966 z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom.
"Do leta 1999 so imeli posamezni vodovodi sklenjene pogodbe ali ustne dogovore z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor. Vzorce vode smo jemali sami, jih odnesli na zavod in v treh dneh dobili odgovor. Kolikor poznam tudi druge vodovode, je voda vedno ustrezala. V tistem obdobju, ko se je zapletlo, je bilo najbolj ogroženo območje Strme Gore. Do leta 1999 so bili vzorci dobri, v letu 1999 pa voda več ni ustrezala. Takrat je občina Lenart sklenila pogodbo z mariborskim zavodom in se zavezala za plačevanje stroškov ter jih do leta 2003 plačevala. Lani pa so nam razložili, da moramo stroške plačati sami, ker občina tega več ne zmore. Na prvem sestanku marca lani se nismo sporazumeli, zato je prišlo do zamika plačil na september. Ljudje se ponovno niso strinjali, saj vedo, da se je občina Lenart s podpisom pogodbe zavezala, da bo v štirih letih zgradila javno vodovodno omrežje. Tega ni izpolnila, zato so ljudje še toliko bolj razočarani.
Na zadnjem sestanku smo se dogovorili, da pristanemo na plačevanje teh stroškov v višini 50 tolarjev po kubiku porabljene vode. Občina pa, mislim, da je med tem časom že našla cenejšega izvajalca. Zahtevamo tudi kontrolo nad opravljenimi kontrolami in rezultati, saj izvajalec
Foto: ZS
Pomočnik župana občine Lenart Avgust Zavernik
pravi, da vsaki drugi dan kontrolira, za kar pa menimo, da ni potrebno. Od župana zahtevamo v prvi polovici maja sklic zbora uporabnikov."
Kaj pravijo na občini
Na občini Lenart je pomočnik župana Avgust Zavernik povedal, da državni predpisi določajo, da mora lokalna skupnost za vsa večja vaška zajetja oziroma vaške sisteme, na katere je priključenih več gospodinjstev, zagotoviti zdravstveno neoporečnost pitne vode. "Moram reči, da se je občina Lenart kar nekaj časa tem predpisom izogibala. Kasneje so nam njihovo izvajanje naložili preko ministrstva za okolje, prostor in energijo. Odločbe smo kar nekaj časa odlagali, saj smo vedeli, da to za sabo potegne kar visoke stroške. V letu 2001 smo sklenili pogodbo z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor in Maribor-
Foto: ZS
Predstavnik vaških vodovodov v KS Voličina Martin Lešnik
skih vodovodom. Tako je v letih 2001 in 2002 stroške pokrila občina Lenart, čeprav je nerazumno, da davkoplačevalci preko občinskega proračuna plačujejo v eno KS, drugače pa morajo plačati sami. Zato sta odbor za infrastrukturo in župan naložila občinski upravi, da morajo te stroške pokriti uporabniki vaških vodovodov sami. O načinu izvedbe smo se dvakrat pogovarjali s predstavniki vaških vodovodov in tako izvedbo pričeli komaj septembra 2003. Predstavniki vaških vodovodov so menili, da naj bo obremenitev prvo leto nekoliko nižja. Ne želim govoriti, kako plačila potekajo. V letu 2003 so stroški zdravstvenih pregledov in tedenskega kloriranja po potrebi znašali 6,6 milijona tolarjev. Stroške smo razdelili na kompletno porabo vode na območju KS Voličina, kar znaša 120 tolarjev po kubiku porabljene vode. V letošnjem letu pa
smo že našli cenejšega izvajalca, tako da se je strošek zmanjšal za 20 tolarjev. Porabniki pa tudi s tem predlogom ne soglašajo. Menim, da je jedro spora v tem, da so porabniki prepričani, da mora te stroške pokriti občina."
Kdaj javno vodovodno omrežje
Avgust Zavernik nam je povedal, da celotna investicija izgradnje vodovoda na območju KS Voličina znaša 500 milijonov tolarjev. Vodovod je zgrajen sedaj do centra Voličine. Za vodovod do Selc potrebujejo 150 do 200 milijonov tolarjev. Interes občine je, da se vodovod zgradi čimprej, vendar se bodo morali uskladiti s KS Voličina, ki ima vsako leto tudi svoje programe, kot je gradnja cest, pločnikov itd. V občini računajo, da bodo v letu 2005 pripeljali vodo na najvišje točke KS Voličina (Selce, Dolge Njive, Zavrh), v letu 2006 pa naj bi bili na vodovodno omrežje priključeni vsi krajani v KS Voličina, s tem pa tudi popolnoma odpade plačevanje kontroliranja in kloriran-ja pitne vode v vaških zajetjih.
Po besedah predstavnikov vaških vodovodov v KS Voličina Martina Lešnika bodo uporabniki vztrajali, da župan skliče zbor uporabnikov. Na zboru od njega pričakujejo, da jim bo razložil, na kakšni podlagi na občini Lenart izpisujejo položnice in kdo lahko sprejema takšne odločitve. Zanima pa jih tudi, ali ni to v pristojnosti občinskega sveta.
Zmago Šalamun
Markovci • Peti občinski praznik
Spet izbirali Silaka Marka
V občini Markovci so minuli teden praznovali peti občinski praznik, ki so ga z osrednjo slovesnostjo sklenili v petek, 23. aprila.
V počastitev občinskega praznika so se v minulih dneh dogajala tekmovanja v različnih športnih panogah. Tako so med drugim pripravili tekmovanje v šahu, namiznem tenisu, ribolovu in malem nogometu. Zaradi slabega vremena, ki je prekinilo turnir v malem nogometu, bo finale slednjega sočasno s turnirjem v mali odbojki in kolesarskim maratonom 23. maja v Borovcih. Ob zaključku športnih
tekmovanj bodo poleg pokalov za prva tri mesta podelili tudi prehodni pokal občine Markov-ci. Tega so minulo leto osvojili Markovci, leto pred tem pa Borovci.
Markovski občinski svet s številnimi povabljenimi gosti se je na slavnostni seji sestal v sredo, 21. aprila. Zbrane v poročni dvorani je s svojim petjem navdušila vokalna skupina Kor, svoje pesniško ustvarjanje pa je pred-
stavila tudi domačinka Danica Petrovič.
Osrednjo proslavo ob petem občinskem prazniku so Markov-čani pripravili minuli petek. Na njej so nastopili številni domači pevci in glasbeniki. Župan Franc Kekec se je v slavnostnem nagovoru dotaknil investicij občine v minulem obdobju, na slovesnosti pa so podelili tudi občinska priznanja. Plaketo občine Mar-kovci je prejel Martin Petrovič iz
Stojncev, listini občine Markovci pa sta bili podeljeni Športnemu društvu Stojnci in Godbi na pihala občine Markovci.
Slovesnosti ob petem občinskem prazniku sta se poleg številnih gostov in županov sosednjih občin udeležila tudi poslanca v državnem zboru Franc Pukšič in Anton Butolen ter kandidat za poslanca v evropski parlament mag. Franci But.
Mojca Zemljari~
Foto: MZ
Foto: MZ
Zupan Franc Kekec v družbi nagrajencev: (od leve) Martina Petroviča in predsednikov pihalne godbe ter športnega društva Stojnci.
Teden dni pred osrednjo slovesnostjo je v Bukovcih potekalo tekmovanje za Silaka Marka — najmočnejšega moža vasi občine Markovci. Po štirih borbenih igrah je naziv Silak Marko že drugo leto zapored osvojil Andrej Horvat iz Bukovcev.
Od tod in tam
Sv. Jurij t Ohranjanje dediščine
V sklopu letošnjih Jurjevih dnevov, ki jih tradicionalno praznujejo v krajevni skupnosti Sv. Jurij, je na jurjevo, 23. aprila, mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil na novo pozlačen glavni oltar v farni cerkvi, posvečen farnemu zavetniku Sv. Juriju. Oltar je pred tremi leti restavriral Viktor Gojkovič iz Ptuja, letos pa sta ga Silvana in Bine Kova-čič od Sv. Trojice pozlatila. Vrednost letošnjih del znaša cca. 2,8 milijona tolarjev, ki so jih v glavnem pokrili farani. Ob takšnih slovesnostih tudi članice turističnega društva Dediščina spletejo vence iz bršljanovih listov in "žingerla" (na fotografiji) ter z njimi okrasijo cerkev.
Zmago Šalamun
Ljutomer t Pevski festival
Območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ljutomer je minulo nedeljo pripravila v Domu kulture v Ljutomeru pevski festival, na katerem so se predstavili: enoglasni OPZ OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OPZ OŠ Verzej, OPZ DO-RE-MI OŠ Križevci, enoglasni OPZ OŠ Stročja vas, OPZ FA-SO OŠ Križevci (na fotografiji), večglasni OPZ OŠ Stročja vas, MPZ LA-TI-DO OŠ Križevci, večglasni OPZ OŠ Razkrižje, komorni zbor OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, pevski zbor Vrtca Ljutomer, OPZ OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OPZ OŠ Cven, OPZ OŠ Mala Nedelja, triglasni cerkveni OPZ župnije svetega Janeza Krstnika Ljutomer, MPZ OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, MPZ OS Mala Nedelja in dekliški MPZ Glasbene šole Ljutomer.
MŠ
Sv. Trojica t Revija folklornih skupin
V petek, 23. aprila, je Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Lenart, skupaj s kulturnim društvom Trojica v sodelovanju z občinama Cerkvenjak in Sv. Ana, območno izpostavo javnega sklada Pesnica in OŠ Sv. Trojica organiziral območno revijo otroških in odraslih folklornih skupin iz občin Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana z naslovom: "Si za ples? Sem za plesf. Revija je potekala v kulturnem domu pri Sv. Trojici. Nastopilo je šest folklornih skupin: JVIZ OŠ Lenart, ki jo vodi Kristina Petovar, folklorna skupina Zavoda Hrastovec — Trate pod vodstvom Gordane Novak, KUD Jože Lacko Cerkvenjak, ki jo vodi Simona Breznik, "Marija Snežna" etno kulturnega društva Zgornja Velkapod vodstvom Lidije Štandeker, KD Sv. Ana pod vodstvom Petra Dvoršaka in KD Trojica iz Sv. Trojice.
Gospodarnost • Skrb za sisteme
Kako vzdržujemo sistem
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Hiša je zgled (primer) tako imenovanega mirujočega ali statičnega sistema za razliko od avtomobila, ki je zgled gibajočega se ali dinamičnega sistema. Vsak dober gospodar ve, da je potrebno za sisteme ustrezno skrbeti. Pri hiši kot sistemu poteka ta skrb v vseh treh njenih fazah, pri načrtovanju, uresničevanju (graditvi) in pri vzdrževanju.
V okviru načrtovanja poskrbimo, da si zamislimo obliko, velikost hiše in razporeditve prostorov v njej, poskrbimo tudi, da pridobimo vso potrebno tehnično in ostalo dokumentacijo. Pri uresničevanju sistema (gradnji hiše) je potreben dober nadzor nad izvajalci, da nam ne izvedejo slabo posameznih komponent hiše.
Potem ko hišo dokončno realizira (zgradi), dober gospodar ve, da jo je potrebno vzdrževati. Vzdževanje je lahko preventivno ali kurativno. Preventivno vzdrževanje je tisto, pri katerem poskušamo preprečevati odpovedi posameznih komponent, kurativno vzdrževanje pa tisto, pri katerem smo
najprej dopustili, da je komponenta odpovedala, nato pa smo odpoved odpravili. Dober gospodar ve, da je cenejše in udobnejše preventivno vzdrževanje. Opeko na strehi bomo namreč zamenjali, še preden začne streha puščati ali preden se celo zruši ostrešje. Preventivno vzdrževanje pa je najcenejše, če je ravno pravočasno. Če bomo namreč kritino zamenjevali prezgodaj, bo takšno vzdrževanje dražje, dražje pa bo tudi, če bomo čakali tako dolgo, da bo streha zamakala, saj bomo morali hišo tudi prebarvati. Treba je torej poiskati najugodnejši trenutek za vzdrževanje, da je takšno vzdrževanje najcenejše (optimalno).
Žal v praksi sistemov ne vzdžujemo najugodneje, saj s posegi v sistem lahko čakamo tako dolgo, da sistem resno odpove in da so lahko s tem povezane tudi človeške žrtve. Takšne primere žal srečujemo pri vzdrževanju vozil, na primer avtomobilov, letal, jedrskih elektrarn pa tudi raznih zgradb.
Sistem torej vzdržujemo
tako, da v njega vlagamo ali iz njega odvzemamo informacijo, snov in/ali energijo. Če v umetni sistem ne vlagamo energije v obliki dela, sam sistem po naravni poti propada (veča se njegova entropija). Vzdrževalni posegi pa niso potrebni neprenehoma, pač pa samo v določenih najugodnejših trenutkih. Z izbiro teh najustreznejših časovnih presledkov pa pocenimo vzdrževanje.
Tudi Ptujsko jezero je tehnično - biološki sistem, ki je bil sicer skrbno načrtovan in grajen, žal pa je slabo vzdrževan. Vzdrževalni poseg čiščenja mulja se je začel šele zdaj, ko je resno ogroženo biološko ravnotežje jezera, zato bo kurativno vzdrževanje, ki ga sedaj izvajajo, mnogo dražje, kot bi bilo v primeru, da bi preventivno čiščenje izvedli vsakih nekaj let.
Primer slabega vzdrževanja kažejo tudi fasade ptujskih mestnih hiš, ki zadnja leta zelo hitro propadajo. Potem ko so bile pred mnogimi leti skoraj vse pomembnejše mestne hiše vsaj na zunaj obnovljene, so
danes skoraj vse potrebne obnove. To velja tudi za Mestno gledališče Ptuj. Če bomo čakali, da bodo morali katerega od Ptujčanov zaradi poškodb ob porušitvi delov zgradbe, ki so posledica slabega vzdrževanja, odpeljati z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, nas bo Ptuj-čane to moralno in materialno zelo prizadelo.
Sklep
Teorijo o vzdrževanju sistemov sem opisal v moji zadnji knjigi ""Zanesljivost in vzdrževanje sistemov", ki si jo je mogoče izposoditi v ptujski knjižnici, če bo katerega od zahtevnejših bralcev to zanimalo.
V tem sestavku sem podal samo nekaj navodil v zvezi z vzdrževanjem, uporabljenih na praktičnih zgledih. Področje zanesljivosti in vzdrževanja sistemov je v razvitem svetu zelo priznano, saj je široko uporabno v praksi.
Sisteme je treba namreč tudi vzdrževati, ne pa samo načrtovati in graditi!
Dr. Adolf Žižek
Sedem (ne)pomembnih dni
Slovenska Evropa
Ob razumljivem nazdravljanju Evropi ne bi smeli pozabiti tudi nase. Ali drugače povedano: ob vsem navdušenju nad vstopom v Evropsko unijo ni nobenega posebnega razloga, da bi izkazovali kakšno posebno hvaležnost ali celo strahospoštovanje zgolj do drugih, ne pa tudi do samih sebe. Konec koncev smo Evropa od nekdaj že tudi mi - in brez nas in našega ravnanja bi bila lahko Evropa še tudi danes v marsičem drugačna. Hočem reči, da proces evropskega sodelovanja in predvsem tudi združevanja ni enosmeren tok in da je evropska perspektiva predvsem odvisna od tega, kako se bodo vse njene različnsoti, vsa njena tradicija in vse njene novotarije uspevale in znale zalivati v enotnost v različnem. S tega vidika se zdi, da aktualna slovenska politika tako tista, ki vlada, kot tista, ki je v opoziciji, preveč vztraja na nekakšni podrejeni vlogi Slovenije, kar se po svoje kaže tudi v nenehnem poudarjanju, da moramo biti hvaležni in srečni, ker nas "pravi" Evropejci vendarle sprejemajo medse. Ne da bi kakorkoli podcenjevali ta vidik, pa vendarle ne bi smeli prezreti tudi drugega neizpodbitnega dejstva, da Evropa Slovenijo (in vse druge države, ki se ji pravkar pridružujejo) potrebuje tudi sama. Iz različnih razlogov, ne nazadnje tudi zaradi različnih sanj - ali povedano bolj realno: zaradi svetovnih geopolitičnih in strateških interesov. Vsekakor se ne bi
smeli slepiti, da je evropsko (ne)združevanje zgolj posledica nekakšne ekonomistične ali kakšne druge odličnosti in sprejemljivosti, ampak predvsem posledica političnih računic in političnih interesov. Zaradi tega ni naključje, da celoten (zelo velik) krog novih članic prihaja v Evropsko unijo hkrati in istočasno, brez "popravnih izpitov" in podobnih omejitev, kar bi bilo sicer - ob strogem spoštovanju zgolj formalnih (strokovnih) kriterijev - najbrž nujno in normalno ...
Države, ki se združujejo v Evropsko unijo, imajo nedvomno nemalo razlogov za zadovoljstvo, hkrati pa se mora tudi "stara Evropa" zavedati, če že ne veseliti, dejstva, da širitev predstavlja zanjo kratkoročno in dolgoročno gledano pogoj za večjo stabilnost in večjo predvidljivost odnosov in gibanj v celotni Evropi. Ravno s tega vidika sta Slovenija in Balkan oziroma po novem jugovzhodna Evropa zelo prepričljiv in svež primer možnih gibanj v različne smeri, tudi v kronično nestabilnost in celo v vojaške obračune.
Vsekakor ne kaže pozabiti, da je Slovenija še v starem sistemu začela bolj za demokratizacijo in svoj odpor jugoslovanskemu centralizmu in hegemonizmu, ki ga je simbolizirala predvsem Miloševiceva Srbija, s poudarjanjem evropskih kvalitet življenja in političnih ter vsakršnih drugih odnosov. Slovenski komunisti so v svoje programske in akcijske
načrte zapisali geslo - Evropa zdaj in sprejeli evropsko rumeno barvo za svojo barvo. Seveda evropsko gibanje še zdaleč ni bilo omejeno zgolj za komuniste, vsekakor pa je bilo pomembno, da slovenske evropske težnje in ideje v njih niso imele nasprotnikov, ampak spodbujevalce. Lahko bi celo rekli, da je konec osemdesetih let v Sloveniji nastajal podoben vseslovenski združevalni proces kot leta 1941 v boju proti okupatorjem, le s to razliko, da je bila tokrat enotnost večja in da odpadništva tako rekoč sploh ni bilo. Pravzaprav je čudno, da na ta vidik najnovejše slovenske zgodovine nihče ne opozarja bolj poudarjeno in dokumentirano. Zaradi tega ni naključje, da se tako doma kot v tujini zelo samovoljno interpretirajo posamezni dogodki in posamezne zasluge. Tako nas ameriški predsednik Bush (ob sprejemanju v Nato) kratko-malo trpa med države, ki naj bi nekoč pripadale sovjetskemu komunističnemu bloku, čeprav je znano, da je Slovenija kot federalna enota pripadala Jugoslaviji, ki se je že leta 1948 uprla Stalinovi (ruski) nadvladi in tudi sicer ves čas s svojo politiko rahljala vpliv in moč sovjetskega hegemonizma ... Boljše poznavanje zgodovine starih in novih članic Evropske unije bi bilo nedvomno koristno tudi za preprečevanje različnih nesporazumov in predsodkov, pa tudi različnih zaletavih in čisto ideoloških ak-
cij, ki naj bi pod pretvezo boja za demokracijo in za evropske vrednote posegala v politične odnose v posameznih novih članicah Evropske unije. Ena izmed takšnih akcij (ki je potekala tudi ob podpori slovenske demokratske stranke) je bil sicer propadel poskus evropskih ljudskih strank, da bi znotraj Evropske unije po vsej sili izsilile nekakšno lustracijo bivših komunistov in problematizirale demokratične odločitve volivcev v posameznih evropskih državah.
Vsi bi se morali zavedati, da se v Evropski uniji združujemo predvsem tudi zaradi preseganja starih zamer in zato, da bi vsa nova nesoglasja (do katerih bo nedvomno še tudi prihajalo) obravnavali in razreševali demokratično, z dialogom in sporazumevanjem, brez uporabe skrajnih sredstev. S tega vidika se mi ne zdi prav nič motoče to, da bodo slovensko nebo v okviru Nata varovala italijanska vojaška letala. Lahko bi celo dejali - in to sem pričakoval od slovnske politike in predvsem vlade, še zlasti zunanjega ministrstva - da je to dokaz novih časov, novih odnosov in novega zaupanja, ki pa temelji (in mora temeljiti) na določenih predpostavkah in določenih trajnih opredelitvah in trajnih vrednotah. Po svoje pa razumem tudi tiste, ki jih je ob novici o italijanskih lovcih na slovenskem nebu preveval slab občutek. Še posebej, ker se zlasti tudi slovenska politika ni potrudila, da bi v popolnosti identificirala in okvalificirala nekatere nedavne italijanske poteze do Slovenije, ki so preveč spominale na stare, neprijazne čase iz neesebojnih odnosov.
Od tod in tam
Ptuj • Športno srečanje diabetikov
Društvo diabetikov Ptuj organizira v sodelovanju z Zvezo društev diabetikov Slovenije deveto {portno-rekreativno srećanje diabetikov Slovenije, ki bo 29. maja na stadionu Drava na Ptuju in na dvorišču osnovne šole Mladika. Pričakujejo okrog 1500 udeležencev iz cele Slovenije. Prispevek po udeležencu je 900 tolarjev, cena vključuje spominsko vrečko, malico in kosilo. Ptujsko društvo kot organizator srečanja želi, da bi sodelovalo čim već članov, vabi jih, da udeležbo prijavijo v društveni pisarni 5. maja oziroma vsak dan v di-abetološki ambulanti. Udeleženci iz cele Slovenije se bodo lahko udeležili pohoda po delu Haloške planinske poti, pohoda do Term z merjenjem srčnega utripa, krajšega pohoda po starem delu Ptuja z vzponom na grad, lahko bodo plavali, igrali odbojko na mivki, namizni tenis, minigolf, streljali z zračno puško, kegljali, balinali in sodelovali v številnih družabnih igrah. Za dobro razpoloženje bo skrbel ansambel Ptujskih pet. /MG/
Rogoznica • 4. žegnanje konj
Foto: Črtomir Goznik
"Upamo, da bo število konjev, ki so zvesti spremljevalci slovenskega človeka, tudi v bodoče naraščalo, da njihovih vrst ne bodo zredčile bolezni, ne druge poškodbe," je v nedeljo na četrtem žegnanju konj pri cerkvi Leopolda Mandiča v PC Rogoznica povedal blagoslovitelj pater Pavel iz župnije sv. Ožbalta na Ptuju. Silvo Ceh iz Podvincev, ki ima največ zaslug za to, da so na Rogoznici obudili žegnanje konj, je povedal, da so letos privabili 4 vprege, 32 jezdecev in šest konjev na povodcu. Tudi letos se je tej tradiciji pridružilo TD Ptuj. Po žegnanju so si konjeniki obesili spominske medalje. Dogodek so olepšali člani moškega pevskega zbora KD Ro-goznica. /MG/
Ljutomer • Fotografije Sama Pajka
V galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru razstavlja svoja likovna dela Samo Pajek iz Maribora, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Doslej je samostojne razstave pripravljal v Mariboru, Ljubljani, Ljutomeru (leta 1993) ter na Danskem. Za svoja dela je med drugim prejel Glazerjevo listino, nagrajen pa je bil na treh ekstemporih ter v likovni delavnici na Sladkem Vrhu. Pajek na tokratni razstavi, ki bo na ogled do 15. maja, predstavlja izbor del iz različnih likovnih ciklov v tehniki olja ali akrila na platnu in papirju, vključno s papirnim kolažem in tekstilnimi aplikacijami, nastalimi v novejšem ustvarjalnem obdobju. /MS/
Ivanjkovci • Zasadili lipo slovenstva
Prvo izmed prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo na območju občine Ormož so v petek, 23. aprila, na pobudo Turističnega društva Ivanjkovci pripravili učenci in učitelji šole v sodelovanju s krajevno skupnostjo, in sicer so na travniku ob šoli zasadili lipo. Po uvodnih nagovorih ravnateljice Nade Pignar in predsednika Turističnega društva Stanka Žličarja so učenci sedmega razreda devetletke predstavili 23 držav Evropske unije - njihove himne, nekaj značilnosti in osnovnih podatkov. Skrbništvo nad lipo so predali učencem osmega razreda, njena glavna skrbnika bosta do konca šolskega leta Matej Mikložič in Smiljana Lukič, ob koncu šolskega leta pa bodo s predajo ključa predali tudi skrbništvo nad lipo. V kulturnem programu je nastopil Iva-njkovski oktet, po prireditvi pa so člani turističnega društva pripravili še pogostitev z domačim kruhom, zaseko in čebulo. /ns/
Tednikov pranger • Drugačen prospekt
Sturmovske Gajke
Prospektov, ki z naravnost fantastičnimi fotografijami opevajo naravne lepote in znamenitosti zaščitenega krajinskega parka Šturmovci, je kar nekaj. Entuziastov, ki bi radi napisali še kakšen vodič po menda prelestni pokrajini, polni redkih ptic in drugih živalic ter zarasli z bujno, občudovanja vredno vegetacijo, je tudi še vedno dovolj.
Resničnost pa je, milo rečeno, precej drugačna od zapisane in poslikane romantike. Že kratek sprehod, zgolj po u~ni poti skozi del Šturmovca, sprehajalcu ponuja katastrofalno podobo ogabnega, popolnoma neurejenega smetišča, polnega najrazličnejših odpadkov, velikanskih lukenj na črno izkopanega gramoza s strahotnim smradom, ki se vije iz zapu-
ščenega rokava Drave, kamor se izcejajo in nalagajo odplake iz ptujske čistilne naprave. Romantični sprehodi skozi neokrnjeno naravo? Lepo vas prosim, ljudje božji, kdo ima tu koga za norca?
Tako zelo kritizirane ptujske Gajke so prava milina in vzor urejenosti ter čistoče proti podobi, ki jo ponuja očitno lice-merno opevani krajinski park.
Ob tem se človek lahko upravičeno vpraša, zakaj je ob takšnem smetišču, kakršen je danes Šturmovec, bilo sploh potrebno vlagati milijarde v ureditev sodobnega odlagališča _ Kje so in kaj delajo inšpekcijske službe? In navsezadnje, če ne najprej, kje iskati človeško moralo, etiko in odnos do narave?
V eni od številnih doslej izda-
nih propagandnih knjižic (tekst je sicer najti tudi na ptujskih internetnih turističnih straneh) med drugim piše: "Krajinski park Šturmovec je zaščiten, zato tam ni dovoljeno igrati nogometa ali organizirati piknika. Tudi preveč glasni ne smete biti, ker boste potem bolj malo videli. Lahko pa organizirate naravoslovni dan, biološki tabor, poučno ekskurzijo. Ko boste hodili po tej zadnji oazi v sicer osiromašeni in izžeti pokrajini, pomislite, da je obzirnost do narave najvišja zapoved."
Naša poučna ekskurzija, nekoliko drugačna, kot je bila mišljena v navedenem zapisu, je razkrila le del resničnega stanja današnjega Šturmovca. Je kje kdo, ki si upa oblikovati tovrsten, resničen prospekt "zelene oaze"?!
SM
Foto: Črtomir Goznik
V Evroparku pri ptujskem podvozu raste na novo sedem tisoč cvetlic
Nagradno turistično vprašanje
V mestni občini Ptuj so pred vstopom v EU pripravili bogat program prireditev. Začeli so jih ze 16. aprila, končali jih bodo sredi maja, vrhunecpraznova-nja pa bo v soboto, prvega maja, na Mestnem trgu v dopoldanskem času, popoldne pa na Ranci. V bodoče naj bi bila Ranca mesto tradicionalnega prvomajskega srečevanja Ptujčanov.
Ob koncu prejšnjega tedna so v Evroparku pri podvozu končali pretežni del zasaditve sedem tisoč cvetlic, ki so jih zasadili v obliki slovenskega in ptujskega grba ter evropske zastave. Postavili pa so tudi 25 drogov, na katerih plapola 25 zastav držav EU. V Turističnem društvu Ptuj, ki je bilo pobudnik ureditve Evro-parka, bodo v prvem majskem tednu izvedli tudi tradicionalno ocvetličenje starega mestnega jedra, 7. maja pa tudi že tradicionalno barvanje vrat.
V zadnjem aprilskem tednu so se Ptujčani odmevno predstavili v partnerskem mestu Burghausen, kjer so odprli veliko deželno vrtno razstavo, ki bo odprta vse do začetka oktobra. Partnerskemu mestu so nemški prijatelji namenili uvodni teden, ki je ob Ptuju posvečen tudi Sloveniji. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil tudi ptujski župan dr. Stefan Celan s sodelavci. V predstavitvi Ptuja je poudarek na turizmu in kulturi. 23. aprila so v Burghausnu odprli tudi razstavo osmih umetnikov, med njimi treh ptujskih: Albina Lugariča, Dušana Fišerja in Tomaža Plavca. VBurgahausnu so nastopili še Pihalni orkester Ptuj, folklorna skupina iz Lancove vasi, učenci OS Mladika, harmonikarji iz Hajdoš, Tamburaši iz Cirkovcev in člani DPM, ki so izdelovali rože iz krep papirja. Deželna vrtna razstava je namenjena spodbujanju razvoja mest, dvigu okoljevarstvene kulture in prikazu sožitja mesta z okoljem.
Da ptujski Evropark raste pri podvozu, vedo že mnogi, med njimi je tudi veliko naših bralcev. Žreb je srečo namenil Mileni Ceh, Kettejeva ulica 2, nagrada pa je bila tokrat še izdatnejša, ker pri prejšnjih dveh vprašanjih ni bilo pravilnega odgovora.
Danes vprašujemo, katera so partnerska mesta Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj, kjer so 24. aprila tudi uradno pričeli letno kopalno sezono. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 6. maja.
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabilo vas:
' Slovenske železnice Šojenki
Na Tlak zvestobe so povabljeni:			
Jožef Žunkovic	Lancovavas42	2284	Videm pri Ptuju
Anton Korošec	Za tremi ribniki 36	2000	Maribor
Marqica Zadravec	K^žar 52	2275	Miklavž pri Ormožu
Silvestra Klemenčič	Vlahovičeva 1	2325	Kidričevo
LucqaCafuta	Tmovec2	2324	Lovrenc na Dr. po^u
Primož Galun	Videm pri Ptuju 12/a	2284	Videm pri Ptuju
Mirko Debeljak	Pristava 41	2282	Cirkulane
Jožef Kokol	Dravska 6	22S0	Ptuj
Marija Druzovič	Drbetinci45/a	2255	
Erika Horvat	Senčak28	2256	Juriinci
Aleksander Lovrec	Trubaijeva uL 2	2250	Ptuj
ZlatkoRsyh	Markovci77	2281	Maikovci
Akrjzqa Ivanuša	Veliki Brebrovnik 11	2275	Miklavž pri Ormožu
Andrq Lovrenčić	Kicar7/c	2250	Ptuj
VidaP^nar	Lancovavas 85/b	2284	Videm pri Ptuju
UdijaMa^alič	Zlatoliqe 72	2205	Starše
Tone Topolovec	Volkmeijeva 5	2250	Ptuj
Francek Meško	Drakšll	2274	Velika NedeUa
Anton Visenjak	Gorišnica80/a	2272	Gorišnica
Stanko Majcen	Koračiće 1	2258	Sv. Tomaž
Zalikajerenko	Cesta na Hodino 10	2325	Kidričevo
Tone StrmSek	Zg. Jablane 28	2326	Cirkovce
MaríjaKukovič	Suhavqa7	2250	Ptuj
Maijana Pevec	Savci 15	2258	Sv. Tomaž
Jasna Vlaiič	VičanciólA	2274	Velika Nedela j
Patricija Hrga	Juršinci4C	2256	Juršinci X
Izžrebanci nagradne igre v prilogi Moje cvetje:
čudovite rože na sliki se imenujejo Coleus ali oltrasna kopriva.
Med pošiljatelji pravilnili odgovorov smo jih izžrebali pet, ki prejmejo vozovnico za vlak zvestobe:
Majda Marinič Marya Antolin Jelka Petrovič Zvonka RoSkar Šmigoc
Pobte^e 74 Cvetkovci96 Cankaljeva 7 SeneSd 19 Varqa29
2284	Videm pri Ptuju
2273	Podgorci 2250	Ptuj
2274	Velika Nedelja 2284	Videm pri Ptuju
' Slovenske železnice
Čestitamo! Nagrajeni bralci in poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
BERITE ŠTAJERSKI TEDNIK
(íWí
my
^ Vsrcu Evrope
od 24. 4. do 9. 5. 2004
Brez dvoma
HtotcMiutnajboljši sosed
■ Poli, 500 g Penibiina Ptuj
Coclibi.1,51 Kolínska, RogMka

