Novcizvoljeni bolgarskl parlament 1_'O sklican v drugi polovici meseca avgusta. V Rvmtmiji pripravljajo novi zakonski načrt o redu v državi. Novi zakon bo zabranjeval komunistično stranko i.n propagaindo za njo. Kdor bo kršil ta zakon, bo kaznovan od 6 mesecev do 3 let, voditelji pa še s prisilnim delom 10 let. Važna izjava predsednika nove bolgarske vlatle Maliaova. Da je postala v Bolgariji po volitvah gospodar političnega položaja prejšnja opozicija pod predsedstvom Malinova, o tem smo že poročali zadnjič. Malinova vlada naglaša, da jej bo prva s.krb zaupanje tujine. Vlada bo prijatelj miru in nepriiatelj vsem tisti-m, ki sejejo nemire in (o je na Bolgarskem med seboij se mora-ča in razne neljube nolitične osebno_ti pobijajoča organizacija makedonstvojučih. Da se ohrani mir na znotraj, 'j'O storila nova vlada vse. Stremela bo s.a tem, da bo uživala Bolgarija prijateljstvo ter podporo velesil. Madžarska po pariamentarnih volitvafc. V zadnji številki smo beležili zmago vladne skupine pri zadnjih skupščinsl-ih volitvah na Madžarskem. Vlada je dobila od 245 mandatov 164 in si je s tem zasigurala dvetretjinsko večino. Avstrijski parlament je odobril 14dnevno podaljšanje trgovinskih pogodb z Jugoslavijo in Madžarsko. V poinladanskcm zasedanju avstrijskega paiiamenta so zastaJi zaradi pogajanj med strankami in zaradi ministrske krize mnogi posli, radi česar je ostalo nerešenih veliko važnih gospodarsko-političnih vprašanj. V zadnjem trenutku je sprejel dne 30. junija parlament zakos ne, ki bi naj preprečili za kratek čas brez-pogodbeno stanje v mednarodnih trgovinakih odnošajili. Stranke so se sporazumele, da sprejmejo podal.išanje do sredi julija dne 30. junija poteklih trgovinsikih .pogodb z Madžarsko tn Jugo&lavijo. Po Hcoverjevem predlogn za pomoč Nemčiji v vojncodškcdninskem vprašanju. Haoverjev načrt, da se dovoli Nemcem odlog plačevanja vojne odškodnine za eno leto, je sprejelo 16 držav in med te.mi tudi Belgija. Najbolj se u&tavlja predlogu Amerik© Francija, V Parizu se pogaja s francosko vlado ameriški finančni minister Mellon, pa so bila vsa pogajanja glede pristanka na Hooverjev načrt do 2. julija brezuspešna. Zanimanje celega sveta je bilo zadnje dni osredotočeno na Pariz v upa nju, da bodo vendarle pr&magane težkoče, ki ovirajo izvršitev Hooverjevega predloga. Francija se je trdovratno držala svajib pridržkov in je zahtevala, naj se pomaga razven Nemčiji še tudi nekaterim balkanskim državam, predvsem Jugoslaviji. — Italijanski zunanji minister Grandi je obvestil potom poslanikov vse države-upnice ItaJije, da Italija od 1. julija naprej ne bo zahtevala nobenih plačil v zvezi z vojnimi dolgovi. Istočasno so bile obveščene vse države, katerim je Italija dolžna, da od svoje strani ne bodo zalitevale, da bi plačevala Italija od svoje strani dolgove. Po dclfjih rjcsvetGvanjih je Francija lo pristala na Hoover^jfiv predlog, pote-m ko je tudi ameriški predsednik po pustil v toliko, da se naj da južnovzhodnim evi'opskim državam pomoč drugod in ne iz vojne odškodnine, katero mora plačati Nemčija. Velika pomiloščenja na Francoskcm. Ministrsiki svet je sklenil ob priliki spremembe na predsedniškem mestu francoske republike dalekosežno pomiloščenje za vse prestopke političnega značaja, za prestopke proti tiskovnemu zakonu iri proti za,konu o zborovanjih. Nemška vlada pripravija nači't glede razpusta komunistične stranke ter tozadevnih organizacij. EazarDŽitev v štavilkah. Dne 28. junija 1919 je bila sklenjena pogodba Društva narodov z geslom: Nobene vojne več. Dne 30. junija