K N J TRST, torek 15. novembra 1955 Leto XI. - Št. 270 (3199) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnin« platan« v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 !?. VO: UL,- MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-*0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 <91 a ^7' p«lru2. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 • Izdata založništvo tržaškega tiska P. tuz - nm ^se jasnejši obrisi rezultatov ^nevske minislrske konference Ogovora Molotova z DuHesom In MacMillanom zanimivejša od vče-.Viii/e 8°J° o stikih med Vzhodom in Zahodom Ministri se še niso odlomili naj že zdaj določijo datum in kraj svojega naslednjega sestanka PODPIS ŠTIRIH SPORAZUMOV MED JUGOSLAVIJO IN POUSKO Sporazum o trgovinski izmenjavi predvideva izmenjavo v vrednosti 14 milijonov dolarjev z vsake strani našega dopisnika) 14. — Samo dva »i* ostajata do končke ženevske konfe-I) l , zunanjih ministrov. UodioI ,-*e to vedno, je di-Hla tska delavnost, ki je k v Prvih dveh tednih jjL. Podobna , pazljivemu Kranju terena kot po-l Vj^ Pogajanjem, doseg- Ib^^do izmed novinar-je zanimal za izid ‘ seje ministrov, ki 30 f Uradno prešli na dis . ! o tretji točki dnev-reda — stiki med J01" in Zahodom. To, J* najbolj pritegovalo s0 bili Intimni Kai, - diplomatov. It JVi»znejši tak sestanek ttov včeraj, ko je Mo-*sk&l svojega ame-■itin kolego in ostal pri ^ namesto običajne pol ce*i uri- Na tem sLjJKu, ne pa na sejah *|0 lr°v, o katerih poro-novinarjem predstav a tisk, so bili postav- ljeni temelji za vse ono. kar se lahko prej ali kasneje izcimi iz te konference. Dva dni pred koncem konference in preden je sploh izčrpana diskusija o prvi in tretji točki dnevnega reda, se že rišejo obrisi skupnega poročila, dobivajo polagoma konkretne oblike in postajajo jasnejši po vsakem novem razgovoru med šefi delegacij za zaprtimi vrati. Ministri bodo ugotovili približevanje stališč na področju evropske varnosti in razorožitve in po določenih pogojih se utegnejo celo strinjati o formulaciji skup ne izjave o nenapadanju. Tudi na področju stikov med Vzhodom in Zahodom bodo ministri kljub razlikam v načenjanju vprašanja ugotovili precejšnjo po dobnost pogledov. Toliko o uradnih temah konference. Poleg njih pa so še dru ge, s katerimi so se ministri tudi ukvarjali. Sprejem novih članov v OZN je ena izmed njih. Medtem ko so Sovjeti in Angleži za to, da se sprejmejo vse države, ki so za to zaprosile — 18 no številu — bi Amerikanci želeli, da se iz te skupine izključita Albanija in Mongolija, ki po mišljenju State Departmenta nimata potrebnih kvalifikacij. Francozi nasprotujejo sprejemu «en bloc«, ker bi se s tem povečalo število azijskih in afriških držav, ki ne odo bravajo politike Pariza v Severni Afriki. Še eno kočljivo vprašanje, ki se ga ministrom ni posrečilo rešiti do tega trenutka, je v tem, ali bodo v svojem poročilu omenili datum nove konference če-tvorice. Tudi tu so mnenja deljena ne glede na pripadnost enemu ali drugemu bloku. Moskva In Pariz sta za določitev datuma, Wa-shington je proti, London pa po običaju nekje na sredi. Zanimivo bo spremljati te iiDNJE TEŽAVE PRED SPORAZUMOM SPREJEMU NOVIH ČLANOV V OZN & Britanija in ZSSR podpirata kanadski načrt o istočasnem ,|lrtiieniu 18 držav, ZDA pa se upirajo članstvu Zunanje Mongoli-^'ZUA se bodo vzdržale pri glasovanju o vzhodnoevropskih državah 'fe&ON, 14. — Kanadski A •*' minister Lester Pear- S [hi* imel danes razgovor Koškim ministrskim pred- 'j^hi Anthonyjem Ede-t'Govorila sta o svetov- ___________ med njimi o vzhodu in o ka-'.f1® načrtu za sprejem rVih članov v OZN. I zatrjujejo v dobro ob-V111 krogih, se je So-zveza danes pridru-:i.el'ki Britaniji v podpo-Wadskemu načrtu, ki !kv eva sprejem 18 novih v Združene narode. J j* pa je ZSSR, kot ka-Nlo« *'a ameriški proti-Jj- daj se število na no-1 U ?i*tih držav zmanjša Sol, izključitvi jo Zunanje ■1 vedskem načrtu sta da-M j^nevi razpravljala Mo-1 dBd’se Vše"ni ^posre- sestala na skupno sejo za iz-točnega sporazu- volitev ustavnih sodnikov. Uid ZDa, Veliko Bnta- ! Medtem ko je pred neka) t)V‘ Francijo. 'zi)A~ zatrju- j tedni kazalo, da je sporazum U|t»v* Zunanja Mongolija ! dosežen in da bo to ustavno lj)* država Velika bri- določilo končno vendarle u-'t'l*tnPa podpira skupen I resničeno, so predvidevanja UkVSeh 18 kandidatov; danes dokaj pesimistična. V a ® i- >- > n ! fllavni vzrok ? na e je bilo potrjeno | Glavni vzrok je pilatov.ko iNj« s®ii angleške vlade. | stališče demokristjanov, ki si /-Vj Pa je j,. ve(ino ne- I umivajo roko nad nezmož- 11*1*15! ker bi ta množični nostjo opozicije, da se spo- *lii itev'?ov'b članov pove- razume o dveh svojih kandi- moč afnško- datih. Demokristjansko vod- vH^kuping °oZN3 ki je stvo se na eni strani noče iX ‘alnih vprašanjih v I politično tako ali drugače kvalificirati, na drugi strani % bi ^bro t j u s Franci jo. l*it! ,n?nJi ministri so \ -{«bev,tCkrat Posvetovali \fčf'šli i konferenco, a h »5 do konkretnega za- Cd0n‘b krogih, sodijo, Z ZDA in Francija ?‘*i» 'erih vania 0 dria’ I1 bii Na aPrejemu naspro-X1« dmg, strani pa Sl* »0Pd“. izjavah Cabota SN* da bodo ZDA i,1" Je rr°.li Mongoliji, azil dbot Lodge vče- 7». It« Itlhon in .2.. V ii. pa mu pomanjkanje ustavnega sodišča doslej ni šlo na živce in mu najbrž tudi v prihodnje ne bi, zlasti v zvezi s sicer problematičnim u-panjem da bi se na prihodnjih volitvah ponovilo leto 1948 z absolutno demokristjansko večino v parlamentu. Drugo pot ubira Scelbova skupina, ki se pri tem poslužuje starega don Sturza in njegovega predloga, naj bi ustavne sodnike volili z navadno večino. S tem bi lahko .V mnenje, da Zu- vaunu »cv...«- v —.................................- k' ’ja verjetno v I vseh pet sodniških mest po- JHti " svetu ne bo do- spravila zase vladna večina. ft-un'h sedem glasov, Zdi »e. da pridobiva mane- S«de na stališče v«r, ki naj V zadnjem tre- nutku prepreči skupno sejo parlamenta in namesto nje izsili uvedbo procedure za izglasovanje novega ustavnega zakona o načinu volitve u-stavnih članov ustavnega sodišča, na jakosti. Na drugi strani pa pričakujejo intervencijo predsednika republike, ki naj, bi se zavzel za dosledno izvrševanje določil ustave in ustavnih zakonov. Doslej je znano, da je Gron-chi že govoril s predsednikom vlade Segnijem in s predsednikom poslanske zbornice in senata. Danes predpoldne se je sestala vlada in razpravljala predvsem o vprašanju poenotenja plač železničarjev in poštarjev enega izmed najbolj kočljivih vprašanj iz sklopa problematike državnih nameščencev. Ministrski svet je po daljši diskusiji odobril osnutek zakonskega odloka, po katerem naj bi se celotna sedanja nagrada za vestrvos! vključila v poenoteno plačo, toda šele v drugi fazi izvajanja zakona o pooblastilu. Predstavniki CISL in UH. so izrazili svoje zadovoljstvo spričo vladnega sklepa Glavni tajnik CG1L Dl Vittori :> pa je izjavil, da dopušča besedilo poročila o vladni seji mnenje, da so bila glavna sporna vprašanja poštarjev in železničarjev zadovoljivo rešena. V palači Chigi so se danes sestali italijanski veleposlani-k v VVashingtonu, Londonu. Parizu, Bonnu, Moskvi in pri NATO. Seji je predsedoval zunanji minister Martino, priso stvovali pa so ji poleg visokih funkcionarjev zunanjega ministrstva še podtajniki Budini Confalonieri, Folchi in Del Bo. Ob 16. uri je veleposlanike sprejel predsednik vlade Kegni v navzočnosti podpredsednika Saragata. Tudi s Segnijem so veleposlaniki na kratko pregledali mednarodni položaj in vprašanja, ki zanimajo italijansko zunanjo politiko. Proti večeru je veleposlanike, Segnija, Saragata, Martina in druge sprejel predsednik republike Gronchi. Konferenca veleposlanikov se do nada-ljavala jutri predpoldne pod Martinovim predsedstvom. Vesti iz New Vorka in Ženeve o skorajšnjem sporazumu med velesilami glede sprejema novih članov v OZN je razumljivo vzbudila zadovoljstvo v Rimu. V uradnih krogih se z zadovoljstvom meša nekaka zadrega, ker je ta sporazum dejansko v nasprotju z dosedanjim stališčem palače Chigi, ki se je zgledovalo po Washingtonu. A. P. Kardeljeva izjava po BBC LONDON, 14. — Kot gost britanske vlade je prispel danes dopoldne v London Edvard Kardelj podpredsednik izvršnega sveta FLRJ. Na železniški postaji Victoria so ga pozdravili državni minister v Foreign Officeu lord Reading, jugoslovanski veleposlanik v Londonu Velebit s člani poslanstva, vojni ataše general Jovičevič, britanski veleposlanik v Beogradu sir Frank Roberts ter predstavniki britanske vlade in Foreign Of-ficea. Po pozdravu z lordom Rea-dingom in jugoslovanskim veleposlanikom je Kardelj po mikrofonu televizijske mreže BBC v angleščini izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišel v Veliko Britanijo, kjer bo z vodilnimi državniki izmenjal mišljenja o vprašanjih splošnega in skupnega interesa. «Globoko sem prepričan, da bodo ti obiski in o-sebni stiki koristili prijateljskim odnosom in čim boljšemu razumevanju med našima državama«, je poudaril Kar-tlelj. Popoldne je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Kardelj obiskal Buckinghamsko palačo, kjer se je vpisal v knjigo uglednih gostov. S člani svojega spremstva podtajnikoma Pričo in Vratušo bo Kardelj jutri gost londonske občine. Popoldne bo gost na kosilu pri predsedniku občine, zvečer pa bo na večerji v Foreign Officeu. Razgovori med podpredsednikom Kardeljem in predsednikom britanske vlade Ede-nom se bodo začeli v sredo predpoldne, ko bo Kardelj o-biskal Edena. V četrtek popoldne bodo razgovori v britanskem finančnem ministrstvu in v Foreign Officeu. Državnikom obeh držav ne bo težko doseči sporazumevanja. a izmenjava mišljenj bo po mnenju političnih krogov v Beogradu, podobno kot med razgovorom Tito-Dulles. zajela vsa aktualna svetovna vprašanja. Razgovarjali se bodo v prvi vrsti o vprašanjih, ki so zdaj na dnevnem redu ženevske konference — o vprašanju Nemčije, evropske varnosti, razorožitve, odnosov med Vzhodom in Zahodom, nadalje o rezultatih desetega zasedanja glavne skupščine OZN. Povsem razumljivo je, da bodo posebno pozornost posvetili tudi medsebojnim odnosom, zlasti gospodarskim. ronisti je med vojaki, ki so prevzeli oblast, prišlo dj nasprotij. Lonardiju so očitali, da je šibak in da ni snoio-ben upirati se močnemu pritisku skrajne desnice. Govoril le o spravi, ni se pa zavedal, da so njegovi pristaši imeli povsem drugačne cilje. Neka teri primerjajo akcijo Rojasa v Argentini z akcijo Lotta v Braziliji. V tej državi je vojaštvo nastopilOj da prepreči nadaljnje spletke proti Nubič-ku, v Argentini pa, da prepreči, da bi oblast prišla povsem v roke skrajne desnice, ki je polagoma prevzemala vsa glavna ministrstva. Bivši glavni urednik nedeljske izdaje lista «La Prensa« Santos Gollan je položaj takole obrazložil: »Štiri tradi- cionalne politične stranke — radikali, socialisti, narodni demokrati (ali konservativci) in progresivni demokrati — ter nova ustanavljajoča se stranka, demokrisljanska, so združile svoje sile z republikanskimi elementi v vojski mornarici in letalstvu, da preprečijo nekaterim dobro znanim skupinam, kakor so nacionalisti, da prevzemajo vedno večjo oblast v revolucionarni vladi«. Santos Gollan je dalje izja-vil.da so se v Argentini nacionalistične skupine pojavile približno pred 25 leti in njih tendence so bile približno enake fašističnemu in nacističnemu gibanju. Po revoluciji leta 1930, ko je zmagal general Uriburu nad radikalnim predsednikom Irigoyenom, so se pridružili vladi in njih vpliv je naraščal. Med drugo svetovno vojno je bilo delovanje nacionalistov vedno naklonjeno državam osi, skušali pa so to prikriti s tem, da so odobrili nevtralno zunanjo politiko predsednika Castilla. Ko je bil ta leta 1943 poražen, so nacionalisti podpirali vladi Ramireza in Farrella. Po Volilnem uspehu Perona in po njegovem prihodu na oblast leta 1946 pa so odkrito sode lovali z njim. Nacionalizem in peronizem, pravi Gollan, sta občudovala fašizem ter sovražila ostale argentinske politične stranke. Po ponovni izvolitvi Perona, leta 1952. so ga številni nacionalisti zapustili iz raznih političnih in gospodarskih vzrokov. Ko pa se je Peron sprl s cerkvijo, so nacionalisti, po večini katoličani, prešli v opozicijo in so 16. septembra podprli vojaški upor in nekaj dni po zmagi upornikov so že imeli svoje predstavnike ne samo v ministrstvih, pač pa tudi v vseh vplivnih službah državne uprave. 