SmUo pivo Onion 0,5l.st8ld8nica
Toaletni papir Pfllonui Exclushn 8/1,3-si..tislian in dišeč lUoma, Stalili vili
Alfidjsla ponudba vdja V vsdi prodajalnah skupine Metcatm,Me^	5.2004 odioma do prodaje zalog. Cene so v SIT. FoslovmsistmiN^tc^	1000 Ljubljana.
Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!"
izDePLSi
Vseslovenski portal malih oglasov
Vseslovenski portal vam ponuja oglase, ki so sicer objavljeni v sedmih različnih tiskanih časopisih po Sloveniji. Široka ponudba, lažja Izbira.
Na spletnem naslovu www.lzberl.sl pa Imajo mali oglasi tudi več vsebine: dodatne podatke, opisna besedila ter
fotografije. Tu lahko prebrskaš rumene strani, najnovejše kadrovske oglase, arhiv svojih In dmgih zanimivih objav, lahko pa oddaš tudi mail oglas za objavo v vseh sedmih časopisih ter na spletu.
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice

věstník
JiS
Europa v Europarku
Z dogodkom pod sloganom Europa v Europarku bomo počastili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Med 3. in 8. majem 2004 bodo svoje običaje, kulturo, kulinariko in še kaj predstavile številne evropske države. Vabljeni na svečano otvoritev, ki bo v ponedeljek, 3. maja 2004. Pridružite se nam.
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
Ptuj • 135 let gimnazije
Pomembna izobraževalna ustanova na Štajerskem
Leta 1864 so ptujski občinski možje sklenili, da se na Ptuju ustanovi gimnazija. Na štajerski deželni zbor so naslovili peticijo z obsežnim poročilom o stanju okraja, ki je takrat štel nekaj več kot 15.000 davkoplačevalcev, zaradi slabe izobrazbene strukture pa so bili gospodarski uspehi slabi.
Razprave na deželnem svetu, ali naj Ptuj dobi realno gimnazijo ali meščansko šolo, so se vlekle pet let, leta 1968 pa je svet sprejel sklep, da se na Ptuju ustanovi deželna realna nižja gimnazija. Ta pouk pričela 5. oktobra 1869. Za njeno delovanje je občina zagotovila zgradbo s primernimi šolskimi prostori, 5000 goldinarjev za nakup učnih pripomočkov, iz okrajnih sredstev pa je deželnemu šolskemu fondu nakazovala letno 500 goldinarjev, prevzela pa je tudi vzdrževanje šolske zgradbe in ogrevanje.
Dva meseca je gimnazija delovala v razredu takratne Glavne šole, nakar se je preselila na Vrazov trg, leta 1971 se je preselila v staro stavbo, ki jo je občina kupila za namen gimnazije in kjer je leta 1900 bila odprta nova zgradba in tudi dijaški dom (današnja Prešernova ulica).
Nižja gimnazija kmalu ni več zadoščala potrebam šolstva velikega ptujskega okoliša, zato je mestni svet pod vodstvom župana Orni-ga zahteval v štajerskem deželnem svetu, da se ta dopolni in spremeni v popolno višjo gimnazijo. Pogajanja so bila dolgotrajna, leta 1898 pa je Ministrstvo za uk in bogočastje sprejelo sklep, da se s šolskim letom 1898/99 odpre peti razred Deželne gimnazije cesarja Franca Jožefa na Ptuju. Pod
Slavje ob častitljivem jubileju Gimnazije Ptuj pripravljajo vse generacije maturantov.
tem imenom je gimnazija delovala do konca avstro-ogrske monarhije, ko je bil odstavljen zadnji nemški ravnatelj šole.
Na Ptuju je ves čas potekal boj proti vladajočemu nemštvu, ki se je izkazoval v prizadevanjih za uveljavitev slovenskega jezika v šolah in uradih. Ptujski Nemci se z nastankom jugoslovanske države niso mogli sprijazniti. Šele po koroškem plebiscitu so postali na videz lojalni. Bili pa so gospodarsko močni in slovenska delovna sila je bila odvisna od nemškega kapitala. Med svetovnima vojnama je narodno osveščanje slonelo na
slovenskih društvih in šolah. Ptujsko nemštvo se je upiralo sloveni-zaciji šolskih ustanov, posebej so bili zaskrbljeni za gimnazijo. Proces slovenizacije gimnazije je tekel nekaj let po vojni, slovenski dijaki in učitelji so postopoma prihajali, nemški dijaki pa so odhajali drugam, potrebna so bila velika prizadevanja za ohranitev popolne srednje šole. Ob 60-letnici, torej leta 1929, je šola imela ugleden učiteljski zbor in dovolj dijakov— 300.
Trideseta leta pomenijo za gimnazijo prelomno obdobje. Gospodarska kriza, politične spremembe
Ptuj • Pogovor z dr. Otom Težakom
Središče - potreba tega okolja
Ptujski mestni svetniki so na 16. seji sveta za v. d. direktorja regijskega višje- in visokošolskega središča imenovali Ptujčana dr. Ota Težaka. Vede-jevstvo, ki bo trajalo največ eno leto, mu bo pričelo teči prvega maja letos. Dr. Oto Težak je višji raziskovalec, zaposlen na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, močnostna elektrotehnika.
"Za sprejem novega izziva sem se odločil, ker menim, da je to potrebno. Delam na Univerzi Maribor, ki jo obiskuje veliko študentov s Ptujskega oziroma regije. Po drugi strani pa mislim, da bi središče, ki je namenjeno izobraževanju, lažje pokrivalo potrebe tega okolja. V izobraževanje sem vpet dejansko že od prvega razreda osnovne šole. V vsem tem času sem se veliko naučil, veliko spoznal. Obstajajo dobre šole, dobri šolski sistemi, zakaj ne bi poskusili nekaj takega postaviti tudi pri nas. Začeli bomo od samega začetka, z registracijo; po konstituiranju pa z vsebinskim delom, "je uvodoma povedal dr. Oto Težak.
"Naše delo, kot sem si ga zamislil, bo iskanje skupnih interesov šol terciarnega izobraževanja, ki so na našem območju in ki že obstajajo. Ne smemo pozabiti na Ljudsko univerzo Ptuj, ki take programe že izvaja, podjetje Contactum Ivanuša, programe Šolskega centra, ki so skorajda pripeljani do izvajanja. Pri formiranju višjih in visokih šol ne bomo začeli iz nič, ker nekaj že obstaja. Poiskati bo potrebno
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Oto Težak, direktor regijskega višje- in visokošolskega središča: "Na Ptuju je dosežen konsenz o regijskem višje- in visokošolskem središču. To je dobra popotnica našemu delu."
skupne interese teh šol in iskati skupne stične točke, s katerimi bi lahko skupno nastopili. S skupnim nastopom šol bomo lažje dosegli svoje cilje. Vsaka šola je namenjena študentom, zato moramo izhajati iz potreb in možnosti študentov. Potebno jim bo zagotoviti možnosti za nastani-
tev. Študentje potrebujejo tudi študijsko knjižnico, na Ptuju jo imamo, ki se bo prav tako morala na nek način prilagoditi novim razmeram.
Na Ptuju imamo interes razvijati višje- in visokošolske programe. Dober program je težko narediti, še težje in pomembneje pa je najti dobre izvajalce in jim omogočiti, da ostanejo dobri. Zato k takemu središču sodi tudi raziskovalni oddelek oziroma povezana z Bistro. To je tisto, kar potrebujemo, da bomo lahko servisirali naše študente, da jim bomo ustvarili pogoje, da bodo lahko študirali," je v nadaljevanju pogovora povedal dr. Oto Težak.
Kaj pa programi?
"Nekateri programi se že izvajajo. Potrebno je identificirati želje izvajalcev na eni strani in želje uporabnikov o programih na drugi strani. Izražena je bila želja nekaterih univerz oziroma fakultet, da bi izvajale nekatere programe v našem okolju. To je potrebno pretehtati in se odločiti v okviru potreb in interesov. Nekateri programi se bodo razvijali znotraj središča. V mislih
v državi, zmaga hitlerizma v Nemčiji in z njim odkriti nastopi ptujskih Nemcev so vplivali tudi na dijaško mladino, ki je bila aktiven dejavnik narodnoobrambnega boja na Ptuju. V narodnoosvobodilni vojni je padlo 86 dijakov ptujske gimnazije in trije profesorji.
Med okupacijo so bile ukinjene vse slovenske šole in so delovale kot nemške ustanove. Tudi gimnazija, ki je bila med vojno realka. Učitelji so bili po večini Avstrijci, ki so prej poučevali na različnih graških šolah. Med vojno je pouk potekal od oktobra 1941 do marca 1945, ko so ga začasno prekinili (v šoli so namreč uredili vojaško bolnišnico), pouk se je začel po osvoboditvi, v juliju 1945.
Po drugi svetovni vojni je bila ptujska gimnazija najpomembnejša srednja šola na Ptuju. Do leta 1958 je bila osem-, po šolski reformi pa štiriletna. Število dijakov se je drastično zmanjšalo. Obstoj gimnazije so reševali z dislociranimi oddelki mariborskega učiteljišča, leta 1972 pa so odprli oddelke pedagoške gimnazije. Leta 1974 se je gimnazija preselila v srednješolski center, izgubila je tudi samostojnost, saj je postala del skupnega srednješolskega zavoda. Leta 1981 so bile gimnazije ukinjene.
V zadnjih desetih letih se je ponovno vrnila "stara gimnazija", katere učenci dosegajo odlične rezultate predvsem na raziskovalnem področju. Stara gimnazija si je ponovno pridobila veljavo in pred dvema letoma se je preselila v nove prostore.
Vse generacije gimnazijcev ptujske gimnazije bodo proslavile 135-letnico svoje izobraževalne ustanove 29. maja na letališču v Mo-škanjcih, kjer bo prireditev za vse, ki so obiskovali to izobraževalno ustanovo, in za vse prijatelje oziroma simpatizerje Gimnazije Ptuj.
fl
imamo program s področja tehnike. Zanimivi so programi s področja humanistike. Vsi poznamo naš Ptuj, navadili smo se z njim živeti. Ni samo zakladnica, je biser. To nam daje možnost razvoja programov, ki jih drugje ne bi mogli razvijati. Pozabiti ne smemo tudi močne industrije. Potrebno pa je vedeti, da je razvoj višješolskega programa zahteven projekt, ki ne nastane čez noč, po izkušnjah sta zato potrebni najmanj leto ali dve. Podobno je z visokošolskimi programi, kjer je razvoj še zahtevnejši in traja še dlje. Zagotoviti je potrebno materialne pogoje za izvajanje, da pridejo prvi diplomanti pa spet traja tri leta. To je trdo delo, ampak tudi lepo. Kdaj bomo vpisali prve študente, pa je v tem trenutku nehvaležno napovedovati. Mi smo prepričani, da bo do tega prišlo čim prej."
Dr. Oto Težak z največjo odgovornostjo in resnostjo pristopa k oranju ledine v delu novega izobraževalnega središča na Ptuju. Dela bo gotovo za več kot eno leto. Njegovo nadaljnje delo v regijskem in visokošolskem središču Ptuj pa je odvisno od tega, kako bo sprejeto njegovo delo, kako bodo zadovoljni člani organov, ki volijo direktorja oziroma vodjo. "Svoj čas in kariero sem pripravljen posvetiti temu, da na Ptuju nekaj nastane. Reči pa moram, da so ljudje pripravljeni pomagati, da je dosežen konsenz za razvoj regijskega višješolskega in visokošolskega središča."
MG
TednIkova knjIgarnIca
Evropa?
Dragi bralci knjigarnice, namestnica glavnega urednika iasopi-sa, ki ga ravnokar berete, mi je prijazno namignila, naj se podvizam za priëujoëo rubriko. Prišepnila mi je o hitrem zaključku redakcije in o evropski obarvanosti prispevkov za to številko Štajerskega tednika. Pravzaprav je tako ured-nikovanje hvalevredno, saj je tema priporočena, znana in ...
Hja, če ne bi bilo treba že na petek (na jurjevo) oddati teksta in bi lahko v miru, kot po navadi, čez vikend brala in razmišljala, kaj bi bilo primerno in zanimivo vam, bralcem (in bi šlo v slast tudi meni). Pa še med evroskep-tične se prištevam...
Tako sem pač pobrskala po knjižnični bazi, ali bo kaj primernega in dostopnega branja. Ojej, na ključno besedo Evropa je računalnik izvrgel kar 8933 naslovov, kjer je zapisana "Evropa"; seveda so pri tem zajete knjige, zborniki, članki, kartografsko gradivo, gradivo na modernih nosilcih informacij in to v vseh jezikih. Potem sem za ključno besedo izbrala pridevnik evropski, ki je zožal naslove na 1265 zadetkov. Še vedno preveč, seveda, zato sem ključno Evropo omejila na slovenski jezik in dobila 3972 naslovov. In sem misel o iskanju po ključni besedi opustila.
Iskanje po naslovu je izvrglo 799 zadetkov, če pa sem dodala še letnico izdaje 2004, seje zmanjšalo na borih 8, za leto 2003 pa 31 (večinoma članki). Si mislite: a bo že kaj napisala o kakšni konkretni knjigi ali ne?
Bom. Med "evropskimi" se mi zdi ta hip najbolj mikavna zbirka esejev in legend Evropa Marjana Rožanca, ki je izšla pri Mladinski knjigi leta 1987 v zbirki Nova slovenska knjiga. Če pa vas mika znanje o Evropi na sploh, sezite po naslednjih: 5000 let Evrope: pokrajina, mesta, trgovina, politika, religija in kultura (Kranj: Lexus, 1995. 350 bogato ilustriranih strani), Atlas evropske zgodovine (s kartografskim gradivom, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1995) in Evropa: naša preteklost in sedanjost (Martin Boden. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. Skoraj 600 slikovno in tekstovno izčrpnih strani).
A najbolj evropska — kaj evropska - svetovna! je avtorska slikanica Mednarodni živalski slovar mojstrice Lile Prap. Ej, to vam je knjiga! V njej boste našli zastave, besede, preproste stavke po angleško, valežansko, irsko, grško, italijansko, retoromansko, francosko, špansko, katalonsko, portugalsko, romunsko, islandsko, norveško, dansko, švedsko, nizozemsko, afrikansko, nemško, baselsko nemško, latvijsko, poljsko, češko, slovensko, bosansko, srbsko, bolgarsko, rusko, ukrajinsko, mokšensko, estonsko, finsko, madžarsko, romsko, hebrejsko, arabsko, perzijsko, napalsko, kitajsko, japonsko, tajsko, malajsko, svahili. In to s prevodi in originalnimi pisavami! Čebela brenči BZZZpo slovensko, bolgarskapčelatapa žuži BZZ, švedsko (svenska) je to Ett bi surrsr SURR SURR, irsko Bi-onn na beacha ag cronan BIS BIS, špansko La abeja zum-ba BZZZ, nizozemsko Een bijzoemt ZOEMZOEM... Hec, ne?! Naš pes laja HOV HOV, angleški WOOF WOOF, francoski WWFF WWFF, irski BHUF BHUF, grški GAV GAV, italijanski BAUBAU, retoromanski WAU WAU, francoski OUAH OUAH, španski GUAUGUAU, katalonski BUB BUB...
Ta izjemna avtorska slikanica je izšla hkrati v slovenski (stavki so rdeči) in angleški verziji pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Zlabudron.
Liljana Klemenčič
Sedež regijskega višje- in visokošolskega središča je v prostorih bivše policijske postaje v Krempljevi ulici 1 na Ptuju. Registracija je v teku, obnovitvena dela se bodo predvidoma pričela še pred letošnjim poletjem oziroma takoj, ko bodo znani izvajalci. V proračunu za letos so za te namene zagotovili deset milijonov tolarjev. Na 17. seji sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 22. aprila, so za predstavnika mestne občine Ptuj v svet zavoda regijskega višjega in visokošolskega središča, ki ga je z odlokom ustanovila mestna občina Ptuj in ima pet članov, imenovali Rajka Fajta.
Pa brez zamere
Na drugi strani Alp
M(l)ajska EU
Bratje in sestre, drage sodržavljanke, dragi sodržavljani. Prišel je čas. Čas, ko gremo. Vprašanje je samo, kam gremo. No, saj vsi vemo, kam, ampak vprašanje ne meri v to smer. Vprašanje, kije sedaj usodno, je naslednje: Ali gremo nasproti apokalipsi, ali pa morda gremo nasproti paradižu. Ali, še bolje, izgubljenemu raju. To je dilema, ki vsaj na tihem muči vsakega pokončnega Slovenca. Ne sicer v tej obliki, ampak v obliki bolj vsakdanjega in manj poetičnega vprašanja, ki se ponavadi glasi: "Kaj bo pa zdaj'?'. Kaj bo pa zdaj, ko bomo not? Odgovorov na to vprašanje je verjetno toliko kot tistih, ki si to vprašanje zastavljajo, torej, če velja zgornja predpostavka, tam nekje milijon in pol. Kajti nedorasla otročad ne šteje, pa tudi senilna vejapenzionerjev ne. Prvi so še preotročji, da bi lahko razumeli, za kaj gre, drugi pa enostavno sproti pozabljajo, za kaj gre.
Torej, gre za majhen korak za Evropo in velik korak za Slovenijo. S prvim majem smo tam.. Dan, ko se izkrcamo na obalo EU. Prvi maj dva tisoč četrtega. Praznik dela, v teh krajih dan s precejšnjo tradicijo, je za Slovenijo torej Dan D. Dan, ko bomo štrbunknili v objem matere Evrope, ni zaman imenovan Dan D. Kajti tudi zavezniki niso najbolj točno vedeli, kaj jih na obalah Normandije pravzaprav res čaka Podobno kot je pričakovanje (seveda brez človeških žrtev, da ne bo pomote) v naši deželi. Eni mislijo, da bomo poleteli v nebesa, drugi pa, da nas čaka pogrom in štrbunk v najgloblje temine pekla. A čisto verjetno ne drži niti eno niti drugo. Resnica se, kot ponavadi, skriva nekje vmes in je z gotovostjo ni mogoče napovedati. Za tiste, ki pa res ne morete vrez nekih oprijemljivih dejstev, pa se ob prvem maju ponuja izredno lepa prispodoba tega, kamor gremo.
Evropa, v katero vstopamo, ter s tem povezani procesi vstopanja (pretekli, zdajšnji in prihodnji), so v bistvu zelo podobni majskemu drevesu, mlaju. Na primer. Mlaj je narejen iz slokega drevesa, v največ primerih smreke. Zaradi svoje vitkosti se zdi, kot da ta smreka meri direkt k zvezdam. Kot da se pne k zvezdam. Zvezdam na modrem nebu. Ali ne dela tega tudi Slovenija? Pne se k dvanajstim evro-zvezdam na modri podlagi. EU ja naš mlaj. A ta idealistični pogled na mlaj zna biti varljiv. Kajti mlaj je v osnovi zgolj oskubljena smreka, po kateri je k zvezdam priplezati hudo težko. Tudi EU je včasih bolj, včasih manj oskubljena smreka, pri kateri nikoli ne veš, kdaj se boš zadrčal malo dol, kdaj pa boš lahko plezal naprej (odvisno od razmer — tako pri mlaju kot pri EU). Dalje. Na mlaju ponavadi visi nekaj klobas in podobnih dobrot, ki so na voljo načeloma vsakemu. Z njimi se lahko pogosti vsak, ki začne plezati po mlaju. A najprej je seveda treba do teh dobrot priti. EU ima prav tako ogromno nekih skladov in podobnih stvari, ki so načeloma na voljo vsem, a do njih vseeno pridejo najbolj iznajdljivi, vzdržljivi in spretni. In če za konec navedemo še eno skupno lastnost: na vrhu mlaja naj bi vihrala slovenska zastava. Pa naj bo mlaj postavljen v Prekmurju ali pa v nebo štrli na Primorskem. Pod njim sicer lahko lokalni veljaki mahajo z ne vem koliko občinskimi zastavami in prapori, na katerih je lahko vse mogoče, a slovenska zastava na vrhu nam daje vedeti, da smo vsi mi nekako združeni v nekaj več (pa če hočemo ali ne). Prav taka je situacija v Eu. Sicer imamo vsak svojo državico, ki jo neizmerno cenimo, a evro-zastava nas spominja, da smo pa kljub temu tudi člani neke združbe, ki v neki dimenziji vseeno presega nas in naše matične domovine.
In tako dalje. Primerjave lahko, če se vam ljubi, naprej delate sami. Zgolj toliko, da se zamotite do prvomajske noči, ko bodo kresovi plapolali še posebej visoko. Če mislite kuriti tudi pri vas doma, za božjo voljo, ne pretiravajte s polivanjem bencina. Kajti naj ima EU še toliko dobrih plati, zaradi vaše malomarnosti požgane bajte vam gotovo ne bo vrnila. Pa srečen preskok.
Gregor Alič
Ptuj • S prvim slovenskim predsednikom vlade o vstopu v EU
mm m	v	aVa a	a	a ■ ■
Najuspesnejsi mirovni projekt v človeSki zgodovini
Gost sobotnega ptujskega Viktorinovega večera je bil Lojze Peterle, predsednik prve slovenske vlade.
Od sobote naprej je ponovno tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije. Pogovora na Ptuju se je udeležil v čebelarski uniformi, tudi zato, ker je ta majhna živalca naredila veliko za prepoznavnost Slovenije v Evropi.
V teh dneh, ko se približuje prvi maj, zgodovinski dan za Slovenijo, največ razmišlja o funkciji opazovalca v evropskem parlamentu oziroma od prvega maja dalje poslanca, enega od sedmih, ki bodo lahko zastopali slovenske barve v Bruslju z mislijo na celo Eropo. V tem projektu je tako rekoč od prvih demokratičnih volitev naprej. Je eden tistih, ki je vesel, da se to poglavje naše zgodovine zapira in se odpira novo, z novimi izzivi in novimi možnostmi. Vesel je, da je imel to srečo, da je pri tem lahko sodeloval. Lojze Peterle je bil tudi član predsedstva
konvencije, ki je pripravila osnutek ustavne pogodbe za celo EU. Evropske politične izkušnje pa si je začel nabirati kot prvi podpredsednik evropske krščanske demokracije, ki jo je opravljal tri leta.
Prvi maj 2004 se je za Slovenijo v bistvu začel udejanjati že s prvimi demokratičnimi volitvami. Z vstopom v EU se ne odpovedujemo suverenosti, ne odpovedujemo se ničemur drugemu kot druge države članice EU, le naktere suverene pravice bomo izvajali na višji ravni skupaj z drugimi. Na primer mednarodnega terorizma se danes več ne da reševati z nacionalno suverenostjo, ampak v sodelovanju večje skupine držav oziroma z deljeno suverenostjo.
"Prvi maj je izreden zgodovinski dan, brez primere v zgodovini slovenskega naroda. V preteklosti smo bili preglasova-
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Peterle
na provinca znotraj nekih večjih tvorb, zdaj pa smo narod z lastno podobo, z lastno voljo, lastno državo, nihče ne more reči, da delamo v interesu tega ali onega. Svoje interese določamo sami, ki ne padajo na frontah za interese drugih. Tudi
sedaj, ko sodelujemo z Natom, sodelujemo po svoji volji. Vsak, ki je v EU, je v tej združbi prostovoljno. Biti del najuspešnejšega mirovnega projekta v človeški zgodovini je v čast in veselje."
MG
Ob vstopu v EU • Andrej Bajuk, N.Si
Veselimo se zaradi nasih prednikov
V Ormožu smo na letnem občnem zboru stranke Nova Slovenija srečali tudi predsednika stranke dr. Andreja Bajuka in priložnost izrabili za krajSi pogovor o njegovih mislih pred vstopom v Evropsko unijo.
Nekaj dni pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo je opaziti, da Slovencev ni zajela evforija, vsi bolj umirjeno, tudi z nekaj dvoma, pričakujejo 1. maj. Menite, da je taksna zadržanost dobra?
Ne, škoda je, da smo tako zadržani. Menim, da je ravno to, kar se bo zgodilo v prihodnjih dneh, tako zgodovinskega pomena, da je v nekem smislu žalostno, da se tega ne zavedamo. Ampak čas bo pa le pokazal, kaj je to pomenilo v zgodovini slovenskega na-
roda — da končno kot evropski narod in samostojna država vstopamo v druščino evropske zveze, in sicer na enakopravni podlagi, na takšen način, da nam nikdar več ne bo treba skrbeti za naš obstoj ali pa zaradi groženj — bosidi s severa ali z zahoda, kar se nam je v naši zgodovini že dogajalo — končno bomo v družbi teh narodov, ki so nas v naši zgodovini včasih dejansko ogrožali. To je tako ključnega pomena, da bi moralo že samo po sebi biti v veliko veselje in zadovoljstvo
Pred vstopom v EU • Mag. Franci But - pogajalec
EU - več kot le gospodarsko združevanje
O EU se danes govori povsod. Tema, ki je praktično obvezna za vsakega, ki hoče biti v trendu.
"Pred nami je zgodovinski prvi maj, dan vstopa Republike Slovenije v EU. Zdi se, da politiki kar tekmujejo, kdo bo ta dogodek izkoristil sebi v prid, tudi zato, ker so volitve pred vrati. Vsakdo želi poudariti svoj prispevek pri tem in upa, da se bo nekaj medijskega sonca ustavilo tudi na njem, čeprav v resnici, z vsem skupaj ni imel kaj prida opraviti," je uvodoma za Štajerski tednik povedal donedavni minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije mag. Franci But.
Svoje sedemletne izkušnje pogajalca pri vstopanju v EU
;rtomir Goznik
Mag. Franci But
ocenjuje kot razburljiva leta, neponovljiva, polna zanosa, predvsem pa garaška. Začetek je bil poln iluzij, ker se je verjelo, da bo mogoče doseči vse, kar bi si kdo želel. Padle so mnoge iluzije, v ospredje je stopila realnost. Kljub vsemu pa je ostalo globoko prepričanje, da je EU priložnost, ki jo lahko izkoristimo in izbira, ki bi ji še vedno znova rekel "da", poudarja But.
"EU je veliko več kot le gospodarsko združevanje, kot prostor, kjer ni carinskih in drugih omejitev. Je projekt, kakršnega Evropa ne pomni. Skozi zgodovino je krvavela in se vojskovala
v nesmiselnih vojnah. Desetine milijonov mladih življenj nikoli ni izživelo svoje mladosti, mrtvi so obležali bogve kje. Vojnam so sledile revolucije, te so prinesle gorje in pomanjkanja. Prvič v zgodovini hoče Evropa ustvariti celino miru, kjer bosta znanje in delo izkoriščena za pozitivne stvari. EU je zato več kot le navaden projekt. Ob vseh težavah, ki jih ne bo manjkalo, bo več pozitivnega. Zdi se, da Evropa hoče postati zopet mlada. In v to se splača verjeti."
MG
nas vseh. Če pa vzamemo istočasno na znanje, da končni izračuni za prihodnja leta kažejo, da bomo iz skupne evropske blagajne več črpali kot vanjo prispevali, pa nas sploh ne bi smelo tako skrbeti.
Kdaj je po vasem mnenju tisti pravi trenutek, ko naj Slovenija sprejme evro kot denarno valuto?
Glede tega se strinjam z obstoječimi načrti, da bi to bilo čimprej, ker moramo biti dve leti v čakalnici in znižati inflacijo na sprejemljiv nivo. Za to je vlada v preteklosti premalo skrbela, zdaj pa je škoda, da je treba tako hiteti, saj bi se dalo počasi stvari izvesti veliko bolje in na manj boleč način. Mislim, da do tega mora priti, kajti če smo v Evropski uniji, je prav, da imamo dostop do vseh prednosti, tudi do stabilne valute, kar evro zagotovo je. Jaz sem velik pristaš uvedbe evra, saj mislim, da bo naše gospodarstvo bolje zaživelo, ko bo predvidljivost stabilne valute prevladala tudi pri nas.
Kaj lahko sedem slovenskih poslancev naredi v evropskem parlamentu?
Veliko več kot pa nobeden. Jaz mislim, da če drugega ne, se bodo morali vedno zavzemati za to, da bo Evropska unija še naprej delovala na podlagi istih načel, s katerimi je začela — torej da se gradi na podlagi spoštovanja identitete vseh svojih narodov. In to se mi zdi ključnega pomena. To, da se bo naš glas slišal tam, je veliko bolje,
Dr. Adrej Bajuk
kot da se ne bi, prav gotovo pa bomo imeli takšne možnosti, kot si jih bomo sami znali izboriti.Če bomo znali pravočasno vse stvari razumeti, če bomo stališča oblikovali pravočasno, potem bo tudi naša beseda oblikovala direktive in skupne odločitve v evropskem parlamentu.
Kaksno je vase sporočilo državljanom ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo?
Veselimo se, to je za nas zgodovinski korak. Če ne drugače, pa v imenu vseh naših prednikov, ki si včasih niso niti upali sanjati, da bo samostojna Slovenija živela spoštovana, s svojo lastno identiteto v tej Evropi.
Natalija Škrlec
Anketa
O vstopu v EU so povedali
Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d.o.o.: "Turizem bo ena redkih dejavnosti, ki bo od vstopa imel pozitivne sinergijske učinke. Pričakujemo več gostov iz vseh delov Evrope. Že nekaj časa intenzivneje predstavljamo našo ponudbo v sklopu Panonskih term. Naša primerljiva prednost pred konkurenco iz tujine so unikatna ponudba in konkurenčne cene."
Dušan Zorec, s.p.: "O tem, kaj bo prinesel vstop v EU, je težko napovedovati vnaprej. Upam, da se bodo nekatere stvari pa le spremenile na boljše. Dejstvo je, da bomo morali pričeti dela-
ti drugače, od vrha navzdol, ker največji tudi najbolj grešijo."
Janez Belšak, direktor podjetja za Stanovanjske storitve, d.o.o., Ptuj: "Moja pričakovanja so vezana na ureditev trga nepremičnin. Želim si, da bi se povečala izgradnja najemnih stanovanj. Trenutno je tako, da imamo na eni strani nesorazmeren delež stanovanj v lasti fizičnih oseb, na drugi strani pa se srečujemo z akutnim pomanjkanjem najemnih stanovanj, neprofitnih in socialnih za mlade družine in starše, ki so socialno ogroženi."
Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj: "Mislim,
da nam EU ne bo nič olajšala, kljub temu da se z vstopom odpirajo nekatere nove možnosti. Ce jih bomo želeli izkoristiti, bomo morali več delati. EU ne bo odprla nobenih lahkih poti. Spremeniti bomo morali predvsem miselnost in razmišljanje, dolgoročno in v korist skupnosti, ne zgolj posameznikov."
Dr. Štefan Celan, župan mestne občine Ptuj: "Polnopravno članstvo Slovenije v EU me preveva z mešanimi občutki. Slovenci smo namreč po svoji naravi zelo tradicionalni in s težavo sprejemamo novosti. Družina narodov, v katero vstopamo po
letošnjem prvem maju, pa se zaveda, da je v hudem konkurenčnem boju moč preživeti le, če si nenehno pripravljen na spremembe. Evropska skupnost si je zadala cilj, da bo do leta 2010 najrazvitejša ekonomija. Doseganje tega cilja bo za Slovenijo, ki ne želi ostati v tistem delu Evrope, ki se bo počasneje razvijal, naporna naloga. Na eni strani bomo morali dohitevati in hkrati prehitevati najbolj razvite države EU. Kljub naporom, ki jih bomo morali vlagati za dosego tega cilja, sem mnenja, da se je za te cilje vredno žrtvovati. Slovenci smo že velikokrat dokazali, da smo najmočnejši takrat, ko od nas zahtevajo največje napore. Dokažimo to tudi tokrat."
Vili Cerovič, direktor Pet-ovia avta, d.d., Ptuj: ^"Večjih pretresov na trgu avtomobilov trenutno ne pričakujem. Morda
bo prišlo do večjega uvoza rabljenih, pri čemer velja povedati, da Petovia avto že dve leti uvaža rabljene avtomobile. Tudi na področju rezervnih delov ne bo posebnih sprememb, vsaj tako je sedaj videti. Sicer pa lahko re-
čem, da smo se o posledicah vstopa v EU veliko pogovarjali v okviru Renaultove skupine, prav tako celotne dejavnosti, vendar nihče ni vedel povedati nič določenega. Cas bo pokazal svoje."
MG
Ob 1. maju, prazniku dela in ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, iskreno čestitamo vsem strankam in poslovnim partnerjem!
Od leve: Andrej Klasinc, Dušan Zorec, Janez Belšak, Rene Maurin, dr. Štefan Čelan, Vili Cerovič.
Folo: Črtomir Goznik
Ptu • Dr. Rado Bohinc ob vstopu v EU
METALKA


Za Evropo po meri Slovenije
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/ 749 18 00
Pravosodje in notranje zadeve je eno od področij, ki je najobčutljivejše in najzahtevnejše, pa tudi najobsežnejše, kar zadeva evropsko prilagajanje.
"Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da smo že leta 2002 uskladili vso zakonodajo z EU na tem področju. Niti enega zakona iz svežnja t. i. zamudnih zakonov ni na aprilskem zasedanju državnega zbora, ko v bistvu lovimo zadnje korake. Ne samo v mojem mandatu, tudi že prej so stroka in zaposleni v tem ministrstvu veliko energije posvetili prilagajanju evropskemu pravnemu redu. Gre pa v bistvu za zelo občutljiva vprašanja, za vprašanja tujcev, za varovanje meje, migracij, azila, za prilagajanje kazensko procesne zakonodaje. Evropa je upravičeno zaradi varnosti, kot ene od pomembnih vrednot, na ta vprašanja občutljiva. S ponosom in zadovoljstvom lahko ugotovim, da je Slovenija, kar zadeva to vprašanje, že nekaj časa pripravljena za vstop v EU. Že nekaj časa se zelo intenzivno in uspe-
šno pripravlja tudi na vzpostavitev šengenskih standardov. To pa bolj za šalo kot zares, naše ministrstvo je tisto, po čigar zaslugi boste najprej opazili, da smo v EU. Mi smo tisti, ki smo evropske razpoznavne table namestili v obmejne kraje, na območja pred mejnimi prehodi," je pred vstopom v EU povedal minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki je prejšnji četrtek obiskal Ptuj.
"Vstop Slovenije v EU je brez dvoma zgodovinski dogodek. Uresničitev ciljev, ki smo jih v letih od slovenske osamosvojitve skupaj udejanjali. Vesel sem, da sem v tem zgodovinskem dogajanju zraven. To je na eni strani čas evforije, čas veselja, na drugi strani pa se moramo zavedati tudi svoje odgovornosti, ker bo ta čas hitro minil. Ne gre samo za odgovornost za Slovenijo, za slovenski narod, za slovensko iden-
titeto ob vstopu v EU, ampak tudi zato, da bomo znali uveljaviti svoj vpliv, da bomo sposobni z argumenti in s sklepanjem pravih, načelnih koalicij sooblikovati takšno Evropo, ki bo po meri naših ljudi in interesov. Prepričan sem, da za Slovenijo, slovenske ljudi, vstop v EU prinaša več pozitivnega kot negativnega, kar pa bomo morali sproti in odgovorno odpravljati," je še pred vstopom v EU svoja osebna razmišljanja na kratko strnil minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc.
Prvega maja se bo dr. Bohinc po vsej verjetnosti udeležil proslave v Novi Gorici, kjer bodo goreli kresovi in druga znamenja veselja ob vstopu v Evropo, pa je odgovoril na vprašanje, kje bo preživel zgodovinski dan za Slovenijo.
MG
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE

Svetniki Mestne občine Ptuj in svetniške skupine LDS Vam iskreno čestitamo ob PRAZNIKU DELA in VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO.
Vljudno Vas vabimo na prireditve, ki bodo organizirane v IVIestni občini Ptuj v počastitev obeh praznikov.
Vodja svetniške skupine Emil Mesaric
Dr. Rado Bohinc, minister za notranje zadeve RS, v pogovoru z Marijo Magdalene.
Foto:MG
SDS
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob 1. maju - prazniku dela. Praznik bo letos izjemen, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo vam želimo prijetno praznovanje.
Svetniška skupina vodja
Rajko Fajt, univ. dipl. inž..
Mestni odbor SDMPtuj predsednik Andrej Korpar
Mestni odbor SDS Ptuj
predsednik lO Miroslav Luci, dr med.
Evropska unija je tu
Koraki slovenskega vstopanja v EU
Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela osamosvojitvene dokumente, s katerimi je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Temeljni osamosvojitveni akt je bila Temeljna ustanovna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, podrobneje pa je odločitev za samostojnost utemeljila v Deklaraciji o neodvisnosti, kjer je med drugim zapisano: "Republika Slovenija se je razglasila za samostojno in neodvisno državo in si želi kot mednarodnopravni subjekt v polnem pomenu besede ter v skladu z načeli združevanja suverenih držav v Evropi povezovati z drugimi državami postati članica Organizacije Združenih narodov, se vključevati v proces KEVS, Svet Evrope, v Evropsko skupnost in druge povezave držav. Samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije je razumeti tudi kot pogoj za vstopanje v nove integracije v okviru dosedanje Jugoslavije in evropskih okvirih". Slovenija je izbrale slednje, povezovanje v evropskih okvirih in že leto kasneje evropsko stran zaprosila za sklenitev Evropskega sporazuma o pridružitvi.
Do podpisa sporazuma, kjer je v preambuli članstvo v EU opredeljeno kot kon~ni cilj, je pri-{lo 10. junija 1996, sporazum pa je v veljavo stopil s 1. februarjem 1999. Slovenija je formalno za članstvo v EU zaprosila že takoj po podpisu Evropskega sporazuma o pridružitvi. Leta 1997 je Evropska komisija v dokumentu Agenda 2000 podala mnenje o državah kandidatkah za članstvo. Mnenje za Slovenijo je bilo ugodno. Jeseni istega leta je slovenska vlada sprejela Strategijo vključevanja v Evropsko unijo, 17. decembra pa je Evropski svet na zasedanju v Luksemburgu na osnovi pozitvnega mnenja komisije dal zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z našo državo in še pet držav iz t. i. luksembur-