t. 1. je imel angleški ministrski predsednik v parlamentu govor, v katerem se je dotaknil tudi razorožitve in je tozadevno navedel tudi presenetljive številke. Povdaril je, da »o se vršila leta 1925 razna razorožitvena posvetovanja in ravno od tega leta naprej so se velesile oboroževale vsestra.nsko z mrzlično naglico. Angleži so porabili po Macdonaldovi navedbi lcta 1914 76 milijonov funtov za voijine namene (1 funt je 275 Din), leta 1924 pa 56 milijonov, 1930 52 milijonov; Ameriika leta 1914 42 milijonov funtov, leta 1924 70 milijonov, leta 1930 78 milijonov: Francozi 1.1914 20 milijonov, leta 1924 13 mllljonov, I. 1930 24 milijcmov; Italija leta 1914 19. milijonov, leta 1924 10 milijonov, lettf 1930 16 milijonov; Japonska leta 1914 15 milljonov, leta 1924 23 mllljonov, 1« 1930 26 mllijanov. NemCija je porabUa leta 1914 80 milljonov, danes pa &asnxQ. 10 militjicmov. Nemčlja uparablja v po* vojnih letlh ogromne 6vote sa vojaSko svrhe pod druglmi Imeni. Pri Nemcitn ni govora kljvib JadJjkovaaaju o ekrajno »labem finančinem staaiju o kaki raz^ orožitvi v resaiicL — AngleSka vo_,TLft mornarica je štala leta 1914 151 tisoA mož, leta 1930 93.630 mož; Auglija ima sedaj 40 podmornic manj nego 1. 1914, Francija j© zvišala Stevilo podmomic. za 35, Amerika za 35, Italija ia, 38, Japonska za 49. Naibolj pa naraščajo vsakoletni državni izdatki za gradnjo bojnih letal. Po vzgledu velesil se ravnajo tu-di manjše države in pctem ee ne smemo Cuditi, da je cell sveit v tako neznosnem gaspodarskem položaju. Protižidovski Izgredi v Solunu. Zadnjega junija zvečer je došlo v veliki grški luki Solun do krvavega obračuna med grškimi nacijonalisti in židi. Vefi oseb je bilo ubitih ter ranjeaiib., požganih je bilo 200 židovskih hiS. Uničen ja ves židovski del mesta, k«r &o nacijonalisti onemogočili gašenje. Vlada v Atenah je proglasila nad mestom obsedno stan)ie. V repnblikamki Španiji po volitvah. Ustavodajna skupščina se sestane črez dva tedna. Med t&m časom bodo iskali voditelji strank podlago za bodočo večino na teh le volilnih zaključkih: Izvoljenih je 470 narodnih za^topnikov za ustavotvorno skupščino. Od teh so do bili socijalni demokrati 130 mandatov; takozvani radikalni republikanci framasona in zunanjega ministra Lerouxa so dobili okoli 100 mandatov; desničarski ali konservativni re'pTiblika.nci pred sednika Ln po izjavah katoličana Zamore bodo imeli 60 poslancev; skupina sedanjega vojnega ministra Azana, takozvana reipublikanska akcija, ki je pa baje še hujša od pristašev Lerouxa, si je priborila okoli 30 sedcžev; Marcelino Damingo, vodja takozvanih radikalnih socijalistov, ki ije vzel pod svoje okrilja znanega framasona, pov&ljnika vojnega letalstva Franca, je spravil v skupščino okoli 30 pristašev, ki prisegajo na neko napol socijalistično napol boljševiško zvezo španskih kmetsliib in delavskib republik; 43 poslancev pa ima, kakor zna.no, vodja avtonomistične Katalonije Macia. Ostane še okoli 80 sedežev, ki bodo pripadli nacijonalističnim in moriarhističnim zastopnikom baskiških provinc in Navarre, katoliškim poslancem »Acion nacional«, ki so dobili kakih 10 me&t, in pa 2 ali 3 komunistom. Prvi osnutek nove španske usiave. Po načrtu nove ustave bo ukinjeno v reipublikanski Španiji plernstvo. Nihčo ne bo srnel več nositi plemiškega naslova. Ustava določa versko, tiskovno ter organizacijsiko svobodo ter ločitev Cerkve od države, uvaja splošno vojno obvezno&t ter priznava tudi ženskam volil.no pravico. Seveda je to šele prvi osnutek, ki bo do končnega sprejema že mnogo izpremenjen.