2e od vsega začetka so ostale demokratične in zmernejše stranke pokazale svoje negodovanje zaradi navzočnosti nacionalistov, ki so bili stalna nevarnost proti demokratizaciji. Nacionalisti so se zbirali okrog Lonardija, demokratični elementi pa so bili v posvetovalni skupščini, ki je zaupala admiralu Roja-su in notranjemu ministru Bussu. Ko je Lonardi Bussa odstavil, je nezadovoljstvo doseglo vrhunec, in po ulicah so bile tudi demonstracije proti Lonardiju. Novi argentinski voditelji so takoj izjavili, da je Lonardi odstopil. Toda Lonardi je s svoje strani izjavil, da sprejema Izvršeno dejstvo, da pa ni prostovoljno odstopil. Bivši prometni minister Uran-ga je dejal, da je odstavitev Lonardija rezultat «podlih spletk«. Prvo dejanje novega predsednika je bilo imenovanje »revolucionarnega sveta«, v katerem je admiral Rojas skupno z drugimi častniki. Ta svet bo imel nalogo podpisovati vse zakonodajne ukrepe. Na zahtevo vlade je vseh 17 članov posvetovalne junte preklicalo svoj odstop. Odstavljeni notranji minister Busso pa Je ponovno prevzel svoje mesto. Nova vlada je že začela s širšo čistko v vojski ter je upokojila 21 generalov, 5 podpolkovnikov, 2 polkovnika in 1 majorja. General Lonardi in bivši prometni minister general Uranga pa sta v hišnem zaporu. Medtem pa je bivši zunanji minister Remo-rino izginil s svojega stanovanja, kjer je bil pod nadzorstvom. Proti njemu so izdali zaporno povelje. Nenadoma so se razširile tu. di govorice, da sta bila aretirana dva voditelja Splošne zveze dela, kar pa so pozneje uradno zanikali, s tem v zvezi je nastalo v sindikalnih krogih precejšnje vrenje in Splošna zveza dela je izdala ukaz za splošno stavko ki naj se začne opolnoči. Zveza oa poudarja, da pomeni ta stavka samo »odločen protest proti napadom, ki so jim podvržen' sindikati«, ter poziva svoje člane, naj ostanejo doma in naj ne demonstrirajo. Vlada pa je po radiu opozorila delavce, da bo morebitna poli* tična stavka nezakonita V Rosariu se je stavka začela še pred določeno uro. Policija je zaprla prostore sindikatov zaradi incidentov med prHtaši dveh nasprotnih struj, ki so uporabljali tudi orožje. Po ulicah krožijo vojački oddelki, pred pristaniščem pa so se vsidrale tri bojne iadje WILHAM HORSEY od »United Press« Skrajna negotovost v Franciji glede razpisa predčasnih volitev Senatna komisija za splošne volitve zavrnila sklep skupščine - Danes začetek debate v senatu - I/se kaže, da se bo sklep še dalje sprehajal od skupščine do senata in obratno PARIZ, 14, — Položaj v Franciji, kar se tiče vprašanja volitev in tudi obstoja Faurove vlade, je še vedno skrajno negotov. Faure je sedaj v veliki stiski tudi kar se tiče časa. Poslanska zbornica je, kakor je znano, izglasovala v soboto zaupnico vladi. kateri ne zaupa, in odobrila začasne volitve, ki jih ne želi. Porogljiv smeh, s katerim so poslanci sprejeli pripombe predsednika, da bodo njihov sklep poslali republiškemu svetu v ponovno proučitev, kaže na to, kar si poslanci želijo: medtem ko se sklep o tem sprehaja od Burbonske palaže do Luksemburške palače, bo potekel čas za volitve Poslanci namreč izrekajo vladi zaupnico, ker se bojijo, da bi morebitna dolga kriza utegnila res privesti do raz-Dustitve poslanske zbornice. Prav da bi se temu izognili, izrekajo vladi zaupnico, ki to razpustitev predlaga. Toda neskončne možnosti procedure jih vendarle vodijo do cilja. Medtem ko se sklep sprehaja od zbornice do senata in od senata do zbornice, potekajo dnevi in tedni in s tem se oddaljuje datum, ko bi morali »predstavniki ljudstva« pred časom stopiti pred volivce in polagati obračun. Jutri bo moral -republiški svet ponovno izreči svoje mnenje o volilnem sistemu. Vprašanje je, ali bo potrdil svoj prvotni sklep o sistemu okrožnih list, medtem ko je zbornica ob svojem drugem sklepanju predlog senata zavrnila in sprejela sedanji volilni sistem brez možnosti povezave strank. Kakor je znano, so v zbornici socialisti, ki se sicer za ta sistem zavzemajo, glasovali proti, ker je bilo glasovanje povezano tudi z zaupnico vladi. Tako so se izrekli proti tistemu, s čimer -e strinjajo. Faure je bil tedaj ponovno prisiljen rešiti so z glasovi KPF. s katerimi bi sicer opozicija dobila absolutno večino. Ce bi senat odobril sklep skupščine brez pripomb, bi postal veljaven in bi lahko razpisali predčasne volitve. Toda skoraj izključeno je da bi se senatorji sporazumeli s poslanci. To kaže že dejstvo, da je senatna komisija za splošne volitve danes s 24 glasovi proti 3 in dvema vzir-| žanima zavrnila sklep skupščine in se izrekla za večinski sistem volitev po okrožjih |Vse torej kaže, da bo sklep js senatnim amandmajem ponovno vrnjen skupščini in igra se bo nadaljevala vse dotlej, dokler nevarnost predčasnih volitev ne bo povsem odstranjena, kajti malo verjetnosti je, da bosta v kratkem roku, ki je še na razpolago, obe izglasovali enake zbornici sklepe. Sinoči se je zaključil v pa rizu kongres »nove levice«. V tem gibanju so včlanjene manjše skupine levice iti neodvisnih. Na kongresu so skle. nili, da bo gibanje dostopno za vse skupine in vse osebe, ki se strinjajo z njenim programom, katerega glavne toč ke so; 1. združitev vseh levičarskih sil za ustanovitev nove ljudske fronte; 2. obramba svobode tiska in zbor<>-vcnja ter obramba laičnosti; 3 glede Trancoske zveze- spo. štovanje pravice narodov do samoodločanja. prenehanje so. vražnosti v Alžiru, vzpostavitev političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov z Vietnamom; 4. glede zunanje politike: diplomatsko priznanje Kitajske, prenehanje tekmova. nja v oborožitvi na Srednjem vzhodu, nasprotovanje Evropi šestih, združitev Nemčije; 5 na gospodarskem področju: znižanje vojaških izdatkov, razvoj trgovine z Vzhodom, zvišanje mezd na javnem in privatnem sektorju, nacionali. zacija bank, petrolejske in jeklarske industrije. Kongres je nato izvolil 30 članov narodnega sveta, med katerimi sta Claude Baurdet in Gilles Martinet. ravnatelj in glavni urednik tednika «France Observateur«, ki velja za glasilo novega gibanja. Ben Jusef o oporiščih ZDA SAINT GERMA1N EN LAVE, 14. — Maroški sultan Ben Jusef je danes izdal proglas na maroško ljudstvo v katerem poziva ljudstvo, naj ga podpre, da se začne »nova do. ba, ki jo bomo skupno gradili«. Zatem izraža sultan u-panje, da bo v novem svobodnem in neodvisneni Maro. ku vladala strpnost in enotnost, zato da bodo vsi prebivalci katere koli vere ali narodnosti lahko neovirano uživali svobodo. 2e v soboto je sultan Ben Jusef razpustil magzen, t. j. maroško upravo, ki je doslej uoravljala deželo skupno * francosko upravo. 13 vezirjev, ki so sestavljali magzen, so pozvali, naj prekinejo vse nadaljnje stike s sultanovim dvorom in z upravnimi službami francoske rezidence. Danes je sultan sporočil, dg bo prihodnje dni imel kronski govor, v katerem bo obrazložili svoj politični program. V intervjuju z dopisnikom londonskega listu »Dadv Ex-press« v Parizu je sultan o-menil ameriška oporišča v Ma-r. ku in med drugim izjavil, da je bil sporazum z Američani sklenjen brez posvetovanja z Marokanci. #Ko bo sestavljena nova svobodna izbrana vlada, je dejal sultan, bo pregledala določbe sporazuma in bo s tem v zvezi sprejela sklepe«. Na vprašanje, kaj misli • napetosti med Izraelom in a-rabskimi državami, je Ben Ju-sef izjavil: »Maroko je bil vedno solidaren na verskem in kulturnem področju s svojimi muslimanskimi brati. Ne. odvisnost lahko samo okrepi to solidarnost«. Zatem je sultan poudaril, da bo Maroko predstavljal «vez med Zahodom in Vzhodom« in da se bo njegov režim ravnal po najboljših že obstoječih ustavah. Medtem pa se je v zadnjih 24 urah položaj v Maroku poslabšal, zlasti na meji i španskim Marokom. Izvršenih je bilo več atentatov, v spopadih z uporniki pa je bilo ubitih 10 francoskih vojakov in 11 Marokancev. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da ameriški vladi ni znan no* ben su!tanov predlog glede a-merišk# oporišč. Pri tem je omenil, da so ameriški predstavniki med francosko-ameri-škimi pogajanji leta 1950 izrekli mnenje, da bi morali Marokance vprašati za mnenje. Aretiran saboter BORtsrečenega letala W ASH1NGTON, 14. — »Fe-dtral Bureau of Investigation« (FBI) javlja, da so v Denve-ru aretirali Johna Gilberta Grahama, ki je izvršil sabotažo na letalu, ki je 1. novembra eksplodiralo v bližini Denve-ra. pri čemer je zgubilo življenje 44 potnikov. Ravnatelj FBI Edgar Hoover je izjavil, da je Graham izvršil sabotažo na letalu s tem da je vanj položil bombo, zato da bi dobil bdškodnino 37.500 dolarjev na podlagi police, i katero je pred odhodom letala zavaroval življenje svoje matere, ki je tudi izgubila življenje pri nesreči. Hoover je sporočil, da bodo Grahama obtožili na podlagi zveznega zakonika, ki istoveti sabotažo na trgovskih letalih s sabotažo na napravah, k> se tičejo državne obrambe. Za ta zločin je predvilena kazen 10 let zapora in globa 10 000 dolarjev. Toda Graham bo gotovo obtožen tudi umora potnikov, ki so pri nesreči zgubili življenje. »FOMIMHItl OiKVl Na današnji dan je leta 1687 umrl slovenski pisatelj Fran Levstik. 'Danes, TOREK 15. Leopold, Vol««* .0I)e ob ??!}?« Izi,de°b lev« 9.32. Luna 16.35. Dolžina dnevz ®'3ob “7T02. vzide oulimh za novembr, Otmar, Večeriti Jutri, PRED DANAŠNJO SEJO TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Zakaj si; zavlačuje ustanovitev Odbora za obrambo tržaškega gospodarsLt/a Cas bi bil, da bi se predstavniki političnih strank v občinskem svetu sporazumeli in v najkrajšem času Odbor tudi ustanovili Danes ob 18. uri se bo po daljšem času sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu so navadna upravna vprašanja jesenskega zasedanja, ki niso bila še izčrpana. Pričakujejo pa, da bo župan Bartoli poročal o potovanju županov in predstavnikov trgovinskih zbornic jadranskih pristanišč v Rim, kjer so imeli daljši sestanek z ministrom za trgovinsko mornarico in drugimi pristojnimi organi o vprašanjih pomorstva na Jadranu in še posebno o tržaškem pomorstvu, kot so sklenili na znanem zbor°'T nju v Bariju. O tem poslednjem sestanku v Rimu m bilo objavljeno še nobeno podrobno poročilo. Zato Pr,*£ kujejo, da bo Bartoli podrobno obvestil občinski svet o rimskih razgovorih. V nasprotnem primeru pa Ih*do to gotovo zahtevali svetovalci kl ,0 o teh vprašanjih že mnogo razpravljali in hočejo biti na tekočem, kaj se na tem področju ukrepa v ko- F'Drugo vprašanje, ki m na uradnem dnevnem redu in K« b0 gotovo predmet daljše razprave, J. _vpraš«njer u.U novitve .Odbora za onra.ni.-Tn razvoj tržaškega gospodarstva* Občinski svet je že pred časom sklenil ustanovit, ta odbor in so v ta namen sklicali nekaj sestankov predstavnikov vseh političnih skunin v občinskem svetu na katerih so se načelno dogovorili o ustanovitvi °dbora Odbor naj bi imel 36 člano • Občinski svet naj b1 im«* v odboru 18 članov, od k* ai s "K-' - * • —miz elav zadrug in vza- jemnih posojilnic. Združenje rte ustanove ter sindikalne zvezo in Delavsko zbornico). Federacijo jemnih posuj.*«*- .