ške skupine kandidatk, med katerimi so bile še Češka, Estonija, Madžarska, Poljska in Ciper. Dve leti kasneje so bile k pristopnim pogajanjem povabljene tudi Slovaška, Litva, Latvija, Malta, Bolgarija in Romunija iz t. i. helsinške skupine kandidatk. Slovenija je s pristopnimi pogajanji pričela prihodnje leto, 31. marca 1998. 2. aprila je vlada imenovala Ožjo pogajalsko skupino desetih strokovnjakov in za vodjo imenova-
la dr. Janeza Potočnika, danes prvega komisarja iz Slovenije v Evropski komisiji. Pristopna pogajanja so potekala po 31 vsebinskih sklopih oziroma poglavjih, zato so bili določeni tudi vodje in člani 31 delovnih skupin. Naloge pogajalcev so bile pregledi usklajenosti nacionalne zakonodaje z evropsko in priprava pogajalskih izhodišč Slovenije za vsako pogajalsko področje. Organizacijsko, strokovno in finančno podporo
Gremo z vlakom
v Budimpešto
Za lažjo odločitev nas pokličite ali obiščite na spletu: Holding Slovenske železnice d.0.0. Potniški promet
Telefon: 01/29 14 333 Faks: 01/29 14 818
E-pošta: mednarodni.promet@slo-zeleznlce.si Spletna stran z voznim redom: www.slo-zeleznlce.sl
Prestolnica Madžarske - veličastno mesto ob bregovih Donave, polno mostov, ki jo povezujejo. Po celodnevnem sprehodu se vam bo zvečer prilegla večerja v tradicionalni madžarski gostilni - čardi s cigansko glasbo in plesom, ki vas bo prebudil in napolnil z novo močjo. Za potovanje v Budimpešto priporočamo vlaka Inter City Citadella in Drava, ki vozita prek mejnega prehoda Hodoš. Po dogovoru z madžarskimi železnicami ponujamo ugodne cene tako za posameznike kot skupine.
Odbor Ministrov Evrope je že leta 1972 izbral za Evropsko himno - glasbeno priredbo ene kitice preludija Ode radosti iz IX. simfonije Ludviga Wan Beethovena. Priredba je delo Huberta von Karajana, izvajajo pa jo na vseh evropskih prireditvah in sve~anostih.
Natanko 1. maja bo iz{la v Sloveniji notna izdaja Evropske himne, ki jo je po zamisli in ureditvi Mitje Gobca izdal Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, namenjena pa je vsem slovenskim izvajalcem, predvsem {olskim in odraslim pevskim zborom.
Izdaja vsebuje besedilo v dveh jezikih, v izvirniku ga je zapisal
Friedrich Schiller, v sloven{~ini pa Pavel Oblak, himna pa je zapisana v petih izvedbenih razli-~icah: za enoglasje, ki je lahko za spremljavo pihalnim okrkes-trom, za enoglasje s klavirjem, v triglasju za mladinske, dekli{ke in ženske zbore, v {tiriglasju pa za mo{ke ter posebej za me{ane zbore.
Publikacija je natisnjena na osmih straneh in v nakladi 1000 izvodov, poleg glasbenega dela pa so v njej zapisani tudi podatki o praznovanju dneva Evrope, sklep o sprejetju Beethovnove glasbe za evropsko himno ter protokol za izvajanje obeh himen (slovenske in evropske) v Sloveniji.
Nov zemljevid Evropske unije.
je delu Ožje pogajalske skupine zagotavljala Služba vlade RS za evropske zadeve. Evropski svet v Bruslju je oktobra 2002, še preden je Slovenija s sokandida-tkami zaključila pristopna pogajanja, ocenil, da bodo v Evropsko unijo leta 2004 pripravljene vstopiti Slovenija, Ciper, Če{ka, Poljska, Estonija, Madžarska, Malta, Latvija, Litva in Slova{ka, medtem ko Romunija in Bolgarija za
pristop {e nista pokazali zadostne pripravljenosti. Slovenija je nato s {e zadnjimi finan~nimi pogajanji pristopna pogajanja z EU sklenila 13. decembra na zasedanju Evropskega sveta v Koeben-havnu, Evropski svet pa je zatem potrdil, da bo Slovenija skupaj z devetimi državami lahko 1. maja 2004 postala ~lanica EU. Slovenija je morala {e prej izvesti referendum za vstop v EU. Tega je
izpeljala 23. marca lani, skupaj z referendumom za vstop v zavez-ni{tvo NATO, kjer so se Slovenci z veliko ve~ino glasov za izrekli za vstop države v EU. Slab mesec kasneje je Slovenija v Atenah z EU podpisala Pristopno pogodbo, ki jo je ratificirala januarja letos in se tako uvrstila med 25 držav nove raz{irjene Evropske unije.
Anemari Kekec
Slovenska izdaja v petih inačicah
Pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo je Vlada Republike Slovenije 9. aprila 2004 izdala posebno odločbo, po kateri se bo od 1. maja naprej v naši državi poleg zastave uporabljala tudi himna Evropske unije.
Vse priredbe v izdaji so slovenske in so avtorsko za{~itene, zato javno objavljanje notnih strani ni dovoljeno.
V uredbi Vlade Republike Slovenije je med drugim zapisano, da se bo evropska himna izvajala ob sprejemih z voja{ki-mi ~astmi ob uradnih obiskih predsednika evropskega parlamenta, ob uradnih slovesnostih ob praznovanju 5. maja -dneva Evrope, lahko pa tudi ob drugih pomembnih prireditvah, povezanih z Evropsko unijo. Vedno se bo izvajala s slovensko himno, pri ~emer mora biti najprej izvedena slovenska himna.
-OM
Iz osebne izkaznice Unije in držav članic
Evropska unija
Začetki Evropske unije segajo v čas po II. svetovni vojni, v leto 1950, ko je francoski zunanji minister Robert Schuman 9. maja predstavil predlog za uskladitev obnovitvenega procesa premogovne in jeklarske industrije Francije in Nem~ije. 18. aprila 1951 so t. i. Pari{ko pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo podpisale Belgija, Francija, Nem~i-ja, Italija, Luksemburg in Nizozemska ter pričele procese gospodarskega povezovanja, ki so sloneli na prosti medsebojni trgovini in skupni carinski politiki.
Sodelovanje se je leta 1957 nadaljevalo v Rimu z ustanovitvijo Evropske gospodarske skupnosti (EGS), ki se je kasneje razvila v Evropsko skupnost. Leta 1973 je pri{lo do prve {iritve, v skupnost so se vklju~ile Danska, Irska in Velika Britanija. Drugo {iritev so zabeležili leta 1981, ko so se je priključila Grčija, leta 1986 pa sta v skupnost vstopili tudi Portugalska in Španija. Gospodarsko poslovanje znotraj evropskih držav se je sredi osemdesetih let okrepilo s projektom enotnega evropskega trga, po podpisu Ma-astrichtske pogodbe 7. februarja 1992 pa se je raz{irilo {e na druga področja. Evropska skupnost se je preimenovala v Evropsko
unijo. Leta 1995 se je EU raz{iri-la na {e tri države, vanjo so vstopile Avstrija, Finska in Švedska.
Slovenija se v času največje {iritve povezave doslej tako priključuje k 15 državam EU, Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Grčiji, Irski, Italiji, Luksemburgu, Nemčiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji. Ob Sloveniji vstopajo v EU {e Ciper, Če{ka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slova{ka. Povezava držav, ki jo simbolizira modra zastava in 12 rumenih zvezd, razporejenih v krog, bo združevala 454 milijonov Evropejcev, obsegala 3,9 milijona km2 in imela kar 20 uradnih jezikov, med katerimi
bo tudi jezik 2 milijonov Slovencev in Slovenk iz matične države in več tisočih iz vseh koncev sveta. Vsi jeziki so enakovredni in jih bodo lahko predstavniki posameznih držav članic uporabljali v evropskih institucijah. Največja članica EU po {tevilu prebivalcev tudi po {iritvi ostaja Nemčija z 82,5 milijona prebivalcev, največja po povr{ini pa je Francija s 549.000 km2 velikim ozemljem. Najmanj{i sta Malta in Luksemburg, tako po povr-{ini kot {tevilu prebivalcev. EU ima danes 21.941 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, najvi{jega dosega Luksemburg (45.000 evrov), najnižjega Litva (4.235 evrov).
AVSTRIJA
Sosednja Avstija je parlamentarna republika, ki se razteza na dobrih 83 tisoč km2 ter {teje 8 milijonov prebivalcev, ki živijo v devetih zveznih deželah. Velja za državo z nižjim naravnim prirastkom in vse starej{im prebivalstvom. Glavno mesto je Dunaj, uradni jezik pa nem{ki. Država dosega 22.416 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, minimalna plača pa naj bi bila 1000 evrov mesečno. Največji delež bruto družbenega proizvoda država dosega z rudarstvom in industrijo, 20,9 odstotka. Avstrijo letno obi{če okoli 24 milijonov turistov, več kot polovica iz Nemčije. Ob svetovno znanih smučarskih sredi{čih turiste privlačita predvsem zgodovinski mesti sta Dunaj in rojstni kraj Wolfganga Amadeusa Mozarta, Salzburg. Avstija je članica EU od leta 1995.
BELGIJA
dne jezike, in sicer nizozemskega, francoskega in nem{kega. S 25.100 evri ustvarjenega bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvr{ča med bogatej{e članice povezave, največ denarja pa ustvari z javno upravo, obrambo ter javnimi, skupnimi in osebnimi storitvami, kar 31,5 odstotka, sledijo finančne in poslovne storitve. Belgija velja tudi za pomembno turistično državo, ki premore 3700 hotelov z okoli 700 tisoč posteljami, kjer gostje letno ustvarijo 28 milijonov nočitev. Minimalna plača v državi je 1183 evrov na mesec.
CIPER
Kraljevina Belgija z glavnim mestom Brusljem, kjer ima sedež večina institucij Evropske unije in velja za politično sredi{če nove Evrope, danes {teje že dobrih 10 milijonov prebivalcev Od teh jih kar 60 odstotkov živi na območju Bruslja. Bruselj je danes tretje najpomembnej{e konferenčno sredi{če sveta. Politično je Belgija razdeljena na tri federalne enote. Belgija meri dobrih 30 tisoč km2. Ima tri ura-
Oto{ki Ciper z glavnim mestom Nikozijo je nova članica Evropske unije, geografsko pa del Azije. Po državni ureditvi je pred-sedni{ka republika, ki se razteza na 9251 km2 in {teje 861 000 prebivalcev, predvsem Grkov in Turkov, ki na otoku živijo ločeno. Turki ne severu in Grki na jugu. Uradna jezika sta dva, grški in turški. Otok je bil nekoč del britanskega Commonwealta, v prejšnjem desetletju pa je postal t. i. "davčni paradiž", kjer naj bi bilo registriranih več kot 17 tisoč tujih podjetij. Uradna valuta je ciprski funt, sicer pa država beleži 16.095 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca. Minimalna plača je 320 ciprskih funtov na mesec. Najpomembnejša gospodarska panoga v državi je turizem. Letno naj bi Ciper obiskalo okoli 2,19 milijona tujih gostov, največ iz Velike Britanije.
ČEŠKA REPUBLIKA
češka republika je ena od naslednic bivše češkoslovaške, umeščena na ozemlju Srednje Evrope, kjer so po padcu berlin-
dosega 28.300 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca. čedalje pomembnejša gospodarska panoga postaja turizem, ki predstavlja pomemben vir dohodkov, najpogosteje pa se za obisk Danske odločajo sosedje Nemci.
ESTONIJA
zlasti živinoreja, sicer pa je Finska znana po pridelavi mleka in mlečnih izdelkov. Beleži 26.863 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca.
FRANCIJA
na prebivalca, medtem ko je minimalna plača v državi blizu 520 evrov na mesec. Vse od antike naprej je pomembno gojenje oljk, po vstopu v EU pa se je Grčija usmerila tudi v pridelovanje sadja na umetno namakanih površinah.
skega zidu uvedli parlamentarno demokracijo. češka se ponaša z zgodovinsko prestolnico Prago, kjer živi več kot milijon prebivalcev, sicer pa v državi biva dobrih 10 milijonov prebivalcev, od tega 94 odstotkov Čehov, ostalo so Slovaki, Poljaki, Nemci, Madžari in Romi. Država meri blizu 79 tisoč km2, uradni jezik je češki. Največ Čehov dela v rudarstvu in industriji, s čimer država ustvari tudi največ dohodka. Dosega 14.600 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, mini-nalna plača pa naj bi bila 6700 čeških kron na mesec. Država se ponaša s preko sto let staro pivovarsko tradicijo in se po proizvodnji piva uvršča na 15. mesto v svetu. Znana je tudi po stoletni tradiciji steklarstva.
DANSKA
Estonija se uvršča med nove članice Evropske unije iz skupine baltskih držav, ki so se odcepile od nekdanje Sovjetske zveze. Estonija meri 45 tisoč km2 in šteje le 1,4 milijona prebivalcev, zato velja za izredno redko poseljeno državo. V glavnem mestu Talinu in njegovi okolici živi danes dobrih 43 5 tisoč prebivalcev Uradni jezik v Estoniji je estonski, sicer pa v državi po 11. svetovni vojni živi tudi veliko Rusov, Ukrajincev in Belorusov, zlasti v mestih. Država je po spremembah v 90. letih uvedla parlamentarno demokracijo. Estonija si je izmed vseh pribaltskih držav po razpadu SZ najhitreje opomogla, predvsem zaradi tesne povezanosti s Finsko in skandinavskimi državami. Danes dosega 10.900 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, minimalna plača pa je 2480 estonskih kron na mesec.
FINSKA
Francija je s svojimi več kot 549 192 km2 največja članica Evropske unije in iz časov po 11. svetovni vojni "krivec" za nastanek združene Evrope. Je parlamentarna republika, kjer danes živi blizu 60 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je opevani Pariz z več kot 2 milijonoma prebivalcev. Francija je dežela vina, bogate kulinarike, mode, umetnosti, ki pa največ prihodkov ustvari z rudarstvom in industrijo, kar 22,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Največ Francozov je zaposlenih v javni upravi in vojski. Po gospodarski moči je Francija četrta velesila sveta, z raznoliko industrijo, močnim kmetijstvom in storitveno dejavnostjo. V kmetijstvu prednjači v EU, čeprav ji ta prinaša le dobra 2 odstotka BDP Uvršča se tudi med turistične velesile sveta, letno pa jo obišče preko 60 milijonov turistov, ki jim je na voljo preko 600 tisoč sob. Francija ima trenutno 23.934 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, minimalna plača pa je 1215,11 evrov na mesec.
1rska obsega južni in zahodni del istoimenskega otoka v Britanskem otočju. Je parlamentarna republika, ki meri 70 tisoč km2 in šteje skoraj 4 milijone prebivalcev. Dosega 28.400 ev-rov bruto domačega proizvoda na prebivalca, minimalni zaslužek na uro pa je 7 evrov. 1rska je v EU vstopila že leta 1973. Prestolnica države je Dublin, uradna jezika sta angleški in irski, slednjega uporabljata le 2 odstotka prebivalcev. Zanimivo je, da veliko Ircev živi po svetu, največ, kar 13 milijonov, v Združenih državah Amerike. Država je dolgo veljala za izrazito kmetijsko, zatem pa se je sredi prejšnjega stoletja v državi pričela hitra industrializacija, vendar kljub tej Irska ostaja ena manj razvitih držav EU. 1ma nahajališča svinčene in cinkove rude in se po proizvodnji obeh uvršča na 7. mesto na svetu. Zaradi naravnih lepot in neokrnjene narave je priljubljena turistična destinacija popotnikov, letno pa državo obišče okoli 4 milijone turistov.
Danska na severu Evropske unije je parlamentarna monarhija z glavnim mestom Koeben-havnom. Meri nekaj več kot 43 tisoč km2 in šteje dobrih 5 milijonov prebivalcev, od katerih jih največ prebiva na območju prestolnice. Uradni jezik v državi je danski. Velja za eno gospodarsko najrazvitejših držav sveta, s sodobno gospodarsko ureditvijo in enakomerno gospodarsko rastjo, kar omogoča tudi visoko raven socialnih storitev, zato jo označujejo za eno socialnejših držav Evropske unije. Danska velja za eno najpomembnejših ribiških držav EU. Njen bruto domači proizvod je v vrhu EU, saj
Republika finska je demokratična republika na skrajnem severu Evropske unije, ki se je povezavi priključila ob širitvi leta 1995. Finska je velika nekaj več kot 338 tisoč km2. V državi živi dobrih 5 milijonov prebivalcev, od teh največ, več kot 90 odstotkov Fincev, ostalo so Švedi in Laponci na skrajnem severu. Uradna jezika sta dva, finski in švedski. Država je naseljena zelo neenakomerno, največ jih živi v glavnem mestu Helsinkih. Večji del prihodkov Finska ustvari z rudarstvom in industrijo, pomemben vir dohodka predstavlja tudi gozdarstvo, saj se z letno proizvodnjo lesa uvršča na 2. mesto v Evropi, takoj za Švedsko. Ena pomembnejših gospodarskih panog je tudi kmetijstvo,
Današnja Grčija — gostiteljica poletnih olimpijskih iger 2004 — je dežela južnega Balkanskega polotoka, nastala na tleh starodavne antične Grčije, katere začetki sežejo v leto 2600 pr. n. š. Bogastvo kulturnozgodovinske dediščine in strateška lega danes parlamentarne republike v Sredozemlju uvrščajo med najbolj priljubljene turistične države sveta, ki jo letno obišče okoli 10 milijonov turistov iz vsega sveta. V Grčiji živi dobrih 10 milijonov prebivalcev, sicer pa država meri kar 132 tisoč km2. Po razvitosti se uvršča proti repu sedanje petnajsterice evropskih držav, saj dosega le 16.500 ev-rov bruto domačega proizvoda
1talija je dežela južne Evrope, ki se razteza na več kot 300 tisoč km2 od Alp do osrčja Sredozemlja. Po zadnjih podatkih v Italiji živi že več kot 58 milijonov prebivalcev, država pa je razdeljena na 20 regij, ki se naprej delijo na 102 pokrajine. Podobno kot Grčija je tudi današnja 1talija zgrajena na temeljih mogočne antične države, ki se ponaša z neprecenljivo kulturnozgodovinsko dediščino tisočletij. Največ, dobrih 22 odstotkov bruto domačega proizvoda 1talijani danes ustvarijo v javni upravi in obrambi, sledita pa rudarstvo in industrija, sicer pa je država šolski primer
razvitega severa in revnega juga. Po razvitosti se uvršča na šesto mesto najmočnejših gospodarskih držav sveta in velja za tretjo turistična velesilo sveta, ki jo letno obišče blizu 60 milijonov obiskovalcev iz vsega sveta. Turiste še vedno najbolj privlačijo zgodovinska mesta, kot so Benetke, Firenze, Rim, v poletnih mesecih pa tudi obmorska letovišča. Bruto domači proizvod na prebivalca je 25.000 evrov,
LATVIJA
Nova članica Evropske unije, Latvija, je nekdanja pribaltska republika Sovjetske zveze z glavnim mestom Rigo. Na 64.610 km2 velikem ozemlju te severne države živi pičlih 2,5 milijona prebivalcev, od teh polovica Lat-vijcev, ostalo so priseljenci, predvsem iz Rusije. Uradni jezik v državi je latvijski, denarna enota pa lat. Latvija se je že v času SZ izmed vseh treh baltskih republik najbolj usmerila v industrijo. Po razpadu SZ so se razmere v državi bistveno poslabšale, danes pa si je država že nekoliko opomogla, tudi s pomočjo tujih vlaganj in sprejetih reform. Kljub temu dosega nizek bruto domači proizvod na prebivalca, le 7.700 evrov Največ prihodkov ustvari v živilski industriji in industriji transportnih sredstev ter elektrotehnični industriji.
LITVA
Luksemburg je s svojimi 2586 km2 ena najmanjših članic Evropske unije. Je monarhija, kjer živi 425 tisoč prebivalcev, od tega kar tretjina tujcev, med njimi pa je najve~ Francozov in Portugalcev Po vi{ini ustvarjenega BDP se uvr{ča med najbogatej{e države sveta, sicer pa ima Luksemburg tudi najvi{ji BDP na prebivalca, kar 45.000 evrov, minimalna mesečna plača pa zna{a nekaj več kot 1300 evrov Država se uvr{ča med ustanoviteljice Evropske unije in na svojih tleh gosti tudi nekatere vidne institucije povezave (npr. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta, Sodi{če evropskih skupnosti, Računsko sodi{če, Ev-rostat ...) Država je že v preteklosti zaradi liberalne bančne in trgovinske zakonodaje postala sedmo bančno sredi{če sveta in tretje v Evropi, saj naj bi v državi bilo preko 200 predstavni{tev tujih bank in več kot 9000 pred-stavni{tev tujih podjetij, zlasti iz Nemčije, ki ustvarijo petino BDP Luksemburg je tudi kmetijska država, znana po mlečni in mesni govedoreji. Po ustanovitvi EGS se je {tevilo kmetij zmanj{alo. Danes naj bi jih bilo okoli 3000, v povprečju velikih 41,3 ha.
MADŽARSKA
Litva je dežela z obale Baltskega morja in glavnim mestom Vilniusom. Meri 65.301 km2 ter šteje slabe 4 milijone prebivalcev, največ, 81 odstotkov, je Litvancev, ki govorijo litvanski jezik, sicer tudi uradni jezik te države. Po ustavi je Litva parlamentarna demokracija. Plačilno sredstvo v Litvi je lit. V času bivše Sovjetske zveze je republika veljala za izrazito kmetijsko območje, nekaj pa je imela tudi industrije za proizvodnjo blaga za široko porabo. Po razpadu SZ se je tudi ta država spopadala s propadanjem gospodarstva, visoko inflacijo in nizkim BDp kar je čutiti še danes. Kmetijstvo še naprej ostaja eden večjih virov prihodkov, od kmetijstva pa je odvisna petina prebivalstva. Med vsemi članicami razširjene Evrope namreč Litva dosega najnižji BDP na prebivalca, le pičlih 4.235 evrov, medtem ko je minimalna mesečna plača v državi 450 litvan-skih litov.
LUKSEMBURG
1974. Verjetno ni posebej potrebno poudarjati, da je Malta predvsem turistična država, ki več kot tretjino BDP ustvari prav s turizmom. Letno otok obi{če dober milijon gostov, največ iz Velike Britanije in Nemčije. Ob turizmu se Maltežani ukvarjajo {e s kmetijstvom, vendar pa ne pridelajo dovolj hrane za lastne potrebe, zato so v veliki meri odvisni od uvoza. BDP na prebivalca je 13.300 evrov, zaposleni pa na mesec zasluži minimalno 53.88 malte{ke lire.
NEMČIJA

Sosednja Madžarska je država parlamentarne demokracije, ki se je po padcu socializma brez večjih pretresov vključila v svetovno gospodarstvo. Je dežela Srednje Evrope, ki leži v osrednjem delu Panonske nižine. Madžarska danes {teje preko 10 milijonov prebivalcev in meri 93.000 km2. V glavnem mestu Budimpe-{ti živi že blizu 2 milijona prebivalcev Uradni jezik je madžarski, sicer pa velja Madžarska za homogeno državo, kjer živi dobrih 90 odstotkov Madžarov, ostalo so Sinti in Romi, nekaj pa je tudi Nemcev, Slovakov, Slovencev in prebivalcev drugih narodnosti. Pomemben vir dohodka v državi ob rudarstvu in industriji predstavlja kmetijstvo, zlasti poljedelstvo, po padcu železne zavese pa je država zaradi svojih posebnosti, kot je denimo Blatno jezero, postala vse mikavnej{a tudi za turiste, saj naj bi Madžarsko na leto obiskalo že preko 20 milijonov turistov. Država danes ustvarja 12.600 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, minimalna plača pa je 53.000 fo-rintov na mesec.
MALTA
Oto{ka Malta je nova najma-nj{a članica nove EU, saj meri le borih 316 km2 in {teje okoli 350.000 prebivalcev — Malte-žanov. Glavno mesto je Valleta, kjer danes živi 9000 prebivalcev, največje mesto na otoku pa je Birkirkara z 22.000 prebivalci. Ozemlje dana{nje Malte so v preteklosti osvajali {tevilni narodi, parlamentarna demokracija pa je država na jugu EU postala leta
Nemčija z glavnim mestom Berlinom je zvezna republika, ki v EU {teje največ prebivalcev — dobrih 83 milijonov. V državi "natančnosti" živi tudi veliko priseljencev, največ iz Turčije. Država se po združitvi obeh Nemčij razteza na povr{ini v izmeri dobrih 357 tisoč km2. Nemčija se uvr{ča tudi med ustanoviteljice povezave in tudi države z največ vpliva v Uniji. Danes jo tvori 16 zveznih držav, ki imajo svoje parlamente in vlade. Po gospodarski moči je Nemčija kljub združitvi, ki je državi prinesla recesijo, {e vedno ena najpomembnej{ih gospodarskih velesil Evrope, tudi pomembna gospodarska partnerica Slovenije, ki največji delež BDP ustvari v rudarstvu in industriji ter javnih službah in obrambi. Država na prebivalca danes ustvari 25.600 evrov bruto domačega proizvoda, zaposleni pa na uro zasluži najmanj 8,95 ev-rov. Nemčija je nekoč veljala za največjo proizvajalko rjavega premoga v svetu, kar pa se je zaradi okoljskih razlogov zelo zmanj{alo. Zanimivo je, da je država največja porabnica električne energije v svetu.
NIZOZEMSKA
Poljska je nova članica Evropske unije na skrajnem vzhodu raz{irjene Evrope. Je parlamentarna republika, ki meri dobrih 312 tisoč km2 in {teje slabih 39 milijonov prebivalcev, od tega 98,7 odstotka Poljakov, ki jim sledijo Ukrajinci, Belorusi in Nemci. Prestolnica države je Var{ava, kjer živi že več kot 1,5 milijona Poljakov. Država je po II. svetovni vojni izgubila veliko prebivalstva. Večji del dohodka — skoraj 30 odstotkov — Poljska ustvari v rudarstvu, industriji in javnih službah. Po ustvarjenem BDP se približuje 10.000 evrov na prebivalca, a jih ustvari 9.000. Nacionalna valuta v državi je zlot, jezik pa poljski. Poljska se pona-{a z rudnim bogastvom, po izkopu črnega premoga je na 7. mestu na svetu, pomembno pa je tudi njeno kmetijstvo, zlasti pridelava p{enice in krompirja.
PORTUGALSKA
Nizozemska je država tulipanov in mlinov na veter, sirov in prostranih polj. Meri 41.526 km2, {teje slabih 16 milijonov prebivalcev in velja za najgosteje poseljeno evropsko državo. Uvr-{ča se med države, ki je težnjo po povezovanju evropskih držav začutila že zelo zgodaj, saj je bila med ustanoviteljicami združene Evrope. Je relativno homogena država, saj tam biva dobrih 90 odstotkov Nizozemcev, ki jim glavni vir dohodkov predstavlj ata industrija in kmetijstvo. Za ZDA je prav Nizozemska druga izvoznica kmetijskih izdelkov. Po ustavi je Nizozemska parlamentarna monarhija, ki ustvari 26.600 evrov BDP na prebivalca. Pomemben vir dohodka predstavlja turizem, saj državo letno obi{če okoli 6 milijonov turistov, večji del iz sosednjih držav Minimalna plača na Nizozemskem pa je 1264 evrov na mesec.
POLJSKA
vsem od rudarstva, industrije in trgovine. Imajo relativno visok bruto domači proizvod na prebivalca, saj ta dosega 12.000 evrov Slova{ka je v industriji vselej zaostajala za Ce{ko, zaostanka pa ji {e ni uspelo nadoknaditi, tudi zaradi težav, s katerimi se je soočala v času privatizacije. Minimalna plača na zaposlenega je 6080 slova{kih kron na mesec.
[PANIJA
Na zahodnem robu Evropske unije leži Portugalska z dobrim 10 milijoni prebivalcev in območjem velikim več kot 92 tisoč km2. Glavno mesto je Lizbona. Portugalska se uvr{ča med tiste države EU, ki po razvitosti znatno zaostajajo za preostalimi članicami sedanje povezave. Največji odstotek BDP se ustvari v razdrobljeni industriji, kmetijstvu in turizmu, kjer se država počasi, a vztrajno prebija med priljubljene turistične destinacije Zahodne Evrope. Portugalska danes ustvari pičlih 8.434 evrov BDP na prebivalca, nizka pa je tudi minimalna mesečna plača zaposlenih, ki ne dosega 400 evrov. S pomočjo sredstev EU in tujih vlaganj, predvsem zaradi cenene delovne sile, so v državi uspeli v zadnjih letih odpreti več novih industrijskih obratov, a si država {e ni opomogla. Portugalska je v EU vstopila s sosednjo Španijo januarja 1986.
SLOVA[KA
Temperamentna Španija z glavnim mestom Madridom je v EU vstopila leta 1986. Uvr{ča se med večje države dana{nje Evrope, saj meri preko 500 tisoč km2 in {teje več kot 40 milijonov prebivalcev, ki so zelo raznoliki. Največ, več kot 74 odstotkov, je Kastilcev, okoli 17 odstotkov je Kataloncev, sledijo pa Baski, Romi in tujci. Po ustavi je država parlamentarna monarhija, jezik pa kastilski oziroma {panski. Španija ima veliko rudnih bogastev, sodi med največje pridelovalke sadja in zelenjave v svetu in tudi najpomembnej{e turistične države sveta. Pona{a se z več kot milijonom turističnih postelj, sicer pa to državo letno obi-{če preko 60 milijonov turistov, ki jih pritegnejo predvsem morje in posebnosti Španije. Država beleži 19.900 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, medtem ko je minimalna plača v lanskem letu mesečno zna{al 451, 20 evrov.
[VEDSKA
Na severu Evrope se na sredi Skandinavskega polotoka na preko 450 tisoč km2 razteza Švedska, ki se je evropski združbi priključila ob zadnji {iritvi leta 1995. Na Švedskem danes živi slabih 20 milijonov prebivalcev, država pa velja za redkeje poseljeno. V največjem mestu Stockholmu jih živi 718 tisoč, sicer pa je v državi dobrih 500 tisoč priseljencev. Švedska se kljub navidezni odmaknjenosti uvr{ča med naj-bogatej{e države sveta, njen model blaginje pa je bil vrsto let vzor tudi drugim razvitim državam. Rudarstvo in industrija, kmetijstvo in obrt so panoge, s katerimi Švedska zasluži največ denarja, sicer pa država beleži 24.900 ev-rov BDP na prebivalca. Švedska kljub uvedbi evra v EU ostaja {e naprej zvesta svoji kroni.
VELIKA BRITANIJA
Poslednja na abecednem seznamu držav članic Evropske unije je oto{ka Velika Britanija, ki je v povezavo evropskih držav vstopila že ob njeni prvi {iritvi leta 1973. Tudi Velika Britanija je ena vplivnej{ih med članicami, v svetu tudi zaradi {tevilnih kolonij v preteklosti in pomembne vloge monarhov, ki pa počasi izgubljajo svoj pomen (in denar v državnem proračunu). Velika Britanija meri kar 244 tisoč km2 in {teje nekaj več kot 60 milijonov prebivalcev, od katerih jih več kot 7 milijonov živi v prestolnici, Londonu. Velika Britanija, razdeljena na {tiri pokrajine, največji odstotek BDP ustvari s finančnimi in poslovnimi storitvami, ki jim sledijo rudarstvo in industrija. Država ima 24.200 evrov bruto domačega proizvoda na prebivalca, se vztrajno upira uvedbi evra na otoku, zaposleni pa prejmejo okoli 4,5 funta na uro.
Anemari Kekec
Slova{ka sodi med nove članice Evropske unije iz nekdanjega socialističnega bloka, ki je nastala po razpadu Ce{koslova-{ke. Na tleh dana{nje Slova{ke živi na 49.000 km2 dobrih 5 milijonov prebivalcev Glavno mesto države je Bratislava, kjer živi 452 tisoč prebivalcev, obenem pa je to tudi največje mesto v državi. Na Slova{kem živi tudi 11 odstotkov Madžarov, medtem ko je Slovakov dobrih 86 odstotkov, sledijo Romi in Cehi. Uradni jezik je slova{ki, valuta do uvedbe evra pa ostaja slovaška krona. Slovaki danes živijo pred-
Aprilske zanimivosti iz Evropske unije
Nemcem zaradi sira grozijo s sodi-{~em
Evropska komisija je v začetku meseca Nemčijo opozorila, da bo proti njej sprožila postopek pred evropskim sodiščem. Vzrok za tako ostro potezo komisije naj bi bil sir, ki ga na nemškem trgu prodajajo pod imenom parmezan, čeprav to naj ne bi bil. V EU je namreč od leta 1996 registriran sir parmezan pod imenom parmezan Reggiano inje zaščiten kot proizvod z geografskim poreklom. Nemčija mora sedaj po poročilih iz Bruslja zaustaviti prodajo spornega sira, sicer se lahko kaj kmalu znajde na zatožni klopi.
Evropejci zaupajo sadju in zelenjavi, hitri prehrani pa ne
Zaupanje evropskih potrošnikov v kakovost hrane je zelo visoka v Veliki Britaniji, na Danskem in Norveškem, nizka pa v Italiji, na Portugalskem in tudi v Nemčiji, je pokazala raziskava "Primerjalna analiza —zaupanje v kvaliteto hrane v Evropi", ki je bila opravljena v okviru evropskega projekta Zaupanje v hrano med leti 2002 in 2004. Kot je pokazala raziskava, so potrošniki v omenjenih državah najbolj nezaupljivi do mesa, mesnih izdelkov, restavracij s hitro prehrano in naprav za mletje mesa, medtem ko sadju in zelenjavi zaupajo. Raziskava je
še pokazala, da kar slaba tretjina potrošnikov meni, da so se cena, okus in kakovost ter načini pridelave, hranljivost in varnost hrane v zadnjih letih poslabšali. Kot največji pesimisti pa so se izkazali italijanski in portugalski potrošniki.
Kr{~anstvo v preambuli evropske ustave?
Okoli 750.000 podpisnikov peticije iz 25 držav članic in skorajšnjih članic EU zahteva od voditeljev držav, da evropska ustava jasno omeni krščanstvo kot eno od vrednot v EU. Krščanstvo v tem delu ustave sedaj ni izrecno omenjeno, pač pa je kot vrednota navedena kulturna, verska in humanistična dediščina Evrope. Ohlapna formulacija najbolj moti vernike iz Španije, Poljske in Irske, sicer tudi najbolj tradicionalnih krščanskih držav, proti umestitvi krščanstva v uvod evropske ustave pa se menda najbolj borita Francija in Belgija. Podpisovanje peticije se je pričelo leta 2002, zatem pa se je prek različnih organizacijo razširilo po vsej EU.
Nordijske države si želijo tesneje sodelovati z Rusijo
Države na severu Evrope so se pred časom dogovorile, da bodo povečale napore in poskušale izboljšati sodelovanje s sosednjo Rusijo. Preko svojih
Vsem občankam in občanom Občine Videm čestitam ob 1. maju - prazniku dela in vstopu Slovenije v združeno Evropo.
Vaš župan Friderik BRAČIČ
institucij in skladov nameravajo okrepiti sodelovanje z baltskimi državami in s severozahodno Rusijo ter tako zmanjšati gospodarske in družbene razlike med državami članicami in nečlanicami, za kar naj bi namenili okoli 20 odstotkov proračunskih sredstev. Kot glavni cilj so si po poročilih iz Islandije, ki trenutno predseduje nordijskemu svetu ministrov, zadali razglasitev Baltskega morja kot posebej občutljivega območja. Potrditev pobude sedaj pričakujejo tudi z ruske strani.
Ukrajina prosi EU za pomo~ v boju proti tihotapcem
Ukrajina ob 7 tisoč kilometrov dolgi meji z novimi članicami EU je uradni Bruselj že zaprosila za pomoč v boju proti tihotapstvu. Želijo si, da bi EU državi prispevala več denarja za boj proti ilegalnim migracijam, tihotapljenju drog in orožja čez njene nove meje. Uradnike so še pozvali, da po padcu železne zavese te ne nadomestijo s papirnatim zidom. Ukrajina nad širitvijo EU proti vzhodu ni navdušena, saj jo motijo meje, ki jih gradijo njene sosede iz EU.
varnost preglednost unovčljivost uspešnost preprostost prilagodljivost ugodnost
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Območna organizacija Ptuj
Vsem občanom čestitamo ob 1. maju • prazniku dela in vas vabimo na osrednjo proslavo, ki bo v petek, 30. aprila 2004, ob 19.30 uri pri gasilskem domu na Ptuju, Natašina pot 1.
Po proslavi bo družabno srečanje s kresovanjem, ognjemetom in živo glasbo.
PoŠta Slovenije in EU
Nova znamka, tematska mapa in dotiskana dopisnica
Da je pristop Slovenije k Evropski uniji zgodovinskega pomena, se zavedajo tudi pri Po{ti Slovenije, zato so dogodek zaznamovali z izdajo priložnostne po{tne znamke, tematske mape znamk in dotiskane dopisnice.
Motiv na postni znamki prikazuje zemljevid Evrope in zastave vseh držav pristopnic. Enak motiv je na znamki uporabilo že osem držav pristopnic, ki so sodelovale v projektu skupne izdaje priložnostnih postnih znamk na temo pristopa k Evropski uniji. Nazivna vrednost znamke je 95 tolarjev, natisnjena pa bo v mali poli po 10 znamk.
V posebni privlačno oblikovani tematski mapi bo zbranih vseh 9 znamk na temo pristopa k EU, sicer pa bo vsebovala tudi
SLOVENU^ ^ 95
krajso predstavitev projekta v slovenskem in angleškem jeziku.
Na dotiskani dopisnici pa so
za motiv izbrali zemljevid Slovenije, sicer pa je namenjena za pošiljanje v notranjem poštnem prometu.
Vse tri novosti Pošte Slovenije bodo v redni prodaji od 1. maja 2004, informacije o znamki, mapi in dopisnici pa so na voljo tudi na spletni strani www.posta.si.
-OM
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Oliver>Dragoi»iča
<lo2.Sy3D/N/os. i.i>6.900 CRES, 1. maj
Sonikov klub, izleti, miini klub., brezplačno do 12 leti
do2.5y3D/POLž.i.12.900
BOHINJ, 1. maj
Sončkov klub, 3* Zlatorog, izleti, Iport brezplačno do 12 leti
do 2.5y3D/POL i. 1.17.900 TURâjA,1.maj
3* hotel-Antalija, ALL INCLUSIVE, polet iz avstrí>kih letališč
1.5y7D/AI 53.170 TURâJA z izleti
5* Sunset Beac^ z izletom na Pamukkale, iz avstrijskih letališč
i,8.5y7D/P0L 59.590
TUNIZUA,Monastir
3* Nozha Beach, polet iz ljubljane, (14D samo 89.000 SITI vesjunijOD/POL 69.900
GRČIJA, Rodos
3* Marathon hotel, ALL INCLUSIVE polet iz ljubl>ne
vesjunijOD/AI 101.900 TUNIZIJA s salBrijem
604* Golden Beach (ali inclusive) + 2D sa^ri (polni penzion), iz LJ
vesjunij/8D 114.600
SONČEK
PTUJ,Slomikova5 Telefcn: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 .
TUl potovalni center
VARČEVANJE V POSEBNIH VZAJEMNIH SKLADIH ABANČNE DZU
... in denar raste
Katerega izbrati? Večja varnost, nižji donos in obratno:
posebni vzajemni	donos (v %) na dan 15.04.2004			najvišja vst./izst. provizija	
sklad	3-letni	1-letni	6-mesečni	vstopna	izstopna
DELNIŠKI Zajček	144,29	34,54	21,51	2%	1 %
VIPEK (mešani)	119,18	28,06	17,70	2%	1 %
URAVNOTEŽENI Polžek	106,39	27,42	16,96	2%	1 %
OBVEZNIČNI Sova	37,88	8,71	3,82	2,5%-0,5%	0%
Navedeni donosi niso zmanjšani za vstopne in izstopne provizije navedenevtabeli.
Abančna DZU,
Slovenskacesta58, 1000 Ljubljana telefon: 01 47 18 192,05 33 85 303 e-naslov: abancna.dzu@abanka.si
ABANKA I DZU
Abančna družba za upravljanje investicijskih skladov d.o.o.
Realizirani pretekli donosi niso zagotovilozadonosevprihodnosti. Gibanjevrednostitočke posameznega posebnegavzajemnegaskladajevveliki meri odvisno od stanja na trg vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Podatki o vrednosti in gibanju enote premoženja posebnegavzajemnegaskladase objavljajodnevnovčasopisu Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Investicijske kupone posebnih vzajemnih skladov Abančne DZU d.o.o. lahko vpišete in vplačate na vpisnih mestih po vsej Sloveniji. Pogoji poslovanja zavsak posamezen sklad so navedeni v Pravilih upravljanja in Prospektu zajavno ponudbo investicijskih kuponov. Prospekt, Pravila in zadnje objavljeno letno in polletno poročilo sovsem vlagateljem brezplačno navoljo: na sedežu Abančne DZU, vsak delavnik med 8.00 in 16.00,vvseh poslovalnicah Abanke Vipe d.d., na pooblaščenih enotah Pošte Slovenije d.o.o., med delovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu www.abanka.si.
OBČINA KIDRIČEVO
Vsem občankam in občanom občine Kidričevo
voščimo prijetno praznovanje ob i. maju -
mednarodnem prazniku dela TER OB VSTOPU SLOVENIJE V EvROPSKO UNIJO.
župan občine Kidričevo Zvonimir Holc
Razburjen moški glas je poklical porodnišnico: »Žena bo rodila. Vsak čas jo bom pripeljal!« »Je to prvi otrok?« je vprašala medicinska sestra.
"Ne, tukaj je njen mož!"
***
"Natakar, že pol ure čakam na kosilo! Ste pozabili name'?'
"Ne nisem! Vi ste tisti s svinjsko glavo inpraženim krompirjem, kajne?'
***
"Zakaj so petelini najsrečnejše živali?'
"Ker imajo toliko žen, pa nobene tašče!'
***
"Kaj??? Osemdeset let si star, pa se boš poročil? Koliko jih ima pa tvoja zaročenka?' "Šestnajst jih bo prihodnji mesec.'
"In kdaj bo poroka?'
'Ne vem še, ker njeni stari
nekaj komplicirajo..'
***
Peter je spal v spalniku 2. razreda. Nenadoma je od spodaj nekdo potrkal na njegovo posteljo in zaslišal se je ženski glas: "Mene zebe! Prosim, priskrbite mi odejo!" "Kaj pa če bi se delala, kot da sva poročena?' "Ja, se strinjam!' je dejala ženska, kije ležala v spodnji postelji.
"No, potem si pa sama pri-
nesi odejo, draga!' ***
"Strašno me moti, da mi mama vsakodnevno pridiga, da so vsi moški enaki!' 'In zakaj te to moti?' 'Sprašujem se, kako je to ugotovila..'
***
'Je bila vaša teta še pri pameti, ko je umrla?' "Ne vem. Oporoko bomo odprli šele čez tri dni!"
***
"Vi bi bili pa odličen vlomilec!'
'Kako to mislite?' 'Ker pri svojem delu ne puščate sledi!'
***
'Pričeli so prodajati nove kondome za uradnike. Vgrajeno imajo napravo za premikanje!'
Mladi dopisniki
Ekodan
V	soboto, 3. 4. 2004, je bil za učence OŠ Cirkovce zopet delovni dan. Za tiste, ki {e ne veste, imamo tudi ob sobotah pouk, vendar bomo junija imeli počitnice, ker nam bodo prenavljali šolske prostore.
Smo Ekošola in vedno skrbimo za okolico. To soboto pa smo zaključili z Ekoted^om in izvedb Ekodan. Prvi dve uri smo imeli različne dejavnosti v učilnicah, nato pa smo se podali v okolico šole in kraja in pobirali vse, kar ne spada v čisto naravo.
Učenci so razmišljali, zbirali podatke, risali na temo ekologija in izdelovali plakate.
Učenci sedmega razreda devetletke so bili v okviru tehničnega dneva razdeljeni v dve skupini. Prva skupina je izdelovala izdelke iz papirja na temo velika noč, druga skupina pa se je ukvarjala s poslikavo jajčk.
V	sedmem razredu osemletke so razmišljali na temo promet in ekologija. Na ti temi so izdelali plakata.
Tudi v petem razredu so se razdelili v dve skupini. Ustvarjali so na temo ekologija. V prvi skupini so izdelovali plakate, v d^ugi pa so sestavljali križanke.
V	četrtem razredu so ob videokaseti odgovarjali na vprašanja o varni vožnji kolesarja v prometu.
Učenci drugega in tretjega razred so z voščenkami, temperami, barvicami, flo-mastri, vodenkami in svinčniki slikali drevesa.
Učenci prvega razreda so s tušem poskušali upodobiti čisto vodo.
Učenci prvega razreda devetletke pa so s svinčniki in barvicami upodabljali odpadke.
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri-
Pet učenk sedmega razreda pa je spremljalo delo vseh učencev in to tudi zapisalo. Spoznale smo, da je bil učencem takšen način dela zanimiv Menimo, da so izvedeli veliko novega in bodo to upoštevali v življenju.
Med drugim smo izvedle tudi anketo. In kaj so nam povedali?
ANKETA:
Kaj je bistvena tema vase skupine?
@an: Bistvena tema je promet, na to temo delamo plakat.
Maša: Zbiramo podatke o ekologiji.
Boris: Rišemo drevesa, znotraj tega pa, kako skrbimo ali onesnažujemo okolje.
Nuša: Rišemo okolico s tušem. Ena stran lista je čista okolica, druga stran pa onesnažena.
Katja: Rišem drevo, ki je žalostno, ker otroci v njega mečejo odpadke in zare-zujejo svoje začetnice.
Nina: Ogledali smo si videokaseto o prometu, ker bomo letos opravljali izpit za kolo.
Simon: Rišem odpadke in zavržene živali.
Kaj vam pomeni beseda EKO?
Jani: To pomeni, ne onesnažuj okolja.
Vesna: Pomeni, da skrbimo za zdravo in čisto naravo.
Tjaša: Zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in čistilne akcije.
Učiteljica Marija: Cisto, zdravo, prijazno, prijetno okolje.
Laura: Zmagaš z naravo.
Sašo: Eko - krava pije mleko.
Simon: Da si nekaj prijaznega naredil.
pisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Predstavljajte si, da ste sami odpadek. Kako bi ogovorili mimoido~ega, da vas pobere?
Saša: Pridi po mene, če ne, bom postala jezna.
Učiteljica Marija: Nekdo me je neusmiljeno odvrgel, saj ne spadam v to okolje in se počutim nesrečno.
Lenka: Prosim, poberi me, ker že dolgo ležim tukaj. Poskusi izvedeti, če sem koristna za predelavo.
Katja: Poberi me, ker ne spadam v čisto okolje.
Teja: Prosim, poberi me, ker nočem onesnaževati okolja.
Učiteljica Lilijana: Hej ti, name se ozri, me poberi in vrzi v smeti.
Žan: Poberi me ali pa pokličem policijo.
Urška: Mi smo Ekošola. Poberi me in varuj okolje.
Petra: Ce res varuješ okolje, me po-beri.
Aljoša: Poberi me, pa ti dam 10000 SIT.
Nuša: Poberi me, ker nočem ležati na travi.
Delo spremljale in zapisale: Eva Koren, Barbara Korošec, Barbara
Munda, [pela Turk in Tina Unuk.
Zbudili smo se v megleno jutro
Zbudila sem se in pogledala skozi okno. Nisem videla veliko, ker je bilo vse megleno. Ko sem se oblekla, sem odšla pogledat še na balkon. Bil je zelo svež zrak. Hladno je bilo, saj je že jesen. Potem sem pojedla nekaj za zajtrk in odšla sem v šolo. V šolo sem se odpravila peš. Vem, da bo še večkrat tako sveže jutro. Bolj kot se bo jesen približevala zimi, bolj hladna bodo jutra in bolj mrzle bodo noči.
Sandra Petrovič, 4. a
OS Mladika, dopidno-novinarski krožek
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do ponedeljka, 26. aprila, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjalčkov iz 15. številke Štajerskega tednika je: Jan Cesar, Kozminci 15/a, 2286 PODLEHNIK.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAKAUTAJJIJA
íůNiítiŘ^mi
vetříío
I,TJEI«JAUA; BTC, HAUL A NOVO MESTO: BTO NOTO MESTO HOVA QOEICA: DEIJ>INOVA 12
Poveži številke od 1 do 35!
Zanimivosti
Brad Pitt ne mara maščevanja
Hamburg - Čeprav hollywoodski zvezdnik Brad Pitt v svojem najnovejšem filmu Troja igra Ahila, ki hlepi po maš~evanju, je igralec v zasebnem življenju zelo miroljuben ~lovek. "Iskreno re-~eno, sovražim zgodbe o maš~evanju," je razkril 40-letni ameriški igralec. Ob tem je pojasnil, da ne bi sprejel vloge, ~e bi bilo njeno bistvo zgolj maš~evanje, ampak mu je bolj kot to zanimivo dejstvo, da Ahil ne deluje na podlagi znanja ali prepri~anja, temve~ izključno na osnovi svojih izkušenj. "Dela napake, zagreši grozljive stvari in se zaradi tega izoblikuje kot osebnost in spremeni svoje mnenje o svetu. Sledi tudi lastnim smernicam, kar se tiče morale. Ta lastnost me je pritegnila, da sem sprejel vlogo,' je povedal zvezdnik. Igralec je sicer prepričan, da maščevanje povzroči občutek praznine in ne omili žalosti.
Nerazgledani honkonški policisti
Hongkong - Vsak tretji od desetih hongkonških policistov je prepričan, da imajo moški pravico udariti svojo ženo, četrtina pa jih misli, da imajo lahko spolni odnos z ženo, kadarkoli si to zaželijo, kažejo rezultati študije o nasilju v družini, ki so jo opravili na Kitajski univerzi v Hongkongu na vzorcu 362policistov. Pri {tudiji so sodelovali tudi zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, udtelji in odvetniki, njihovi odgovori pa so se močno razlikovali od policijskih. 29,7 odstotka vpra{anih policistov je menilo, da mož lahko udari ali disciplinira soprogo, če meni, da je to potrebno. Raziskava je bila objavljena teden dni po smrti zlorabljene matere in njenih dveh hčera. Z njimi naj bi grdo ravnal mož oz. oče, ki je v kritičnem stanju zaradi ran, povzročenih z nožem. Policija je bila tarča hudih kritik skupine žensk, ko so odkrile, da na policijski postaji sploh niso zabeležili prijave žene, ki je bila nato {e isti dan ubita.
Ločitev zaradi viagre
London - Neka Britanka se je zaradi viagre odločila za razvezo, saj je imel njen soprog zahvaljujoč tej priljubljeni tabletki zoper impotenco prevečkrat željo po spolnosti, kar je zanjo kmalu postalo nevzdržno. V zahtevku za razvezo je nesrečna ženska navedla, da je soprog zaradi viagre postal "spolno agresiven" in se je začel vesti "preveč iracionalno". Soprog je začel jemati viagro, da bi se izbolj{alo njuno spolno življenje, vendar je na koncu položaj popolnoma ušel nadzoru. Viagra je popolnoma spremenila obna{anje mojega soproga, ki je zame postalo žaljivo, je dejala ženska. To je potrdil tudi avtor knjige Kako se ljubiti z ženo Philip Hudson, ki meni, da je viagra usodna za zakon. "Moškim se vrača moč in počutijo se čudovito, ker se lahko ljubijo po petkrat na dan. Z viagro se moškim vrača spolna želja iz mladosti, zato se 55-letni moški začnejo obnašati kot 25-letni mladeniči, njihove 53-letne soproge pa se še naprej vedejo kot 53-letne ženske, " je pojasnil Hadson.
Visok dva metra in pol še naprej raste
Kijev - Ukrajinec Leonid Stadnik si želi, da bi končno nehal rasti, saj je dosegel kar 2,53 metra. 32-letnik naj bi bil že za 17 centimetrov višji od Tunizijca Raduana Šarbiba, kije v Guinnes-sovi knjigi rekordov vpisan kot najvišji živeči človek. Stadnik se tudi "nevarno bliža" najvišjemu človeku vseh časov, Američanu Robertu Wadlowu, ki je bil visok 2,72 metra. "Rokavi in hlačnice obleke, ki sem jo kupil pred dvema letoma, so prekratki za celih 30 centimetrov," je potožil nesrečni Ukrajinec, ki meni, da je njegova višina "božja kazen" in da njegovo življenje zaradi tega nima nobenega smisla. Zaradi svoje nenavadne višine ima Sta-dnik velike težave s potovanji, zato ne zapušča svoje vasi Podo-ljantsk, ki leži kakih 210 kilometrov zahodno od Kijeva. "Vstopiti v avtobus je za mene enako kot za povprečno visokega človeka zlesti v prtljažnik osebnega avtomobila". Nenormalna rast Leo-nida Stadnika se je začela po operaciji na možganih, ko je bil star 14 let. Od tedaj je njegovo življenje vsak dan vse bolj zapleteno. Stadnik je med drugim moral opustiti delo veterinarja, saj za svoja stopala, velika 43 centimetrov, ni dobil ustreznih čevljev, zaradi česar je dobil ozebline.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in

Ta teden prejmeta osem brezplačnihj obiskov Centra aerot
ime in priimek:
Nada Cestar
naslov!_
Drenovec
ime in priimek:
Dan^an Križnik
naslov:
Zg. Hajdina 83/c, 8851 Ptv^
Nagrajenca premeta nagrade po pošti.
Pokojnine
Če:z 15 let grem v pokoj V SPIZ vplačujem redno. Glede na to, da redno prebiram va{e članke, me zanima, ali mi lahko kaj več napi{ete o pokojninski problematiki, ki nas verjetno čaka tudi po vstopu v EU?! Počasi me je ie kar strah, kaj bo z mano, če bo {lo kaj narobe, kot napri-mer, da izgubim službo. Hvala za odgovor. ODGOVOR: O pokojninskih zavarovanjih ali/in pokojninskih stebrih je bilo že kar veliko napisanega.
Še največ, kako lahko sklenemo dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki nam bo omogočalo prejemanje spodobne pokojnine v naši jeseni življenja. Zasledili smo lahko tudi podatke o pokojninski vrzeli, ki je nastala z leti in se še veča. Pokojninska vrzel pa je bistveni podatek, ki bi ga morali bodoči upokojenci (tudi že sedanji novopečeni upokojenci!) upoštevati pri razmišljanju o jeseni življenja. Kaj pravi statistika: To, kar z obveznim pokojninskim zavarovanjem vplačujemo v skupno pokojninsko blagajno, še zdaleč ne bo dovolj za spodobno preživljanje 365-dnevnega dopusta po upokojitvi. Država je v poosa-mosvojitvenem obdobju sicer deloma poskrbela za kritje denarja, namenjenega brezposelnim osebam, še vedno pa ni uredila plačne politike v javnem sektorju, pred vrati imamo zdravstveno reformo in podobno. V prejšnjem sistemu je bilo za našteto poskrbljeno popolnoma drugače, kot velja zdaj. Podatki iz leta 1990pravi-jo, da je bila povprečna starost moškega ob odhodu v pokoj 57 let in 8 mesecev, 12 let kasneje že 59 let in 11 mesecev. Skrb zbujajoči so tudi podatki o številu zaposlenih, ki plačujejo za upokojence. Samo v zadnjih dvanajstih letih se je število zaposlenih, ki plačujejo za enega upokojenca, zmanjšalo s 3 leta 1995 na 1,3 leta 2004. Če bo šlo tako naprej, bo po izračunih leta 2006 na enega upokojenca delal en delavec. Po vsem tem bo prav zares zanimivo videti, kdo bo plačeval za pokojnine upokojencev, saj vemo, da je država davke nastavila tako, da največ v to malho vplačujejo prav redno zaposleni delavci, najmanj pa lastniki kapitala. NAGRADNO VPRAŠANJE: Povejte mi, ali je danes za pokojnino pomembno vplačevati delež zasluženega denarja in kolikšen znesek bi dobili ven, če bi mesečno naslednjih 15 let odvajali iz svoje plače 100 EURpri 20% letni kapitalizaciji? Vsem, ki mi boste pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, podarim brezplačno optimiranje vaše življenjske police, če jo seveda imate.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
Numerolog svetuje
Šifra: POMLAD
Rojeni ste 19. v mesecu z naslednjim življenjskim vzorcem: 27 + 37 = 64
Rojeni ste 19. v mesecu. To je ena izmed najlep{ih energij celotne numerologije in Vam pri-na{a mnoge darove, talente in sposobnosti v zibelko. Prina{a Vam tudi mnogo energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne in intelektualne. Tak datum rojstva obljublja uresni~itev vseh na~r-tov, predvsem pa uspeh v zasebnem in na poklicnem podro~ju. Seveda pa je marsikaj odvisno tudi od imena, priimka in skupnega {tevila le-tega.Vsekakor pa je to energija ustvarjalnosti, kar prakti~no pomeni, da ~lovek s to energijo lahko ideje pretvarja v materijo.
Datum rojstva je temelj življenja in njemu mora biti vse prilagojeno (ime, priimek in skupno {tevilo le-tega ), ~e želi biti ~lo-vek v harmoniji s seboj in z ostalim svetom. Energije imena in priimka morajo biti enake ali podobne, torej skladne z rojstnim datumom. Ce ni tako, potem se v ~loveku ustvarja zmeda, ki se pojavlja v obliki nepravilnih presoj položaja in v napa~nih odlo-~itvah. V bistvu gre za prekinjen tok ljubezni, kar pomeni, da skozi ~loveka ne te~e ljubezen, ampak strah, ki je nasprotje ali
morda {e bolje re~eno, pomanjkanje ljubezni. Strah in dvom pa nikoli ne prina{ata uresni~itev tistih darov, ki so nam bili dani v zibelko.
Va{e ime je energija (27), ki sama po sebi prina{a odli~nost, harmonijo, mo~ in pogum. Ta energija obljublja uspeh na vseh podro~jih življenja. To je energija, ki prina{a vlogo vodje ter veliki smisel za resnico in pravi-~nost ter velike umske in duhovne sposobnosti. Uspeh prihaja skozi kreativno delo, intelekt in domišljijo. Za to energijo je pomembno, da ~lovek sledi le svojim lastnim zamislim in idejam, ki so mnogokrat ustvarjalne in pravilne. Vendar, ker je to tudi precej nemirna energija, je zelo pomembno, v kakšnem razmerju je z ostalimi energijami v analizi.
Če sedaj primerjamo Vaš datum rojstva (zavestni ali razumski del osebnosti) z Vašim imenom (podzavestni ali duševni del osebnosti), potem ugotovimo, da se v Vas pretakajo zelo mo~ne in tudi dokaj uravnotežene energije. Ste mo~na osebnost, morda že tudi malce premo~ni za okolico in bi utegnili imeti prav zaradi tega težave. Vsekakor pa se je dobro izogibati sebi~nosti in pretirane trme. Vaše sedanja kombinacija pa je mnogo boljša od dekliške.
Šifra: 82
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo va{e osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), po{ljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napi{ite, pod katero {ifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s {ifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako ''Za numerologa" v uredni{tvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Vaš sin je rojen 30. v mesecu z naslednjo življenjsko nalogo: 19 + 21 = 40.
Njegov rojstni datum je energija premišljevanja, logike, avtoritete, materialnosti, ambicij, zakona, denarja, vere, intuicije in ~asnikarstva. To je mo~na vibracija, ki prinaša ~loveku mo~ne energije, tako fizi~ne, ~ustvene, duhovne kot intelektualne, predvsem pa dober stik z zemljo in vsem, kar je povezano z njo ali bolje re~eno z vsem materialnim. Je energija, ki ni zadovoljna v podrejenem položaju in si mora utreti pot na vrh.
Njegovo ime (19) je samo po sebi izredno mo~na vibracija, ki je sestavljena iz dveh zelo mo-~nih energij: iz energije števila
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE.
tel.: 02 771 07 68
1 (vodstvo, ustvarjalnost, realizacija) in iz števila 9 (direktnost, mo~, pogum in akcija). Ker so to mo~ne energije, je zelo pomembno, v kakšnem razmerju so z ostalimi vibracijami v analizi. Lahko delujejo zelo u~inkovi-to ali pa tudi zelo razdiralno.
Nekaj podobnega velja tudi za njegov priimek, ki je teoreti~-no dobra vibracija, vendar se v praksi ne potrjuje preve~. To je energija, ki je sestavljena iz nas-protujo~ih si sil. Na eni strani je število 1 (kreativnost, raziskoval-nost, stabilnost), na drugi strani pa število 2 (podrejenost, nestanovitnost, pomanjkanje samozavesti). Torej energija, ki lahko deluje precej zmedeno.
Iz analize Vašega sina je razvidno, da ima mo~no in pozitivno energijo datuma rojstva ter energijo imena, ki je prav tako mo~-na in pozitivna vibracija, vendar pa je v velikem nasprotju, tako z rojstnim dnevom kot s priimkom, kar se odraža v napa~nih presojah in odlo~itvah. To neskladje energij med imenom in priimkom se izraža tudi v vibraciji skupnega števila imena in priimka (40), ki je pa tudi prej vibracija nestabilnosti kot pa umirjenosti.
Ima pa Vaš sin vzdevek (7), ki je sicer tudi popolno nasprotje njegovemu rojstnemu datumu, vendar pa, ~e odstrani zadnjo ~rko iz svojega vzdevka, potem dobi zelo dobro vibracijo (6), ki bi jo bilo dobro tudi uradno vstaviti namesto imena — ~e mu bo seveda ta energija vše~. Priimek lahko ostane isti; še bolje pa je vibracija števila 27.
Dan Sovina
Kondicijska priprava v športu
Brezplačni program testiranja srčno-žilnega sistema
Testiranje srčno-žilnega sistema pod obremenitvijo je učinkovit način za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi, ki se izvaja predvsem v specializiranih ambulantah. Preverjanje delovanja srčno-žilnega sistema z merilci srčnega utripa je cenejša alternativa in se lahko izvede v celoti na terenu.
Atletski klub Ptuj je v sodelovanju z zdravnikom-specialistom pripravil brezplačni program testiranja srčno-žilnega sistema, ki ga bomo izvedli na Mestnem stadionu Ptuj, 8. maja, v dopoldanskem času. Program testiranja bo obsegal tek z merilci srčnega utripa in na koncu izračun maksimalne porabe kisika, ki je glavni kazalec kondicijske pripravljenosti srca in ožilja. Mestna občina Ptuj bo vsem, ki bodo prišli 8. maja dopoldan na stadion, omogočila brezplačne meritve holesterola, krvnega sladkorja in krvnega pritiska, ki bodo pokazale realnejšo sliko zdravja srca in ožilja. Funkcionalni testi, preiskave krvi in meritve krvnega pritiska po obremenitvi so namenjeni vsem — rekreativcem, športnikom, nešportnikom, mladini, starejšim, skratka vsem, ki bi radi na varen način preizkusili svoje telesne zmogljivosti.
Trenerji, zdravnik in medicinske sestre bomo poskrbeli za varnost pri vseh testih, ki nikakor ne bodo preobremenjevali srčno-žilnega sistema — vsak posameznik bo tekel ali hodil nekaj krogov okoli stadiona po svojih lastnih zmogljivostih. Na podlagi meritev bomo vsakemu posebej pokazali rezultate ter jih interpretirali, kajti ljudje smo si različni po svojih telesnih in funkcionalnih zmogljivostih. Brezplačno bomo predpisali vadbeni program in način prehranjevanja, ki bo prilagojen vsakemu posamezniku posebej. Nekateri želijo izboljšati delovanje srca, morda izgubiti telesno težo, povečati mišično maso, izboljšati tehniko teka, odpraviti bolečine v hrbtenici ali pa nenazadnje le testirati svoje telesne zmogljivosti.
Glede na veliko zanimanje za testiranje zmogljivosti srca med tekom smo s pomočjo Fakultete za šport in Nogometnega kluba Drava dobili vsaj 20 merilcev srčnega utripa. Na stadionu se bo torej lahko preizkusilo veliko ljudi, ki bodo tekli pod zdravstvenim nadzorom. S pomočjo računalnika bomo sproti izpisovali izračune maksimalne porabe kisika, tako da bodo ljudje dobili zanesljive informacije svoje funkcionalne zmogljivosti.
Torej, brezplačne meritve bodo potekale 8. maja v dopoldanskem času na prenovljenem Mestnem stadionu Ptuj.
Robert Pal, prof. {portne vzgoje Atletska {ola M. Vindi{a, Atletski klub Ptuj
Duševno zdravje
Ljubljenke in ljubljenci
Marijo iz okolice Ptuja zanima, od kdaj veljajo nepisana pravila o tem, da so hčere ljubljenke očetov, sinovi pa ljubljenci mater, če pa naj bi starši imeli enako radi svoje otroke in naj ne bi delali razlik?
Dejstvo je, da naj bi starši resnično imeli radi vse svoje otroke, toda že vrstni red in število otrok v družinah povzroči, da se vsak otrok nahaja v drugačni psihološki situaciji, ki je lahko pozitivna ali negativna. Zgodi se namreč, da se z večanjem števila otrok v družinah povečajo tudi prepovedi in avtoritativne težnje v vzgoji in vedno običajno eden od staršev zavzame v družini dominanten položaj. Upade tudi verjetnost, da bi prišlo med starši samimi ter med otroci in starši do pozitivne čustvene navezanosti. Starši se tudi čutijo preobremenjene in so nezadovoljni s svojim položajem.
Tisto, o čemer govori Marija, pa je povezano s patološkimi "interakcijskimi modusi'. To izhaja iz odnosov predvsem med materjo in otrokom in so nakazane tri smeri, in to zveza, ko želi mati obdržati otroka pri sebi, in to običajno otroka moškega spola iz podzavestnih silnic, ker ne more obdržati ob sebi svojega moža, in reakcija očeta je potem iz podzavestnih razlogov odklanjanje sina in povečana navezanost na hčerko. Pogosto matere odklanjajo ali odrinjajo hčerke, ker se iz podzavestnih razlogov bojijo njihove konkurence pri možu oz. očetu. Omenil bi še tretjo obliko, kjer se mešajo elementi odnosov zveze in odklanjanja in so otroci prisiljeni izpolnjevati želje in pričakovanja predvsem svoje matere; in to največkrat sinovi, ki jih imajo matere za nadomestilo svojih mož (seveda na podzavestni ravni).
Samo spomnil bi, da gre za bolezenske odnose in za "bolno" mater (tudi njihovi možje oz. očetje otrok so v takih primerih moteni).
mag. Bojan [inko, spec. klin. psih.
Prejeli smo
Plačaj, vrni ali pozidaj
Odziv na prebrano v Tedniku, 8. 4. 2003
Ko sem prebral naslednje vrstice mi je bilo vse jasno: "Gori-{ni{ku župan Jože Kokot pravi, da novi prostorski plani nikakor niso bili narejeni kar "ad hoc" in povprek, ampak so nastali na osnovi podanih pobud za stavbna zemlji{~a, ki so jih v preteklosti vložili ob~ani sami."
Doma smo tudi sami prejeli odlo~bo iz ob~ine Gori{nica, da smo lastniki ve~ nezazidanih stavbnih zemlji{~ in moramo pla~ati davek. Kot prvo nas je zbodlo to, da so nam pripisali tudi zemlji{~a, ki sploh niso v na{i lasti in dejansko sploh nikoli ni~ nismo imeli z njimi, ostala zemlji{~a v na{i lasti pa nikakor niso primerna za gradnjo (v katastru so vpisana kot kmetijska zemlji{~a in jih izklju~no v ta namen tudi uporabljamo). Takoj smo bili pozorni in za~eli zbirati informacije. Po klicu na ob~ino so se pristojni in spodaj podpisani (na odlo~bi) obna{ali ignorantsko in zavra~ali kakr{no koli pogovore z besedami: "Jaz tega nisem delal in ni~ ne vem!".
Krvodajalci
19- april - Branko Škrinjar, Obrež 96; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Boštjan Kostanjevec, Moškanjci l4/a, Peter Petek, Sta-rošince 5; Samo Kocevar, Dravska 3, Središče pri Ormožu; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/a; Dalibor Bedenik, Spuhlja 64/c; Franc Šumenjak, Prerad 37; Janez Šker-janec, Tibolci 19/b; Anton Medved, Pobrežje 24; Silva Kozel, Zakl 37; Dragica Martinčič, Paci-nje 26; Karmen Mar Licul, Sp. Korena 33; Franc Šegula, Polen-šak 17; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b; Mirko Krajnc, Sovjak 9; Slavko Prelog, Muretinci 19; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Danijel
Zakaj je potem podpisan pod odlo~bo pristojen za nadaljnje informacije, ~e zatrjuje, da nima ni~ s tem? Vse kar smo lahko ugotovili iz klicev na ob~ino je to, da je verjento prišlo do napake pri pakiranju odlo~b. Zanimivo, na enem listu so bila zapisana tako naša zemljiš~a kot ne-naša. Je nekdo potem pozabil list razrezati in odrezke pravilna prepakirati v posamezne kuverte? Ne! Naši ob~inski veljaki poskušajo ogoljufati ljudi, jih zavajajo, s tem pa poskušajo zapolniti (mogo~e okradeno) ob-~insko blagajno. Ne obsojam vseh povprek, saj vsak posebej zatrjuje, da ni imel ni~ s tem. Potem sklepam, da je prostorski plan urejal, ter odlo~be pakiral župan sam, nato pa za Tednik dal izjavo, da so le tako hoteli ob~ani.
Dragi ob~ani ob~ine Gorišni-ca! Skrbno preverite podatke o zemljiš~ih na izdanih odlo~bah, poglejte kje so ta zemljiš~a dejansko v naravi in spodbijajte kakršne koli poskuse obdav~itve, ki niso legitimne.
Pristojne na ob~ini Gorišnica pa opozarjam na nelegalnost in nelegitimnost takšnega spreminjanja prostorskega plana. S tem pa poskus goljufanja ljudi s od-lo~bami, ki se izdajajo na podlagi izmišljenih podatkov.
Ob~an ob~ine Gori{nica
Kokol, Grajena 51/a; Tatjana Vau-potič, Grajena 56; Dejan Sagadin, Dragonja vas 20; Martin Cvetko, Gradiščak 8; Mirko Šilak, Nova vas 24/b; Sonja Šneberger, Mestni Vrh 22; Andrej Bukvič, Draženci 34/d; Robert Belca, Dragonja vas 22; Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj; Vida Maroh, Pobrežje 34; Marjan Feguš, Stanošina 17; Anica Primožič, Vičanci 6; Ivan Bedenik, Žeta-le 56; Srečko Kekec, Nova vas pri Markovcih; Venčeslav Trafela, Videm pri Ptuju 5/a; Miran Valenko, Draženci 10/b; Leopold Zabukov-šek, Dragonja vas 2; Marija Roj-ko, Nova vas 77; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 1; Milan Avguštin, Lešje 37; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Bojan Kampl, Grajenščak 5; Milan Krajnc, Grajena 36.
Info
Glasbene novice!
Skoraj vsi nestrpno pričakujemo vstop v Evropsko unijo. Ali je to nova priložnost za slovenske glasbenike ali ne, bo pokazal cas. Vsekakor pa se moramo mi Slovenci {e toliko bolj postaviti za na{o glasbeno sceno in jo podpreti z vsemi silami.
Ameriška pevka BRITNEY SPEARS je glasbeno uspešna že pet let. Njen preboj je bil silovit s komadom Baby One More Time. Podobno silovita je tudi njena nova toksična uspešnica Toxic. Svoje ljubezensko razočaranje je izvajalka skrila v besedilo enostavne pop balade EVERYTIME (***) in jo najdete na njeni četrti zgoščenki In The Zone.
Ce združite pop in country glasbo, dobite zanimiv duet, ki ga sestavljata LEANN RIMES in RONAN KEATING. Ameriška glasbenica je svojo uspešno kariero dopolnila s kompilacijo The Very Best Of Leann Rimes, ki vsebuje 20 hitov, med katerimi najbolj izstopajo Blue, How Do I Live in Can't Fight The Moonlight. Irski mačo ne dosega pričakovanih prodajnih izidov s ploščo Turn It On, s katere smo letos že lahko uživali ob priredbi pesmi She Believes In Me. Kdo je glavni v sladki popevki LAST THING ON MY MIND (****), vam ne bom odkril, vsekakor pa vam bom odkril, da je osnovna poanta pesmi ponovno ljubezen!
Mlajši poslušalci gotovo odkrivajo kvaliteto švedske skupine Abba, ki ne bi ponovno nastopila na skupni turneji niti za milijardo ameriških dolarjev. Šarm omenjene skupine ohranja AG-NETHA FALTSKOG s tipično Abbovsko melodijo priredbe pesmi IF I THOUGHT YOU'D EVER CHANGE YOUR MIND (****), ki jo je ob koncu 70. prepevala Cilla Black. Pevka je poskrbela tudi za zrele poslušalce s ploščo My Colouring Book.
Gordon Summer piše v osebni izkaznici britanskega izvajalca STINGA, ki je glasbeno kariero pričel v zasedbi Police. Bivši policaj je lani posnel sedmi studijski album Secret Love, ki je bolj r&b in afro usmerjen. Umetnik velikega kova rad eksperimentira in tako je novo pesem naslovil z STOLEN CAR (***) ter z njo ujel standardno sentimentalno zmagovalno kombinacijo rocka, popa in soula.
Trije bratje s priimkom HANSON so pred leti udarili na svetovno glasbeno sceno s fantastičnim hitom Mmm Bop. Dva sta preskočila najstniško obdobje in po medlem uspehu njihove zadnje plošče so gospodje prestopili k založbi Sony, ki jim je dala umetniško svobodo pri ustvarjanju nove plošče Underneath. Stilsko malo zastarela je njihova nova pesem PENNY & ME (***), saj v njej vlada energičen, vendar ne preveč komercialen pop/rock ritem.
Osnovna značilnost britanske skupine BUSTED je, da glasbenega biznisa ne jemljejo preveč resno. Njihov marketing je poskrbel za odlično promocijo druge plete A Present For Everyone, ki je že presegla pol milijonsko naklado. Publika jih najbolj pozna po pesmi Year 3000 in podoben rock šus so si omislili v rock parodiji AIR HOSTESS (***).
V uvodu sem apeliral na pomoč slovenski glasbeni sceni, na katero se trenutno z novimipesmimi uvrščajo ALYA — Alya, PET-ERJANUŠ — Miranda, ZVEZDE — Nove zvezde nad Evropo, ROK KOSMAC — Modri klavir, ANDRAŽ HRIBAR — Besed ni več, DOMEN KUMER — Ne ne ne, POWER DANCERS — Počasi, SHYAM — Trenje, SUPERNOVA — Rajski vrt, PETER LOVŠIN — Apollo II, KLEME KLEMEN — Terapija, TRKAJ — Dihi z mano in Glej kakšen dan — ROCK PARTY ZANI...
David Breznik
FT OUTSIDE ALD^E'-Ânastao^^^
ÍNDT IN LOVE - Enrique Iglesii WTHE MIDDLE - Sugarhah
. TDXIC - Britney Speal^ L AIVÍAZING - George lAehae]^
y-7—o. ňmii^iiNU - DBorge m-ipiaeh—v ^
7. lUST FDH YDU - Lionel Hichi\ 'B.-SDMEDNE LIKE ME, RIGHT NDW-2DD3^ Atomic Kitten \ g. MY BAND - D 12 & Eminenr
10. LAST TD KNOW-Pink\
Vsak^ sr<2d^ m<ed		.\0 in 2.O. ur£?\
	1	
Kdo je režiser filma V Amerilci? Odgovor:_
Ki
NAGRADNO
I M VPRAŠANJE
■Ho
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:
Nagrajenka prejšnjega tedna je Lea Vaupotič, Lancova vas 48a. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici] izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore pošlllte do ponedellka, 3. maja, na mslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 fza Info).
Glasbeni kotiček
Od countryja do popa!
Leann Rimes — The Best Of Leann Rimes (2004 — Curb / Nika)
Pravi pokazatelj, kako čas hiti tudi v glasbenem smislu, je plošča The Best Of Leann Rimes. Kje so tisti časi, ko je v sredini 90. najstnica veljala za največji country up v prestolnici Nashvillu. Njen razvoj oziroma odraščanje pa jo je bolj vleklo v pop glasbo. Ali je odločitev pravilna ali ne, prepuščam vam. Dvajset pesmi je razmetanih na albumu v nepovezanem zaporedju glasbenih slogov, vendar je projekt fantastičen pregled izvajalkinega dela v preteklih desetih letih!
Kot sem že omenil, je simpatična izvajalka stopila na sceno z otožno country balado Blue. Mnoge še zdaj od otožnosti stisne pri srcu ob poslušanju te No 1. country uspešnice, s katero se je gospodična vpisala tudi v
zgodovino kot najmlajša izvajalka na vrhu country lestvice. Že start je bil silovit, a svoj potencial country zvezdnice se je samo še povečal ob pesmih, kot so Commitment, One Way Ticket in Crazy (sijajna cover verzija oziroma priredba country klasike pevke Patsy Climbe). Potem ko so jo v ZDA že slavili zaradi njenih nespornih kvalitet, jo je svet spoznal šele z magično ljubezensko temo How Do 1 Live iz filma Con Air (sam glavni igralec Nicholas Cage je pesem s solznimi očmi uvrstil v film). Pesem je presegla pričakovanja, saj so single prodali v več kot milijonu izvodov, hkrati pa je bila tolažba in vzpodbuda marsikateremu zaljubljenemu paru! Po mojem mnenju je to bil vrhunec pevkine kariere in odskočna des-
Filmski kotiček
V Ameriki
Mojstrski pripovedovalec Jim Sheridan (V imenu očeta, Moja leva noga) predstavlja zelo osebno in čustveno neizprosno zgodbo o družini, ki išče dušo v Ameriki. Skozi široko razprte oči dveh mladih junakinj Sheridan grozljivo človeško tragedijo spremeni v navdihujočo, humorno pripoved o spominih, skrivnostih, ljubezni, izgubi, spravi in novem začetku.
Začeti znova — to so klasične ameriške sanje.Vendar je to izjemno težko, kot odkrijeta irska priseljenca Johnny in Sarah, ki se s hčerkama znajdeta na ulicah sodobnega Manhattna. Njihovo novo okolje je zabavno in polno pustolovščin, hkrati pa nenavadno in srhljivo. Pred družino je lepa prihodnost — le prej se morajo soočiti s preteklostjo, ki preganja prav vsakega od njih. Ker nimajo prav veliko pod palcem, se nastanijo v kaotični newyorški
V AMERIKI
Drama
Igrajo: Samantha Morton, Paddy Considine, Djimon Ho-unsou, Sarah Bolger, Emma Bolger
Režija: Jim Sheridan
ka v svet popularne glasbe. Sledile so nedvomno čudovite pesmi Looking Through Your Eyes, The Right Kind Of Wrong in You Light Up My Life, ki pa vseeno niso imele takšnega navdiha, da bi lahko pihnile na dušo povprečnemu poslušalcu. Priporočam, da si jih nekajkrat zavrtite in šele takrat vas bo prevzela melodija, pevkin hripav zavajajoč vokal in predvsem resnična ljubezen v besedilih. Pisalo se je leto 1999, ko je nepričakovano sledil hit Written 1n The Stars, ki ga je Leann zapela v duetu s starim mačkom Eltonom Johnom. 1n naj še kdo reče, da ni vse že vnaprej zapisano v zvezdah! Da pa je zvezda countryja postala zvezda popa, je poskrbel kultni barski film Coyote Ugly. Zakaj? Preprosto zato, ker je pevka za film posnela "naspi-dirano" oziroma udarno pop himno Can't Fight The Moonlight. Pesem se je tako prijela, da je bila na vrhovih več kot 20 uradnih svetovnih lestvic in so jo v barih, klubih in diskotekah zavrteli tudi po petkrat na noč! Da pa se ne bi popolnoma izneverila svojim country fanom, je za zgoraj omenjen film posnela njeno najlepšo pesem Please Remember. Nasvet te ljubezenske pesmi je čisto preprost, ko je neke resne zveze konec, si je pomembno zapomniti lepe stvari in na slabe gledati večplastno ter predvsem
pozitivno. Vau, kakšna ugotovitev! 1zvajalkina neopredeljenost se nadaljuje tudi dandanes, saj se s pesmima Life Goes On in Suddenly predstavlja v agresivnem sodobnem pop stilu, medtem ko je v zadnjih letih poskrbela tudi za pravo dozo countryj a v pesmih We Can, 1 Need You in This Love. Dober dodatek za mlajšo poslušalstvo na plošči sta še dva plesna "diskotečna" remixa pesmi How Do 1 Live (Mr. Mig Dance Mix) in Can't Fight The Moonlight (Latino Mix). Za piko na i se je na tej kompilaciji znašla tudi popevka Last Thing On My Mind (single uradno izide 10. maja), v kateri odlični pevki s svojim znanim šarmom pomaga tudi irski pevec Ronan Keating.
Album The Best Of Leann Rimes je pravo glasbeno darilo šele 21-letne ameriške pevke, ki se še zmeraj lovi med country in pop glasbo. V obeh smereh nedvomno zmaguje in njen velikanski potencial je že izražen na tej brilijantni kompilaciji. Od vas je odvisno, ali se boste prepustili raziskovanju nedvomne glasbene kvalitete in božanju izrednega glasu pevke Leann Rimes.
David Breznik
predel, ki ga poseljujejo narkomani, transvestiti in pisana mešanica likov, in poskušajo okolje, ki spominja na gotsko filmsko sr-hljivko, spremeniti v pravi dom. Zakonca se morata boriti za vsako stvar. Čeprav je zanju Amerika posejana z nevarnostmi, izzivi in nenavadnimi stvarmi, je za njuni hčerki to čaroben kraj, kjer se lahko zgodi karkoli, kraj, kjer se lahko znebijo obupa, v katerega so bili do zdaj ukleščeni. Na Noč čarovnic si Christy in Ariel drzneta potrkati na vrata "kričečega moškega", skrivnostnega soseda po imenu Mateo, in vse se spremeni. Družina se sooči v krizo, Mateo pa postanje njihov nepričakovani zaveznik na teritoriju, kjer vladajo upanje, vera in celo čarovnije.
Film delno temelji na Sheri-danovih izkušnjah ob prihodu v Združene države. Zaradi avtentičnosti je k projektu pritegnil
tudi hčerki Naomi in Kirsten, ki sta vzhajajoči igralsko/režiserski zvezdi, še posebej pri prizorih s hčerkama. Rezultat je V Ameriki, Sheridanov najbolj oseben film do zdaj, film, ki slavi naelektrenost in možnosti, ki jih ponuja New York, čeprav hkrati poskuša predstaviti sestavljanko iz žalosti in moči ljubezni, ki ženeta ljudi naprej. ^"Veliko stvari, ki se zgodijo v filmu, so se nam res pripetile," pravi Sheridan. "Res sem po vsem New Yorku vlekel klimatsko napravo, res sem izgubil veliko denarja, ko sem v zabaviščnem parku skušal dobiti punčko in res smo imeli prezgodaj rojenega otroka — sem pa definitivno spreminjal in dodajal stvari, vključno s časovnim obdobjem. V nekate-
rih primerih je bila resnica preveč čudna, da bi bila prepričljiva v fikciji, in nazadnje smo celo izrezali stvari, ki so se res zgodile, ker so se zdele čisto preveč nenavadne." V filmu pa je tudi prvina, ki je v Sheridanovih filmih do zdaj nismo videli: nebrzdan občutek magičnega realizma, čarobnosti in skrivnosti, ki ležijo tik za vsakdanjo realnostjo. "Zame je to dejansko film o čudesih. Pripoveduje o poskusu, da bi na svet gledali z otroškimi, čarobnimi očmi. Na Manhattan gleda kot na otok sanj, ki pomaga družini ponovno odkriti njihove globoke vezi. Na film sam pa gledam tudi kot na ljubezensko pesem, posvečeno ženi in hčerkama."
TM / DB
Zanimivosti
Ameriški kirurgi in lifting giasiik
Philadelphia - Poleg maščobe na trebuhu, gub na obrazu in podbradkov je tudi glas tisti, ki "izdaja" leta. Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas. Čeprav ni nova, pa postaja kozmetična kirurgija glasu priljubljena in iskana šele v zadnjem času. Kot je dejal predstojnik otorinola-ringološkega oddelka bolnišnice Graduate v Philadelphii dr. Robert Thayer Sataloff tako kot vse ostalo tudi glasilke kažejo svoja leta. Obstajata dva načina za njihovo pomlajevanje; pri postopku pa se zaradi splošne anastezije pojavi težava, saj pacientu med operacijo ne morejo "regulirati" glasu in se torej ne ve, kakšen bo glas, ko se bo operiranec prebudil. Pevka in igralka Julie Andrews je ena tistih, ki so odkrile, da operacija glasilk ne uspe vedno. Ko so ji odstranili vozliče na glasilkah, je ostala brez glasu, ki je pred operacijo obsegal štiri oktave.
Kuharski nasveti
Sparglji (belusi)
Belušl so Se danes kulinarična posebnost. Vrhunec njihove priprave je od februarja do junija in ravno zaradi sezonske omejenosti sodijo med najbolj cenjene zelenjavne jedi.
Najokusnej-si so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele do zelene in vijoli~aste. Pred leti so bili bolj priljubljeni beli beluši, to je zasipani, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden iz zemlje pokukajo glavice. Francozi pa že od nekdaj bolj posegajo po zelenih in vijoličastih beluših in tako so tudi pri nas od svežih bolj priljubljeni zeleni, ki so s kulinaričnega vidika tudi okusnejši.
Zeleni beluši imajo izrazit okus in so tudi cenejši. Tako bele kot zelene najpogosteje kuhamo v vodi ali vodni sopari, povezane v šop, tako da glavice stojijo pokonci in gledajo iz vode. Kuhamo jih 3 do 7 minut, odvisno od debeline. Kuhanje v vodi ali vodni sopari mora biti hitro, da ohranimo naravno aromo in obliko belušev.
Danes nabirajo tudi divje be-luše, ki so znani po svoji grenko-sti.
Prav tako je razlika pri kuhanju belušev: nekateri se hitro raz-
kuhajo, nekateri ostanejo tudi po kuhanju nitasti, spet drugi so rahlo oleseneli. Tudi vonj je različen: pri kuhanju belih belušev se razvije nežen, prijeten vonj, pri kuhanju zelenih je vonj izrazitejši in tudi po kuhanju so zeleni beluši izrazitejši in imajo rahlo sladkast okus.
Pred pripravo najprej odlomimo spodnji oleseneli del. Če imamo bele beluše, jih najprej na tanko olupimo. Zelenih ne lupimo in zraven kuhanja lahko zelene tudi pečemo, sploh če so poganjki mladi. Zraven pečenja lahko beluše še cvremo. Tisti, ki jih imate na domačem vrtu, so sedaj že primerni za prvo rezanje. Če imamo večjo količino be-lušev, jih lahko blanširamo, torej kuhamo 3 minute, pod mrzlo vodo dobro ohladimo in nato shranimo v zamrzovalno skrinjo ali jih vložimo v slanico.
Najbolj znane jedi iz belušev so beluši po poljsko (to je kuhani in preliti z na maslu pra-ženimi drobtinicami), beluševa kremna juha, beluševa omleta, beluši z vinegretsko omako (preliti z omako, ki nastane iz osnovnega solatnega preliva, ki mu dodamo sesekljano trdo kuha-
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade in Vlada Pignarja. V dopolnjeni izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
Odgovor: Mladiči v prvih treh tednih svojega življenja ne potrebujejo nobene druge in dodatne hran razen materinega mleka. V prvem posesanem mleku (mlezivo — kolostrum), dobijo zaščitna protitelesa, ki jih varujejo pred kužnimi boleznimi v naj-
no jajce, kisle kumare, sesekljane kapre, petersilj in na majhne kocke narezano vloženo rdečo papriko), gratinirani belusi (belusi, zaviti v rezine slanine in popečeni), ponudimo jih lahko tudi s holandsko omako in omako, ki nastane iz soka rdeče oranže in naribane lupinice oranže.
Nežen okus belusev okusimo, če jih jemo kot hladne predjedi. Takrat jih skuhamo, nežno po-kapljamo z olivnim oljem in limono in že jih lahko ponudimo. Tako pripravljene izboljsamo z rezinami trdo kuhanih jajc ali narahlo potresemo z naribanim sirom. Iz manj lepih belusevih poganjkov pripravimo kremno in pretlačeno belusevo juho ali iz njih pripravimo belusev naras-tek, ki je se posebej okusen. Be-
prelijemo z mesanico kisle smetane in celih jajc. Pekač damo v pečico, ki smo jo ogreli na 200 do 220°C, in gratiniramo oziroma pečemo 10 do 15 minut. Tako pripravljene ponudimo kot toplo predjed, samostojno jed ali kot prilogo.
Beluse lahko pripravimo tudi skupaj z mladimi bučkami. Bučke najprej prerežemo čez polovico in jim izdolbemo sredino. Posebej beluse zavijemo v tanke lističe slanine in jih damo na izdolbeno sredino vsake bučke. Dolžina belusev in bučk naj bo enaka. Bučke nato položimo v pekač, prilijemo malo vode, jih narahlo potresemo s soljo in v pečici pri temperaturi 180° du-simo 10 minut. Nato po belusih potresemo se malo poljubnega
Mokri smrček
Vprašanje bralke Mire iz Ptuja: Kdaj začnemo mlade muce privajati na drugo hrano, kdaj so godne za oddajo?
zgodnejšem življenjskem obdobju. Po odstavitvi mlade muce ustrezno zasčitno cepimo in jih tako zavarujemo pred nevarnimi virusnimi infekcijami (mačja kuga, herpes virus ...).
Materino mleko vsebuje vse potrebne sestavine (beljakovine,
luse pogosto ponudimo k hitro pečeni svinini, govedini in perutnini.
Gratinirane ali zapečene be-luse si pripravimo tako, da belu-se najprej operemo, odrežemo spodnji oleseneli del in jih po želji narežemo na enako dolge kosčke, ki jih v mali količini slane vode do polovice skuhamo. Kuhane odcedimo in ohladimo. Posebej na manjsi količini mas-čobe prepražimo na kocke narezano slanino. Primeren manjsi pekač narahlo premažemo z maslom ali margarino ter ga potre-semo z ostro moko. Ohlajenim belusem prisipamo prepraženo slanino brez masčobe, dodamo malo parmezana in vsipamo v pripravljeni pekač. Po vrhu jih
sladkorje, masčobe, vitamine, mi-kro in makroelemente ...), ki jih potrebuje žival v svojem zgodnjem razvoju. Mladiče pričnemo dohranjevati sele 3-4 tedne po skotitvi. Prvi obroki naj vsebujejo čim več beljakovin in vitaminov, smiselno pa je hkrati s prvim do-hranjevanjem mladičke tudi raz-glistiti. Za ta namen uporabimo antihelmintske paste ali tabletke. Primeren čas za odstavljanje mladičkov sovpada s pojavom prvih mlečnih zob, tj. nekje med 5. in
poltrdega sira, povisamo temperaturo pečice na 200 stopinj in pečemo se 5 minut, tako da sir rahlo porjavi. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubno toplo omako.
Najenostavneje pa si pripravimo solato iz belusev. Beluse očistimo, jih narežemo in v slani vodi skuhamo. Ohlajenim dodamo malo količino narezanih kislih kumar, sveži paradižnik in začinimo z osnovnim solatnim prelivom. Kislih kumar in paradižnika naj bo enaka količina kot kuhanih belusev. Po vrhu lahko potre-sete s sesekljanim trdo kuhanim jajcem in zelenim petersiljem.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
8. tednom starosti. Pri dveh mesecih starosti so večinoma mladički godni za oddajo.
Odstavljanje mladih živali naj bo postopno, hrana, ki jo pokla-damo v prvem življenjskem obdobju pa čim bolj kvalitetna. Da se izognemo morebitnim napakam, je na mestu, da kupimo že vnaprej pripravljeno hrano za mačje oz. pasje mladičke.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
VM.V
9 02/ 771 00 82
V vrtu
Pomlad občutimo, ko zacveto češnje
Izteklo se je muhasto deževno in hladno aprilsko vreme, ki je precej oviralo spomladansko setev in druga vrtna opravila. Topli sončni žarki so minule dni aprila ogreli naravo in brsteče sadno drevje ter okrasno rastje, da je vzcvetelo v vsej svoji pomladi prešernosti in opojnosti, ob vzcvetelih češnjah pa že občutimo pomlad.
V SADNEM VRTU so vrtne jagode ob zadostni talni vlagi pričele z normalno vegetacijo. Po predpomladanski negi in obdelavi, ki jo je bilo potrebno opraviti že ob izteku zime, sedaj koncem aprila, jagodnjak pognojimo z drugim obrokom posebne mešanice rudninskih gnojil za vrtne jagode, nasad oplejemo nadležnih plevelov s koreninami vred, pod rastline pa položimo zastirko, ki bo zadrževala talno vlago in toploto, preprečevala rast plevelov, plodove pa varovala čiste pred obletanjem. Ko bodo grmi pričeli brsteti in se pripravljati na cvetenje, jih poškropimo z euparenom ali drugimi podobnimi pripravki, da preprečimo okužbe z listno pegavostjo in sivo plesnijo. Škropljenja ponavljamo vsakih 10 dni, prenehamo pa dva tedna preden plodovi prično zoreti.
Vremenski pogoji za razvoj sadnega škrlupa so letošnjo pomlad tako ugodni, da bo le stežka ohraniti zdravo listje, plodiče in poganjke pred to najnevarnejšo sadno boleznijo. Tedensko v deževnem vremenu oziroma desetdnevno v suhem vremenu jablane in hruške škropimo z delanom, an-tracolom, dithanom ali podobnimi dotikalnimi fungicidi, za sorte občutljivejše na sadno plesen pa škropivu dodamo baycor, cosan ali podoben pripravek na osnovi žvepla, da bi sproti zavarovali prirastek pred okužbami. Škodljivce, kot so jabolčne grizlice, listne uši in druge s strupenimi kemičnimi pripravki, uničujemo šele, ko se pojavijo v obsegu, ko bi že utegnili povzročiti škodo in poškodovati rastlino. V cvet ne škropimo, takoj po cvetenju pa uporabimo le takšne pripravke, ki so za okolje manj škodljivi, kot je calipso v določenih odmerkih.
Casa za cepljenje ali precepljanje sadnega drevja ni mogoče določiti datumsko, temveč ga je mogoče opraviti, ko je podlaga prešla v muževo stanje in se lub zlahka loči od lesa. Muževo stanje je odvisno od lege, kjer drevo raste, starosti, sadne vrste in drugih dejavnikov, sovpada pa v konec aprila in začetek meseca maja.
V	OKRASNEM VRTU nadaljujemo s setvijo cvetlic enoletnic v gredice na prosto, kot so sončnice, žametnice, vrtne astre, ognjič, cinije in podobne, ki pa jih po setvi prekrijemo z vlak-nastjo folijo in posevek držimo prekrit do vznika.
Zaključimo sajenje sadik listopadnih grmovnic za žive meje, ki niso pridelane s koreninsko grudo. Brsteče sadike ob sajenju obilno zalijemo, prekrijemo s suho prstjo, ki preprečuje izhlapevanje talne vlage, za dovoljeno vlažnost pa skrbimo, dokler se ne vkoreninijo.
V	lončke posadimo dalije in kane, da bodo že nekoliko zrastle, ko jih bomo v drugi polovici maja posadili na prosto, da bodo na cvetličnih gredicah hitreje zacvetele.
V	ZELENJAVNEM VRTU vznikle posevke vrtnin odkrijemo in oplejemo plevelov ter površino gredice plitvo prerahljamo, da zdrobimo zaskorjenost zemlje, ki jo je povzročilo obilno deževje. Zaskorjena zemlja ovira kalitev semen, zračnost v tleh, kjer otežuje dihanje mladih korenin in povečuje izhlapevanje talne vlage.
Z gredic, pripravljenih za setev in sajenje vrtnin, uničujemo in odstranjujemo vznikle plevele, da ne prerastejo in ne prično semeniti, preden so zasajene, kar je v letošnjih vremenskih razmerah pogost pojav.
Miran Glu{ič, ing. agr.