-------- obrtnikov, Združenje javnih lokalov. Združenje male in dustrije, Združenje .trgovcev drobno, Združenje nnalih 'Združenje pekov, na Združenje mesarjev, Združe nje špediterjev, združenje trgovcev z lesom, kmetijske organizacije Združenje lastnikov pomorskih družb, mestni odbor za prosto cono, univerzo in po možnosti še ne katere druge ustanove. Odbor naj bi bil razdeljen na štiri odseke, in sicer: odsek za prosto cono, za P”m?r*tv0, deželno avtonomijo in za raz-n, druga vprašanja. kmetijskimi organizacijami bi morali biti zastopani pred vsem Kmečka zveza m Zveza malih posestnikov, ki zastopata na področju več kot 90 odstotkov kmetovalcev. Toda zadnji sestanek med predstavniki političnih *kuP' v občinskem svetu in občinskim odborom je bil 17. oktobra, t j. skoraj pred mesecem dni. Od tedaj naprej ni bilo o ustanovitvi »Odbora za o-brambo in razvoj tržaškega gospodarstva, nobenega govora kljub temu, da so sedaj na dnevnem redu vladne po litike važna vprašanja o usodi našega pristanišča in gospodarstva sploh. Včeraj se je začela v Rimu mednarodna konferenca o tržaškem pristanišču: mestni odbor za prosto cono zahteva čimprejšnjo ustanovitev integralne proste cone in napoveduje, da bo v nasprotnem primeru posegel po sredstvih. ki jih do sedaj Se ni izkoristil, da doseže ustanovitev integralne proste cone, ki jo zahteva ogromna veči-n* prebivalstva; medministrska komisija za proučevanje proste cone, ki je bila Pr*“ meseci v Trstu, bi morala že objaviti tvoje sklepe; vPr*j Sanje deželne avtonomije bi sc morajo premakniti z mrtve točke: hkrati pa bi morali čimprej rešiti vprašanje tržaške trgovinske zbor- n*Vsa ta vprašanja spadajo v pristojnost bodočega »Odbora za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva,. Zato mora biti odbor v najkrajšem času ustanovljen, ker bo v nasprotnem primeru Trst ponovno prišel prepozno tja kjer še vedno odloča o nje-eovi gospodarski usodi ozka skupina ljudi. Notranji spon med štiristransko koalicijo, ki ima večino v °bčinske"l svetu, ne smejo povzročati zavlačevanja rešitve v,eh teh važnih gospodarskih vprašanj. Zaradi tega je nujno, da na današnji seji občinskega sveta sprejmejo sklep, da bodo v najkrajšem času ustanovili »Odbor za obrambo in razvoj tržaškega gospodarstva*. V NEDELJO NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU Slavnostna otvoritev akademskeqa leta 1955 56 V nedeljo se je na tržaškem vseučilišču začelo novo akademsko leto 1955-56. Slovesna otvoritev je bila v glavni dvorani vseučilišča, ki je b-la popolnoma zasedena. Piiiolnih je bilo nad tisoč oseb, med katerimi so bili tudi ored-stavniki oblasti, mnogi povabljenci in visokošolci. Ob tej priložnosti je rektor tržaške univerze Ambrosino podelil častile diplome sad me-moriam, petnajstim uioverzt- v zadnji svetovni Vojni. Diplome je rektor izročil dru-žnskim članom padlih. Nato je spregovoril tudi tribun tržaških visokošolcev I.o Mar-tire, ki je omenil, la praznuje tržaško vseučilišče letos deseto obletnico reprezeotat.vn h visokošolskih organizacij, ki so v teh letih pripomogle k u-stvarjanju visokošohke zavesti med univerzitetnimi študenti. Nato je rektor prof-Ambrosino podal svoje daljše poročilo o dejavnosti tržaškega vseučilišča v lanskem akademskem letu. Iz rektorjevega poročila p"-sr.emamo, da je bilo na tržaškem vseučilišču v lanskem akademskem *etu vpisanih 2776 visokošolcev., Vseh položenih izpitov je b:la 4502. Diplomiralo pa je v tem letu 178 visokošolcev. Iz istega poročila izhaja, da so v istem obdobju porabili za gradnjo in razširitev univerzitetnih objektov 300 milijonov lir, s katerimi so zgradili menzo, zavod za fiziko in laboratorij za elektrotehniko. S 480 milijoni, ki jih je vseučilišče dobilo za nadaljnjo izpopolnitev, pa se bodo nadaljevala dela pri zavodih za mehaniko, hidravliko, tehnično fiziko. posebno tehnologijo in elektrotehniko. V tretjem gradbenem obdobju bodo porabili še 700 milijonov lir. s Katerimi bodo popolnoma uredili fakulteto za brodogradnjo in zavod za farmacevtsko kemijo Po izjavah rektorja Am-brosina bo tržaško vseučili-&e dobilo še dve fakulteti, in sicer farmacevtsko in pedagoško visoko šolo. Ameriške ladje v Trstu v torek 22. t. m. bo priplula v tržaško pristanišče ame-ška bojna ladja «New Jersey», verjetno ena izmed največjih bojnih ladij, ki so doslej pristale v našem pristanišču. «New Jersey», 45.00l>-tonska o-klopnica, je dolga 271 m in široka 33 m. ima 9 topov kalibra 406, 20 po 127 mm in več topov manjšega kalibra. Ladja je bila zgrajena leta 1943 in so jo uporabili v .bitkah proti japonski vojni mornarici, nato pa med korejsko vojno Sedaj je V sklppjl VI. ameriškega sredozemskega brodovja. Na obisku v našem pristanišču jo bosta spremljala rušilca «Wren» in »Perry«, od 2050 in 2450 ton. Bojna ladja, ki ji poveljuje kontraadmiral Edvvard N. Parker, bo odplula iz Trsta 29. t. m. dopoldne Razpis natečaja Finančna intendanca v Trstu sporoča, da je bil z ministrskim dekretom od 1. avgusta 1955, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 209 od 10. septembra t. 1. razpisan natečaj o izpitih za 180 mest namestnika tajnika v administrativni službi pri finančni inten-danci. , . Rok za vlaganje prošenj je bil podaljšan do 30. novembra tega leta. Prizadeti se lahko ogledajo razpis natečaja na finančni intendanci ob delavnikih od 10. do 12. ure. Delegacija delavcev na vladnem komisariatu Včeraj je sla delegacija delavcev prekvalifikacijskih tečajev, s tajnikom Delavske zveze Radichem na želu na vladni komisariat, kier se je ruzgovarjala s Dodnrefektom dr. Santinijem. Nat - je dr. Palamara sprejel Ridicha, ki mu je predočil resni položaj delavcev prekvalifhacijskdi tečajev, ki ne bi inogli najti zaposlitve, če bi jih odpustili prav sedaj na zimo, ko gradbena dela upadajo. Sedaj bi morali število delavcev teh tečajev še povečati, ne pa ga krčiti. Dr. Palamara je obljubil, da bo stvar proučil. Izjava «Unione Triestina» o vodstvu trgov, zbornice Politična stranka «Unione Triestina* (Fronta za neodvisnost, Tržaški blok, Tržaška demokratična stranka in Mladinska zveza STO) je včeraj izdala izjavo, v kateri Izraii nezaupanje do sedanjih voditeljev tržaške trgovinske zbor. pice in izjavlja, da so dosedn. nji spori v okviru zbornice nastali na osnovi osebnih interesov, ki nimajo nobenega opravka z interesi Trsta. V izjavi se zahteva, da bodo sedanji voditelji zbornice čimprej zamenjani s Tržačani, ki niso v službi interesov, ki’ so tuji tržaškemu gospodarstvu. V zaključku izjave se izraža želja, da bi trgovinska zbornica ne bila več pod politično kontrolo različnih strank in da bi postala organ za zaščito tržaškega gospodarstva. Dr. Luigi Foresta novi kvestor v Trstu Vladni generalni komisariat sporoča: Dr. Carmelo Marzano je bil z ukazom postavljen za kve-storja na kvesturi v Neaplju. Marzano je bil do nedavnega kvestor v Trstu. Prav tako z ukazom je bil imenovan za tržaškega kvestorja vicekve-stor dr. Luigi Foresta. Dr. Fo. resta je prišel v Trst iz kvesture v Palermu. PO SESTANKU KMEČKE ZVEZE V LON JER JU Lonjerci odločno zahtevajo da se zemljišča na Hudoletu derekvirirajo Po končani vojni in po prenehanju vojaške uprave ni nobenega razloga več, ki bi upravičeval vojaške rekvizicije Kakor smo pred dnevi po- bi tak kompleks zemljišča bil rečali, so lonjerski kmetje na I še nadalje rekviriran za po-sestanku Kmečke zveze v trebe vojske, saj ga sploh ne diskusiji največ razpravljali potrebuje. Na Hudoletu je o rekviriranem zemljišču na namreč veliko igrišče za golf. Hudoletu. Povedali so tudi, Domačini pa pravijo, da vo- ^a so napisali vlogo, ki jo bodo s podpisi vseh prizadetih izročili vladnemu generalnemu komisarju v Trstu. Lonjerski kmetje zahtevajo, naj oblasti derekvirirajo zemljišče in naj plačajo odškodnino; če pa kdo želi uporabljati zemljišče za golf, naj stopi v stik z lastniki, da se skupno dogovorijo za primerno najemnino. Zahteve prizadetih lastnikov so popolnoma upravičene in jih morajo oblasti upoštevati. O zadevi smo že večkrat pisali in še bomo, dokler ne pride do poštene ureditve. Tu ni več okupacijskih sil in vojna doba, ko so bile vojaške rekvizicije na dnevnem redu, je za nami. Poleg tega pa ni nobenega tehtnega vzroka in nujne potrebe, da DASES POGAJANJA NA IJRAOU ZA BELO Vsi suspendirani delavci GRDA se moraio vrniti takoj na delo ied»j »o v hv. Hiirku y gradnji 4 ladje za nknpno 06.500 ton, v kratkem pa bodo zučell graditi Se ti ladij n skupno 07.600 ton Danes ob 11. uri bodo na uradu za delo razpravljali o vprašanju suspendiranih delavcev v CRDA. O tem vprašanju so razpravljali tudi na skupščini, ki je bila včeraj dopoldne na sedežu Delavske zveze. Skupno je suspendiranih še 284 delavcev, in sicer 247 v ladjedelnici Sv. Marka in 37 v ladjedelnici Sv. Roka. Čeprav so ti delavci suspendirani, pa primanjkuje v ladjedelnici delovne sile, v Tovarni strojev pa opravljajo delavci mnogo nadur. Položaj v ladjedelnicah se je torej zelo izboljšal v primerjavi s časom, ko je bil sklenjen sporazum o suspenziji delavcev. Ce je primanjkovalo dela, ga jc sedaj dovolj in bi morali zato poklicati vse suspendirane delavce na delo, ker bi bilo nesmiselno, da bi ti delavci ostajali doma, ko pa morajo drugi opravljati ve. liko število nadur. Zato smo prepričani, da bodo sindikati odločno zahtevali, da se vsi delavci zaposlijo. Da ladjedelnicam ne primanjkuje dela, nam potrjujejo naslednje številke o naročilih: Na suhem so sedaj v delu naslednje ladje: 9.500-tonska motorna tovorna ladja zn družbo »Lussino«, 2 motorni mešani ladji po 4.250 ton za »Adriatico*. Nadalje opremljajo eno splovljeno ladjo, in sicer 18.500-tonsko motocister-no «Tarabocchia». V kratkem OBRAČUN DELA TRŽAŠKIH TABORNIKOV II. REDNI OBČNI ZBOR tabornikov rodu „Modrega vala46 Med družinami se je najbolj izkazala tMorska zvezda> iz Barkovetj - Taborniška oiganizacija se je utrdila V nedeljo so se zbrali v Gregorčičevi dvorani naši taborniki iz rodu »Modrega vala«, da položijo na II. rednem občnem zboru obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. Občni zbor te naše vzgojne mladinske organizacije so pozdravili zastopniki Slovenske gospodarsko - kulturne zveze, Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega planinskega društva in Društva sloven. škili srednješolcev. Društveni funkcionarji so podali podrobna in izčrpna poročila o devetmesečnem delu (I. občni zbor je bil 27. januarja 1955) organizacije. Kljub kratki poslovni dobi se je taborniška organizacija v tem razdobju utrdila, zvijala pa bodo postavili gredlje za naslednje ladje: 2 motorni tovorni ladji po 9.500 ton za družbo »Martinoli«, eno 10.300-tonsko tovorno ladjo za druž-oo »Riboli*, eno 36.000-tonsko motocisterno za družbo . »Pro-ra» iz Palerma ter še eno 32.000-tonsko motocisterno. Poleg ladij, ki so že v gradnji, bodo začeli v kratkem graditi v ladjedelnicah CRDA v Trstu kar za 97.300 ladij, da niti ne omenimo 10 motoei-stern za skupno 350.000 ton. ki jih bodo gradili v Tržiču. Položaj torej dopušča, da se zaposle vsi suspendirani delavci ter da dobe delo še drugi. Za zdravstveno oskrbo zavarovancev INADEL Sindikat bolniških uslužbencev Delavske zveze je izdal poročilo, v katerem omenja, da je nastalo med uslužbenci bolnišnic nezadovoljstvo, ker je ustanova INADEL poslala nekaterim uslužbencem pisma, da so kronično bolni in da nimajo pravice do nadaljevanja zdravstvene oskrbe. Zaradi tega je sindikat posredoval pri tržaškem ravnateljstvu INADEL in poroča u-alužbencem naslednje; Krajevno ravnateljstvo INADEL, ki ga je na vprašanje opozorilo tudi ravnateljstvo oddelka za delo in socialno skrbstvo vladnega komisariata, se strinja z akcijo, ki je v teku tudi v notranjosti države, za odstranitev nesmiselne omejitve, po kateii imajo zavarovanci pravico do oskrbe za vsako bolezen samo po 180 dni vsako leto in njihovi svojci 90 dni. Z odstranitvijo te omejitve bi odpadla tudi omejitev glede kroničnih bolezni. Za spremembe določb o zdravstveni oskrbi zavarovancev se potegujejo na pristojnem mestu tudi sindikalni voditelji iti parlamentarci. Vodstvo INADEL se je ob vezalo, da bo v Trstu kljub splošnim omejitvam, ki jih določajo predpisi, še nadalje nudilo zdravstveno oskrbo skozi vse leto tistim uslužbencem in njihovim svojcem, ki bi to oskrbo in pomoč potrebovali. Uslužbenci, ki bi prejel* pismo, v katerem se obveščajo, da je njihova bolezen kronična, naj takoj vložijo priziv pri INADEL in naj zante-vajo preklic ukrepa ter nadaljevanje zdravstvene oskrbe. V. ta namen se lahko uslužbenci obrnejo za pojasnila in za sestavljanje prizivov na sindikat v Ul. Zonta 2 a', pa na predstavnike .indikata v ustanovi, kjer so zaposleni. zapora. Do njenega izpada je prišlo, ker je mož prišel vinjen domov, za kar je bil tudi mož obsojen na 15 dni pripora. Furlanijeva je proti obsodbi vložila priziv in je zdaj dosegla znižanje kazni na 2 meseca zapora. Preds. Forziati, tož. Colot-ti, zapisn. D’Andri, jaki tam sploh ne igrajo, kar je naravno, ampak da pride tu pa tam razna gospoda tudi z oddaljenih mest- in celo inozemci. Odpade torej tudi motivacija, s katero je bilo zemljišče pred enim letom ponovno rekvirirano. Zemljišča na Hudoletu so pred nekaj leti rekvirirali Angloamerikanci in tam uredili verjetno najlepše igrišče za golf v Evropi ter igrišče za tenis. Sezidali so tudi lepo stavbo, v kateri so imeli svoje klubske