29-četrtek #	30-Petek #	1-Sobota	2-Nedelja
3-Ponedeljek	4-Torek	5-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: splet, Plave, retar, Atene, Tatarsko, stramin, RN, vnetost, privaga, narocevalka, lettre, Ba, alabaster, ono, krže, astro, Mata, strk, flinta, žar, činele, Avsar, sinček, energičnost, mušketa, kolč, sparit, petakar. Ugankarski slovarček: KSAVER = zagrebška mestna četrt, NIE = nizozemski filmski režiser (Rene van, 1938-), OJA = makedonska čipka, PARAF = reška punk skupina, ustanovljena 1977, ŠARO = manjša morska riba, progar, TANATOS = grški bog smrti, TORLO = slovenski rokometaš (Mustafa, 1969-), TRAIN = francoska firma za izdelavo motociklov, VLAD = italijanski skladatelj in muzikolog (Roman, 1919-).
Govori se ...
da v ormoškem občinskem svetu po novem vlada harmonija. Sok in Trofenik sta se konáno znašla na istem bregu, oba v opoziciji...
... da imajo v videmski občini najhitreje rastočo državno cesto. V treh letih je država uspela obnoviti 300 metrov asfalta (zadnjih dosežek - 100 m - se je zgodil prejšnji teden). Pri tej hitrosti bodo do leta 2014 prispeli do Vsrane jame. Kakršno ime, takšna cesta!
... da so nekateri pri organizaciji kresovanj zelo inovativni.
Tako smo dobili vabilo na halo-ško kresovanje pod šotorom in na enega na vodi. Pa bo verjetno to drugo lažje izvesti kot ti-^ stega v šotoru ...
... da so bili nekateri Ptujča-ni strašansko navdušeni, ko so dobili župana iz "prave" stranke (saj veste - da bo lažje komuniciral z "vrhovi'). Ampak kot kaže, bomo morali celi Ptuj pomakniti bliže vrhovom, da bi nas sploh upoštevali, kajti stari dogovori kot da ne veljajo več (samo spomnimo se na že dogovorjeno kanalizacijo v Spuhlji, o kateri se bodo "pravi" župan in "pravi" ljudje spet dogovarja-
li).
... da je Ptuju uspel velik podvig v ozelenitvi - odprli bodo tri cvetlične gredice. No ja, da bo statistika bolj zelena, bi bilo dobro prišteti še grede ptujskih vrtičkarjev nasproti gimnazije (kjer občina že nekaj let poskuša urediti park).
Vidi se ...
... da nekateri sploh ne znajo brati: rezervirano je bilo za konje, stali pa so tam tudi ljudje. Ce pa bi kateremu nekonju rekel "Konjf, bi pa bil užaljen!
Lujzek • Dober den vsoki den
Včosik smo rekli, da je merc pes, april pa ves. Pri toti misli mislim na vremen in druge pomladne radosti in tegobe, o kerih začnemo misliti tudi na gobe. V aprili, od kerega se zaj poslovlamo, so nam gospod Bogec, naši držovni poslonci, nebeški in zemeljski svetniki natočili tejko deža, ke mamo mokre škrge tudi na našem Suhem bregi in smo dežovnico z bregov v grabe izvožali. Bomo vidli, kaj nam bo poleg vstopa v Evropsko vunijo pri-nesa mesec majnik. Na pode-želji nam delo nede sfalilo. V zemlo de treba spraviti semena koruze, cukrnega runklna in marsičesa drugega, da bi lehko v jesen kokšnega tolarčka ali pa evreka kasirali. Tudi v drugih panogah našega precik povoženega gospodarstva bo trebalo fejst v roke in možgone pluniti...
Zaj, ko so naši poslonci izvalili nekaj novih ministrantov - pardon - ministrov, se nam, kak provijo opozicioni-
sti, obeta - prova pavlihovina, carstvo oziroma cerarstvo in druge oblike poti v našo svetlo prihodnost, ki jo senčijo črne megle. Ce ste gledali na televiziji tisto poslansko polnoč-nico in valitev novih ministrov, ste zlo prepričlivo vidli poslanske igrice, ki so ble od cajta do cajta podobnega igricam v otroškem vrtci ali pa na pesko-vniki, ko si deca mečejo pesek v oči in se marsikeri ob tem hinavsko smeji. Bog jim grehe odpusti in dušo ošpiči. Tudi v naši občini Suhi breg so se že začele nekšne predvalililne kregarije in zdrahe, seveda med strankami, ki so zavohale, da je oblast slast, ko majo eni na kruhi namozano mast, drugi pa še suhega kruha nemajo.
Pa še malo heca, brez kerega se baje ne delajo niti deca: Srečali sta se Zofka in Kata, ki ga rada pošlata. Zofa pita Kato, ki pela v vozeki malega otrokeca: "Joj, ta mali pa je čista kopija tvojega možeka ...!" Kokšna kopija, če pa je to otrok od moje sestre."
Te pa srečno vsem, ki delate deco in tistim, ki vam drugi pri kopiraji pomogajo. Vas podav-lja "kopirani" LUJS.
RADIOPTUJ
89,8°98,e°l043MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 29. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (Ane-mari Kekec). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 30. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice
(še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SOBOTA, 1. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob
kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SNOP (Koroški Radio). NEDELJA, 2. maja: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 3. maja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na
območju Policijske uprave Maribor 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav). TOREK, 4. maja: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi
dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SNOP (Radio Triglav). SREDA, 5. maja: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
V poslovnem svetu se določeni količini stresa na žalost ne boste mogli izogniti, povezan pa bo z nekom iz poslovno-prijateljskega kroga. V tem obdobju boste veliko lažje in bolje poslovali z ženskami kot moškimi.
BIK
Pri poslovnih komunikacijah bodite zelo diplomatski, raje recite besedo manj kot preveč, saj bi se kaj lahko zgodilo, da bi vas napačno razumeli. Med prijatelji vas v teh dneh čakajo prijetna doživetja.
DVOJČKA
^^ V tem tednu bodite pozomi na možnost napake v slu-f	žbi predvsem zaradi krše-
nja pravil, zaradi katerih bi lahko, zašli v težave in celo v pravne spore. Zelo zanimiv dan bo petek, torek pa bo zelo romantičen.
RAK
Predvamije odličen teden, saj boste ta čas izrazito podjetni in močni, kar se bo pokazalo tudi na poslovnem polju, kjer boste pokazali voditeljske sposobnosti. Zelo prijetno bo v soboto.
LEV
Zelo poslovno pomemben teden, kjer bo možen ključni premik. Pri tem vas bo nekdo zaščitil ali vam kako drugače pomagal. Najboljši dan za realizacijo bo sreda, medtem ko je v soboto možno novo znanstvo.
DEVICA
Predvamije prijeten teden, saj boste bolj vitalni in samozavestni, kot ste bili prej. Pokazali boste tudi več srčnosti in optimizma. Te žaven dan v domačem okolju bo petek, bo pa že nedelja dan zabave.
TEHTNICA
Napetosti na žalost še ne bodo minile, ampak se bodo še stopnjevale. Kaj lahko je vzrok pri tem, da imate preveč dela in vas hitenje izčrpava. Vzemite si odmor in počivajte. V ljubezni bo več sreče.
[KORPIJON
Vaše življenje bo tudi ta teden vznemirljivo in zabavno. Ugotovili boste, da se radi zabavate in vam tega pravzaprav nihče ne more in niti noče preprečiti. Lep dan boste imeli v četrtek, pa tudi ponedeljek bo zanimiv.
STRELEC
Pred vami je finančno zelo dober teden, kaj lahko se bo zgodilo, da boste več zaslužili ali pa prejeli že dolgo pričakovani honorar. Lahko pa se tudi zgodi, da boste slišali zanimivo novico. V petek bodite pozorni.
KOZOROG
V	tem tednu boste imeli veliko energije in veselja do življenja, da boste s tem okužili tudi vse okoli sebe. Vaš ritem življenja bo dinamičen, na poslovnih poteh se boste veliko dogovarjali. Najuspešnejši boste v petek.
VODNAR
V	tem tednu pričakujte zanimive novice ali celo obisk. Na poslovnih poteh boste podpisali pomembno pogodbo. Dogovor, ki že
dolgo čaka na realizacijo, boste končno končali. Prijetno se boste imeli v soboto.
RIBI
V	tem tednu boste zelo ustvarjalni, vaša povečana komunikativnost vam bo pomagala pri poslovnih poteh in ravno z njeno
pomočjo bo tudi vaša kariera rasla. Najuspešnejši boste v četrtek in petek.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Ptujski šport v Evropi
Najpomembnejši dogodek letošnjega leta je pred nami - prvega maja vstopamo v združeno Evropo, tudi s športom. V nekaterih športih smo Slovenci že sedaj zelo konkuren~ni; imamo olimpijske, svetovne in evropske prvake in prvakinje, naši športniki so sodelovali na nekaterih najve~jih svetovnih tekmovanjih. Za naš-tetje vseh uspehov slovenskih športnikov bi porabili preve~ prostora, zato omenimo samo najaktualnejše. Zadnji olimpijski prvaki iz Sydneja so Iztok Cop in Luka Spik v veslaškem dvojcu in strelec RajmondDebevec. Zadnji uspehi v rokometu kažejo na to, da smo velesila v tej športni panogi, saj trije uspehi v eni sezoni (fantje drugi na EP, Celjani zmagovalci evropske lige prvakov, dekleta (vsaj) finalistke) ne morejo biti naklju~je. Pretekli teden je Aljaž Pegan prav tako postal evropski prvak, viceprvakinja sveta pa je atletinja Jolanda Ceplak.
In kje s(m)o tu Ptuj~ani? Kateri naši športniki so prepoznavni znak našega obmo~ja? Ni jih veliko, ki bi redno nastopali na evropskih velikih scenah, zato pa imamo med njimi vsaj dva bisera med posamezniki. V prvi vrsti to velja za Renata Vugrinca, novo-pe~enega evropskega klubskega prvaka z rokometaši Celja PL, ki je zagotovo eden najpopularnejših slovenskih športnikov. S Celjani je petkrat stal na predzadnji stopni~ki (polfinale pokala evropskih prvakov), v sezoni, ko je najavil, da zapuš~a Celje, pa seje povzpel na sam vrh. Drugo leto ga bomo lahko spremljali v najmo~nejši rokometni ligi na svetu, in sicer v dresu nemškega Magdeburga. Sijajna kariera Renata Vugrinca, ki se je za~ela v RK Drava Ptuj, je lahko za zgled vsem mlajšim, ki šele stopajo na športno pot.
Foto: Črtomir Goznik
Renato Vugrinec je prva violina ptujskega športa.
Nastja Čeh - že dve leti v Evropi.
Drugi ptujski športnik tega kova je nogometaš in igra pri ekipi Club Brugge v Belgiji. Je stalni ~lan slovenske nogometne reprezentance in eden najve~jih talentov v slovenskem nogometu. Za reprezentanco je igral že tudi na svetovnem prvenstvu na Japonskem in Koreji. To je seveda Nastja Ceh, ki je svojo kariero pri~el graditi v NK Drava in se nato preko Maribora podal v Belgijo.
Visoko kotira v Evropi še boksar Dejan Zavec, ki je že zelo blizu boja za naslov evropskega prvaka v veltrski kategoriji. Dejana smo lahko pred desetimi dnevi spremljali tudi v živo v mariborski dvorani Tabor in se prepri~ali, da se razvija v vrhunskega boksarja, pred katerim je še lepa prihodnost.
Med boljše evropske keglja~ice spada ptuj~anka Andreja Razlag, ki tekmuje za celjski Miroteks in si prav tako zasluži omembo v tej kolumni, saj se ponaša z naslovom evropske prvakinje med dvojicami.
Kickboks je eden naših najtrofejnejših športov, kjer predvsem Na-dja Sibila redno osvaja najvišja mesta na svetovnih tekmovanjih.
Druga~na je situacija med ekipami, kjer se je precej težje prebiti v evropski vrh, saj delo z ekipo zahteva vrhunsko ekipo tekmovalcev in strokovnjakov razli~nih podro~ij. Najvišje kotirajo kolesarji Perutnine Ptuj, ki se redno udeležujejo dirk po vsej Evropi in skrbijo za promocijo Ptuja in okolice.
Samo želimo si lahko, da bi imeli še ve~ vrhunskih športnih asov, s katerimi bi se širil glas Ptuja, Ormoža, Vidma, Leskovca... po Evropi. Ne ~akajmo, naredimo nekaj za to!
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Pomembna zmaga Drave
Kumho Drava - Dravograd 3:1 (0:1)
Strelci: 0:1 Bingo v 35. minuti - avtogol, 1:1 Zilic v 51. minuti iz 11 m, 2:1 Zilic v 61. minuti, 3:1 Smajlovic v 77. minuti.
Kumho-Drava: Dabanovic, Toplak, Bingo, Kamberovic (Vo-grinec), Sterbal, Berko, Korez, Jevdženič (Zajc), Zilic, Smajlovic, Gorinsek (Krajnc).
Nad 700 gledalcev je ob koncu navdušeno pozdravilo zmago domacinov Sodnik Avdagic iz Ljubljane je bil radodaren s kartoni, saj so pri gostiteljih po-rumeneli Jevdženic, Berko in Toplak ter 3 igralci Dravograda.
Po zacetni enakovredni igri gostitelji nikakor niso mogli streti odpora mladih Dravograjcanov, ki so se borili srecno in požrtvovalno, nekajkrat ogrozili vrata Dabanovica. Kot hladna prha je deloval avtogol Binga, ki je slabo preusmeril z leve strani podano žogo gostov ter premagal lastnega vratarja. Napadi gostiteljev so bili redki, nekaj pred koncem bi lahko Toplak izenacil, toda mo-can strel je vratar Veršovnik s skrajnimi napori izbil v kot. V nadaljevanju se je nacin igre gostiteljev spremenil, že po prvih minutah je v enem od napadov Kline zbil Smajlovica in sodnik je brez pomisleka dosodil nas-trožjo kazen, ki jo je Zilic realiziral. Ta isti igralec se je razigral ter 10 minut zatem, ko je prei-gral dva igralca, z lepim strelom prinesel zasluženo vodstvo. Gostom je služila tudi sreca, saj jih je 3-krat rešila stativa, pritisk gostiteljev pa ni popustil. Zilic in Smajlovic sta ustvarjala ob Ko-rezu in Gorinšku nevarne priložnosti in ob tem je uspelo Smajlovicu postaviti koncni rezultat. Gostje so delovali kot razbita ceta, ki se je branila s skrajnimi napori, Zilic je bil ne-
Foto: Črtomir Goznil<
Dabanovi~ v akciji
zadržen, saj se je razigral ter prikazal svoje bogato znanje in obvladanje žoge.
Na tiskovni konferenci sta dejala:
Osmanovic, trener Dravograda: "Čestitam domaćinom. Mislim pa, da nas je sodnik z dosojo 11-metrovke oškodoval. Ob tem mislim, da je še dovolj tekem, da dokažemo svoje kvalitete."
Lušic, trener Drave: "Nezbrani v prvem delu in ob tem še zadetek. Čestitam igralcem, da so zbrali toliko moci in v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in dosegli zastavljeni cilj."
anc
1. SNL - LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 26. KROGA: Olimpija - Maribor Piv. Laško 1:2, Gorica ■ Primorje 0:0, Mura - Koper 2:2
1. GORICA	26	14	8	4	49:22	50
2. KD OLIMPIJA	26	13	6	7	47:33	45
3. MARIBOR PIVLA[KO	26	13	6	7	33:28	45
4. PRIMORJE	26	11	10	5	53:27	43
5. KOPER	26	11	9	6	33:24	42
6. MURA	26	11	6	9	45:45	39
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 26. KROGA: CMC Publikum - Ljubljana 1:2, Kumho Drava - Dravograd 3:1, Šmartno - Domžale 1:1
1.	ŠMARTNO 26 8	9	9	34:38	33
2.	CMC PUBLIKUM Celje 26 9	5	12	48:42	32
3.	DOM@ALE 26 8	6	12	31:45	30
4.	LJUBLJANA ( - 3 ) 26 8	5	13	29:46	26
5.	KUMHO DRAVA Ptuj 26 5	6	15	27:49	21
6.	DRAVOGRAD ( - 1) 26 5	4	17	26:56	18
Komentiramo
Stadion, ki to sploh ni!
Nogometaši, predvsem pa klubi v ligah na državnem nivoju (1. SNL, 2. SNL, 3. SNL), so bili pred kratkim podvrženi licenciranju, kar pomeni, da morajo klubi, ki želijo nastopati v državnem rangu tekmovanja, izpolnjevati nekatere pogoje. Tokrat se bom osredotočil samo na ptujski mestni stadion.
Ko smo v lanskem letu zapisali, da to ni stadion, ki bi zadovoljeval potrebe igranja v prvi ligi (ali mogoce tudi v stopnjo nižji ligi) je bilo na racun te trditve izrecenega veliko pelina. Med drugim, da to ni res, saj ne bo tako itd. Žal pa so se 'velemojstri' ušteli. Pa ne mislim na NK Kumho Drava, ki je ptujsko športno politiko in nasploh politiko mestne obcine prehitel, ampak vse tiste, ki prejemajo place za svoje delo v športu in so podaljšana roke trenutne politike. Le-ta je z njimi vred padla na izpitu, saj so
naredili absolutno premalo, skoraj nic. Seveda govorimo o nogometu.
Mestna obcina Ptuj je po dolgih letih dobila ekipo v slovenski prvoligaški nogometni konkurenci in v bistvu ambasadorja turizma po vsej Sloveniji, saj se vsak teden, to je najmanj trideset tednov v letu, kar ravno ni malo, pojavlja v vseh slovenskih medijih. Pa to kot da ni (skorajda) nic vredno. Toda Ptuj kot mestna obcina vsekakor nikakor ni primerljiv s Smartnim, ki je vas z manj kot sedemsto pre-
bivalci, pa tudi imajo prvoligaša. Zanje bi še razumeli, da ne morejo zagotoviti pogojev za svoje nogometaše, toda Ptuj je od njih velikokrat vecji, v obcini se obrne veliko vec denarja, žal pa v športu enostavno premalo, da bi ljubitelji nogometa in športni navdušenci lahko v naslednji sezoni gledali na Ptuju prvoligaški nogomet, ce bi Kumho Drava ostal v prvi ligi. Alternativno igrišce, na katerem bodo ptujski nogometaši igrali "domace" tekme, je Celje. Zakaj? Mislim, da je to vprašanje odvec.
Enostavno povedano, ker je nekdo zamocil, ker je mislil, da bo Kumhu Dravi nekdo kaj podaril zaradi aktualne politike. Veliko še manjka, da bi v zacetku avgusta Kumho Drava igral domace sre-canje na Ptuju. Nic kriva in nic dolžna bo to pocel v Celju. Ne razglabljati o atletski stezi, ki je bila prepotrebna. Kaj pa drugo: premajhne slacilnice in njihovo število, ni sobe za nadzor dopinga, slacilnice in tuši za sodnike, prostor za pisarniško delo, pa še kaj bi se našlo. Tu Kumho Drava ni nic kriv in s tem nima nic, ampak ljudje, ki mislijo, da so vsemogo-cni bogovi in so pozabili na tisto najpomembnejše.
In kako to dopovedati Ijubite-ljem in navdušencem nogometa? Zelo težko! Vendar se volitve bližajo in takrat ne bo cas za odpustke. Avgust in obstanek Kumha Drave v prvoligaški konkurenci je blizu, ne pa tako dalec, kot si kdo misli!
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. SRL (m)
Lokalni derbi Ormožu
JERUZALEM ORMOŽ - VELIKA NEDELJA 29:28 (16:12)
JERUZALEM: G. Čudic (16 obramb), Belšak 4, Horvat, Mesarec 2, Koražija 3, Bezjak 7, Grabovac 1, Ivanuša 6, Kiric 1, Hanželic, Hr-njadovic 2(1), Lollo 1, B.Čudic 2. Trener: Saša Prapotnik.
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Gotal 11, Mesarec 4, Gregoric, Po-tocnjak, Kumer, Planinc 5, Kokol, Stojinovic (8 obramb), Kukec 7, Šantl 1(1), Kozomara, Kisovec (7 obramb), Okreša. Trener: Zdenko Sekelj.
Lokalni derbi sosedov je na tribune športne dvorane na Harde-ku v Ormožu privabil okrog tisoc ljubiteljev rokometa, ki so bili ob koncu s prikazano igro obeh moštev in samo tekmo zelo zadovoljni.
Še posebej zadovoljni so bili po tekmi v taboru Ormožanov, ki so kot novinci v ligi z zmago le potrdili obstanek v ligi. Na strani Velike Nedelje je bilo seveda veliko razocaranje, saj Nedeljani po štirih letih igranja zapušcajo najelitnejši slovenski rokometni razred.
Kolesarstvo
Menjava trenerja pa je žal prišla prepozno.
Gledalci so lahko uživali ob atraktivni igri z lepimi zadetki, obrambami vratarjev Čudica, Stojinovica in Kisovca ter v izjemno pošteni igri obeh moštev in navijacev. Takih tekem si v prihodnje le lahko želimo.
Domačini so boljše zaceli sreca-nje in narekovali hiter tempo igre tudi po ceni izgubljenih žog ter si že v uvodu priigrali prednost treh zadetkov. Obramba Ormoža-nov je delovala cvrsto, v napadu sta kraljevala mladinska reprezentanta Bezjak, ki je odlicno zadeval, in Bojan Čudic, ki je sijajno asisti-ral. Prvo ime Nedeljanov v prvem polcasu je bil vratar Stojinovic, ki je glavni krivec, da so "jeruzalem-cki" na odhodu k odmoru vodili le za štiri (16:12). V uvodu v drugi polcas so Nedeljani zaigrali na vse ali nic, vendar je prvi nalet Ne-deljanov zaustavil odlicen vratar domacih Čudic, ki je v prvih trinajstih minutah drugega polcasa zbral kar osem obramb in prepre-cil varovancem trenerja Seklja, da se približajo. Igra domacih v obrambi je vedno bolj slabela, Gotal in Kukec sta razbijala domacine s
"Po padlih mejah"
25 držav bo po 1. maju v Evropski unjji in prav toliko kolesarjev kolesarskega društva MTB Spica iz Ptuja bo prekolesarilo meje z državami, ki bodo izgubile svoj pomen - "padle" meje.
šest mesecev nastajajoči projekt se bo udejanil 29. in 30. aprila. V soorganizaciji s Sokolsko zvezo Slovenije bo potekalo kolesarjenje pod sloganom "S športom je življenje lepše". Če je 'težje' sinonim za 'lepše', bodo povedali po prihodu domov, prvi dan v dolžini 360 kilometrov jih namreč čakata dva zahtevnejša vzpona čez prelaza Predel ter Jezersko, oba na nadmorski višini okrog 1200 metrov. Po odhodu iz Dravograda jih drugi dan čakajo krajši in položnejši vzponi v Slovenskih goricah in na Goričkem, družbo ob poti jim bodo delali še drugi kolesarji. Tako se jim vsi ljubitelji kolesarstva lahko pridružijo v petek na Kogu pri osnovni šoli ob 15. uri in z njimi
Plavanje
kolesarijo do gimnazije v Ormožu, ali pa v Zamušanih pri gasilskem domu ob 17.30 in z njimi kolesarijo do Ptuja, kjer pred mestno občino pripravljajo sprejem in pogostitev ob 19. uri.
Za 45-člansko društvo je ta projekt v tretjem letu obstoja največji, ni pa edini. V preteklih letih so organizirali dva kolesarska maratona, sodelovali pri nastanku kolesarske mreže po Spodnjem Podravju ter za svoje člane organizirali več kot 20 izletov ali "fur", kot jim sami pravijo. Aktivnosti društva so vezane na kolesarstvo, na "furah" pa si druženje popestrijo z veslanjem, kanjoningom, piknikom in še čim.
UG
Pernat izpolnil normo za EP
Minuli konec tedna je na Dunaju potekal močan mednarodni plavalni miting, na katerem se je zbralo veliko plavalcev in plavalk.
To je bila za nekatere zadnja priložnost, da izpolnijo norme za nastop na bližajočem se evropskem prvenstvu, ki bo potekalo v glavnem španskem mestu Madridu.
Med tistimi, ki so izpolnili normo, je bil tudi Matjaž Pernat, ki je v svoji disciplini 200 metrov prsno zasedel drugo mesto s časom 2:17,47, kar je pomenilo normo, ob tem pa tudi nov državni rekord, ki ga je Matjaž izboljšal za devet stotink sekunde.
Danilo Klajnsek
streli od dalec, svoje je v golu dodal še solidni Kisovec in Nedeljani so se v 50. minuti približali le na gol zaostanka 24:23. V dramaticni koncnici so novinci v ligi odigrali bolj zbrano in zasluženo zmagali.
Uros Krstić
JERUZALEM -ADRIA KRKA 38:24 (14:9)
JERUZALEM: G. Čudic, Belšak 3, Horvat 1, Mesarec 3, Koražija 7, Bezjak 1, Grabovac, Ivanuša 5, Kiric, Hanželic 2, Hrnjadovic, Lol-lo 12 (11), B. Čudic 4. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so v tekmi vredni obstanka v ligi proti Novomešcanom visoko zmagali in potrdili nastop v najelitnejši slovenski rokometni ligi tudi prihodnjo sezono. Dolenjci so pred samo tekmo delovali prepotentno, kar se jim je mašce-valo v obliki katastrofalnega poraza.
Prvih deset minut je bila tekma živcna in raztrgana, s številnimi napakami na eni in drugi strani, vseeno pa izenacena do izida 4:4. Od 10. do 20. minute so doma-cini zaigrali trdno v obrambi, hi-
1. SRL (MOŠKI)
REZULTATI 22. KROGA: Jeruzalem Ormož - Velika Nedelja 29:27 (16:12), Adria Krka - Inles Riko 29:25 (12:12), Prule 67 - Termo 29:25 (15:12), Prevent - Gorenje 29:25 (14:12). Srečanje Rudar Trbovlje - Trimo je bilo odigrano v torek zvečer (po zaključku redakcije).
1. CELJE PIVO. LAŠKO	22	21	1	0	43
2.PREVENT	22	17	1	4	35
3. GORENJE	22	17	1	4	35
4. PRULE 67	22	16	1	5	33
5. CIMOS KOPER	22	11	2	9	24
6. TERMO	22	9	2	12	20
7. RUDAR TRBOVLJE	21	8	0	13	16
8. JERUZALEM ORMOŽ	22	6	4	12	16
9. TRIMO	21	6	3	12	15
10. ADRIA KRKA	22	5	2	15	12
11. VELIKA NEDELJA	22	4	2	16	10
12. INLES RIKO	22	1	2	19	3
tro in domiselno v napadu in s serijo šestih zaporednih zadetkov povedli 10:4. Do konca polcasa so "jeruzalemcki" tudi po zaslugi od-licnih obramb Čudica in iz levega krila nezgrešljivega Koražije (met 7/7) obdržali razliko petih, šestih zadetkov.
V drugem polcasu gostje iz Novega mesta vec niso mogli spremljati visokega ritma varovancev trenerja Prapotnika in razlika je rasla in rasla. Tik pred koncem je znašala celo petnajst zadetkov prednosti. Ormožani so po veliki zmagi, vredni obstanka v ligi, potrdili osnovni cilj, zadan pred sezono - obstanek v ligi.
Uroš Krstič
lanilo Klajnšek
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Poraz Gorišnice, zmaga Drave
1. B SRL
REZULTATI 21. KROGA: Gold club - Gorišnica 44:32, Črnomelj - Sevnica 29:29, Pekarna Grosuplje - Chio Kranj 41:40, Mitol - Slovan 24:28, Gorica Leasing - Sviš 28:23. Srečanje Mitol - Dol TKI Hrastnik bo odigrano kasneje.
1.	GOLD CLUB 21 20 0 1 40
2.	SVIŠ	21 14 0 7 28
3.	GORICA LEASING 21 12 2 7 26
4.	SLOVAN	21 13 0 8 26
5.	GORI[NICA 21 11 3 7 25
6.	PEK. GROSUPLJE 21 12 1 8 25
7.	DOL TKI HRASTNIK 20 9 2 9 20
8.	MITOL	21 8 1 12 17
9.	SEVNICA	21 6 4 11 16
10.	CHIO KRANJ 21 4 2 15 10
11.	MOKERC	20 5 0 15 10
12.	ČRNOMELJ 21 3 1 17 7
GOLD CLUB -GORISNICA 44:32 (23:16)
GORISNICA: Valenko, Korpar, Vajda 1, I. Ivančič 4, Lozinšek 2, Buzeti 2, štrbal, D. Ivančič 12, Sapač 1, Firbas 2, Kumer 1, Pisar 7, Klemenčič. Trener: Ivan Hru-pič.
V	predzadnjem krogu tekmovanja v 1. B SRL so rokometaši Gorišnice gostovali pri novem prvoligašu, povratniku v 1. A SRL, ekipi Gold club, prej Jadran, iz Hr-pelj. Za goste so bile usodne prve minute srečanja, ko so domačini povedli s sedmimi zadetki in mirno kontrolirali potek srečanja.
V	drugem polčasu so rokome-taši Gold cluba svojo prednost še povečali in na koncu zasluženo zmagali nad gosti iz Gorišnice, ki so se borili, vendar so v tem trenutku domačini boljši in kvalitetnejši tekmec. Ravno zaradi večje kvalitete so se brez težav uvrstili v 1. A SRL. Pri Gorišnici je izstopal Dejan Ivančič, ki je dosegel dvanajst zadetkov.
2. SRL
REZULTATI 22. KROGA: Radovljica - Drava Ptuj 26:33, Grča Kočevje - Atom Krško 35:32, Dobova - Alples Železniki 43:31, Šmartno 99 - Izola 29:36, Radeče - Cerklje 27:28, Ajdovščina - Arcont Radgona 37:30.
1.DOBOVA	22	17	3	2 37
2. CERKLJE	22	17	2	3 36
3. IZOLA	22	17	0	5 34
4. ATOM KRŠKO	22	10	5	7 25
5. ŠMARTNO 99	22	11	3	8 25
6. ARCONT RADGONA	22	10	2	10 22
7. GRČA KOČEVJE	22	8	4	10 20
8. ALPLES ŽELEZNIKI	22	8	3	11 19
9. RADOVLJICA	22	6	3	13 15
10. AJDOVŠČINA	22	6	1	15 13
11. DRAVA PTUJ -1	22	4	4	14 11
12. RADEČE	22	2	2	18 6
RADOVLJICA -DRAVA PTUJ 26:33
(13:15)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc, Alič 7, Kotar 8, Skaza, Majcen 3, Bračič 8, Kac 1, štager, Horvat 5, Luskovič, Mikolič 1, Gonc. Trener: Mitja Mešl.
Zadnji krog tekmovanja v 2. SRL je bil za rokometaše ptujske Drave uspešen. Močno so si želeli zmagati, saj jih samo dve točki ohranjata v upanju, da bi se lahko rešili izpada iz te konkurence. Seveda pa je veliko tudi odvisno od tega, ali je Rokometna zveza Slovenije sposobna priznati napako, ki jo je skupaj z ekipo Radeč naredila, ko Ptujčanov niso obvestili o tekmi.
O tekmi ni potrebno izgubljati veliko besed, saj so bili rokometa-ši Drave boljši nasprotnik, še posebej v drugem polčasu, ko so se razigrali in zmagali s sedmimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Izkušnje na strani Ptujčanov
V torek, 4. maja, se pod okriljem Kolesarske zveze Slovenije v organizaciji Kolesarskega kluba Krka prične tradicionalna 11. kolesarska dirka po Sloveniji kategorije 2.5 UCI.
Letošnja ima v sebi dosti simbolike: poimenovana "Po Sloveniji -pozdrav Evropi" bo namreč prvič v svoji zgodovini potekala po treh sosednjih državah: Italiji, Hrvaški in Avstriji. Dirka v skupni dolžini 995 kilometrov se bo pričela v Izoli v torek s prvo poletapo od Izole do Trsta in zaključila v Novem mestu v nedeljo, 9.maja. Tudi letos bo pot kolesarje popeljala na slovenskega kralja vzponov - Vršič, ki je velikokrat že odločal o skupnem zmagovalcu, letos se bodo kolesarji nanj povzpeli že utrujeni od prelaza Ljubelj istega dne, v soboto, dan pred zaključkom. Stalnica je že, da se dirka "dotakne" tudi Ptuja; letos se ga bo v četrtek, 7. maja, v 4. etapi, dolgi 160 kilometrov. Start etape bo v Ormožu, kolesarji pa bodo ciljno črto pred upravno zgradbo Perutnine Ptuj prevozili dvakrat, saj bodo po prihodu v Ptuj prevozili še tako imenovani "grajenski krog" v dolžini 15 kilometrov. Start naslednje etape bo v petek v Lenartu.
Sodeč po rezultatih iz 10-letne zgodovine dirke, veljajo za favorite kolesarji profesionalne ekipe Perutnina Ptuj. Valter Bonča, naji-zkušenejši mož "perutninarjev", je bil nepremagljiv leta 1995, Branko Filip tri leta kasneje, lansko leto pa je Mitja Mahorič prekinil dvoletno prevlado ruskih kolesarjev in prvič v majici ptujskega kluba stopil na najvišjo stopničko. Izkušenj
Foto: UG
Mahorič ponovno v rumenem?
torej ne manjka, da pa apetitov za zmago ne skrivajo, je priznal direktor KK Perutnina Ptuj Rene Glavnik: "Smo ekipa, ki je sposobna narediti dober rezultat, in nobena skrivnost ni, da si želimo zmago. Lahko pa se znajdemo v težki situaciji, saj se pri nas kolesar drugače, za nas težje, kot v tujini. To pomeni, da na naše napade prežijo vsi domači klubi, ki so jim naši rezultati trn v peti že vrsto let, hkrati bodo na naše dirkanje pozorni tudi tujci, ker vedo, da smo dobri. Pazljivi bomo morali biti od starta do cilja, za uspeh bo potrebno veliko garati." Kakšen rezultat bi zadovoljil njihove ambicije, je Rene Glavnik strnil v naslednjem stavku: "Vse drugo kot zmaga bi bil neuspeh."
Uroš Gramc
Spored 11. dirke po Sloveniji:
1.	poletapa 4. maj 2004 (torek) Izola - Trst
2.	poletapa 4. maj 2004 (torek) Trst - Nova Gorica
3.	etapa	5. maj 2004 (sreda) Ljubljana - Zagreb
4.	etapa	6. maj 2004 (četrtek) Ormož - Ptuj
5.	etapa	7. maj 2004 (petek) Lenart - Beljak
6.	etapa	8. maj 2004 (sobota) Beljak - Vršič
7.	etapa
6.
7.
8.
9. maj 2004 (nedelja) Grosuplje - Novo mesto 150 km
76 km 72 km 190 km 160 km 208 km 139 km
Nemčija • Spodnjesaška krožna dirka
Perutninarji v primežu
Profesionalna ekipa kolesarjev Perutnina Ptuj se je prejšnji teden udeležila petdnevne etapne dirke v Nemčiji, imenovane NIEDERSACHSEN RUNDFAHRT', kategorije 2.3 UCI.
Zahtevne etape z dolžinami nad 180 kilometrov so bile pisane na kožo najmočnejšim ekipam iz prvega kakovostnega razreda, ki so imele popolno kontrolo nad celotno dirko.
Ptujska ekipa ni imela sreče, saj se je prvi sprinter Aldo Ino Ilešič že v pripravi na zaključni sprint prve etape zapletel v skupinski padec, si pri tem poškodoval roko in že naslednji dan moral predčasno zapustiti dirko. Skupni zmagovalec, sočasno zmagovalec tretje etape, je bil Belgijec Bert Roesems (Relax Body-Sol), ki je v odločilni etapi pobegnil iz skupine osmih kolesarjev, pripeljal v cilj v solo vožnji in si privozil neulovljivo prednost. Kljub temu je bil v senci junaka dirke, Nemca Danila Honda, izvrstnega sprinterja iz ekipe Gerolsteiner, ki je zmagal kar na
štirih etapah; te so se vse končale v sprintu glavnine.
Po padcu in odstopu Ilešiča sta "sprintersko vrzel" skušala zapolniti Miran Kelner in Matej Marin ter dosegla nekaj solidnih uvrstitev med dvajseterico. Marin je v 2. etapi dosegel 19. mesto, Kelner pa v prvi 17., četrti 18. in v zadnji peto najboljšo ptujsko uvrstitev -12. mesto. Tomislav Dančulovič je v tretji etapi v cilj prikolesaril v prvi zasledovalni skupini in bil na koncu najbolje uvrščen "perutni-nar" v generalni razvrstitvi.
Po dveh enodnevnih dirkah, ko se začenja kolesarska sezona tudi v Sloveniji, se "profiji" pripravljajo na enega vrhuncev sezone - 11. dirko po Sloveniji, ki bo potekala od 4. do 9. maja.
UG
Mali nogomet • 1. SLMN - končnica
Malonogometna srhljivka
Vitomarci-Petlja -Puntar Tolmin 6:5 (1:1)
Ptuj - dvorana Center, 150 gledalcev, sodnika Audic - Hrastnik, Jozic - Velenje. Strelci: 1:0 Puk{ič 11, 1:1 Zlatoper 17, 2:1 Kurnik 24, 3:1 Puk{ič 28, 4:1 Kraut 30, 5:1 Majhenič 31, 5:2 Zlatoper 32, 5:3 Kanalec 33, 5:4 Kragelj 36, 5:5 Kragelj 37, 6:5 Kraut 38 min.
Vitomarci-Petlja: Kornik, Kraut, Kurnik, Kamen{ek, Puk{ič, Maj-
Nogomet
2. SNL
REZULTATI 25. KROGA: Livar - Aluminij 2:2 (1:1), Zagorje -Brda 5:0 (1:0), Rudar Velenje - Supernova Triglav 5:2 (1:2), Kr{ko Posavje - Izola Argeta 2:1 (2:1), Bela krajina - Svoboda 3:1 (2:0), Dravinja - Tabor 5:2 (2:2)
1.	RUDAR (V) 25 18 5 2 72:27 59
2.	ZAGORJE 25 16 3 6 48:27 51
3.	BELA KRAJINA 25 15 5 5 47:24 50
4.	DRAVINJA 25 12 10 3 48:23 46
5.	LIVAR 25 10 11 4 34:31 41
6.	ALUMINIJ 25 10 7 8 41:30 37
7.	KR[KO POS. 25 6 10 9 29:40 28
8.	IZOLA ARGETA 25 6 7 12 22:39 25
9.	S. TRIGLAV 25 5 7 13 26:43 22
10.	SVOBODA 25 4 6 15 27:38 18
11.	BRDA 25 3 8 14 20:45 12
12.	TABOR 25 3 5 17 25:72 14
LIVAR - ALUMINIJ 2:2
(1:1)
STRELCI: 1:0 Perme (13), 1:1 Repina (31), 1:2 Fridauer (58), 2:2 Staric (69).
ALUMINIJ: Strelec, Golob, To-polovec, Sambolec, Prapotnik, Fla-šker, Kuserbanj, Pekez (od 80. Murko), Repina, Knežević, Fridauer (od 66. Kelenc). Trener: Bojan Špehonja.
Po dveh zaporednih domaćih zmagah so nogometaši .Aluminija uspešno nastopili v Ivanćni Gorici, kjer so proti domaćemu Livarju iztržili toćko. Tokrat je ekipo ponovno vodil trener mladinske ekipe Bojan Špehonja, ki je vskoćil zaradi bolezni prvega trenerja Mirana Emeršića, v igri pa se je vsekakor poznala odsotnost poškodovanega igralca sredine Gregorja Donćeca. Domaći nogometaši so prićeli bolje in že v 13. minuti uspeli povesti. Po tem pa je njihova igra razpadla, saj so absolutno pobudo imeli nogometaši iz Kidrićevega ter v 31. minuti izena-ćili z zadetkom Jerneja Repina.
Do konca prvega polćasa so gostje zamudili priložnost za izdatnejše vodstvo, vendar tokrat sreća ni bila njihov zaveznik. Ko je v 58. minuti Davorin Fridauer dosegel drugi zadetek za Aluminij in ko so njihovi napadalci zamudili izjemne priložnosti za zadetek, je kazalo, da bodo vse tri toćke odpotovale v Kidrićevo. Toda žal ni bilo tako, saj so nogometaši Livarja izkoristili napako v obrambi gostov in žogo le uspeli potisniti
henič, Radamani, Polj{ak, Šnofl, Šprah, Gomzi. Trener Krizman.
Puntar: Kragelj, Kobal, Zlatoper, Drole, Kovač, Javtič, Leben, D. Rutar, M. Rutar, Dzerič, Melink, Kanalec. Trener Mullner. Rumeni karton D. Rutar 19. minuta, rdeči karton M. Rutar 24. minuta.
V povratnem polfinalnem srečanju končnice tekmovanja so bili Vitomarčani na pragu podviga in visoke zmage. Zavedajoč se, da je bil rezultat prvega srečanja najmanj ugoden (2:5), so pričeli
gostitelji igro v obrambi in s pre-mi{ljenimi napadi ogrožati vrata gostov, toda vsi poskusi so bili zaman in {ele v 11. minuti je Puk{ič načel mrežo gostov. Nekaj zatem se je po{kodoval vratar Kornik in ni mogel nadaljevati igre, dostojno pa ga je v vratih nadomestil Polj{ak. Gostje so izenačili po zaslugi neodločnosti Radamanija in Špraha. Dopadljivo igro je pokazal mladi reprezentant Melnik, ki je bil s svojo igro nevaren za domača vrata.
Po odmoru nismo pričakovali tak{nega razpleta, gostiteljem je uspelo z zaporednimi zadetki nadoknaditi prednost prve tekme in voditi s 5:1. Pri drugem zadetku je ne{portno reagiral vratar gostov in sodnik mu je pokazal rdeči karton. V vratih ga je zamenjal Kovač in gostom je uspelo z napadalno igro nadoknaditi prednost domačinov in v 37. minuti izenačiti. Žal domačini, preveč suvereni v vodstvu, niso pričakovali, da bodo gostje izenačili, toda za zmago je uspelo Krautu v predzadnji minuti postaviti končni rezultat. Tako eni kot drugi so do konca imeli {e priložnosti za spremembo rezultata. Bučni gledalci obeh ekip so ob koncu nagradili igralce z aplavzom za dinamično igro polno zadetkov.
anc
za hrbet vratarja gostov Francija Strelca. Na koncu se je srećanje konćalo z delitvijo toćk, vendar so bili bližje uspehu gostje, ki pa so si sami krivi, saj niso izkoristili številnih priložnosti.
Danilo Klajnsek
3. SNL - SEVER
REZULTATI 18. KROGA: Sre-dišće - Malećnik 2:3 (1:2), Zreće
-	Šmarje pri Jelšah 0:5 (0:1), Bistrica - Paloma 0:1 (0:1), Kozjak -Holermuos Ormož 0:7 (0:1), Pohorje - Šoštanj 1:4 (0:4), Hajdina
-	Gorice Pesnica 7:2 (5:0), Želez-nićar - Stojnci 0:0.
1.	ÏOÏTANJ	18 13	2	3	52:17	41
2.	MALECNIK	18 12	1	5	40:27	37
3.	PALOMA	18 10	4	4	48:19	34
4.	[MARJE PRI J. 18 10	1	7	40:25	31
5.	ŽELEZNIČAR	18 9	4	5	33:29	31
6.	BISTRICA	18 9	3	6	35:18	30
7.	HAJDINA	18 9	3	6	44:28	30
8.	POHORJE	18 8	2	8	40:29	26
9.	STOJNCI	18 7	5	6	25:18	26
10.	HOL. ORMOŽ 18	7	2 9	37:34	23
11.	ZREČE 18	7	2 9	28:34	23
12.	PESNICA 18	6	0 12	28:41	18
13.	SREDIičE 18	4	1 13	34:44	13
14.	KOZJAK 18	0	0 18	5:126	0
ŽELEZNIČAR - STOJNCI
0:0
STOJNCI: Germić, Sluga, Milo-šić, Lenart, Vilćnik, Bezjak, Letonja, Petek, Kupćić (Petrović, Železnik), Žnidarić, Čeh. Trener: Miran Klaj-derić.
SREDIŠČE - MALEČNIK 2:3 (1:2)
STRELCA: 1:0 Lesjak (19), 1:1 Dvoršak (26. iz 11 m), 1:2 Dvoršak (29. iz 11 m), 1:3 Dvoršak (56), 2:3 Lesjak (70)
SREDIŠČE: Čelofiga, Novak, Klajnćar (.Aleksić), Vidović, Vince-tić, Habjanić, Lesjak, Kolarić, Mil-jević (Žerjav) Krajnćec, Prapotnik. Trener: Tomislav Ivanćić.
HAJDINA - GORICE PESNICA 7:2 (5:0)
STRELCI: 1:0 Sentić (1. avto-gol), 2:0 Bezjak (8), 3:0 Bezjak (36), 4:0 R. Krajnc (39), 5:0 Vrabl (45. iz 11 m), 6:0 R. Krajnc (72), 6:1 Kramberger (78), 6:2 Kram-berger (81), 7:1 Bezjak (90).
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, B. Bauman (Princl), Vrabl, M. Bauman ( M. Krajnc), Vindiš (Sarkićević), Hotko, R. Krajnc, Pi-hler, Bezjak. Trener: Ivan Zajc.