prostore, bar itd., postavili so dve baraki za orodje, napeljali iz Padrič vodovod za namakanje igrišča, za kopalnico in bar ter električni tok za razsvetljavo Tedaj so rekvirirali približno 150 tisoč kv.m zemljišča za golf in 80.000 kv.m za vojaške vaje, prizadetim kmetom iz Lonjerja in Padrič pa so plačevali smešno nizke ce- desne”'n ege" Ta ko j “prt- ne (od 10 do 15 stotink lire (jr^ajj na ortopedskem oddel-za kv.m na mesec), tak<5 da | ^ kjer so si zaradi njenega *- *---* U-I.il mnn Ho 1500 . starosti šča za golf, češ da je vlada ZDA podarila vse svoje naprave, igrišča itd. na našem področju italijanski vladi, ki za te naprave itd. od tedaj tudi odgovarja. Na Hudoletu pridejo v poštev zgradbe in naprave, ki smo jih zgoraj omenili, zemljišča pa so in ostanejo last kmetov. Sicer pa bi lahko govorili tudi o lastniški pravici zgradb, ki so jih postavili na njihovih zemljiščih brez dovoljenja lastnikov. Preteklo je že deset let od konca vojne in je že čas, da se preneha s takimi rekvizi-cijami, ki niso utemeljene, niti potrebne. Zadevo morajo pristojne oblasti čimprej urediti, da se ne bo prizadetim kmetom še naprej godila krivica. Zlomila si je nogo Z rešilnim avtom so okoli 14.40 pripeljali v bolnišnico 84-letno Luigijo Boliš iz Ul Soncini 102, katero so zdravniki po ugotovitvi zloma steg Pred premiero «Martina Kačurja>y V soboto uprizori Slovensko narodno gledališče v novi dvorani pri Sv. Ivanu Cunkarje-vega «Martina Kačurja*. Izvedeli smo, da se ansambel mrzlično pripravlja, da dostojno otvori svojo sezono. V delu nastopa celoten ansambel. Glavno vlogo bo igral Stane Raztresen. Delo režira Jože Babič. Globina in lepota tega Cankarjevega dela, v katerem o-pisuje življenje idealista-uči-telja, ter zavzetnost in umetniška sposobnost naših igralcev sla nam porok, da bo otvoritvena predstava v novi dvorani pri Sv. Ivanu velik kulturen in umetniški dogodek. Nesrečen padec V noči med nedeljo in ponedeljkom je moralo osebje Rdečega križa oditi z rešilnim avtom v Ul. Torrebianca, kjer so na vogalu » Ul. S. Mau-rizio našli 64-letnega cestarja Vittorija Gossetta s Trga Stare mitnice, ki so mu krvavela ušesa. Moža, ki je izjavil, da je malo prej padel, so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Vojna škoda V KMETIJSTVU IN NEPREMIČNINAH Posredovanja in informacije pri: A.T.A. - Ul. S. Nicolč 3/a Tel. 38-733 je kmet dobil po 1000 do 1500 lir letne najemnine za parcelo, na kateri bi lahko imel do deset stotov sena in to v letih, ko je bilo treba plačati seno od 3500 do 5000 lir zastot. Na Hudoletu so imeli prej kmetje iz Lonjerja in nekateri iz Padrič svoje_ najlepše travnike in pašnike, kjer so pridelali največ sena. Po rekviziciji pa so morali kupovati krmo in se je število goveje živine v Lo-njerju prav zaradi tega v nekaj letih znižalo na polovico. Posestniki so ob odhodu o-kupacijskih čet dobili obvestilo od angloameriških oblasti, da je s 26. oktobrom 1954 odpovedana najemnina za vsa zemljišča na Hudole-tu. S tem je prenehala rekvi-zicija in kmetje so se tega razveselili. Toda kmalu so bili razočarani. V februarju t. 1. so dobili od tržaške prefekture — upravna služba odlok štev. XXVIII/2-405, ki ga je 17. februarja podpisal pod-prefekt dr. Pensiero Macciot-ta S tem dekretom je prefektura odločila, da se nadaljuje rekvizicija zemljišč, na katerih je igrišče golfa, za poveljstvo «5. Corpo d’Ar-mata«. K odloku je bil priključen tudi seznam vseh rekviriranih parcel in njihovih lastnikov za označbo najemnine za vsako parcelo posebej. Najemnina je ostala e-naka kot prej. Ponovno je bilo torej rekvirirano le zemljišče, kjer so igrišča za golf in tenis (približno 150 tisoč kv.m), za »vojaške potrebe«, pa niso več rekvirirali ostalo zemljišče, ki so ga anglo-ameriške čete uporabljale za svoje vaje. Kakor drugod, so tudi lo njerski kmetje, zaradi odplačila odškodnine, prijavili škodo, ki so jo napravile anglo-ameriške čete. Pristojni urad pa ni hotel sprejemati prijave za zemljišča, kjer so igri- IZPRED KAZENSKEGA SODISCA stanja in predvsem pridržali prognozo. Ženska je zdravnikom Izja vila. da je hotela stopiti v avtobus Acegatove proge št. 29 katerega je šofiral 32-letni Remigio Cossimo iz Ul. Ron-cheto 436, ko je avtobus potegnil nepričakovano naprej kar je zadostovalo, da je izgubila ravnotežje in padla na tla. Ker gre za ugotovitev krivde, vabi prometna policija očividce nezgode, da se javijo poveljstvu v Rojanu, kjer bodo lahko s pričevanjem pripomogli k uspešnemu zaključku preiskave. Z avtom v drevo V nedeljo malo pred polnočjo je avto, v katerem sta bila 36-letni Miroslav Renar in njegov 35-letni brat Andrej oba iz Banov št. 20 zašel na cesti Prebeneg - Dolina iz do sedaj še neznanih razlogov s poti in se s precejšnjim treskom zaletel v drevo Brata, ki sta bila ranjena so morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, od koder pa so Andreja po zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Nasprotno pa so Miroslava, ki je bil v trenutku nezgoge za volanom vozila, pridržali na I. kirurškem oddelku. Nezgoda na delu Med razkladanjem tobaka v novem pristanišču je 51-letne-mu težaku Cirilu Ribariču iz Ul. Campanelle včeraj popoldne priletel na nogo obroč verige žerjava, vendar je mož kljub hudemu udarcu nadaljeval z delom. Nekaj ur kasneje pa mu bolečine niso dale miru, zaradi česar se je zatekel na postajo Rdečega križa, od koder pa so ga zaradi verjetnega zloma noge odpeljali v bolnišnico. Tu so ga pridržali na ortopedskem oddelku -o - --------------- XiritUDdVntoJm; kl .o P.dli število članstva in poglobila taborniško strokovno znanje svojega članstva. Družine, ki so osnovne rodove edinice. so se kuj različno udejstvovale. Iz poročil je jasno izhajala prednost barkovljanske družine «Morske zvezde«, ki je med vsemi najbolj agilna. Rod je priredil poleg rednih družinskih sestankov več izletov, tridnevni pohod po Tržaškem ozemlju in tekmovanje v taborniškem pohodu. Člani rodu so sodelovali tudi pri ((Planinskem pohodu«, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo. Najpomembnejša prireditev pa Je bila vsekakor letno taborjenje rodu pri Belopeških jezerih. Po razpravi, ki je strdila poročilom, je bil izvoljen nov rodov odbor. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Potrjena razsodba in znižana kazen 20-letni Luciano Peroni, katerega so 5. novembra 1953. leta obtožili tatvina v škodo dveh delovnih tovarišev in simulacije tatvine v njegovo lastno škodo in je bil junija letos oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, je vložil priziv, ker je pač hotel, da ga popolnoma oprostijo. Zal tudi na prizivnem sodišču ni dosegel namena in tako se bo moral fant zadovoljiti s prvo razsodbo. Policija ga je namreč obtožila, da je ukradel iz kovčkov neko srajco in 9-350 lir. Da bi preiskavo preusmeril v napačno stran, naj bi Peroni, vedno seveda po mnenju preiskovalnih organov, prijavil tatvino 600 lir in ročne ure. Več sreče je imela s prizivom Ernesta Rojc por. Furlan s Škofij, katero so aprila letos obsodili zaradi povzročitve telesnih poškodb možu na 3 mesece in 15 dni BEG IZ BOLNIŠNICE ga je veljal 1 mesec zapora Ubežnik, ki je bil v bolnišnici pod stražo, |e preplezal dva zida in skočil skozi okno, a so ga kljub teinu ujeli Ko se je 29-letni Carlo Ci-I ubežnika. Agenti so ga po ob- btc iz Ul. Media 44 znašel leki spoznali in ga odpeljali pred odprtim oknom strani- ponovno v bolnišnico, kjer so šča v bolnišnici mu je šinila — *-v glavo misel, da bi ^ lahko zbežal in se s tem rešil zaporne kazni, na katero ga je prizivno sodišče obsodilo 26, avgusta lani; 3 leta in 6 mesecev zapora zaradi tatvine. Zaradi epilepsije so Cibica poslali iz Koronea na neuro-loški oddelek bolnišnice, kjer js bil seveda stalno zastražen. Po pravilniku mu je dnevno pripadal sprehod na prostem in med sprehodom 15. septembra lani je prosil stražarja, da bi ga spremil v stranišče. Ko je prisei v zaželen prostor je vrata z notranje strani zavezal in se nato skozi okno spustil na vrt. Agent je njegov beg opazil in je takoj alarmiral svoje kolege, ki so nemudoma sestavili patrulje in se postavili na mesta, kamor bi moral Cibic brez dvoma priti. Medtem pa je ubežnik preplezal dva notranja zida bolnišnice in se znašel v svoji beli pižami zapornikov — bolnikov v Ul. J. Cavalli, od koder je s hitrim korakom odšel k 41-letni Eleuteriji Zuc-co por. Tedesco v Ul. Media, kjer je imel pred aretacijo sobo v najemu. Tu svojih oblek ni našel več, ker jih je njegova zaročenka iz Sv Sobote odnesla domov. V beli pižami ni smel na cesto, zato je vzel dežni plašč Zuc-cove, si spravil v žep 100 lir in hotel oditi. Toda v tistem trenutku se je pred stavbo ustavil policijski avto z agenti in Cibic, ki se je hotel na vsak način izogniti ponovni aretaciji, je skočil skozi kuhinjsko okno na dvorišče, preplezal vmesni zid in se hotel oddaljiti skozi drugo vežo. Tu pa se je končala njegova kratkotrajna doba Baletna šola SNG Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja z decembrom 1955 z baletno šolo za otroke od 6. do 10. leta in za mladino od 10. do 14. leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil preizkušeni tržaški koreograf Adrijan Villes. Vpisovanje od 17. do 25. novembra v Ul. Roma 15-11 vsak dan (razen nedelje) od 15. do 16. ure. Baletna šola bo v novih prostorih na stadionu v Trstu, Vrdelska cesta 7, kjer so za gojence na razpolago vse higienske in študijske priprave v zakurjenih prostorih. Razna obvestila Umik predavanj srbohrvaščine na tržaški univerzi Urnik predavanj srbsko-hrvatskega jezika prof. Um-berta Urbanija na tukajšnj univerzi je naslednji; v ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure za slušatelje ekonomske fakultete na novem sedežu v Ul. Fabio Severo; v torek, četrtek in soboto od 11. do 12. ure za slušatelje filozofske fakultete na starem sedežu v Ul. del-1’Universith št. 7. Vsi, ki se zanimajo za študij srbsko-hrvatskega jezika lahko brezplačno obiskujejo o. menjena predavanja, ne da bi bili vpisani na eno ali drugo fakulteto. Zlmovanje SPDT. SPDT prire dl tudi letos zlmovanje za svoje člane smučarje, seveda le za one, ki Imajo Italijanske potne liste Cas za vpisovanje bo javljen pravočasno. Belvedere. 15.30: »Je^k de«. S. Granger, D. j Mason. „„xie ijubez* Marconi. 16.00: »NI_v hft-rieMšt ni«. A. Lualdi. F,. oicroj^ Massimo. 16.00: »Vrt«1 j.^4* mize«. Robert Taylor, ner in Mel ^^ ..Ransodlj8’1 Novo cine. 16 00. Elisabeth Taylor. V. « ROc Odeon. 16.00: »Sem fr "KeriiM* sa», Renato Ra?ceJ. -a ral**’ Radio. 15.30: ((Ključi oo Gregory Peck. *>» Venezia. 15.00: «L°,vr,i, Ce^- CamltHa«. Fernandei. J*. Skedenj. 18.00: »SUra "^^ Kino na Opčinah. 18.00. groze«. TOREK, 15 novembra I'AJA A rkestfU MKf l ltST 1*0» -(IJJ 11.30 Lahki o,rk-- „_ „ Kraji In ljudje: gar nekaj; 12.45 Kultur jjjj nik; 12.55 Operna gl»* 'fl#4 Glasba po željah; glasba; 18.00 Chopin. £ n)) St. 1 za klavir in orW*g> & Koncert sopranistke ,Ljy«r!4; liott; 19.15 RadiJska ^jS.Oj 19.30 Priljubljene mel««! jo.JO Šport; 20.05 Vesela.,/ifVtrOV Slovenske pesmi; 21.w huriu * «Lumpacij vagabund*.- " lst* 6 slikah; 22.30 Priljubil«'** ke melodije. rit » 'i' 11.30 Duo Ettore In B-jno^ 11.45 Debuss.y: Koncert ^ te za godala; 16.45 Iz vij; 18.00 Orkester dirtS ji *» cesco Ferrari; 18-30,x,fi kofkfjj otroke; 21.05 Simfonični dirigira Rudolf K«m>'nni S* Scipio Slataper; 22,20 C fred 3 svojim kvintetom. K M,’";“«30. 1* Sluveiuka poročila- «■' 13.30. 14.30. 19.30 Ul ‘LT llivalska poročila: vsa« 11120 K i5 Italijanska poročila: *.*« 19.00 in 23 00 «• 7-00 K* 6.00 Jutranja B|asbai,ve 18.15 Solistična gl^eO»“L • Športni tednik: 20.10 »V, 1» oj. lntermezzi; 20.30 RadlP}!