BISTRICA - PALOMA 0:1
(0:1)
STRELEC: 0:1 Vajngerl (42) BISTRICA: Kastelic, Sep, Skale (Primožič), Frelih, Pe{a, Černak, Tkavc, Papotnik, Obrovnik (Zupa-nič), Plevnik (Kun{tek), Vidojevič. Trener: Milko Djurovski.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 17. KROGA: Boč
-	Gerečja vas 2:1, Zavrč - Videm 5:2, Mark 69 Rogoznica - Skorba 2:1, Gori{nica - Bukovci 2:2, Pod-lehnik - Dornava 1:1.
1.	ZAVRČ 15 12 2 1 62:14 38
2.	GEREČJA VAS 15 11 0 4 53:21 33
3.	GORIÏNICA 16 7 5 4 33:21 26
4.	VIDEM 16 8 1 7 36:29 26
5.	ROGOZNICA 16 6 4 6 30:25 22
6.	PODLEHNIK 15 6 3 6 21:28 21
7.	SKORBA 16 6 2 8 23:47 20
8.	SLOV. VAS 15 5 2 8 21:29 17
9.	DORNAVA 16 4 4 8 19:20 16
10.	BUKOVCI 16 3 7 6 26:42 16
11.	BOČ	15 3 2 10 14:46 11
BOČ - GEREČJA VAS UNUKŠPED 2:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Medik (24), 1:1 Juri{ič (85), 2:1 Medik (88)
GORIŠNICA - BUKOVCI 2:2 (1:2)
STRELCI: 0:1 Predovnik (16), 1:1 Dokl (25), 1:2 Kozel (37), 2:2 Donaj (63)
PODLEHNIK - DORNAVA
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Gaj{ek (28), 1:1 Trunk (78)
ZAVRČ - VIDEM 5:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Veselič (48), 2:0 Fridl (53), 3:0 Golob (59), 4:0 Golob (76), 5:0 Fridl (89), 5:1 Pečnik (89), 5:2 Šeliga (90)
MARK 69 ROGOZNICA - SKORBA 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Mlinarič (11), 1:1 Lenartič (32), 2:1 Markež (45)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 16. KROGA: Zgornja Polskava - Tržec 3:0, Cirkulane
-	Spodnja Polskava 5:2, Hajdo{e
-	Marko vci 1:4, Lovrenc - Apače 1:4, Grajena - Leskovec 1:1
1.	PODVINCI	14	13	0	1	66:17	39
2.	CIRKULANE	15	11	2	2	42:21	35
3.	MARKOVCI	15	10	1	4	43:19	31
4.	LOVRENC	15	7	5	3	25:25	26
5.	HAJDO[E	15	7	1	7	33:41	22
6.	TRŽEC	15	6	1	8	48:45	19
7.	APAČE	14	5	1	8	20:27	16
8.	GRAJENA -1 14	5	2 7	24:35	16
9.	SP POLSKAVA 14	2	3 9 23:38	9
10.	ZG. POLSKAVA 14	3	0 11	24:55	9
11.	LESKOVEC -1 15	1	4 10 16:41	6
CIRKULANE - SPODNJA POLSKAVA 5:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Razbor{ek (28), 1:1 Kristovič (43), 2:1 Kristovič (67), 3:1 Kristovič (73), 4:1 Horvat (75), 4:2 Jurič (78), 5:2 Kristovič (79)
GRAJENA - LESKOVEC
1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Mihelič (71), 1:1 Vindi{ (73)
ZGORNJA POLSKAVA - TRŽEC 3:9 (2:6)
STRELCI: 0:1 B. Emer{ič (2), 0:2 Krajnc (5), 1:2 Čelan (9), 1:3 Kolednik (16), 1:4 Krajnc (22), 1:5 Gabrovec (28), 1:6 Krajnc (34), 2:6 Klajderič (44), 3:6 Klajderič (46), 3:7 Sitar (68), 3:8 Krajnc (69), 3:9 M. Emer{ič (70)
LOVRENC - APAČE 1:4
(1:2)
STRELCI: 0:1 Zafo{nik (2), 1:1 Skledar (5), 1:2 Zajc (38), 1:3 Kra-ner (51), 1:4 Predikaka (66)
HAJDOŠE - MARKOVCI 1:4
(0:2)
STRELCI: 0:1 Janžekovič (4), 0:2 Zver (15), 0:3 Pilinger (68), 1:3 Kaučevič (76), 1:4 Janžekovič (89)
Veteranski ligi MNZ
Ptuj
ZAHODNA SKUPINA- REZULTATI 10. KROGA: Hajdina - Pra-gersko 1:2, Apače - Prepolje 3:1, Polskava - Loka Ro{nja 2:6
1.	HAJDINA 8 6 0 2 27:8 18
2.	PREPOLJE 9 4 2 3 14:16 14
3.	LOKA ROÏNJA 8 4 1 3 22:10 13
4.	APAČE 9 3 3 3 14:13 12
5.	LOVRENC 8 4 0 4 13:21 12
6.	POLSKAVA 9 3 2 4 15:24 11
7.	PRAGERSKO 9 1 2 6 11:24 5 VZHODNA SKUPINA 10.
KROG: Gori{nica - Leskovec 5:1, Tržec - Dornava 3:1.
1.	S. ROGOZNICA 7 4 3 0 14:7 15
2.	TRŽEC 7 4 2 1 17:8 14
3.	GORI[NICA 7 4 2 1 16:8 14
4.	MARKOVCI 7 1 3 3 9:12 6
5.	DORNAVA 6 12 3 11:15 5
6.	LESKOVEC 8 1 0 7 5:22 3
Danilo Klajnsek
_
Foto: Arhiv, CG
Aluminiju je malo manjkalo, da bi domov prinesel tri točke.
Foto: Arhiv. CG
V~asih niti trije niso dovolj ...
Sportni napovednik
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGA ZA PRVAKA - PARI 27. KROGA: Maribor Pivovarna Laško - Mura, Primorje - KD Olimpija, Koper - Gorica.
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 27. KROGA: Domžale - Kumho Drava ( v nedeljo ob 16.30), Ljubljana - Šmartno, Dravograd - CMC Publikum.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 26. KROGA - NEDELJA, 2. MAJA: Aluminij - Dravinja (v nedeljo ob 16.30), Livar - Kr{ko Posavje, Tabor Sežana - Bela Krajina, Svoboda - Zagorje, Brda - Rudar Velenje, Supernova Triglav - Izola Argeta.
PARI 28. KROGA - SREDA, 5. MAJA - OB 17.00: Bela Krajina - Aluminij, Dravinja - Livar, Zagorje - Tabor Sežana, Izola Argeta - Brda, Rudar Velenje -Svoboda, Kr{ko Posavje - Supernova Triglav.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Kozjak - Hajdina, Holermuos Ormož - Sredi{če, Železničar - Pohorje, Paloma - Šo{tanj, Bistrica - Zreče, Stojnci - Malečnik, Šmarje pri Jel{ah - Gorice Pesnica.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Gerečja vas Unuk{ped - Gori{nica, Dornava - Zavrč, Slovenja vas - Boč; NEDELJA OB 10.30: Skorba - Podle-hnik; OB 17.00: Bukovci - Mark 69 Rogoznica.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA OB 17.00: Apače - Cirkulane, Spodnja Polska-va - Hajdo{e, Markovci - Zgornja Polskava, Tržec - Grajena: NEDELJA OB
11.00: Leskovec - Podvinci.
TURNIR V ULIČNI KOŠARKI OB VSTOPU V EU
Športni zavod Ptuj v sodelovanju s Klubom ptujskih {tudentov, Centrom interesnih dejavnosti in Lokalno turistično organizacijo organizira v petek, 30. aprila, že tretji turnir v ulični ko{arki, ki bo potekal v sklopu aktivnosti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
OTVORITEV PRENOVLJENEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA LJUDSKI VRT
1. maja bo ob 15. uri svečana otvoritev prenovljenega nogometnega igri{ča v Ljudskem vrtu (igri{če Partizan), ki bo obenem predano svojemu namenu.
Športno dru{tvo Ptujska Gora vabi na turnir malega nogometa za mladince do 18 let. Turnir se bo odvijal na igri{ču na Ptujski Gori v petek, 23. aprila 2004, s pričetkom ob 17 uri. Prijave sprejemajo pol ure pred začetkom turnirja. Prve tri ekipe prejmejo denarne nagrade.
MEDNARODNI ATLETSKI MITING
8. maja ob 16. uri bo na mestnem stadionu v Ptuju potekal mednarodni otvoritveni atletski miting Ptuj 2004, ki se ga bodo udeležili tekmovalci iz Slovenije, Hrva{ke, Madžarske in Avstrije. Gre za prvo mednarodno in sploh atletsko tekmovanje, odkar je bil lani uporabi predan prenovljen atletski objekt na Ptuju. Organizator tekmovanja, Atletski klub Ptuj, pričakuje udeležence vse od pionirskih kategorij do članov, ki bodo lovili zahtevne norme za nastop na le-to{njem največjem atletskem tekmovanju - olimpijskih igrah v Atenah. V okviru mitinga bo potekalo tudi tekmovanje za najhitrej{ega {tudenta, člana Kluba ptujskih {tudentov, na 100 metrov.
POHODNIŠTVO
člani Športnega dru{tva Ptujska Gora 1. maja organizirajo pohod po gorski pe{poti in vabijo krajane, da se jim pridružijo. Zborno mesto je na igri{ču na Ptujski Gori ob 7.00.
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko dru{tvo "Maks Me{ko" Ormož organizira tradicionalni poletni planinski tabor na Koprivno pod Peco za mlaj{e otroke, osnovno{olce, dijake, {tudente in ostale ljubitelje narave in planin. Tabor bo od 12. do 17. julija (6 dni).
0 mmpu
Petek, 30. april.
D
ob 16.00 Ulična košarka Mestni trg
ob 18.00 Tekmovanje v počasni vožnji s kolesom IVIestni trg ob 19.00 Prihod kolesarjev "Po padli meji "
Sobota, 1. maj _
ob 6.00 Prvomajski jutranji poiiod: Ljudski vrt ob 9.30 priiiod poiiodnikov na iVIestni trg
priiiod učencev OŠ z zastavicami EU na iVIestni trg godba na pihala
dvig zastave, slovenska in EU himni
nagovor župana
plesna točka skupine GEA
pevski zbor Gimnazije Ptuj
nastop folklorne skupine DPD Svoboda Ptuj
plesna točka Arabela
balonarji Balonarski klub Ptuj
ob 10.30 Uradna otvoritev zelenice "Evropark" s kulturnim programom
J
ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA RANČI
10.00 Spust po reki Dravi iz IVIČ Panorama
11.15 otvoritev športnih prireditev: pozdrav športnikom in vsem udeležencem župan dr. Štefan Celan, Simon
irček, direktor Športnega zavoda Ptuj
liC^V^
Tibo
11.30	kolesarjenje KK Perutnina Ptuj in IVITB Špica
12.00	aerobika In ples Center Aerobike, PC iVIambo
12.00	tek ob jezeru Tekaški klub Maraton Ptuj
12.00	tematske igre za otroke in družine
12.00	prihod spusta po Dravi in tekmovanje z rancaml:^
Z RANCARIJO V EVROPSKO UNIJO ^ V
15.00	mali nogomet	^
15.00	Otvoritev novega nogometnega igrišča Ljudski vrt
16.00	odbojka in badminton
Zabava ob glasbeni skupini RujsIdli 5 z gostinsico ponudbo
Vabimo vse občanke in občane ne glede na leta In fizične sposobnosti, da se pridružijo nekoliko drugačnemu praznovanju 1. maja, kajti prireditev bo postala tradicionalna z vašo pomočjo! Proslavimo 1. maj In vstop v Evropsko unijo z rekreacijol
Vse informacije o športnih prireditvah: 787 76 30
Mestna občina Ptuj Športni zavod Ptuj Lokalna turistična organizacija Ptuj Turistično društvo Ptuj
Rokomet • Boris Perger, športni vodja ZRK Mercator Tenzor Ptuj
Donijo zvoki uspeha
Prišel, videl, zmagal. Presežniki tokrat niso odveč. Boris Perger, športni vodja @RK Mercator Tenzor Ptuj, si jih je zaslužil z reorganizacijo kluba, rezultati so le podkrepili tezo o velikem športnem strokovnjaku in humanistu, ki izpisuje najlepša poglavja ptujskega športa, ne le rokometa. Po brezhibni izpeljavi načrta obstanka med elito je na dlani, da ga je potrebno obdržati v tej vlogi. Ptujske roko-metašice še niso rekle zadnje besede, z njim v ospredju se zgodba o uspehu mora nadaljevati.
Kakšni so prvi vtisi, prve ocene storjenega?
Dejstvo je, da ne gre skrivati zadovoljstva, mesto v sredini prvoligaške prvenstvene razpredelnice je velik dosežek ptujskega športa. Kljub začetnim težavam smo zgradili temelj, ki je bil pravšnji za to, kar je sledilo in je zdaj doseglo vrhunec. Klub je izkoristil svoje prednosti v značaju, srčnosti in odnosu do dela. Čestitam igralkam za prikazano, moram pa omeniti tudi delež drugih pri tem uspehu. To je nagrada vsem, ki so zaupali temu športu, v našem primeru predvsem glavnim sponzorjem s Stankom Brodnjakom in Miranom Senčarjem na čelu, ki sta
vsa ta leta vztrajala in ekipi omogočila razvojni proces po vmesnih neizpolnjenih ambicijah. Vlado Hebar je odlično pripravil in vodil ekipo, ormoški strateg je dokazal kvaliteto.
Najbrž so uspehi prišli tudi z novim igralskim kadrom in mladim valom?
Prihodi trenerja Hebarja, izjemne hrvaške ostrostrelke Radeko-ve, preverjene vratarke Lakičeve, krožne napadalke Šijančeve, izkušenih Černetove, Nojinovičeve in Raukovičeve so že doslej ugleden igralski kader še "oplemenitili", glavni problem ptujskih rokometa-šic pa je v preteklosti bil vendarle psihološke narave. Pred igralkami kova Pučko, Potočnjak, Ramšak, Brumen in Majnik se mnogim lahko zašibijo kolena. Odločitev je zdaj znana: Majcenova, Hamerše-kova, Šincekova, Murkova in Kri-stofičeva so dobro delale, dobile bodo nove priložnosti, zdaj pa je bilo premalo časa, da bi jih natančneje preverjali.
Vedno blizu, a še zmeraj daleč, je bila značilnost ptujske vrste minulih let. Kako ste izvedli preobrat oziroma ta korak, ki loči dobre od najboljših?
Izkoristili smo ta domači naboj
kot prednost. To prinaša največji motiv za vsakega športnika. Čeprav nas ni veliko, smo "ta pravi" in konkurenčni drugim. Poenotili smo se z občinstvom, navijači so nas ponesli k uspehom.Čutili smo, da Ptuj diha z nami.
Dnevi slave in trepljanja po ramenih so minljivi, športne zakonitosti so jasne. Zahtevajo nenehno dokazovanje. Toda rokometašice pravijo, da so po tej plati konkurenčne najboljšim ^
@e prej zaradi manjšega proračuna v našem klubu nismo bili primerljivi z Ljubljano, Piranom in @alcem. Težko bomo zmeraj enakovredni bogatim in najboljšim. Vendar se tega zavedamo, zato ostajamo na trdnih in realnih tleh. Z uravnoteženostjo med vloženim denarjem in kvalitetnim delom se vsekakor lahko utrdimo v zlati sredini oziroma blizu vrha. Jasno je, da bodo prišli tudi padci, to se dogaja tudi večjim in močnejšim. Upam pa, da smo se naučili. Pomembno je, da bomo v takih trenutkih vsi ohranili trezno glavo, v preteklosti namreč ni bilo tako. Po zmagah so vsi postali evforič-ni, po porazih so nas raztrgali kritiki, ki so se obnašali razdiralno, uničevalno. Poznali smo le črno in
belo.
Se vam v sezoni 2004/05 zdijo realne visoke ambicije, uvrstitev v play off, v katerega pelje le uvrstitev med najboljših pet v državnem prvenstvu?
Odločeni smo, da se bomo zahtevne naloge lotili, kot se spodobi. V skladu z zgodovinskim trenutkom, v katerem je ptujski ženski rokomet. Ta čas je na vrhuncu in to je treba izkoristiti. Cilji v naši sezoni so res visoki. To je tudi prav. A ciljev ne bomo zastavljali sami. To bomo storili skupaj z igralkami.
Kakšna bo prihodnost ŽRK Mercator Tenzor?
Pravijo, da je ženski rokomet z uvrstitvijo med najboljše dobil še bolj čvrste korenine, ki se poznajo tudi pri tradicionalnem delu z mladimi.
Upam, da bodo Mercator Tenzor in Kruh-pecivo še naprej ostali v klubu. Ni dvoma o tem, da ima ta ekipa velik potencial. Naše zaledje je ogromno, predvsem to velja za mlade. Veliko smo jih vzgojili in veliko naredili na tem področju. Treba je vztrajati pri prizadevnem delu in verjamem, da lahko ostanemo pri vrhu.
Ivo Komik
Kros • Medobčinsko prvenstvo osnovnih in srednjih {ol
Imenitni vtisi in obetavni tekmovalci
čeprav se marljivi organizatorji medobčinskega prvenstva v krosu iz vrst [portnega zavoda Ptuj in izvajalca Osnovne {ole Cirkulane nazadnje niso mogli pohvaliti z udeležbo v vseh starostnih kategorijah - na kar pa ne morejo vplivati - pa je dogodek na {portnem leta-li{ču v Mo{kanjcih minil v slogu -lepo speljana proga, tekoča organizacija ter zadovoljstvo nastopajočih, spremljevalcev in gledalcev so bili prav gotovo skupni imenovalec privlačne {portne prireditve. Tokrat so bili najuspe{nej{i učenci in učenke iz Jur{incev, sledita pa ekipi iz Ljudskega vrta in Destrnika-Trnovske vasi.
Kljub okrnjenosti srednje{olskih zasedb je merilo moči preko 400 tekmovalcev iz 15 osnovnih {ol.
V vlogi vodje tekmovanja je pozdravil množico mladih in izrekel dobrodo{lico {p. pedagog Valter Pliberšek iz o[ Cirkulane, prven-
stvo pa otvoril direktor [portnega zavoda Ptuj Simon Starček.
Osnovna {ola Jur{inci se je predstavila z množico odličnih mladih tekmovalcev in tekmovalk. Obres-
tuje sem jih kakovostno strokovno delo {p. pedagoga Stanka Pod-vrška v okviru atletskega krožka [[D Jur{inci. Prav zato je pričakovati izredno zanimiv razplet na
Vseekipni zmagovalci krosa, OŠ Juršinci
Foto: arhiv SZ Ptu
bližnjem Dnevnikovem krosu 8. maja 2004 v [martnem pri Litiji.
Tudi za zbor sodnikov Atletskega kluba Ptuj in starosto krosov Iva Klari~a je bila to nova, bogata izkušnja. Nasmejan in zadovoljen je bil na koncu tudi Marjan Lenarti~, alfa in omega šolskih športnih tekmovanj iz Športnega zavoda Ptuj. "Krosi so že vrsto let med najbolj priljubljenimi oblikami tekmovanj. Teki so tudi tokrat pritegnili veliko mladih, kajti kjerkoli živimo, se v bližini naselij ali industrijskih objektov najdejo primerni tereni - travnate površine ali gozdne poti - kjer je možno teči in s tem pridobivati nove moči za vzdržljivost pri vsakodnevnem delu ali učenju."
Računalniška obdelava podatkov je bila v domeni Marije Bogati-novski iz Športnega zavoda Ptuj in Vanje Pe{i~ ter je sledila kvaliteti tekmovanja. Domala iz vseh sode-
Odbojka • 1. DOL (ženske)
TPV Novo mesto -Avto Prstec Ptuj 0:3 (6,11,12)
LIGA ZA OBSTANEK - REZULTATI 10. KROGA: TPV Novo mesto - Avto Prstec Ptuj 3:0, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Pre-valje 3:0, Luka Koper - Formis Bell Miklavž 3:0
1.	TPV NOVO MESTO 28 18 10 54
2.	LUKA KOPER 28 16 12 44
3.	ZM LJUTOMER 28 11 17 38
4.	FORMIS B. MIKLAV@ 28 13 15 36
5.	PREVALJE	28 6 22 19
6.	AVTO PRSTEC PTUJ 28 0 28 0 Ptujčanke so v zadnji tekmi letošnjega prvenstva v 1. DOL za ženske gostovale na Dolenjskem, gostiteljice pa so jih premagale brez večjih težav. Tako je mlada ekipa zaključila prvoligaško izkušnjo z 28 porazi in brez zmage. Kljub temu njihova usoda še ni
znana, saj se govori o spremenjeni strukturi prve lige.
Podrobnejša pojasnila v zvezi s širitvijo 1. lige za ženske bodo potrjena v prihodnjih tednih.
Salonit Anhovo -Svit
3:0 (18, 15, 21)
SVIT: Slatinšek, Koželj, Bračko, Šket, Jurak, Pipenbaher, Miletič, Berdon.
Odbojkarji Salonita, ki jih je v malem finalu že drugič vodil pomočnik donedavnega trenerja Dragutina Šukerja, Dejan Munih, so v tretji odločilni tekmi za tretje mesto zasluženo gladko premagali Bistričane in tako ponovili lanskoletni uspeh.
V uvodnem nizu sta se moštvi kar nekaj časa izmenjevali v vods-
tvu, nakar so si Kanalci priigrali tri točke prednosti (16:13). Bistriča-ni, ki so v Kanal pripotovali brez Lampreta, Gomivnika in Kneževi-ča, so se jim znova približali na točko zaostanka, nazadnje 18:17, končnica pa je minila povsem v znamenju Kanalcev, ki so prek blokerja Čebrona izkoristili že prvo zaključno žogo. Drugi, najkrajši niz, ki je trajal le 17 minut, je bil izenačen le na začetku (7:6), v nadaljevanju pa so se slovenski pokalni prvaki razigrali in z domiselnimi potezami pridno nabirali točke. Najbolj izenačen je bil tretji niz, ko so si gostje priigrali že štiri točke prednosti (17:13). V nadaljevanju so se domači le zbrali in z boljšo igro v zaključku prišli do preobrata in zaslužene zmage.
DK
Ptuj
Rokomet • 1. B in 2. SRL
Poraz Gori{nice
1. B SRL
REZULTATI 21. KROGA: Gold club - Gorišnica 44:32, Črnomelj - Sevnica 29:29, Pekarna Grosuplje - Chio Kranj 41:40, Mitol - Slovan 24:28, Gorica Leasing - Sviš 28:23. Srečanje Mitol - Dol TKI Hrastnik bo odigrano kasneje.
1.	GOLD CLUB 21 20 0 1 40
2.	SVI[	21 14 0 7 28
3.	GORICA LEASING 21 12 2 7 26
4.	SLOVAN	21 13 0 8 26
5.	GORI[NICA 21 11 3 7 25
6.	PEK. GROSUPLJE 21 12 1 8 25
7.	DOL TKI HRASTNIK 20 9 2 9 20
8.	MITOL	21 8 1 12 17
9.	SEVNICA	21 6 4 11 16
10.	CHIO KRANJ 21 4 2 15 10
11.	MOKERC	20 5 0 15 10
12.	ČRNOMELJ 21 3 1 17 7
GOLD CLUB -GORI[NICA 44:32 (23:16)
GORIŠNICA: Valenko, Korpar, Vajda 1, I. Ivančič 4, Lozinšek 2, Buzeti 2, Štrbal, D. Ivančič 12, Sapač 1, Firbas 2, Kumer 1, Pisar 7, Klemenčič. Trener: Ivan Hrupič.
V	predzadnjem krogu tekmovanja v 1. B SRL so rokometaši Gorišnice gostovali pri novem prvoligašu, povratniku v 1. A SRL, ekipi Gold club, prej Jadran, iz Hr-pelj. Za goste so bile usodne prve minute srečanja, ko so domačini povedli s sedmimi zadetki in mirno kontrolirali potek srečanja.
V	drugem polčasu so rokome-taši Gold cluba svojo prednost še povečali in na koncu zasluženo zmagali nad gosti iz Gorišnice, ki so se borili, vendar so v tem trenutku domačini boljši in kvalitetnejši tekmec. Ravno zaradi večje kvalitete so se brez težav uvrstili v 1. A SRL. Pri Gorišnici je izstopal Dejan Ivančič, ki je dosegel dvanajst zadetkov.
2. SRL
REZULTATI 22. KROGA: Radovljica - Drava Ptuj 26:33, Grča Kočevje - Atom Krško 35:32, Dobova - .Alples @elezniki 43:31, Šmartno 99 - Izola 29:36, Radeče - Cerklje 27:28, Ajdovščina - .Arcont Radgona 37:30.
1.	DOBOVA	22 17 3 2 37
2.	CERKLJE	22 17 2 3 36
3.	IZOLA	22 17 0 5 34
4.	ATOM KRŠKO 22 10 5 7 25
5.	ŠMARTNO 99 22 11 3 8 25
6.	ARCONT RADGONA 22 10 2 10 22
7.	GRČA KOČEVJE 22 8 4 10 20
8.	ALPLES @ELEZNIKI 22 8 3 11 19
9.	RADOVLJICA 22 6 3 13 15
10.	AJDOVŠČINA 22 6 1 15 13
11.	DRAVA PTUJ -1 22 4 4 14 11
12.	RADEČE	22 2 2 18 6
RADOVLJICA -DRAVA PTUJ 26:33 (13:15)
DRAVA PTUJ: Klinc, Kelenc, Alič 7, Kotar 8, Skaza, Majcen 3, Bračič 8, Kac 1, Štager, Horvat 5, Luskovič, Mikolič 1, Gonc. Trener: Mitja Mešl.
Zadnji krog tekmovanja v 2. SRL je bil za rokometaše ptujske Drave uspešen. Močno so si želeli zmagati, saj jih samo dve točki ohranjata v upanju, da bi se lahko rešili izpada iz te konkurence. Seveda pa je veliko tudi odvisno od tega, ali je Rokometna zveza Slovenije sposobna priznati napako, ki jo je skupaj z ekipo Radeč naredila, ko Ptujčanov niso obvestili o tekmi.
O tekmi ni potrebno izgubljati veliko besed, saj so bili rokometa-ši Drave boljši nasprotnik, še posebej v drugem polčasu, ko so se razigrali in zmagali s sedmimi zadetki prednosti.
Danilo Klajnšek
lujočih šol pa so bili tudi dobitniki medalj in pokalov ter za vseekipne uvrstitve kristalnih vaz.
Prijetno vzdušje na letališču v Moškanjcih se je nadaljevalo tudi po tekmovanju ob poskočnih zvokih glasbe Ptujskih pet. Organizatorji so postregli z osvežilnimi napitki in veliko dobre volje.
Zmagovalci po posameznih kategorijah OŠ:
Učenci/ke, letnik 1992: Matej Lorbek (OŠ Cirkulane-Zavrč); Patricija Rajh (OŠ Juršinci),
učenci/ke, letnik 1991: Elvis Anuš (OŠ juršinci); Jasna Klep (OŠ Breg), učenci/ke, letnik 1990: Denis Krajnc (OŠ Cirkovce); Natalija Kores (OŠ Podlehnik), učenci/ke,
Z judom proti drogi
S športom - judom - proti drogi je tekmovanje, ki ga prirejajo v Slovenski Bistrici in je potekalo v soboto, 17. aprila, kjer so nastopali mlajši in starejši dečki ter deklice. Na tekmovanju je nastopalo 232 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 slovenskih in hrvaških klubov. V skupnem seštevku dečkov in deklic je 1. mesto osvojila domača ekipa Judo kluba Impola iz Slovenske Bistrice, 2. mesto je osvojila ekipa JK Duplek in 3. mesto ekipa JK Oplotnica.
REZULTATI: Deklice (letnik 94 in mlajše): do 23 kg - 2. mesto Kaja Sluga (JK Oplotnica); do 26 kg - 5. mesto Lucija Ivančič (JK Drava Ptuj); nad 32 kg - 1. mesto Renata Kralj (JK Gorišnica).
Deklice (letnik 90 in 91): do 36 kg - 3. mesto Ines Jurša (JK Drava Ptuj); nad 57 kg - 2. mesto Urška Urek (JK Drava Ptuj), 3. mesto Urška Ačko (JK Impol).
Dečki (letnik 94 in mlajši): do 22 kg - 2. mesto Pavli Kropec (JK Impol), 3. mesto Maksim Vorstner (JK Impol) in Tadej Pišotek (JK Im-pol); do 25 kg - 1. mesto Tim Gajser (JK Impol); do 28 kg - 1. mesto Tilen Pulko (JK Impol), 3. mesto @iga Zafošnik (JK Impol), 5. mesto Damir Vogrinec (JK Goriš-nica), 7. mesto Blaž Peklič ([K Drava Ptuj); do 31 kg - 2. mesto Tonči Štern (jK Impol), 3. mesto Matic (Strelec JK Oplotnica); do 34 kg -1. mesto Peter Zorec (JK Gorišnica), 2. mesto Mitja Kralj (JK Gori-
letnik 1989: Samuel Čuš-Rajter (OŠ Dornava); Mateja Golob (oŠ Ljudski vrt). Vseekipno učenci: 1. mesto OŠ Juršinci, 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas, 3. OŠ Videm-Leskovec. Vseekipno učenke: 1. mesto OŠ^ Ljudski vrt, 2. OŠ Juršinci, 3. OŠ @etale. Vseekipno učenci in učenke: 1. mesto OŠ Juršinci, 2.OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas.
Srednje šole:
Posamezno: dijaki, letnik 1987: 1. mesto Primož Pernek (Gimnazija Ptuj); dijaki, letnik 1984: 1. mesto Maks Laura (Gimnazija Ptuj). Ekipno dijaki: 1. mesto Gimnazija Ptuj.
Ivo Kornik
šnica), 3. mesto Jure Slatinšek (JK Impol); nad 34 kg - 3. mesto @iga Štern (JK Impol), 5. mesto Dominik Korošec (JK Impol).
Dečki (letnik 92 in 93): do 31 kg - 1. mesto Grega Črešnar (JK Oplotnica), 2. mesto Jure Božič-ko (JK Drava Ptuj); do 34 kg - 3. mesto Žiga Rakuša (JK Impol), 5. mesto Primož Hmelak (JK Oplot-nica); do 40 kg - 2. mesto David Volčič (JK Oplotnica), 3. mesto Aljaž Korent (JK Impol), 5. mesto Jaka Burg (JK Drava Ptuj); do 43 kg - 1. mesto Žiga Pristovnik (JK Impol); do 46 kg 1. mesto David Kukovica (JK Oplotnica), 3. mesto Tilen Vidovič (JK Drava Ptuj); do 50 kg - 1. mesto Niklas Mravlje (IK Impol), 2. mesto Primož Novak (JK Impol); nad 50 kg - 2. mesto Aljaž Lunežnik (JK Oplotnica), 3. mesto Vito Dragič in Aleksander Brgles, 5. mesto Mario Potisk (vsi Impol), 7. mesto Tomi Nežmah (JK Drava Ptuj).
Sebi Kolednik
Flensburg • Finale Lige prvakov
Iskreno dobrodošli gostje
Enega izmed vrhuncev letošnje zelo uspešne sezone slovenskih rokometašev se je udeležilo kar nekaj ljubiteljev rokometa s ptujskega konca. V soboto so se namreč udeležili finalne rokometne tekme v Ligi prvakov.
Na dolgi poti se jim je v avtobusu pridružilo še lepo število ljubiteljev športa, ki so prišli iz cele severovzhodne Slovenije. Potovanje (cca 18 ur v eno smer) je bilo nepozabno doživetje. Največ zas-
lug za to imajo seveda rokometaši Pivovarne Celje, ki so še enkrat pokazali in dokazali, da so letos pač šampioni. Ne glede na poraz z dvema goloma razlike so se tako igralci kot približno petsto navija-
čev skupno veselili osvojitve šam-pionskega naslova.
Po tekmi in proslavljanju skupne zmage v dvorani Campushalle so igralci odhiteli v domovino, kjer jih je pričakovala ogromna mno-
žica ljubiteljev rokometa. Zbrani navijači, ki so potovali v daljni Flensburg, pa so se z veseljem udeležili zabave, ki so jo pripravili nemški organizatorji (v upanju, da bodo oni skupni zmagovalci). Bili so iskreno dobrodošli in cenjeni gostje.
Vsem popotnikom je v najlepšem spominu ostalo predvsem obojestransko zelo športno navijanje in gostoljubnost, s katero so bili sprejeti. Vsi pravi športniki so si zaželeli, da bi tudi pri drugih športih in na drugih koncih "naše" Evrope navijači znali tako športno prenesti poraz in na koncu res iskreno čestitati zmagovalcu.
pez
Sparine novice
Foto: peklar
Ptujski šampion Renato Vugrinec se je veselil tudi s soigralcem Davidom in trenerjem Zdravkom iz "pionirskih" ~asov.
Foto: peklar
Tako kot svoje so slovenski navija~i iskreno pozdravili tudi nemške igralce, ko so zapuš~ali dvorano .
Jadranje • Uspešno zaključena Kurent regata
Prvi in zadnji so bili lionsi!
Minuli konec tedna se je v Biogradu več kot uspešno zaključila tretja tradicionalna Kurent regata pod voditeljsko taktirko direktorja ptujskega navtičnega kluba Feluka nautica Boža Vukašinoviča. Zmagovalni prehodni pokal letošnje regate je pripadel blejski posadki (Lions club Bled-golf) s skiperjem Silvom Bučkom, odlično drugo mesto si je
priborila ženska ekipa Seiling team Miška s skiperjem Ivanom Sovičem iz Celja, tretji pa so bili prav tako Celjani - ekipa Ino Celje, ki ji je na-čeloval Alfred Mlakar.
Na tridnevni Kurent regati, ki se je začela v četrtek, je sodelovalo 17 jadrnic, med večinoma moškimi posadkami pa sta jadra uspešno napenjali tudi dve ženski ekipi.
Veter je bil na letošnji Kurent regati ravno pravšnji ^
Zakl • Gorsko kolesarjenje
Prikrajšani za spektakel
Kot kažejo končni rezultati, so bile ženske jadralke letos zelo uspešne. Poleg že omenjenega osvojenega drugega mesta in srebrnega pokala, ki je odšel v Celje, se je odlično uvrstila tudi druga ženska mešana ekipa iz Kranja, Nove Gorice in Ptuja, ki ji je poveljeval skiper iz Kidričevega Tomaž Šalamun.
Nagrado pa si je že po tradiciji prislužila tudi zadnjeuvrščena ekipa; na tokratni Kurent regati je bila to posadka Lions cluba iz Ptuja. "Zadnjeuvrščenim podarjamo nagrado v obliki vrednostnega bona za 150.000 tolarjev, za katerega si lahko člani ekipe v prodajalnah Nes kupijo oblačila po želji. Priporočamo pa jim, da si kupijo kaj toplega, da jih, glede na to, kako dolgo plovejo, na jadrnici ne bo preveč zeblo," je izbiro in podelitev nagrade pojasnil vodja zabavnega programa regate Luka Huzjan.
Sicer pa so si lepe nagrade, poleg zmagovalnih pokalov, prijadrale vse tri najbolje uvrščene posadke. Za skupno prvo mesto so Blejci tako dobili brezplačno ude-
ležbo na naslednji Kurent regati leta 2005, Celjanke bodo za osvojeno drugo mesto lahko izkoristile še teden dni brezplačnega najema jadrnice, ekipa Ino Celje pa bo tretje mesto lahko proslavljala na štiridnevnem, prav tako brezplačnem križarjenju z jadrnico.
Poleg skupnih nagrad so bile na Kurent regati vsakodnevno podeljene nagrade posameznim zmagovalcem treh tekmovalnih etap. Zmagovalci prve etape so si prislužili vikend paket na Pohorju, zmagovalci drugega dne so prejeli ročne kalkulatorje, najboljši zadnje sobotne etape pa so bogatejši za roesslerjeve priročne termovke.
"Pogoji za jadranje so bili odlični, dežja ni bilo, veter pa je vse tri dni pihal z močjo deset do 20 vozlov, kar je idealno za ljubiteljske jadralce," je povedal tehnični vodja regate Davor Bočkaj. In če je med samim jadranjem vladalo resnično tekmovalno vzdušje, pa so bili večeri že tradicionalno namenjeni veselemu druženju tja do zgodnjih jutranjih ur. Jadralce je že ob pristankih v marinah pozdravil eden najbolj znanih hrvaških mojstrov violine Emil Gabrič-Paganini z glasbeno skupino iz Krapine, za več kot dovolj smeha pa je z izvirnim zabavnim programom poskrbel - kdo drug kot - Luka Huzjan.
SM
V Zaklu pri Podlehniku je v soboto že četrtič potekala dirka gorskih kolesarjev v disciplini 4-kros. Prejšnja leta je bil možen le 2-kros (sočasno tekmovanje dveh kolesarjev), proga pa je bila letos nadgrajena in je po mnenjih poznavalcev najboljša v državi.
Zelo slabo vreme je dodobra razmočilo progo, zaradi varnosti pa sodnik mednarodne kolesarske zveze ni dovolil, da bi se tekmovanje končalo z zelo zanimivo dirko na izpadanje. Uradni rezultati tekmovanja, letos je bila dirka prvič v koledarju tekem mednarodne kolesarske zveze UCI, so temeljili na
časih iz kvalifikacij, maloštevilno občinstvo pa je bilo prikrajšano za adrenalinski spektakel, ki je vzbujal občudovanja prejšnja leta.
Med člani Elite je bil najhitrejši 20-letni Luka Novak (Novak Scott) iz .Arje vasi, drugi je bil še mladinec, Boštjan Volf (Snurfclub Elan) s Prevoj, tretji pa najboljši Avstrijec Rudiger Jahnel. Med številne avstrijske tekmovalce, trije so med stotimi najboljšimi na svetu in so veljali za nesporne favorite, sta se prvo deseterico uvrstila mladi šele 15-letni Nejc Rutar (KK Djak Extreme) na 5. mesto in še en mladinec Luka Verstovšek (MTB Tr-
bovlje) na 10. mesto. Izmed dveh avstrijskih deklet je bila hitrejša Anita Molcik, ki je pred dvema letoma na svetovnem pokalu v Mariboru presenetila s tretjim mestom v spustu, med amaterji pa je bil najhitrejši Novakov klubski kolega Borut Rožič. Domačih tekmovalcev ni bilo na štartu, saj je ta kolesarska panoga v tem delu Slovenije komajda prepoznavna, zahteva pa ogromne finančne vložke, posebej s strani tekmovalcev.
Mednarodno dirko kategorije UCI E2 je ob pomoči razvojne agencije Halo iz Cirkulan organiziralo pletarsko športno društvo Zakl, predsednica Suzana Lapor-šek pa je po tekmovanju povedala: "Udeležba je bila fenomalna, saj so se ob zelo kakovostnih tekmovalcih iz Avstrije, na {tartu pojavili vsi najbolj{i Slovenci. Kar se ti~e
publike, glede na vremenske razmere ni moglo biti bolj{e, izvedba pa je bila kljub razmo~eni progi na visokem nivoju." Pravi tudi, da se za prihodnost tekmovanj ni treba bati: "Ta {port se bo razvijal in mi se moramo temu prilagoditi."
UG
Foto: AD
Najboljši gorski kolesarji.
Judo • Lea Murko zmagala v Pragi
Tekme v Jicinu pri Pragi se je udeležilo 276 kadetov in kadetinj iz blizu tridesetih držav. V reprezentanci Slovenije so nastopili tudi trije tekmovalci in tekmovalka ptujske Drave. Pri kadetinjah do 70 kg je Lea Murko suvereno osvojila 1. mesto in s tem že izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu kadetov in kadetinj, ki bo julija v Rotterdamu na Nizozemskem. Pri kadetih do 90 kg je zelo dobro 5. mesto osvojil Mitja Jerenko, do 60 kg je 7. mesto osvojil Uroš Tajhman, v kategoriji do 73 kg pa je 9. mesto osvojil Rok Tajhman. Ti tekmovalci morajo, če želijo izpolniti normo za evropsko prvenstvo, na naslednji tekmi v Budimpešti osvojiti kolajno oz. se uvrstiti v finale. /Andrej Čuš/
Lokostrelstvo • Ptujski častniki sedmi
Lokostrelska ekipa Območnega združenja slovenskih častnikov Ptuj se je v nedeljo, 25. 04. 2004, udeležila tradicionalnega 10. lokostrelskega tekmovanja v Ankaranu, kjer je med 14. lokostrelskimi ekipami in posamezniki iz vse Slovenije dosegla v ekipni razvrstitvi solidno 7. mesto. V ekipi so bili Robert Tement (13. mesto), Marjan Kokol (20. mesto) in Darko Skok (26. mesto). /DS/
Radenci • Maraton treh src
V	soboto, 15. maja, bodo v Radencih pripravili tradicionalni, že 24. maraton Treh src. Pričakujejo 2.500 tekačev na maratonu, polmarato-nu, teku na 10 kilometrov in teku na 5,5 kilometrov, blizu tisoč otrok na njihovih tekih veveričk in srčkov, ponovno čez 3.000 pohodnikov na 14. planinskem pohodu ter čez 10.000 obiskovalcev, ki se bodo skozi ves dan zabavali v športnem duhu. Za vse teke veljajo predprijave, zadnji rok je 11. maj. Na dan prireditve prijave za teke ne bodo več mogoče, izjeme so tek najmlajših, planinski pohod ter humanitarni tek. Planinski pohod se bo pričel ob 8. uri, veveričkin in srčkov tek ob 10.30, humanitarni tek ob 13. uri, maraton, polmaraton ter teka na 10 in 5,5 kilometrov pa ob 15. uri. Najboljšim tekačem na 24. maratonu Treh src bodo razdelili 3,5 milijonov tolarjev, denar, zbran na humanitarnem teku, pa bodo namenili za otroke v Bosni in Hercegovini. /Miha Šošiaric/
Judo • Mednarodna turnirja
Na mednarodnem turnirju Impola so tekmovalci Na JK Gorišnica dosegli naslednje rezultate: do 45 kg: 1. Anja Petek, do 37 kg 3. Tanja Kociper, tekmovalci JK Kobra Velika Nedelja pa: do 34 kg 1. Peter Zorec, 2. Mitja Kralj; mlajše deklice (do +32) 1. Renata Kralj, starejši dečki: do 46 kg 3. Branko Kralj. Na turnirju v avstrijskem Cmureku pa je bila Gorišničanka Anja Petek (do 48 kg) prva, tekmovalci JK Kobra Velika Nedelja pa: mlajši dečki: 2. mesto (36 kg) Peter Zorec, starejši dečki: (do 45 kg) 2. Branko Kralj, (do 66 kg) Simon Kojc, (70 kg) 2. Dejan Lovrec.
Strelstvo • Velik uspeh Ormožank
V	Ljubljani je bilo 27. marca državno veteransko prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo.
Prvenstva se je na 40-steznem strelišču udeležilo več kot 100 strelk in strelcev iz cele Slovenije. Iz SV Slovenijeso sodelovali tekmovalci iz Maribora, Slovenske Bistrice in Ormoža. Ženska ekipa SD Tovarne sladkorja Ormož, v kateri so tekmovale Vernik, Mele in Moro, je dosegla velik uspeh. Osvojila je državni ekipni naslov v streljanju s serijsko zračno puško z doseženimi 504 krogi. Druge so bile strelke iz Škofje Loke s 479 krogi, tretja je bila ekipa Triglava iz Kranja s 437 krogi. Ormožanke so bile uspešne v streljanju s serijsko zračno puško tudi med posameznicami. S 178 krogi je bila Vesna Mele druga. /MG/
Kikboks • Prvi turnir medobčinskega prvenstva
V	Kick boxing centru Ptuj je potekal prvi od treh turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Na njem je sodelovalo 43 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Marjan Šibila, Franc Slodnjak, Edvard Štegar, Dušan Pavlica in Franc Vrbančič.
Rezultati: dečki do 135 cm: 1. Andraž ŠILAK, 2. Ali ŠERUGA, 3. Leon LAJH in Gregor AVGOŠTIN. Deklice do 135 cm: 1. Nina KOKOL. Dečki do 145 cm: 1. Filip JANŽEKOVIČ, 2. Rok KOKOL, 3. Patrik MATIQI in Matej MORAVEC. Dečki do 165 cm: 1. Matic BEDENIK, 2. Matej PINTARIČ. Mladinci do 65 kg: 1. Jurček HORVAT, 2. Marko ZAJC, 3. Denis ŠAMPRL in Denis JANŽEKOVIČ. Članice do 55 kg: 1. Sabina KOLEDNIK, 2. Adriana KOREZ. Člani do 65 kg:1. Sandi KOLE-DNIK, 2. Matej ŠAMPRL. Člani nad 65 kg: 1. Sebastjan ZINRAJH, 2. Darko VALENKO, 3. Kristjan ROZINGER in Sebastjan TAJHMAN.
Drugi turnir bo potekal v juniju, zadnji, tretji turnir pa bo v novembru. /Franc Slodnjak/
Atletika • Mnogobojček za osnovnošolce
Predpretekli petek je v Športni dvorani Srednješolskega centra Ptuj potekal mnogobojček Atletske šole Mirka Vindiša, ki deluje pod okriljem Atletskega kluba Ptuj. Več kot šestdeset osnovnošolcev se je pomerilo v mnogobojčku, ki je bil sestavljen iz teka, skoka v daljavo z mesta in meta težke žoge preko glave. Na koncu so najboljši prejeli lične medalje z logotipom atletske šole, ki jih je podelila gostja na prireditvi Sonja Roman, tekmovalka na srednjih progah in slovenska reprezentantka. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: Domen Lisjak, Žan Pukšič, Michel Kos in Rok Grdina pri fantih ter Veronika Bolcar, Sandra Petrovič, Patricija Rajh, Živa Sabo in Maja Trlep pri dekletih
Kinologija / Nastopili v Avstriji
Člani kinološkega društva Ptuj so se v nedeljo, 25. aprila, udeležili mednarodnega turnirja šolanih psov v avstrijskem Karlsdorfu pri Gra-zu in osvojili 8. mesto v kategoriji BgH-1, 2. in 3. mesto v IPO-1 (B, C) ter 1. mesto v IPO-1 (A, B, C).
Mali nogomet • Zmaga Stopnemu
Na igrišču na Ptujski Gori so člani Športnega društva Ptujska Gora v petek, 23. aprila, izvedli turnir v malem nogometu za mladince do 18 let . V konkurenci desetih ekip je 1. mesto osvojila ekipa NK Stopno, drugi so bili nogometaši Športnega društva RIM iz Nadol, tretja pa ekipa HALOŽANI.

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAJAMO sadike holandskih mesečnih jagod. Katarina Zupanic, Sp. Hajdina 57. Tel. 783 24 31.
Prodamo gozd v izmeri 1,5 ha. Nahaja se v katastrski ob~ini Jane-žovci. Tel. 02 745 65 41._
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in ~me, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzrejališ~e nesnic. SORSAK, Podlože 1, Ptujska Gora._
KUPIMO bikce simentallce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
NAKLADALKO Mengele 17, trosi-lec hlevskega gnoja s štirimi pokon~-nimi valji, znamke Sip, in Pajek Sip 230 prodam. Tel. 041 565-005.
PRAŠIČE za zakol, 120 kg, doma~e reje prodam. Tel. 745-99-01.
PRAŠIČE doma~e reje težke od 100 dO 130 kg, cena 300 SIT/kg žive teže, in odojke prodam. Tel.783-32-41, zve~er.
PURANE in pure, 3 kg, po 2000 SIT za žival prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688-13-81 ali 040 531-246.
Prodamo pšenico, 1000 kg. Tel. 794 43 61._
Kupim cimpra~o z zemljo v širši okolici Ptuja, Haloze ali Slovenske gorice. Tel. 031 838 069._
PIŠČANCE ZA ZAKOL ali nadaljnjo rejo prodajamo. Tel. 740-14-93. Marija Pleger, Frankovci 39, Ormož.
STORITVE
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, lesŽ-siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
H
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02 787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
i
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve, Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve elek-tri~nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~-avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Ži~ne mreže za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne po zimskih cenah že od 225 SIT/m2 (z DDV-jem). Ži~no pletarstvo Rogina, Ra-jšpova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So. do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ptuj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Prosredovanje pri prodaji in nal(upu stavbnili zemijišč.
Posredovanje pri odl(upu in prodaji deinic in obveznic.
Ptuj - primestje - stanovanjsko hišo s trisobnim komfortnim stanovanjem, s centralnim gretjem, obnovljeno in z velikim gospodarskim poslopjem ter cca. 30 arov parcele prodamo. Tel. 031 288 021._
Kupimo stanovanje v Kidri~evem. Tel. 041 510 708.
/V
liJ
ORTO MAX D.O.O., Trstenjakova 5, Ptuj, se ukvarja z upravljanjem nepremi~nin, z upravljanjem kurilnic, s prefakturiranjem stroškov,z rednimi vzdrževalnimi deli na objektih, z realizacijo investicijskega vzdrževanja, s ~iš~enjem poslovih prostorov in urejanjem funkcionalnih zemljiš~. Prepri~ajte se o naši konkuren~ni ponudbi! Telefon: 02 771 03 07, GSM: 040 305 876.
V	PTUJU PRODAM HIŠO ali zamenjam za stanovanje. Tel. 041 353-182._
V	KICARJU PRODAM gradbeno parcelo z vso dokumentacijo. Tel. 777-14-71._
Kupimo gradbeno parcelo ali starejšo hišo za nadomestno gradnjo v okolici Ptuja. Tel. 041 767 138.
BIVALNI VIKEND 62 m2 (z vso opremo) in 2179 m2 pripradajo~ega zemljiš~a (vinograd, sadovnjak) na aktraktivni lokaciji, Gorca pri Podleh-niku, prodam. Tel. 02/331-54-96 ali 041 655-517.
Gradbeno parcelo v smeri Mestni Vrh-Placar-Grajenš~ak ali Grajena kupim. Tel. 041 237-038. ali 777-07-01.
INSA^
PO UGODNI CENI NUDIMO vse vrste skobljanega in neskobljnega lesa, mizarske izdelke po naro~ilu, zložljive vrtne garniture (širina miz 60, 70, 80 cm - primerne za razna društva). Mizarstvo Alozij JAMNIK, s.p., Juvanje 5, 3333 Ljubno ob Savinji. Tel. 03 5841-177; 041/437-712.
ŠIROLOGIJA - BRANJE BODOČNOSTI Z DLANI!!! "Spoznaj samega sebe" - svojo notranjost, njene zna~-ilnosti, možnosti in tudi motnje. Analiza dlani pomaga in omogo~a oblikovati nakazano življenjsko pot na vseh podro~jih življenja. Ponovno v Sloveniji vaša Fran~iška Treiber, Levanjci 18, Destrnik, tel. 753 21 61.
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolari~, s.p., F!E., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
NEPREMIČNINE
DELO
ZAPOSLIMO VOZNIKA C in E kategorije za mednarodni transport - prevozi v Z Evropo, IV. stopnja izobrazbe. TLS, d.o.o., Sp. Re~ica 80 a,3270 Laško, tel. 03 734-33-20.
ZIDARJE IN GRADBENE DELAVCE zaposlimo za delo v Velenju. Stanovanje zagotovljeno. Gradin, d.o.o., Cesta Lole Ribarja 2, Šoštanj. Informacije 041 620-853, Vlado Ostervuh.
RAZNO
ZOBNA ORDiNACiJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
nepiemicnine
Info: EUROPARK Maribor
PRODAMO BIV.VIIŒND PRI PODLEHNIKU, leto grad. 1992,70 m2 uporabne površine, 5689 m2 prip. zemljišča, urejeni priključkll Cena: 5.470.000,00 SIT (šifia 513) I
tel.: 33 15 800 041/617 169 y/sr y/s^ - i n s ^ - s i
INSA d.o.o., Mariborska cesta 40, Šentilj v 81. Goricah
DOM - STANOVANJE
V FILIP JAKOVU ODDAJO v najem dva apartmaja (za 4 ali 6 oseb) -klima, sat-TV, lastni parkirni prostor, pogled na morje, 200 m oddaljeno od plaže, v pred- in posezoni ceneje. Inf. na tel. 00385 98 544-127.
NAJAMEM ENO- ALI enoinpol-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 653-986.
MOTORNA VOZILA
OPEL corsa, 1.0, letnik 2000, in traktor IMT 540 prodam. Tel. 041 462-671.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
KUPIM STARE PEZ figurice, poškodovane ali kompletne. Tel. 041 429-376.
SOHE, betonske, in mrežno ograjo ugodno prodam. Tel. 02/751-52-91, po 16. uri._
OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Tel. 782-53-71.
RABIM KORAJŽNEGA moškega z avtom za daljšo vožnjo. Naj se oglasi v uredništvu Štajerskega tednika za naslov "Dobro pla~ilo".
PRODAM KOTNO sedežno garnituro s foteljem in taburejem. Tel. 041 322-276.
IŠČEM GOSPO, SAMOSTOJNO, pošteno, za oskrbo starega upokojenca z dobrim pla~ilom, imam pohištvo - naslov v upravi lista. Pridite na pogovor, ne bo vam žal.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poi<ličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.0.0.. Cankarjeva 21. Maribor
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Petek, 30. april
19.00 športno-rekreacijski center v Dornavi, prireditev ob vstopu v EU
20.00 Vinoteka hotela Ormož, Kantavtorski večer "Še zejdjic fkup
sami!" s Petrom Andrejem in Tadejem Vesenjakom 22.00 pred občinsko dvorana na Vidmu, Slovenija je Slovenija, prireditev ob vstopu v EU, pripravlja Občina Videm in KD Videm
Sobota, 1. maj
20.00 SNG MB, Opera Europissima - slavnostni koncert Opere in baleta SNG Maribor ob vstopu v EU, VelDvo, za izven
Torek, 4. maj
19.00
SNG MB, Grk Zorba, VelDvo, za abonmaja Opera torek 1, 2 in izven
Sreda, 5.mai
19.00 od mejnega prehoda Zg. Leskovec do Pristave pri Cirkula-nah, Ščipohod - pohod ob polni luni, organizira društvo Zreli vedež Ptuj
19.00 SNG MB, Grk Zorba, VelDvo, za abonmaja Dijaški 1, 2 in izven
KINO Ptuj
29.	in 30. april, 20.00, Hladni vrh 1. in 2. maj, 20.00, Hladni vrh
30.	april, 18.00, Medvedja brata 1.in 2. maj, 18.00, Medvedja brata
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Prireditev v počastitev dneva upora Slovenskega naroda proti okupatorju. Ptujski upravni enoti certifikat kakovosti. Minister Rado Bohinc o načrtih in problemih pri ustanavljanju regij. Jelko Kacin na srečanju s člani odbora LDS na Ptuju. Reha center pridobil certifikat kakovosti poslovanja. Predstavitev pravic in dolžnosti vojaških obveznikov. 35 let Hidroelektrarne Zlatoličje. Pomladansko urejanje in vzdrževanje čistega okolja. Ekološki otok ustvarjalnih idej v kolažu. Dan zemlje - 22. april. Zeleni se vključujejo v evropsko politiko. Pobrateno francosko mesto Saint-Cyr se predstavlja. Predstavitev knjige "Prazna zibka, strto srce". Blagoslov konjev. Poljudna oddaja "Zgodovina Slovencev".
vabimo@radio-tednik.si
Želite mali oglasi
tudi na spletnem portalu