>>,«. Ivan Bratko: TeleskoP’ — kal preludijev Claude« ■ i.r ga še strože zastražili. Njegov beg je sprožil preiskavo letečega oddelka, ker so policijski organi sumili, da je imel Cibic pomagače, ki so mu beg omogočili. To sicer ni držalo, ker pa je Zuc-cova sprejela Cibica ponovno v stanovanje in je agentom, ki so ga iskali odgovorila, da Cibica ni doma, so jo prijavili sodišču zaradi nudenja pomoči ubežniku. Sedaj sta se morala oba zagovarjati pred sodiščem, Cibic zaradi bega, ženska pa zaradi pomoči. Medtem ko Ci-bicu ni bilo mogoče zanikati obtožbe, je ženska vztrajno zavračala vsako krivdo, opravičujoč se, da si je_ Cibic sam vzel dežni plašč in da je agentom, ki so prišli k njej res odgovorila, da Cibica ni v hiši, kar je tudi odgovarjalo resnici. S tem izgovorom se je Zuc-cova rešila kazni; njen zagovornik je dokazal da ni imela nobene krivde; v trenutku ko so policijski agenti prišli k njej je bil Cibic namreč že aretiran. Sodišče jo je oprostilo, ker njeno dejanje ni kaznivo, Cibica pa je obsodilo le na mesec dni zapora, upoštevajoč olajševalno okolnost delne slaboumnosti Ranil se je v roko Zaradi rane na levi roki so včeraj zjutraj sprejeli na ortopedskem oddelku 38-letnega mehanika Gastona Novellija iz Ul. Settefontane 85, ki je izjavil, da se je ponesrečil med delom pri gradnji pokritega trga n*, debelo pri Sv. Andreju. Ce re bo hujšega, bo mehanik okreval v h ali v najslabšem primeru v 20 dneh. on včeraj do danes I1UJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 13. m 14. novembra 1955 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo ie 23 oseb, porok pa je bilo 17. POROČILI SO SE: šofer Silvano Sossa in gospodinja Maria Sainclch, težak Giuseppe Indri-go in natakarica Antonia Mosen-ghinl, mehanik Mario Mairsi n šivilja Luigia Spangher. uradnik Manlio Gloria in gospodinja Miranda Bacci, električar Knnio Bandelli in pletilja Ed-da Scar-cia, mehanik Giulio Guadagnan in gospodinja Maria Codigl.a, mehanik Bruno Babič l-n šivilja Maria Rabusin, železničar Renato Bralco in gospodinja Adriana Granzotto, uradnik Tommaso Mon-telli in frizerka Maria bom-mino. barvar Francesco Causara-no in gospodinja Elvira Tanzl, kroiač Francesco Foschlr)! in šivilja Stefania Raspor, geometer En-nio Riccesl in gospodinja pisana Pelita. uradnik Antonio Leo In gospodinja Olga Koren, upravnik Giorgio Giocgini in prodajalka Licia FeTmo, pek Stanislav Lozej in šivilja Emilija Kristančič. delavec Giovanni Muse ‘n gospodinja Emilia Tul, mehanik Luciano Rochelli in uradnica Viktorija Pertot. UMRLI SO: 29-letni Giovanni Attilio Flora, 86-letna Antonia Borri, , 48-letnl Vittorio Gaeta, 65-lefna Maria Ghersel vd Fre-no. 57-letni Antonio Albieri, 71-letna Zaira Foraboschi vd. Tu-rinettl, 64-letni Giovanni Cras-so, 57-letni Giuseppe. Michelazzi, 71-letna Marija Horodeskj por Bigot. 56-1 etn i Giovanni Bertoii-no, 76-letna Enrica Rozar vd. Zorzut, 77-letni Anton Mihalič, 72-letni Donato Lisot. 62-letna Jostplna Fratnik por. Prodan, PO-letna Giuseppina Fregnan poi. Visentin. 80-letna Marija Podreka vd. Drasič. 85-letnl Pasuuale Baxlon. 70- letni Eugehio Furlani. 87-letni Francesco Chicco, 30-letna Amelia Giuseppina Sir. celi, 78-letni Francesco Dl Pinto, 88-1 etna Anna Britzmann vd, Osvald el la, 92-!etni Giuseppe Ma. raccht. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13,5, naj-nižja 10,5, ob 17. urj 11,1, zračni tlak 1011,3 stalen, veter 28 gm na uro vzhodnik-severovzhodnik, vlaga 70 odst., nebo 8 desetin poob-lačeno. morje razgibano, temperatura morja 15,2. Rossettl. 15.00: «Najlepša Zena na svetu«. Gina Lollobrigida Excelsior. 15.30: »Tragična sobota« Victor Mature, R. Egan. Fenke. 15.00: «Moja žena ima rajši svojega moža«. Betty Grable in Jack Lemmon. Nazionale. 15.30: ((Princesa Iz Mendoze«, Olivia De Havllland in Gllbert Roland. Fiiodrammatico, 15.30: «KralJica piramid«. J. Havvkins, J. Collins. Siipcrcinema. Zaprto zaradi ob nove. Arcobaleno. 15.30: »Kraljica m-ramid*. J Havvkins. J. Collins. Astra Rojan. 16.00: «Sirota Iz geta«. Franca Marži. R. Baldtni. Capitol. 16.00: «Sporni otok«. C. Borchers, Yvonne Mitchell in Alexander Knox, Crlstallo. 16.00: «Smo možje ali korporall«, Paolo Stoppa m Florella Mari Grattacielo. 16.00: «Cirkus s 3 arenami«, D. Martin. J. Jevvis. Alabarda. 16.00: »Zena z reke«, 17.30 Za žene; 20.30 ^ 20.45 Priljubljene dijeve opere »Moč . ,5 VeJ Balet Mariemma; 224 DEKL,Sfoi$ /*?'• sti v 0*1« ,0», DEČKE IN 16 let starosti v “-/.var1 išče kartotehnična * iist>-_ sati na naslov nas** Sophia Loren Rik Battaglia Arlston. 16.00: «Ukazujte, gospal«, Bob Hope in Luctlle Bali. Armonta. 15.00: «Bobni na Tahitiju«, D. 0’Keefe. Aurora. 16.00: »Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane Povved in Hovvard Kecl. Garibaldi. 16.00: «Rušilc! nasi- pov«. H. Todd, M. Redgrave. Ideale. 16.00: »Nenavaden čar«, C Moore, H. Haas. Impero. 16.00: «Frou-Frou», Da-nv Robin. Gino Cervi Italla. 16.00: »Ljubimci iz Taga«, Francis Arnoul, Daniel Gelln. Mladoletnim prepovedano. S. Marco. 16.00: «Lucrezia Borgia«. Martine Carol in Pedro Arme-ndariz. Mladini izpod 18. leta prepovedano. Kino ob morju. 16.00: »Potopljeni zaklad«, Jane Russel in G. Roland. Moderno. 16.00: «Jetnik rudnika«, Gary Cooper. Susan Havvvard. Savona. 15.30: ((Lepotice v kopališču«. E. VVilliams. R. Skeiton. Viale. 16.00: »Topkid, divji junak«. Ben Johnson, M. Hyer. Vittorio Veneto. 16.00: «Kajnovn hči«, Jose Ferrer, June Allyson. Azzurro. 16.00: «Cloveška džungla«. Garry Merril, J Sterling. r h s Ul. »v Fran. člška 20/ lit tel. J7-338 sprejema in-serate. mak oglase, osmrtnic« *” jj. od 8. do 12.30 m 00 18. ur«- Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne Marije Piščanec darujejo za Dijaško Matico 2.000 lir Josipi a KJuder, Jelka Mijot, Antonija Pečar in Marija DomicelJ. SALON GODlNA^f Skedenj. Ul. d* S*ndul*c'i3 Specialna traj"ar0koVo)a, Diplomiran str ^ ja ( za barvanje 1" a n 1 š Masaža — Izrežite o**-- p poseben P 0 K o*.- „ve013au r« TURISTIČNI ADRIA im Ul- Cicerone DELAVNICA MEHANIČNIH 'ZD elkov A. Fabian' TRST — UL COK I l 2 _ TEU i«1"41 specializirana za izdelavo motorjev u'e*jj|avo kov*0, podjetjih, revizije, mehanične izdelke, ( avtogeno m električno varjenje^ ? Segre, je v svoji zad-^"♦vilki objavil pod naslo-Ssiu P1-0!' partizanom I, T e čete« daljši članek, ki ( c*loti objavljamo, ^ radnjjfi polemikah, ki so vnašale na jugoslovansko-pnske odnose, je bil po-j1 citiran videmski dnev-,'H Messaggero Venetov, {Lajno glasilo zloglasne-(J~Mtičnepa in republikin-J hierarha Coceanija, ki nacisti po S. septembru, j f,a bili Julijska Benečija /Janija priključeni k ^Tjfvemu rajhu pod ime-% ’ Postavili za wr*8a prefekta. Povsem je "'ijioo, da se je časopis ijJj osebnosti te dalj časa (^."izira! v protislovenski (M?» upanju, da bi dobro Itjj ‘*n° sovraštvo v danem %'i! moglo vžgati ogenj %JVania in povzročiti po-H, 0 prelivanje krvi ob na-](.^učenih mejah. To, kar Hj j*®lo od fašizma, se nam-'tkal0 Paranja in požiuija kli> 1 podtiganjem nacio-'n s slepim povzdigo-itj,,'11 šovinizma. Navidezna H »Messaggera Venetov o-in vsi tisti, ki so naj-Vj 0(*soporni za storjene zlo-•iji’ to že peč let v Jugosla-'tjit uživajo sadove iz-WUa • .. Edino kazen, ki jo itj,. n*orali prenašati, bo glas % zaradi storjenega izdaj-'liti T seveda v kolikor kaj * ®Pl°h »majo “T ’n p.a i| l °ije po Furlaniji, ki je »»»Ho videli nikoli «eč.» W s° dejstva aMessaggera Cto». ki pa jih je treba po-Htj !*eje - obrazložiti- V Nadi-it. °lini ki je bila skupno z <>i)o 'leta 1*66 priključe- Italiji, se ie stoletja go-i? h*ko slovensko narečje j("tbipalci te doline se po-O zavedajo svoje narod-pripadnosti. To je po-W fc‘ ,e ie imenovala j *ha Slovenijav. Ko so se L, 944-45 zgodili dogodki, jš 1 katerih je prišlo do ob- PODALJŠANO DO L. 1958 Načrta «Aldisio» in INA-Casa bosta pripomogla h reševanju stanovanjske krize V letošnjem področnem proračunu je za posojila v okviru načrta predvidenih 450 milijonov lir ■ Prvih 800 stanovanj Čanje ------ . . .......... t____________ _ no ukinilo popust predviden v _____ nt ki so v smislu mirovne pt- omenjenem rimskem sporazu-lv bodoče nadaljevali z zida-godbe postali jugoslovanski «-|mu. njem teh stanovanj, ker je Vladni komisar je podpisal odlok, na osnovi katerega se dejavnost zidanja stanovanjskih hiš po načrtu «Aldisio» podaljša do 31. decembra leta 1958. Zidanje se je v Trstu začelo leta 1951, ko je tedanja ZVU z ukazom štev. 20 od 7. februarja raztegnila na tržaško področje italijanski zakon «Aldisio». Tedanji ukaz ZVU je določal, da se preneha izdajanje dolgoročnih posojil za zidanje stanovanj na osnovi omenjenega načrta 3'. decembra 1955. Gornji odlok vladnega komisarja je bilo pričakovati, ker je vladni komisariat že vključil postavko 450 milijonov lir za kreditiranje zidanja teh stanovanj v področni proračun za leto 1955—56. Kot je znano, omogoča načrt «A1-disio« osebam, ki imajo prihranjenega nekaj denarja, da lahko najamejo dolgoročno posojilo z nizko obrestno mero v višini do 75 odstotkov stroškov za zidanje novega stanovanja. Te ugodnosti so bile od leta 1951 do sedaj v Trstu zelo izkoriščane in so bili vsi dosedanji krediti, ki so bili na razpolago, izčrpani. S temi krediti je bilo sezidanih na stotine stanovanj. Bdvša ZVU je nakazala povprečno po 300 milijonov lir za vsako šestmesečje ali 600 milijonov letnO. Letos pa je vladni komisariat nakazal nekoliko manj, in sicer 450 milijonov lir. Podaljšanje veljavnosti zakona o načrtu «Aldisib» bo gotovo še nadalje prispevalo k vsaj delni rešitvi stanovanjske stiske na našem področju in omogočilo mnogim, ki imajo nekaj prihrankov, da si bodo lahko sezidali stanovv nje, ki ga v nasprotnem primeru ne bi mogli tako hitro dobiti, če pomislimo, da je v predalih komisije za dodeljevanje stanovanj še vedno vec kot 14.000 prošenj. Omeniti je namreč treba, da mnoge osebe, ki bi sicer lahko najele posojilo «Aldisio», ne morejo najeti stanovanja v novih ali starih zasebnih stanovanjskih hišah, v katerih oddajajo stanovanja s prosto najemnino, ki je zelo visoka. Tudi zakon ki ga je sprejel senat o podaljšanju zakona za zidanje delavskih stanovanjskih hiš INA-Casa za nadaljnjih sedem let, bo v bodočih letih gotovo prispeval k reševanju stanovanjske stiske. V Trstu niso še zidali stanovanjskih hiš po tem zakonu. Sele pred nekaj meseoi je vladni komisariat izdal odlok, s katerim je bil zakon INA-Casa raztegnjen tudi na tržaško področje. Sedaj je v načrtu zidanje prvega večjega kompleksa 800 delavskih stanovanj. Po načrtu naj bi ta stanovanja zidali v Roco-lu in na stanovanjskem področju industrijskega pristanišča. Upajmo, da bodo po izvedbi tega prvega načrta tudi znano, da so prav delavci in uradniki tisti, ki najbolj potrebujejo stanovanje. Novi zakon vsebuje tudi nekatera izboljšanja o možnostih odplačevanja stanovanj INA-Casa. Medtem ko 50 do sedaj dajali na razpolago polovico sezidanih stanovanj la odplačilo, bodo v bodočih sedmih letih dali na razpolago na odplačilo dve tretjini sezidanih stanovanj. Razdelitev gradenj na celotnem državnem področju pa se bo izvajala na osnovi števila prebivalstva in števila brezposelnih. Zato lahko pričakujemo, da bodo v Trstu sezidali sorazmerno več stanovanj kot v mnogih drugih mestih, ker imamo v našem mestu žal reivordno število brezposelnih v primeri s številom prebivalstva.. Obvestilo lrqovinske zbornice Tržaška trgov, zbornica obvešča, da je stopil v veljavo trg. in plačilni sporazum pod- pisan 17, 12. 1954 med Albanijo in Italijo. Sporazum velja 1 leto in je njegov tekst na razpolago v tržaški zbornici soba 22. Prošnje za pridobitev uvoznih dovoljenj na osnovi tega sporazuma morajo tržaške družbe poslati direkciji za zunanjo trgovino do 25. novembra. Prošnje za izvoz mehaničnih in kemičnih proizvodov morajo biti narejene v treh izvodih, priložena pa jim mora biti tudi podrobna tehnična dokumentacija o proizvodih, namenjenih za izvoz. Uvozne in izvozne licence bodo veljale 6 mesecev. O Seja tržaškega občinskega sveta bo danes 15. novembra ob 18. uri. Svetovalci bodo nadaljevali z razpravo o vprašanjih, ki so postavljena na dnevni red jesenskega zasedanja. Novi odloki vladnega komisarja Uradni vestnik vladnega generalnega komisarjata št. 32. ki je izšel 12. t.m., prinaša besedilo dveh odlokov dr. Palamare, ki raztegujeta na Tržaško ozemlje sledeče zakonodajne ukrepe, ki so že v veljavi v italijanski republiki; — ministrski odlok z dne 4. oktobra 1955, s katerim se določa «Banca Nazionale del Lavoro« kot kreditni zavod, kateremu je poverjeno pobiranje davka od bivanja gostov za leto 1955; — ministrski odlok z dne 8. oktobra 1955, ki določa predpise za plačevanje kol-kovne davščine od prevoznih listin v gotovini. , — Nadaljnji v Istem Uradnem vestniku objavljeni odlok podaljšuje do 31. decembra 1958 rok za dovršitev stavb zaradi priznanja davčni' ugodnosti, predvidenih v členu IX 1. odstavka ukaza ZVU št. 26 z dne 7. februarja 1951, ki je bil spremenjen s členom IV ukaza št. 131 z PONOVNA REORGANIZACIJA CERKVE NA KOPRSKEM Vatikan je pred dnevi določil za del tržaško-koprske škofije, ki pripada Sloveniji, novega apostolskega administratorja msgr. dr. Mihaela Toroša in mu obenem dodelil kot delegata župnika v Tomaju g. Albina Kjudra Omenjeni del tržaško-koprske škofije je bil doslej pod upravo ljubljanskega škofa. Zanimivo je dejstvo, da Vatikan ni u-gcdil prošnji ljubljanskega škofa, da bi namreč ponovno združil z ljubljansko škofijo trnovski in postojnski dekanat, ki sta bila odtrgana c d ljubljanske škofije po prvi svetovni vojni. Zdi se. da se Vatikan namreč še vedno no če sprijazniti z dejstvom, da stare meje med Italijo in Jugoslavijo že nekaj let ni več. Z vsako novo ureditvijo, ki bi odgovarjala novim pogojem, pa se ne more sprijazniti tudi škof Santin ki se je že pred dobrim letom »sveto« dne 26.7.1951; ta rok je bil jezil, ko je izgubil v-ako ob- zdaj določen do 31. decembra t.l. Končno se z odlokom št. 301 ukine s 1. januarjem 1956 urad za socialno skrbstvo, u-stanovljen z odlokom št. 36 z dne 24.11.1954. Istočasno se določa, da prevzame naloge tega urada prefektura — upravna služba. last nad koprskim de'ora svoje nekdanje škofije Takšno stališče Vatikana in škofa Santina potrjuje tudi pisanje nedeljske številke «11 Piccolo«, ki pravi, da so mu na vplivnem mestu potrdili, da v tem primeru ne gre za cepitev tržaške škofije od ko> prske, kateri ne pripadajo le V POVOJNIH LETIH RAZŠIRJENE NAPRAVE ELEKTRIČNEGA, VODOVODNEGA IN PLINSKEGA OMREŽJA Plodna in vsestranska dejavnost najveiiega mestnega podjetja ACEGAT Med največja povojna dela ACEGAT spada obnova in razširitev naprav v Ulici Broletto, gradnja trolejbusne proge do Milj in povečanje voznega parka Največje tržaško občinsko podjetje je Acegat. ki upravlja celotno mrežo mestnih prevozov, razdeljevanja vode. e-lektrične energije in kuhinjskega plina. Vse mestno prebivalstvo se na eden ali drug način poslužuje javnih uslug tega podjetja In je z njim v vsakodnevnem stiku. Zato smo že pred časom zaprosili člana tržaškega občinskega odbora g. Carro, ki odgovarja za vsa občinska podjetja in tudi za Acegat, naj nam da nekaj podatkov o tem velikem podjetju za javne usluge. G. Carra je napisal za naš list daljši sestavek, ki ga zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti v celoti, iz katerega pa črpamo glavne misli in podatke, prepričani, da nismo v ničemer spremenili smisla in informativnosti gradiva, ki smo ga dobili. Med vojno je bilo podjetje Acegat močno prizadeto. Naprave v Ulici Broletto, kjer so plinohrami, so bile skoraj popolnoma uničene od bombnih napadov. Kljub vsem težavam se je podjetje tudi za časa vojne trudilo, da je vsaj v mejah tedanjih možnosti ... dostilo najnujnejšim potrebam prebivalstva. Za časa vojne je bil močno poškodovan tudi tramvajski, trolejbusni in | proizvaja Ilva, in za plin, ki zveza s Skednjem. Od tedaj avtobusni park, tako da je moralo podjetje po končani vojni začeti z obnovo vseh naprav. Naprave pa niso bile samo obnovljene, ampak so bile. tudi modernizirane in razširjene. 2e po prvih petih letih od konca vojne je podjetje lahko zadostilo glavnim potrebam mestnega prebivalstva. V Uliti Broletto, kjer so največje naprave podjetja Acegat, je. bila že v novembru 1946. leta obnovljena osrednja delavnica. Obnova te delavnice je stala 85 milijonov lir. Nato je sledila gradnja velike garaže za 60 avtobusov in trolejbusov. Garaža je opremljena z modernimi napravami, med katerimi imajo tudi napravo za avtomatično pranje vozil. Ta dela so stala 160 milijonov lir. 1951. leta pa je bilo na istem področju obnovljeno novo splošno moderno skladišče, ki je stalo 216 milijonov. Dalje je bila sezidana nova. moderno opremljena menza za osebje, za katero so porabili 70 milijonov. Lani pa so končali gradnjo nove dvorane /ra števce in plinske regulatorje, kjer so nameščeni najvažnejši števci za plin, ki ga Ol i»č J‘* Ntlhvconstilt ž*5ti«li Južno &«■ ^, Jkib Snežniških radijskih /•»(-Prihajali Italijanom in Jtfo “e.ri pozivi in spodbu-? ni/ Pino prikrivala svo-J da bodo zavezniki »'•ali *magi korenito pre-;<)e, v vzhodne italijanske »lj' Med zaveznike sta spa-i1l»(rn Pa Pa j si o tem «Mes-y Venelo« danes misli, tudi ZSSR in Ju-?! Itj “ 'P to tista Jugoslavijo trl0 ie fašistična Italija .Afi^Piotno napadla in pri-J* « »so Slovenijo šepave-•“nstuu Viktorja Ema-"■ ter vsilila spolet-?bil .»ojuodi ponižanje, da V bar. » zasmeh in samo }j ju z imenom Zvoni- Att,*;* Proglašen za kralja il*ftiQ "»nega hrvaškega kra-1' n- So 9a Paveličevi u- WehiLep°W‘ * krvjo. ..hi da se je v tej po- ° 2 n-aše strani po- VSAKODNEVNI PROBLEMI DELAVCEV V ENEM IZMED NAJVECJ1H INDUSTRIJSKIH UBRATI)V V TBSTU ISa preureditev dajatev gledajo delavci Tovarne strojev z nezaupanjem Sele praksa bo pokazala ali je novi način za delavce koristen ali ne • Tudi vprašanje dodatkov za menzo, ki ga že dolgo rešujejo, se še ni premaknilo z mrtve točke - Potreba po sindikalni enotnosti Si9s°bi _________... iSPteuelifca naklonjenost Vmijoč da b' te kTvave ?P i dogodke pozabili JV “» zaradi tega jih polj *af- ^enjamo. To omenja-ti! da b* » na^' deželi mogel danes hliniti zaradi dejstva, p-a samo Kr”' Sh S b> ___________ _______ 'ide- *° resnično ali I, t: ?> da so se v Furla- j«, t' US t* j? bita tedaj priklju-i^ilt Venin rajhu. Slovenci V*9a . °|'Pe odzvali klicu ,„S 7®zika, svoje narod-l^ih, Pr*P“d«osti, svoje dc-1 hi in prijeli za orožje i^. i9 acističnemu osvajalcu iS /g°vezali z jugoslovan- H boij ’ k°rpusom, ki je ued-J« p, °d blizu pritiskal na X(Url«Pije. h*«to'dogodki so znani V°»hn Potrebno, da bi jih A t„ Pojasnjevali. Razne hi , ia in cesarja so s<> '»''“to t Prah skupno s pa-itii^alii ono kralja Zvonim i- llAe t^J! ie izgubila predfaši-<«.s?0n*i«. Etiopijo, Hrva-“»enijo, Albanijo, Do-je ,*p Julijsko Benečijo. 'It ‘ih “es pred novim po-l„> j 'P. zgodovinskim dej-Kittllel “e to dejstvo zbuja ■ odgovornosti za licjti 1 0 ne moremo pripi-ii,>m 1 /a?izmu, ampak mi* V 'n 1‘^Pnov, ki se niso (Nemhoteli upreti Mui- vVs d,kt“turi. V »na,P preostaja le e- V tuj da rešiti: če drugo K^°boln0nos- tako da se ne ScrJUi T10 osmešili. Obtož* JI8 »venske« partizane * 4« t- ’ d" so se up,!i odtrgali svojo do- Kot smo že omenili v sobotnem članku, zaposluje danes Tovarna strojev pri Sv. Andreju okrog 2000 delavcev in uradnikov. V tem podjetju so skoraj na dnevnem redu sindikalne borbe za izboljšanje delovnih pogojev in to ne samo razne akcije za ureditev mezd, temveč tudi druge pobude za določitev delovnih norm in za nešteta druga sindikalna vprašanja. Kot v drugih večjih tržaških industrijah, je tudi v Tovarni strojev zelo pereče vprašanje plač To vprašanje se je pa še nadalje zaostrilo in zamotalo po nedavnem poenotenju plač kot ga predvideva državna delovna pogodba, ki velja za delavce, ki so zaposleni v združenih jadranskih ladjedelnicah (CRDA) in zato tudi v Tovarni strojev. Kot je znano, so bile pred kratkim plače delavcev v tem industrijskem kompleksu poenotene s tem. da so združili v eno samo vsoto prejšnjo plačo tn izredne dodatke. Pojavilo pa se je s tem v zvezi novo vprašanje. in sicer vprašanje preure. ditve dajatev za akordno delo na podlagi povprečne proizvodnje posameznih tovarniških oddelkov. To preureditev je imelo ravnateljstvo tovarne pravico izvesti na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen maja meseca letos s sindikalnimi organizacijami. Na podlagi tega sporazuma bi moralo ravnateljstvo Tovarne strojev izdelati načrt za preureditev dajatev za akordno delo skupno z delavskimi predstavniki. Dejstvo pa je da je ravnateljstvo to, za delavce zelo važno vprašanje, rešilo samovoljno, ne da bi se z njimi posvetovalo. Kot podlago za preureditev dajatev za a-kordnu delo je ravnateljstvo vzelo določeno normo proizvodnje za posamezne oddelke in določilo za vsako posamezno delo določen čas, v kuti rem mora biti delo izvršenoI Običajna nova norma ,ie bila postavljena na *7 odst. storilnosti, ta odstotek se pa menja od oddelka do oddelka. Ta nova preureditev se praktično izvaja takole: vsak oddelek tovarne ima določeno delovna normo, oziroma določeno storilnost dela. Na podlagi te storilnosti izračunajo čas ,ki ga potrebuje vsak posamez- m ni delavec za delo, ki mu je ] razloga: Sporazum o preure-poverjeno. Ce delavec delo o-1 ditvi so podpisali ravnatelj- - - .1... ,,4 , - — tm ni«iM 1 L*nf n 1 nro/i etn uti t. pravi v določenem roku. zasluži plačo, ki je predvidena po državni delovni pogodbi in ki se vrti za razne kategorije kvalificiranih in specializiranih delavcev približno od 160 do 170 lir na uro. Posebne dajatve za akordno delo. ki so bile prej strogo računane na podlagi nadur, ki jih je delavec vsak dan napravil, prejema sedaj delavec le v primeru da opravi poverjeno delo v krajšem roku, kot ga norma predvideva in ^“ » ostalem času naredi le kaj drugega. Trenutno je težko reči, kako se bo ta nova preureditev, k, jo izvajajo šele malo časa, obnesla. Delavci sami in njihovi sindikalni predstavniki si še niso na jasnem, če se bo ta preureditev izkazala koristna ali škodljiva za delavce Za sedaj vsi več ali manj gle- ^ tudi" razum?/ivo iz sledečega I kazati. Delavcem pa tudi ni l lijanski tovarni, se je skupina jasno, zakaj je ravnateljstvo p odvzelo v izvedbi sporazuma o preureditvi plač dvojne mere s tem, da v nekaterih oddelkih sporazum izvaja, v drugih pa ne. V nekaterih delavnicah prejemajo namreč delavci nagrade za čezurno delo še vedno po starem sistemu, kljub temu da bi morala biti uvedena preureditev plač v vseh oddelkih tovarne. Ker se pa sporazum o preureditvi plač izvaja šele nekaj tednov, se o tem ne moremo še izraziti. Sele pozneje se bo izkazalo, če se je to vprašanje rešilo v korist delavcev ali ne. Drugo pereče vprašanje, ki ga delavci Tovarne strojev že dolgo rešujejo, ne da bi za enkrat kaj dosegli, je vprašanje dodatkov za menzo. Kot je znano, obstajajo v vsakem večjem industrijskem obratu menze za delavce in nameščence. Po zakonu prispevajo za menzo deloma ravnateljstvo, deloma delavci. Razmerje tega prispevka je pa različno od tovarne do tovarne. \r Tržaškem arzenalu plačajo na pr. delavci za vsak obrok hrane samo osem lir, v Tovarni strojev pa 35 lir, kar pomeni, da tu ravnateljstvo prispeva za menzo z manjšo vsoto kot pa v arzenalu. Ne gre pa tu za razmerje prispevka, temveč za čisto drugo vprašanje. V nekaterih tovarnah plačuje namreč ravnateljstvo prispevke samo ko so delavci prisotni v tovarni. Dodatki za menzo pa bi morali biti izplačani delavcem tudi kadar niso prisotni na delu. Prispevke za menzo namreč ravnateljstvo odtrguje od delavske plače tudi v teh primerih, zato bi bilo logično, da bi v istih primerih tudi ravnateljstvo plačevalo svoje prispevke, če jih že plačujejo delavci. Zato zahtevajo danes delavci v Tovarni strojev, da jim ravnateljstvo izplača prispevke za menzo tudi za praznike, v času dopusta, v božični nagradi in da se ti prispevki vračunajo tudi v plačo v primeru odpusta. Na tem področju pa niso delavski predstavniki nič dosegli v normalnih sindikalnih pogajanj ih, ki so jih vodili z stvo in sindikalni predstavni, ki, a od teh so ga brezpogojno sprejeli samo predstavniki Delavske zbornice, medtem ko si je pri podpisu Delavska zveza pridržala pravico, da spet postavi vprašanje na dnevni red, če se rešitev ne bo izkazala ugodna za delavce. Značilno je namreč, da so ta sporazum začeli izvajati šele po notranjih volitvah v Tovarni strojev. Ce bi se preureditev plač izkazala v korist delavcev, bi bila brez dvoma odlična propagandna točka za Delavsko zbornico, ki pa je pri volitvah odnesla med delavci samo 40 odst. glasov. Dejstvo da je ravnateljstvo začelo izvajati sporazum šele po vo- litvah, nam vsiljuje dvom, da se nova preureditev vendarle ne bo izkazala tako koristna , . za delavce, kot je svoj čas 1 ravnateljstvom. Ker jei pa ob Delavska zbornica skušala do-[stojal ze precedens v neki delavcev obrnila na sodišče, da bi vprašanje rešili po ju-ridični poti. Sodišče je že izdalo o tem sodbe, ki so načelno delavske pravice priznale, praktično p a bodo delavci v tej borbi