IZDePLSI
Naročniicom Štajerskega tedniira nudimo 20% popusti
Iskrene čestitke
Mileni
A

i
za uspesno opravljen vozniški izpit
_-_r^
Vsak četrtek ob 20.00 url
PoíKoóm
7
s^^mičmHs^
7 " '
7. Ans. l\/IODRiJANi - Nesitončno zaljubljena
6. ČRNA MAČKA - Stara postelja
5. Ans. F. ŠERDONERJA - V vetru je tvoj nasmeh
4. Ans. JERNEJA KOU\RJA - Mamine pesmi
3. KVINTET DORi - Verjemi in zaupaj
2. Ans. IZVIR - Glasba naše je življenje
1. Ans. KARAVANKE - Čarobni valček

1.POP'n'DEKL-Zofi
2.	YUHUBANDA - Črno na belem
3.	VESELE ŠTAJERKE - Fora
4.	VIKTORIJA & M. ZGONC - K tebi vodi me srce
5.	ČUKI - Kot dva laboda
6.	OBJEiVI - Kje živim
7.	DANI GREGORC - Oh te punce
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za; _
Ime In priimek; Tel. številka; _
Glasujem za; _ Naslov;_
Glasovnice poajite na d
t na naalov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme:
Zalika Jerenlio Cesta na Hajdino 10 2325 Kidričevo

Orfejikove
SMS glasbene želje:
041/818-666
IZDePLSI
lzberi.si - Vseslovenski portal malih oglasov
Odslej iahito na spletu oddate svoj mali oglas za sedem siovensl<iln časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VĚSTNÍK

CSLAS
Prejeli smo
Kvalitetnejši prehod skozi študijski proces?
Zakon o visokem šolstvu? Kvalitetnejši prehod skozi študijski proces?Bolonjska deklaracija?Kreditni sistem študija?Neformalno izobraževanje? Vsa ta in še več vprašanj lahko pričakujemo v prihodnje, ko bo dejansko prišlo do sprememb Zakona o visokem šolstvu. Koliko dobrih in manj dobrih stvari bo to prineslo, je težko predvideti, nujno potrebno pa je k oblikovanju takšnih sprememb vključiti tudi študente, ki so na tak ali drugačen način tudi del samega študijskega procesa.
Slovenija je leta 1999 podpisala Bolonjsko deklaracijo z namenom, da se v Evropi oblikuje nov, skupen študijski model, ki bo najbolj ustrezal vsebini obeh stopenj izobraževanja, to je "Bachelor" in "Master". Strateški cilj Bolonjske deklaracije je, da se z integracijo visokega šolstva, zasledujoč pri tem standardizacijo kakovosti, organizacije študija in mehanizmov za razvoj mobilnosti študentov znotraj in izven univerze, doseže Evropa kot najrazvitejša znanstvena, izobraževalna in tehnološka svetovna regija. Postavlja se vprašanje, kako najbolj enostavno naš model približati modelu Bolonjske deklaracije. Prioriteta ni samo dolžina študija, ampak tudi primerljiv nivo znanja, ki bo našim diplomantom/diplomantkam omogočal konkurenčnost in zaposljivost na odprtem trgu delovne sile Evropske unije. V Sloveniji se soočamo prav s problemi pri implementaciji Bolonjske deklaracije, saj poznamo utečen sistem, ki težko predvideva ali sprejema tako korenite spremembe. Dvocikelni sistem, ki ga opredeljuje Bolonjska deklaracija, mora biti pripravljen preudarno in kakovostno. Tukaj ne gre samo za površinsko prestrukturiranje sistema, temveč za konkretno reformo študijskih vsebin. V Sloveniji lahko povzroči problem prav strukturiranost na visokošolske strokovne in univerzitetne razlike v liku diplomantal-ke posamezne vrste študija na trgu dela. Stremeti je treba tudi k enakopravnem dostopu na drugi cikel brez šolnin. Prav tako je treba zagotoviti enakopravnost spolov pri prehodu iz prvega v drugi cikel izobraževanja. Najpomembneje za uresničenje skupnega evropskega visokošolskega prostora pa je vsekakor mobilnost, ki bo v prihodnje tudi v Sloveniji postala zanimiva tema, predvsem pa pomembna za študente v Sloveniji, ki vstopa v Evropsko unijo. Čeprav se srečujemo z ovirami, moramo težiti k temu, da bodo te čimprej odstranjene. Treba je uvesti prenosnost štipendij (tako za naše študentel-ke kot tudi za tuje študentel-ke, ki pridejo na študij v našo državo), vzpostaviti sistem štipendiranja, ki bo vsem omogočal enakopraven dostop do mobilnosti, čim bolj vzpodbujati vključevanje v evropske programe mobilnosti, povečati dostop do pravih informacij, vzpodbujati mobilnost akademskega osebja, kar ima za posledico dvig kakovosti izobraževalnega sistema, ter težiti k lažjemu dostopu za pridobitev vize, delovnega vizuma in vizuma za bivanje.
Izobraževalni sistem v Sloveniji je v zadnjih desetletjih precej napredoval, vendar je še vedno precej rigiden in kot tak se še vedno prepočasi odziva na hitre spremembe v družbi ter velikokrat ne zadovoljuje potreb posameznic in posameznikov ter skupnosti kot celote. Iz tega razloga je potrebno izboljšati sodelovanje med formalnim in neformalnim izobraževanjem, saj je slednje bolj fleksibilno in se hitreje odziva na družbene spremembe. Neformalno izobraževanje je kot del Bolonjske deklaracije ena izmed prioritet evropskih držav, zato pri implementaciji te deklaracije ne smemo pozabiti procesa neformalnega izobraževanja in njegove pomembnosti za učečo se družbo. Potrebno je zagotoviti večjo finančno podporo mladinskim organizacijam kot enim glavnih nosilcev oz. izvajalcev neformalnega izobraževanja, tako s strani države kot tudi s strani lokalnih skupnosti. Prav tako se zavzemamo za boljše priznavanje znanj in spretnosti, ki jih mladi v procesu neformalnega izobraževanja pridobijo.
Z razvojem projekta Nefiks, ki predstavlja sistem neformalnega indeksa in tako priznava tudi obštudijsko delo, kije danes ne-ovrednoteno, bi mladim za njihovo pridobivanje znanja in trud, ki ga vanj vlagajo, dali neko vrednost. Ne gre za to, da bo indeks obvezen pri zaposlitvi ali prostovoljnem delu, temveč da dobimo poenotena merila in enoten način vpisovanja podatkov o aktivnostih mladih, ki so potem medsebojno vsaj delno primerljivi. Prav tako bodo v tem indeksu zapisane vse aktivnosti, ki jih mlad človek opravlja v času do zaposlitve, le s tem bo lahko dokazal svoje izkušnje in znanje, ki ga zraven na delovno mesto prinaša.
V evropskem merilu se s takimi in podobnimi projekti bližamo vsem razvitim državam, ki imajo na področju neformalnega izobraževanja kljub različnim formulacijam tega dela izobraževanja zelo dobro razvite podporne sisteme, tako financiranja kot priznavanje le-tega. Glavni cilj je delati v korist vseh mladih, kar ta projekt nedvomno podpira, saj razen starostne omejitve omogoča prav vsakemu, da ga uporablja. Vizija mladinskega dela je povečati osveščenost mladih in drugih o pomenu neformalnega izobraževanja ter v družbo posredovati sporočilo, da lahko lažje spreminjamo svet, če imamo dodatna znanja in spretnosti.
Kadar pa govorimo o šolninah, se zavedajmo, da je koncept plačljivega šolanja v nasprotju z ustavno pravico do izobraževanja, saj omejuje dostopnost zlasti revnejšim družbenim skupinam. Visoko šolstvo je javno dobro in javna odgovornost. Dolžnost vlade RS je, da v proračunu odmeri dovolj sredstev za omogočanje dostopnosti visokega šolstva vsem in s tem zagotovi temeljne in v ustavi zapisane pravice vsakega posameznika in posameznice. Slednje vključuje tudi socialno varnost, bivanje, prehrano in zdravstveno varstvo ter druge oblike socialne podpore za študente. Šolnine za drugo diplomsko stopnjo, o katerih razmišlja oziroma jih napoveduje minister Gaber, bi pomenile socialno diskriminacijo in elitizacijo študija, saj mora biti študij pravica in ne privilegij.
Dejan LEVANIĆ, predsednik Mladega foruma ZLSD
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
TUDI NA 12 OBROKOV
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOC d.0.0., TRŽAŠKA 37A, MB
'1; »I* ;
02/30-03-222
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO
POHIŠTVA
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
msĚÁ
PTUJ. o.
Osojnikova cesta 9, Ptuj Telefon: 02 779 80 70 www.klima-ptuj.com
Klimatske naprave
Matrix 2,6 KW z montažo in DDV-Jem že od 165.000 SiT.
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr, s.p. Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE (TENDE) ALU ŽALUZIJE ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Ne spreglejte: Astra ponuja dinamično interaktivno podvozje IDSPl us, stikalo SportSwitch za še hitrejše pospeševanje, motorje ECOTEC z močjo do 125 kW (170 KM) in je edina v svojem razredu opremljena s sistemom dinamičnih žarometov (AFL). Izkoristite ekskluzivno ponudbo paketov dodatne opreme in ugodnosti po sistemu Staro za novo ob pričetku prodaje nove Astre.
AVTOHIŠA HVALEC, Kidričevo, 02/ 796 33 33
Prodaja vozil

Rabljena vozila
TIP	LETNIK CENA		OBUUBA KUPCU:
			
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- Brezplačen
DAEWOO NUBIRA WAG. 1,6	1998	990.000	preizl(us
FORD IVIONDEO 1,8 KAR.	1994	700.000	- 105 točk
HYUNDAI PONY	1991	150.000	kontrole
KIA SPORTAGE 2,0 IVIRDI	1998	1.550.000	na vozilu
MERCEDES Al 60 AVTOM.	1999	2.410.000	- Tehnična
PEUGEOT 405 GL	1990	330.000	kontrola
RCLIO 1,2	1995	620.000	po 2000
R CLIO DYN. 1,2 16V	2002	1.890.000	prevoženih
RKANGOO 1,4 RN	2001	1.550.000	kilometrih
R LAGUNA 1,8 DEDI. KAR.	1998	1.420.000	- Pomoč na cesti.
R MEGANE BREAK 1,9	2003	2.990.000	vleka ali
R MEGANE CLASSIC 1,6 16V	2000	1.950.000	popravilo
VW POLO VARIANT 1,6	1998	1.550.000	- 3 mesečna
			tehnična
Testna vozila			garancija
			(za določena vozila)
MEGANE SEDAN 1,9 dCi	2003	4.010.000	
RF.IMAUI.T
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
Znamka	Letnik	Cena	
F0RDFIES1A1,25I	1997	760.000	RDEČA
SUZUKI BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV. SIVA
RENAUET MEGANE 1,6 ERN	1996	960.000	KOVVIŠNIA
PEUGEOT 1061,0	1999	940.000	KOV OT,F,NA
FIAT m) 1,6 SX	1995	450.000	KOV M,F,NA
FORD ESCORT 1,41 a	1994	480.000	RDEČA
DAEWOO MATE SX	2000	830.000	MODRA
DAEWOO LANOS	1998	850.000	KOV MODRA
EIATPUNT01,2S!C	2002	1.620.000	KOV SREBRNA
KIASEPHIA1,51GTX	1997	720.000	KOV SREBRNA
RENAUET ESPACE 2,0 RTE	1997	1.640.000	KOV MODRA
AUDI A41,8 T KARAVAN	1999	2.460.000	KOV SREBRNA
KIASEPIIIA1,51SLX	1996	580.000	RDEČA
FORD i-IESTA 1,31 FLAIR	1998	860.000	RDEČA
VOLKSWAGENGOLFl,4l6VEDmON 2000		2.150.000	KOV SREBRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2002	3.180.000	KOV SREBRNA
OPEL CORSA CTTY 1,012V ŠKODA FEUCIA 1,3 LXI	1998	795.000	KOV MODRA
	1997	640.000	RDEČA
CrrR0ENXSARAl,4lC0UPE	1998	1.040.000	KOVVIŠNfA
PEUGEOT PARTNER 1,41	1998	1.070.000	BELA
RENAUET OIO 1,2 RN	1995	620.000	ZELENA
RENAUIIR19 1,4RT	1994	370.000	RDEČA
RENAUET TWINGO 1,2 PACK	1995	660.000	KOVVIJOLA
PEUGEOT 4061,8 SL	1996	1.080.000	KOV OT,F,NA
ŠKODA FEUCIA LX	1996	460.000	BELA
ROVER 416 SI	1996	880.000	KOV MODRA
RENAUET UGUNA 1,8 RT	1996	1.180.000	KOVMODROZEL.
HA RIO 1,3	2002	1.450.000	KOV MODRA
FUT FUNTO 55 S	1998	820.000	KOV ZF,I,F,NA
FMTPUNT0 55S	1999	850.000	RDEČA
RADIOPTUJ
041-tùtC
www.radio-ptuj.si
IE
Joze Voglar s. p.
Zabovci 98,2281 Markovci let 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
Razpored dežurstev zobozdravnikov
1. 5. 2004 Jože Janžekovič, dr. dent. med.
ZA Juršinci
RADIOlllTEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
. www.ra(lio-tednik.si
OÂËO
eiMONTd
'.o, o.
&
GRnDB€Nn
MCHRNIZRCUn
€L€KTROMONTnŽfl
RLÏKSRNDCR GRBROVťC s.p.
IZVnjniMO: - IZKOPC (boger. mini boger. JCB)
-	PRCBOJC CCSTIŠČ
-	POLRGRNJC INFRRSTRUKTURNIH VODOV (kanalizacija, vodavad, plinovod)
-CLCKTROMONTRŽNR DCLR (polaganje elektraenerg. kablov, javno razsvetljavo)
-	RUŠCNJC OBJCKTOV
-	UTRJCVRNJC TCRENR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NDBRCŽJC 12,2250 PTUJ, gm9elmonl@siol.net, TCL: 02 / 748 18 90, FRKS: 02 / 787 74 58, GSiH: 041 648 255,031 648 255
PONUDBA
KABUKNIH
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILO JTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIA SEPHIA1,5 SLX4V CHRYSLER VOYAGER 2,4 CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXI BMW 730 I
lllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avt. klima 5V
SV, avt. klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva ABS, prvi lastnik klima el. stekla CZ ES, CZ el. stekla V8, usnije, klima
1997
1993
1995 2002
1994 1999
1993 2001
1994
1998
1996 1993 1998 1998
1995
790.000 430.000 670.000 2,990.000 890.000 1,990.000 1,290.000 890.000 360.000 910.000 490.000 1,290.000 850.000 630.000 1,990.000
Ugoden boncni kredit - loosing Store 20 novo - storo 20 storo
Uf
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34
Stanko Hernja s.p.
Tel.: 02/ 795 00 60, Fats: 02/ 795 00 62
e-mail: mag.staiiUo.liemja@siol.net
V ambulanti za male živali opravljamo:
❖ zdravljenje kožnih, zobnih in internih bolezni ❖ ultrazvočno diagnostiko
❖	laboratorijsko diagnostiko
❖ kirurške posege (kastracije, sterilizacije,...) ❖ strokovno svetovanje o prehrani in vzgoji mladičev ter odraslih živali
Delo na terenu:
❖ odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni
❖	osemenjevanje krav in svinj
❖ ekonomske operacije (carski rez, kastracije,...) •f UZ pregled kobil na brejost, strokovno svetovanje
Za zdravljenje vaših živali skrbijo:
mag. Stanko HERNJA, dr.vet.med., Bernard SORŠAK, dr.vet.nned. Robert LENART, dr.vet.med., Mateja STVARNIK, dr.vet.med Jože KOLARIČ, vet.teh.
VRTEC KiDRiČEVO Mladinska 9 2325 KiDRiČEVO Tel.:02/799-0130
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2004/2005.
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2004/2005, na upravi Vrtca Kidričevo, Mladinska 9 in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 10. maja 2004, od 7.30 do 15.30. Z veseljem sporočamo, da v Cirkovcah s 01. 09. 2004 odpiramo še en oddelek, in to jasli (od 11 mesecev do 3 let), za katerega ste si že več let močno prizadevali. Upamo, da boste to možnost izkoristili, da bo lahko oddelek 01. 09. 2004 tudi začel delovati.
Starši, ki že imajo prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko.
Uprava Vrtca Kidričevo
Upravna enota Ptuj izdaja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/2002) naslednji
RAZGLAS
V zvezi z Odlokom o razpisu razpisu volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, objavljenim v Uradnem listu RS, {t. 29/2004
obveščamo volivce 9.,10. in 11. volilnega okraja 8. volilne enote, da bodo volilni imeniki razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ul. 10, Ptuj, soba št. 6. V volilni imenik so vpisani:
-	državljani RS, ki imajo v času sestavljanja splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na območju volišča Upravne enote Ptuj in bodo na dan glasovanja imeli volilno pravico,
-	državljani držav članic in pristopnic EU, ki so do 19. aprila 2004 zahtevali vpis v evidenco volilne pravice za volitve v Evropski parlament in njihova domača država ni posredovala zadržkov za vpis v to evidenco.
Volivec lahko zahteva popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
-	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča;
-	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
-	če je vpisana oseba, ki je umrla;
-	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek volilnega imenika lahko zahteva volivec v času uradnih ur upravne enote oziroma krajevnega urada, do najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 29.5.2004.
EKOLOŠKO
KURILNO OUE
INDCMfl d.o.o. 02/681 80 02
Ne sprašujemo se več, zakaj Te nam je vzel. Hvaležni Bogu smo za čas, ki si ga z nami preživel.
SPOMIN
30. aprila mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil
Alojz Korošec
IZ ZABOVCEV 78
Ni Vas malo, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite sve~ko, cvet, dobro misel ali kako molitev. Iskrena hvala!
Ožji sorodniki
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh med nami še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni.
SPOMIN
24. aprila je minilo 25 let od bole~e izgube drage žene in mamice
Majde Sitar
2. 4. 1957 - 24. 4. 1979
Iskrena hvala vsem, ki obstojite ob njenem grobu, ji prižigate sve~ke in se je z lepo mislijo spominjate.
Tvoji najdražji
Dobrota Tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, v našem domu ostala je praznina in velika, bridka bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Marije Brlak
IZ JURSINCEV 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenim pevcem, govornikoma za izrečene poslovilne besede, Občini Juršinci, Društvu upokojencev ter pogrebnemu zavodu MIR.
Hvala tudi kolektivu OŠ in vrtca Juršinci.
Posebna zahvala sosedom za vsestransko ter neizmerno pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela.
ZAHVALA
ob izgubi naše drage botre
Veronike Vozli~
ZAMUSANI 36
V mesecu marcu je umrla in dotrpela naša draga teta - botra Vera Vozlič, zato se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše. Hvala g. župniku Ivanu Holobarju, g. patru Francu Obranu za opravljeno sv. mašo incerkveni obred, govornikoma Ivanu Korošcu in Heleni Šalamon, cerkvenim pevcem, godbeniku, skrbniku pokopališča ter podjetju MIR. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: brat in nečaki z družinami
Ptuj • Začetek poletne kopalne sezone
V pričakovanju 1. junija
24. aprila se je v Termah Ptuj tudi uradno pričela letna kopalna sezona. Kljub temu da je imela voda v bazenih 28 stopinj Celzija, drugih kopalcev, razen plavalcev, ki so trenirali, ni bilo. Mirnega konca tedna je bil najbolj vesel račji par, ki že pet let redno zahaja v Terme Ptuj.
Gradnja v Termah v polnem teku
Foto: Črtomir Goznik
Sicer pa je v novi kopalni sezoni vse podrejeno novi investiciji,
s katero bodo zunanje termalno kopališče povečali skoraj za
sto odstotkov, dodali mu bodo 1300 m2 vodnih površin z ve-
liko počasno reko in sedmimi vodnimi drčami, ki bodo edinstvene v slovenskem prostoru. Naložba bo veljala okrog 300 milijonov tolarjev. Svečano odprtje z veliko zabavo bo 1. junija. V novi sezoni bodo celovito obnovili tudi avtokamp, ki bo dobil novo recepcijo, trgovino in sanitarni del. V obnovi je tudi glavni vhod v termalni park.
Terme Ptuj so z bruto površino okrog 5 ha že sedaj med največjimi termalnimi kopališči v Sloveniji, po obnovi že obstoječega zunanjega termalnega parka v letu 2005 pa bodo postale tudi eno najmodernejših kopališč v Sloveniji. Po dvajsetih letih se Terme Ptuj ponovno vzpenjajo proti vrhu slovenske turistične ponudbe, je ob začetku letne kopalne sezone povedal direktor Andrej Kla-
sinc.
MG
Velika Nedelja • Zlatoporočenca Fištravec
Veselila se je vsa vas
Zlato poroko, ki sta jo 17. aprila praznovala Ivana in Ivan Fištravec iz Sodincev pri Veliki Nedelji, si bo zapomnila vsa vas, saj so zlati jubilej skupaj z njima in najbližjimi sorodniki praznovali prav vsi.
Zlatoporočenca Ivana in Ivan Fištravec
Ivan, rojen 18. maja 1924 v Senešcih, in Ivana, ki je na svet privekala 13. aprila 1931 v sosednjih Vičancih, sta se civilno poročila 29. januarja 1954 v Podgorcih, teden dni kasneje pa sta svojo zaobljubo potrdila še v cerkvi v Veliki Nedelji. Življenje, kot pravita, jima ni bilo ravno "z rožicami postlano", saj je bilo zemlje okrog hiše ravno dovolj za majhen vrtiček, na katerem je Ivana pridelala tisto najnujnejše za v lonec. Ivan pa je vse do invalidske upokojitve nabiral žulje v takratni tovarni TGA v Kidričevem, poleg tega pa se je desetletja razdajal kot gasilec v PGD Senešci. Pred dvema letoma sta skrb za osta-
rela zakonca, ki sta ostala brez otrok, prevzela Zvonko in Milan.
Praznovanje 50-letnice skupnega življenja sta Ivan in Ivana prejšnji konec tedna obeležila s civilno poroko v ormoškem gradu, ki jo je opravil župan Vili Trofenik, ter s cerkvenim obredom v domači cerkvi. "Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bi se rada zahvalila za darila in čestitke, predvsem pa za izredno lepo praznovanje, ki so nama ga pripravili. Posebej pa naj najina zahvala velja še Milanu in Zvonku, ki tako lepo skrbita za naju, z željo, da tako ostane še naprej," sta povedala zlata jubilanta.
SM

Izberite modro svojo pot
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
___I d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR Icankujsva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če se maj z vročino začenja, mraz še po Urbanu (25.) ne jenja-
Napoved za Slovenijo
Danes bo večinoma sončno, zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C.
Obeti
V petek bo na vzhodu še deloma sončno in toplo. Drugod bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma kot plohe. Padavine bodo pogostejše v hribovitih predelih zahodne Slovenije. V soboto bo oblačno in deževno, možne bodo tudi posamezne nevihte.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-85-70, Fax:02787-86-71, 041 710-251
PVC OKNA, VRATA, ENČILA, KOMARNÊKÊ, GARAŽNA VRATA
^IřRATKOfr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriSina vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Darja Vodovnik Zavsek, Pohorska cesta 3, Oplotnica
-	Aljaža; Bojana Frtec, Apače 246, Lovrenc na Dr. polju - Žiga; Vesna Marinič, Placar 23 - Kristjana; Renata Repič, Kicar 1 - Nino; Klaudija Cebek Ladič, Draženci 76la - deklico; Simona Skozit, Ul. Kozjanskega odreda 15, Rogaška Slatina - Korino; Viktorija Mal-nar, Nova vas 28, Markovci - Valentina; Marinka Skledar, Podvinci 35 - dečka; Vida Bezjak, Sodinci 29, Velika Nedelja - deklico; Aleksandra Krope, Podlehnik l/a - Niko; Doroteja Mlakar, Ul. 5. Prekomorske 16, Ptuj - Tarasa; Natalija Vajda, Ivanjkovci 74 - Nadjo; Tanja Kovačec, Mala Nedelja 56 - Laro; Klementina Dovečar, Sv. Tomaž 15lc - Benjamina; Suzana Fridl, Sovretova pot 31, Ptuj - Er-nest-Žiga; Svetlana Cafuta, Rimska pl. 12, Ptuj - Alino; Mateja Kla-neček, Beblova 5, Maribor - Majo; Lidija Habjanič, Žerovinci 17, Ivanjkovci - Tilna; Olga Staroveški, Predenca 14, Šmarje pri Jelšah
-	Marijo; Mojca Lah, Ul. B. Kraigherja 2, Kidričevo - Lovra; Marjeta Nedeljko, Levanjci 11 -Julijo.
Poroka - Ptuj: Andrej Jurkovič in Suzana Božičko, Vodova ul. 4, Ptuj.
Poroke - Ormož: Daniel Kavaš, Prekmurska ul. 12, Beltinci in Iskra Beličanska, Londonska ul. 1, Makedonija. Miran Arnuga, Vo-dranci 47 in Romana Lukman, Vodranci 47.
Umrli so: Janez Kristovič, Zabovci 65, umrl 18. aprila 2004; Martina Orlač, Dobrina 38, umrla 18. aprila 2004; Martin Zorčič, Trnovski Vrh 43, umrl 18. aprila 2004; Marija Kostanjevec, Nova vas pri Markovcih 9, umrla 22. aprila 2004; Veronika Maroh, Zgornja Hajdina 135, umrla 17. aprila 2004.
Crna kronika
Poškodovani delavec
21.	aprila okrog 10. ure so delavci podjetja Telekom Ljubljana opravljali zamenjavo kablov na telefonskem omrežju na Ormoški cesti v Ptuju. Pri plezanju z lesenega opornika si je poškodoval nogo 58-letni Ptujčan.
Pobegnil s kraja nesreče
22.	aprila ob 17.20 se je na Maistrovi ulici v Mariboru zgodila prometna nesreča, ko je 23-letni voznik osebnega avtomobila znamke Alfa Romeo iz okolice Ormoža na prehodu za pešce trčil v 79-letno peško. Peška je padla po vozišču, voznik pa je z nezmanjšano hitrostjo odpeljal naprej. Policisti so voznika izsledili.
Zagorelo zaradi elektrike
22. aprila okrog 23. ure je zagorela starejša stanovanjska hiša v kraju Senčak, območje Ormoža. Do požara je prišlo zaradi stika na električni napeljavi v shrambi za zamrzovalno skrinjo, ogenj pa se je nato razširil na podstrešje stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 3.000.000,00 SIT.
Kolesarka v avtomobil
26. aprila ob 15.55 se je na Ljubljanski cesti v Mariboru, v križišču dovozne ceste do splošne bolnišnice, zgodila prometna nesreča, ko je 71-letna kolesarka zapeljala čez obcestni robnik, izgubila oblast nad kolesom ter padla čez krmilo. Pri tem je trčila v zadnji desni bočni del osebnega avtomobila Opel Astra, 61-letn-ega voznika iz Lenarta, ki je vozil v isti smeri. Kolesarka se zdravi v bolnišnici.
OKNA, VRATA, GARAŽNA ^ VRATMOiMERIi
svetovanje, strokovne izmere, montaža
l^lae nu _podvinci 15, pt
IVlcia uln	Tc, MiARn-i
PODVINC115, PTUJ TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
STE BILI POŠKODOVANI
— ^	NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, Vodr,lkova 2 ,080 1 3 14


O-. O-.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812