vendarle prikrajšani skoro za polovico vsote, ki bi jo morali od ravnateljstva prejeti. Delavci namreč zahtevajo plačilo razlike prispevka za menzo, ki jim ga ravnateljstvo ne plačuje, že od ustanovitve menze v tovarni. Na sindikalni podlagi namreč lahko postavijo to zahtevo, sodišče pa prizna, izključno na jundični podlagi, zaostanke samo za pet let nazaj. V ILVA obstaja delavska menza že devet let. Ce bo sodišče delavske pravice priznalo, bodo delavci ILVA dobili v najboljšem primeru zaostanke za pet let nazaj, ne pa za devet• Računajo tako, da bo v tem podjetju vsak delavec zgubil okrog 87 tisoč Ur. VDraš-anje prispevkov za menza je bil glavni argument agitacije obeh sindikalnih organizacij med volilno kampanjo ob priliki nedavnih notranjih volitev v Tovarni strojev. Tudi v Tovarni strojev obstaja namreč delavska menza že od leta 1946, zato bi predstavljala rešitev tega vprašanja za delavce veliko pomoč, zlasti če bi prejeli vse zaostanke, ki jim pri tičejo. Ker pa prizna sodišče zaostanke samo za pet let nazaj, bi moral vsak delavec dobiti za to dobo precej manj, kot pa ima dejansko pravico. So pa še druga vprašanja, tudi širšega pomena, ki bi jih bilo treba rešiti v Tovarni strojev in v drugih industrijskih obratih v Trstu, da bi delavci lahko uspešneje branili svoje pravice. Prvo med temi je vprašanje sindikalne enotnosti. V Tovarni strojev obstaja namreč notranja komisija, ki je sestavljena iz dveh sindikalnih struj, na kateri se ravnateljstvo obrača ločeno, kar je v veliko škodo delavcem samim. Poleg tega bi bilo treba končno priznati članom notranje komisije pravico, da se nemoteno ukvarjajo s sindikalnimi vprašanji; za sedaj p-a imata to pravico samo dva predstavnika delavcev v notranji komisiji, medtem ko so ostali vključeni v proizvajalno delo. ga proizvaja podjetje samo. Pri teli novih napravah in gradnjah je treba še posebej omeniti ustanovitev nove vajeniške šole. ki so jo vajenci sami uredili v že, obstoječih prostorih in v kateri imajo na razpolago poleg učilnic tu-k.ier se izučujejo novi speciali-di delavnice in laboratorije zirani delavci. Letos pa je v teku razširitev delavnice za fino mehaniko in ureditev delavnic za vodovodne, plinske in električne naprave, ki jih bodo preselili iz Ulice Genov« na področje Ulice Broletto. Največja dela v Ulici Broletto pa predstavljajo naprave za kuhinjski plin, kjer je bil zgrajen tudi nov velik pllno-hram. Poleg tega sta bili zgrajeni tudi dve napravi za proizvodnjo kuhinjskega plina, ker plin, ki ga proizvaja Ilva, ni vej; zadostoval mestnim potrebam. Novi plinohram ima zmogljivost 40.000 kub. metrov filina in je stal 30 milijonov ir. Dve napravi za proizvod-njo plina, ki predstavljata veliko pridobitev za mesto, pa proizvajata skupno 60.000 kub. metrov plina dnevno. Za gradnjo teh dveh naprav so porabili 50.000 delovnih dni in sta stali več kot pol milijarde lir. Z obnovitvijo starih in z gradnjo novih plinskih naprav v Ulici Broletto je bilo vprašanje dobave kuhinjskega plina rešeno. Sedaj pa je treba povečati še razdeljevalno mrežo in zgraditi še en plinohram, da se omogoči popolna zadostitev novih potreb mesta, ki se širi. Tudi na področju električne razsvetljave in razdeljevanja električne energije sploh so bila napravljena velika dela. Obnovljena in razširjena je bila mreža javne razsvetljave, zgrajeni so bili novi transformatorji, nove razdeljevalne postaje in druge naprave za dobavo električnega toka. Samo nova električna postaja na Montebelu je stala 120 milijonov lir. Tudi na tem področju so v načrtih nova dela za povečanje razdeljevalne mreže in javne razsvetljave. Mreža javne razsvetljave ima sedaj nad 8.500 žarnic in se je razširila po vseh predmestjih in po okoliških vaseh Za dobavo vode so bila napravljena velika dela, 1948. leta je bila zmogljivost štivan-skega vodovoda povečana od tedanjih 50 na 75 tisoč kub. metrov vode dnevno, leta 1952 pa na 100 tisoč kub. metrov dnevno. Ta dela so zahtevala tudi namestitev novih čistilnih naprav in drugo. Za redno dobavo vode Bazovici, Gro-padi, Trebčam, Padričam. Banom, Opčinam. Proseku. Kon-tovelu in višjim predelom predmestij je bila že 1946. leta zgrajena dvigalna postaja pri S.M. Magdaleni in nov rezervoar. 1954J- leta je bila povečana zmogljivost rezervoarja pri S.M. Magdaleni od 1250 na 5790 kub. metrov vode. I-sto leto je. bil zgrajen tudi nov rezervoar pri Obelisku z zmogljivostjo 5000 kub. metrov vode Poleg teh del je treba omeniti tudi povečane *ntof: ljivosti rezervoarja' na Greti in tamkajšnjo dvigalno postajo, ki je bila popolnoma obnovljena, vodovodne napeljave za dobavo vode industrijskemu pristanišču in postavitev drugih vodovodnih napeljav v mestu in okolici. Letos pa je občinski svet sprejel sklep za gradnjo novega velikega vodo-n ui ho stal nad 4 mili- naprej so bile ustanovljene med drugimi naslednje nove proge; avtobusne proge it- 28 Kolonja-Trg Riborgo; št. 27 Trg sv. Jakoba-Ulica R. Ges-si; št. 30 glavna postaja-Elizej-ska polja; tramvajske proge št. 5, 11, 1 in 10 so bile spre, menjene v trolejbusne. Pon-čana je bila povezana z glav no postajo, Sv. Sobota pa ; Borznim trgom in glavno postajo. Največje delo na tem področju pa je bila ustanovitev trolejbusne proge v Milje, ki je stala 200 milijonov lir Od 1949. do 1955. leta so se mestne prevozne proge podaljšale od skupnih 68.608 metrov na 89.267 metrov ali za 30.1 odstotka. Število vozil na prevožen kilometer pa se je povečalo za 32.8 odstotka, medtem ko je povečanje potnikov doseglo le 6.3 odstotka. G. Carra je mnenja, da je bilo to povečanje mestnih prevoznih sredstev predvsem socialnega značaja; da se omogoči predmestnemu prebivalstvu In krajem, kjer se mesto stalno širi, redna zveza s središčem lnes-a. 194o. leta je imela tramvajska, avtobusna in tro-lejbusna služba 10 prog v skupni dolžini 40.401 meter, sedaj pa ima 20 prog s skupno dolžino 88.926 metrov. Vozni park šteje 60 tramvajskih vozil, 30 tramvajskih prikolic, 31 avtobusov in 68 trolejbusov. Iz tega sledi, da so se v desetih letih proge in mestna prometna mreža sploh podvojile. Podatki, ki nam jih je nudil g. Carra, so zelo zanimivi in dokazujejo velik napredek tega občinskega podjetja, ki nudi svoje usluge vsemu prebivalstvu. področja bivše cone B, mat* več tudi nekatera področja, ki so pripadla Jugoslaviji ža z mirovno pogodbo leta 1947. Ker je v Trstu v cerkvenih krogih najbolj »vplivna« oseba škof Santin. je pač jasno, kdo je članek v «11 Piccoloa navdihnil. Po mnenju tega lista je govor o «cepitvi» tržaške in koprske škofije politična špekulacija. Ni pa za ta list niti za višje tržaška in rimske cerkvene kroge «politična špekulacija« dejstvo, da se po osmih letih od podpisa mirovne pogodbe še ni poskrbelo, da se postojnski in trnovski dekanat ponovno vključita v ljubljansko škofijo. Vse kaže da se cerkvena hierarhija glede «svetih» meja na Snežniku in Julijskih Alpah popolnoma strinja s stališči bivših in sedanjih fašistov in monarhistov (na primer s stališčem goriškega občinskega svetovalca odv. Pedronija), da ja treba meje spet ponesti na Alpe in Snežnik. Res je, da gre tu le za nerealne in pobožne sanje zanešenjakov, toda da jih Cerkev podpira je zelo značilno in nam označuje hujskaško vlogo marsikaterega njenega višjega predstavnika. Tako stališče ne more pripomoči k pomiritvi in ustvarjanju strpnosti in dobrega sožitja pri nas. temveč lahko prispeva samo k netenju mržnje ia h gojitvi nevarnih iluzij. Prav zato smo o stvari tudi spregovorili. Zopet samomor 62-letna osnovnošolska učiteljica Ida Gnot je 13. t. m. napravila samomor tako, da se je v svoji kopalnici v Ulici Cesare Battisti štev. 18 obesila. Učiteljica Gnot je že dalj časa bolehala za neko živčno boleznijo, vendar ni nikoli izražala kakih samomorilnih namenov. Predvčerajšnjim zjutraj pa je pozdravila svojega strica, ko je šel od doma Vse njeno obnašanje je bilo povsem normalno kot vsak dan prej. Ko pa je tako ostala sama doma, se je zaprla v kopalnico in se obesila. Ob 10.30 se je njen stric vrnil in našel stanovanje prazno. Stopil je y kopalnico in videl obešeno nečakinjo. Poklical je takoj Rdeči križ in zdravnik dr. Montenero je mogel ugotoviti le smrt. Nesreča na delu Nenavadna nesreča se jo pripetila težaku Antoniju Be-nuliču iz Ulice Molin a veo-to 117 .V soboto okoli dveh popoldne je Benulič prišel na Istrsko ulico štev. 61, kjer podjetje Fogher-Millo gradi neko zgradbo, da bi popravil stroj za mešanje malte. Ko j« šel z 'rdko globoko v notranjost stroja je Benulič prijel za kamen, ki je oviral delovanje stroja. Ko je nato s silo potegnil kamen iz stroja, je nehote sprožil motor, ki je začel takoj delovati. Jermeni so se začeli naglo vrteti in potegnili s seboj roko ponesrečenca, ki je začel kričati. Ob kriku je pritekel njegov tovariš, ki je ustavil stroj, toda Benuličeva roka je bile že močno povita v jermenih. Priskočili so na pomoč ■e ostali delavci, ki so Benu-liča rešili iz žalostnega položaja. Zdravnik dr. Montenero, ki je z rešilnim avtom Rdečega križa prišel na kraj nesreče, je ugotovil Be »uliču rane po vsej roki in ga odpeljal v bolnico. DANES ZASEDANJE PBIZIVN0P l d iodo losegl Cernaz in ] li znižanje 3ajdaši kazni? Štirje glavn letos obsojen obtoženci so bili na razpravi maja i od 11 do 6 let zapora in denarne kazni voda, ki bo stal. nad jarde lir. Posebej pa je treba omeniti obnovo in povečanje tram’ vajske, avtobusne In trolej bušne mreže, ki se Je razširila že v vsa predmestja. Od 1945. do 1948. leta je podjetje v glavnem obrovilo in popravilo to, kar je bilo uničeno ali poškodovano med vojno-V tem obdobju so napeljali 12.500 metrov novih električnih žic za skupno 25 milijonov lir vrednosti. V istih letih so v delavnicah Acegat obnovili več trolejbusov, avtobusov in tramvajskih vozil. Hkrati pa so bile obnovljene ali popravljene številne čakalnice. Razširitev mreže mestnih Prfv»-zov pa se je začela 1949 leta. Z nabavo prvih 8 avtobusov in treh velikih trolejbusov je bila vzpostavljena zveza med Ulico Carducci in Trgom Ba-lamonti ter redna avtobusna V zvezi s prijavo roparskega napada ki je bil ponoči 17. julija lam izvršen v škodo Bruna Pertota, je policija uvedla preiskavo, med katero so prišli na sled nevarnim zlikovcev, ki so začeli najprej manjšimi tatvinami 111 «0 se nato hoteli posvetiti sicer nevarnejšim, a donosnejšim roparskim napadom. K sreči je bil napad na Pertota prvi in zadnji. Preiskovalne oblasti so prijavile sodišču 31-let-nega Floriana Cernaza od Rv. M.M. Sp., 27-letnega Darija Kozloviča iz Loga št. 4, 23- letnega Silvestra Kozluviča iz Ul. Flavia in 25-letnega Kristjana Cernaza iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti. T< so bili glavni obtoženci in če bi objavili obtožnico v celoti, bi ta zavzela precej prostora. Omeniti moramo, da so bili vsi skupaj obtoženi organiza-cijeje kriminalne skupine. F. Cernez in D. Kozlovič sta bila obtožena poleg ropa tudi 11 tatvin v škodo gostilničarjev In zasebnikov. Nadalje jih obtožnica obtožuje raznih vdorov izmenoma z ostalimi obtoženci in med temi je tudi tatvina • v gostilni «Pina dei Porchi« na Kolonkovcu, katere lastnik se je v začetku razprave pred porotnim sodiščem maja letos prijavil icot zasebna stranka za povračilo škode. Cetvorica pa je potegnila za seboj na zatožno klop celo vrsto drugih oseb, ki so se omadeževale bodisi z nakupom blaga, ki »o ga mladeniči ukradli bodisi z neprevidnim nakupom. Od teh je sodišče oprostilo Josipa Bonana in Franca Kozloviča zaradi pomanjkanja dokazov, Ivanko Turk por. Pečar in Marija Bu-zana pa zato ker njuno dejanje ni kaznivo. Nasprotno pa je ostale obsodilo, in sicer Cernazevo ženo Ano Petaros na 9 mesecev zapora in na 9.000 Ur globe, Lilijano 2ivic por. Vardabasso na 2 meseca in na 2.000 lir globe ter Albina Ražmana na 3 mesece zapora. Slednjim je sodišče privolilo pogojnost kazni brez vpisa v kazenski list, medtem ko je z obtožbo na 3 mesece zapora m 3.00Q lir globe ob-vzelo Ivanki Skopinič vd. Zovec pogojnost predhodne aazni, zaradi česar bi se morala njena zaporna kazen povečati. Po dolgi razpravi, ki je bila polna presenečenj, posebno zaradi poskusnega samomora Cernaza in nato Kozloviča ter zaradi pošiljanja memorandumov sodišču, je sodišče končno izreklo razsodbo, s katero je glavne obtožence strogo obsodilo, in sicer: Floriana Cernaza na 11 let, JI mesecev in 10 dni zapora tep na 17.333 lir globe, Darija Kozloviča na 9 lit, 11 mesecev :n 10 dni zapora in 17.333 lir globe in 8.000 lir denarne kazni, Silvestra Kozloviča na 7 let zapora in 21.333 lir globe ter na 2 meseca pripora zaradi posesti samokresa in Kristjana Cernaza na 6 let in 6 mesecev zapora ter na 18.667 lir globe. Sodišče je s svojo razsodbo z dne 25. maja letos odredilo za vse te obsojence dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb in 2 leti policijskega nadzorstva po prestani kazni. Nadalje bodo morah vsi štirje plačati poleg sodnih stroškov tudi stroske za odvetnika lastnika gostilne «Pina dei porchi« in slednjemu povrniti s tatvino povzročeno škodo, katero je sodišče ocenilo na 50.000 dr. Proti razsodbi pa 30 le nekateri vložili priziv. Naravno, da so to bili predvsem glavni obtoženci, to je Floriano Cer-naz, Darijo Kozlovič, Kristjan Cernaz in Silvester Kozlovič, ki od priziva pričakujejo znatno znižanje kazni. Priziv pa sta vložila tudi Josip Bonano proti oprostitvi samo zaradi pomanjkanja dokazov in Albina Ražman proti obsodbi na 3 mesece zapora. O tem prizivu pa bodo razpravljali danes na prizivnem porotnem sodišču in če ne bo novih presenečenj, bo že danes izrečena razsodba. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SEJA KONZORCIJA ZA OBRAMBO PROTI TOČI S pravočasno izstrelitvijo raket kmetijstvu prihranili pol milijarde škode Razpravljali so tudi o zakonskem osnutku za obvezno obrambno službo - Velik deficit zaradi nabave raket - Kmetje morajo izpolnjevati svoje obveznosti Pred dnevi se je v Krminu sestal izvršilni odbor Konzorcija za obrambo proti toči. Seji so prisostvovali tudi predstavniki krminske občine, občine Capriva, Dolenje, Ste-verjan in Gorica. Iz glavne poročila, ki ga je imel predsednik konzorcija Antonio Banello je bila razvidna velika aktivnost te ustanove na vsem področju v prid vinogradnikom, sadjarjem in celotnemu gospodarstvu. V tem letu je bilo na novo nameščenih 100 postaj, opremljenih s številnimi raketami. Kmetje so morali kar 21-krat uporabiti rakete, da so preprečili škodo, ki jo je grozilo neurje s točo. Pravočasno je bilo odvrženih 160 raket, to je skupno več kot v obeh zadnjih letih; s pravočasnim streljanjem v oblake, ki so prinašali točo je bilo prihranjeno goriškemu gospodarstvu za približno pol milijarde lir škode. Predsednik »e je za- hvalil strokovnjaku dr. Dinu Ruiju, ki je ozirajoč se na veliko škodo,, ki jo je na- pravila tem krajem toča v letu 1954, posredoval pri oblasteh v Rimu in dosegel brez. plačno nabavo 500 raket po- stajam v zgoraj omenjenih občinah. Prav tako je dr. Rui vzpostavil dobre stike z jugoslovanskimi strokovnjaki in Jugoslovansko obrambno službo ter dosegel, da je bila vzpostavljena kontrola, odnosno obramba proti toči tudi nad obmejnimi predeli. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da ima konzorcij zelo velike stroške za nabavo raket in da mora izplačati nad 4 milijone lir podjetju SIPE in 500.000 lir podjetju Italrazzi za rakete, k' jih je prejel leta 1954. Zaradi tega morajo kmetje, ki imajo od obrambe proti toči velike koristi poskrbeti tudi za redno plačevanje članarine. Udeležensi seje so razpravljali tudi o zakonskem osnutku, ki ga je v poslanski zbornici predstavila skupina 25 poslancev za obvezno organizacijo konzorcijev za obrambo proti toči. 335 prošenj za 8 stancvarj Tajništvo goriške občine je pregledalo 335 prošenj brezdomcev za dodelitev omh stanovanj v Ul. Lantieri. Pri pregledovanju prošenj je tajništvo ugotovilo, da so prošnje poslali vsi tisti, ki bi stanovanje nujno potrebovali, pri čemer pa niso upoštevali določil zakona št. 409 od 25. junija 1949 kot je bilo objavljeno v natečaju za stanovanja. Ta določila dovoljujejo ude. ležbo pri natečaju samo tistim družinam, ki so bile izgnane i/ stanovanj, ki imajo v družini pohabljence, vojne invalide, državne funkcionarje, partizane in begunce. Komisi, ja se bo v kratkem ponovno sestala. šala doseči na sejah občinske, ga sveta proučitev stroškov, ki so marsikje nepotrebni ali pa preveliki. PSDI bo po svojih svetovalcih stremela k spodbujanju socialne in gospodarske politike v korist delavcev in uradnikov. Z diskusijo o prosti coni naj bi se doseglo izboljšanje njenega delovanja in njenega pravilnika. V drugi resoluciji se dotikajo vprašanja upravnih volitev. Volitve pokrajinskega sveta bodo spomladi, volitve občinskega sveta pa v jeseni. Skupščino je otvoril sekcij-ski tajnik Olivi, o organizacijskih stvareh je govoril podtajnik Fantini, politično poročilo pa je podal občinski svetovalec prof. Zucalli, Odv. De-vetag je poudaril nujnost takojšnje ureditve vprašanja proste cone. Pokrajinski kongres DC V nedeljo se je vršil v Gorici deseti pokrajinski kongres krščanske demokracije. Po celodnevnem zasedanju, kateremu so prisostvovali poleg de-mokristjanskih županov tudi poslanec Baresi je bila včeraj dana v javnost resolucija, v kateri goriška KD zahteva med drugim čimprejšnjo o-stvaritev avtonomne pokrajine Trst . Gorica - Videm. Volitve v SOLVAY Včeraj so se v podjetju Solvay začele volitve za novo notranjo komisijo. Delavci bodo volili novo predstavništvo tudi danes in jutri do 10. dopoldne. Smrt zavedne žene V goriškem sanatoriju Sv, Justa je prejšnji teden umrla gospa Karolina Skorjanec iz Standreža. Pokojnica, ki zapušča soproga in dve poročeni hčerki je bila dobra gospodinja in zelo zavedna Slovenka. Imela je 68 let in je bila še polna življenja, ko ji je na-nadna smrt po kratki bolezni pretrgala nit življenja. V soboto so jo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču v Standrežu. Soprogu in ostalim sorodnikom izrekamo naše najgloblje sožalje. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 102 - tel. 31-52. DRUBNI PODATKI IZ GORIŠKEGA ŽIVLJENJA Več rojstev kot smrtnih primerov Največ ljudi je umrlu zaradi bolezni srca - Pridelek krompirja in sladkorne pese je bil izredno dober Mesečnik goriške občine za september objavlja podatke o rojstvih in smrti v tem mesecu. Umrlo je 41 oseb. rodilo pa se je 51 otrok. V septembru je bilo 33 porok, ki so bile vse cerkvene. Od 51 rojenih otrok jih je bilo 38 s tukaj pristojnimi starši. Dečki so tehtali povprečno 3765 g, deklice pa 3004 g. V glavnem so se rodili v bolnišnicah in v sanatorijih. Največ ljudi je umrlo med 45. in 74. letom starosti. Najbolj umirajo zaradi bolezni srca (24,5 odst.) ter zaradi obtočnega sistema na splošno (43.9 odst.). V septembru ni bilo nobe-nr epidemije. Pojavili so se posamezni primeri škrlatinke, davice, drugi primer tifusa v letu ter vnetje jeter. Vreme Je bilo v glavnem lepo. Toča je 15. septembra povzročila precej škode v vinogradih. Ob koncu meseca »vi v glavnem pobrali krompir, sončnice ter sladkorno peso Medtem ko je bil orid^ek si nčnic normalen, je bi! pridelek krompirja in sladkorne pese naravnost izvrsten MESTNA SKUPSCINA PSDI Sprejela resolucija v prid goriškega gospodarstva V nedeljo dopoldne je bila na mestni skupščini socialdemokratske stranke sprejeta resolucija, ki smatra goriško gospodarsko stanje za izredno slabo zaradi velikega odstotka brezposelnosti in zaradi velikega deficita občinskega proračuna. Zaradi tega bosta socialdemokratska svetovalca sku- Med igro si je zlomil nogo Včeraj v popoldanskih urah se je 14-letni Antonio Giogon iz Ul. Etna št. 2 v Gorici, igral na dvorišču v družbi svojih vrstnikov. Okrog 15.30 je Diogon nenadoma nesrečno padel ter si zlomil desno nogo. Starši, ki so na njegove klice pritekli na kraj nesreče so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Nesrečen padec Včeraj ob 13. uri je rešilni avto Zelenega križa moral v Sovodnje, odkoder je odpeljal I v bolnišnico Brigata Pavia 86-letno Marijo Battisti. V bolnišnici so jo pridržali na ortopedskem oddelku, zaradi verjetnega zloma leve noge. Bat-tistijeva si je nogo poškodovala doma v sobi, kjer je po nesreči padla. Zimski urnik javnih obratov Od 1- novembra velja za javne obrate tale urnik; Odpirali se bodo ob 6. uri zapirali pa po sledečem urniku: 1. restavracije, kavarne, bari in prodajalne alkoholnih pijač: v Gorici (mestu), občini Gradež in Tržič ob 24. uri; v ostalih krajih pokrajine ob 23. uri; 2. gostilne, in gostilne s kuhinjo: v Gorici mestu in občinah Gradež ter Tržič ob 23 uri, v ostalih krajih goriške občine in drugih občinah pokrajine ob 22. uri; 3. osmice; v Gorici mestu in občinah Tržič in Gradež ob 24. uri, v ostalih krajih goriške občine in v drugih občinah pokrajine pa ob 23 uri. Lokali kjer se prodajajo samo alkoholne pijače, bodo odprti od 10. do 22. ure ob delavnikih in od 11. do 22 ure ob praznikih. KINO CORSO. 17.00: »Ko sem zadnjič videla Pariz«, E. Tay-lor, V. Johnson, v metro-scopu. VERDI. 16.00: »Don Camillo in Peppone«, G. Cervi in Fer-nadel. CENTRALE. 17.00: »Kajnova kri«, J. Panye in M. Free-man. VITTORIA. 17.15: «Pečine smrti«, M. Redgrave in S. Sheila. MODERNO. 17.00: »Sadko«. Mti'1 DEVETO KOLO NOGOMETNEGA PRVENSTVA Rakova pot Triestine Zunanji zmagi Interja in Torina - Tudi Milan upada - Prihodnji dve nedelji ne bo prvenstvenih tekem, zaradi priprav in tekem z Madžarsko REZULTATI SERIJE A Atalanta-Spal 4:3 Bologna-Inter 2:3 Juventus-Genoa 1:0 Lazio:Torino 0:1 Milan-Lanerossi 0:0 Novara-Fiorentina 1:1 Padova-Triestina 4:0 Pro Patria-Roma 3:5 (odigrana v soboto) Sampdoria-Napoli 3:0 LESTVICA Fiorentina 9 5 4 9 17 3 14 Inter 9 9 i 2 18 9 13 Torino 9 4 3 2 U 9 11 Roma 9 2 7 0 18 13 11 Sampdoria 9 S I 3 15 15 11 Milan 9 4 2 3 21 12 10 Napoli 9 3 4 2 18 13 10 Spal 9 3 4 2 16 13 10 Novara 9 2 9 2 12 11 9 Lanerossi 9 2 5 2 8 9 9 Juventus 9 2 5 2 9 13 9 Lazio 9 3 2 4 U 12 8 Padova 9 3 2 4 11 14 8 Genoa 9 3 1 5 13 16 7 Atalanta 9 3 1 5 17 20 7 Bologna 9 2 2 3 15 18 6 Triestina 9 2 1 6 4 20 5 Pro Patria 9 1 2 6 U 26 4 REZULTATI SERIJE B Bari-Palermo 0:1 Cagliari-Brescia 2:0 Catania-Monza 3:1 Como-Livorno 2:1 Marzotto-Legnano 2:0 Modena-Messina 1:0 Parma-Taranto 3:0 Udinese-Alessandria 1:0 Verona-Salernitana 1:1 LESTVICA Udinese 9 7 2 0 20 7 16 Palermo 9 7 1 1 12 8 15 Catania 9 5 3 f 12 3 13 Cagllari 8 3 1 2 11 7 11 Marzbtto 9 5 1 3 16 13 U Legnano 9 5 1 3 17 14 U Parma 9 5 0 4 16 11 10 Monza 9 4 1 4 8 8 9 Modena 8 3 2 3 7 5 8 Como 9 3 2 4 13 10 8 Taranto 9 3 2 4 12 14 8 Verona 9 3 2 4 9 11 8 Messina 9 3 1 S U 15 7 Bari 9 3 1 5 7 10 7 Brescia 9 2 3 4 5 U 7 Livorno 9 3 0 6 10 17 6 Alessandria 9 1 2 6 6 11 4 Salernitana 9 0 1 8 7 24 1 Kaj bo Triestino reSilo, se sprašuje vsakdo, ki hodi gledat njene tekme na domači stadion, ali ki ob radiu ob nedeljah popoldne zve za katastrofalne rezultate drugod. Pred nedavnim poraz 4:0 v Torinu in sedaj enak »uspeh« v Padovi; razlika je le v tem, da je Torino letos med boljšimi moštvi, medtem ko se je Padova šele v zadnjem času nekoliko utrdila. Toda medtem ko govore poročila prav o tekmi v Padovi tako, da domače moštvo povzdigujejo, pa o igri Triestine ni slišati dobre besede. In kar je najslabše: Triestina ne samo izgublja, ampak kaže v igri tudi popolno dezinteresiranost; ni nikake borbenosti, nikakega prizadevanja, vse je nekam brez volje. Kaj naj to moštvo ozdravi, je v tem ternutku še res skrivnost, in čakamo, kdo se bo našel, ki bo skrivnost razkril — če je seveda še sploh možnost za ozdravitev. Inter se je takoj v Bologni oddolžil za nedeljski domač poraz. Čeprav se je zdelo, da tekma v Bologni ne bo nudila pravega užitka, ker je že predsednik Bologne sam priznal, da je njegovo moštvo izven forme — tako vsaj je trdil pretekli teden v svojih iz-javih Lauro, vodja Napolija — in ker je tudi Inter nastopil z nekaterimi rezervami, je vendar občinstvo v Bologni prisostvovalo eni najbolj napetih iger. Pri gostih je zopet zaigral tako, da so mu večkrat ploskali, mali Sved Skoglund, ki je tudi s svojim golom — poleg odličnega Fraschinija, ki je dosegel dva — pripomogel, da Bologna ni mogla več rezultata vsaj izenačiti. Fiorentina, poleg Rome še edino nepremagano moštvo, je ohranila prvo mesto v lestvici, ker se je tudi iz Novare vrnila vsaj z eno točko. Pr: tem je imela nekaj smole, kajti gol izenačenja, potem ko je že vodila z 1:0, je padel kot avtogol. Toda Novara si je pa zaradi svoje odlične igre točko pač več kot zaslužila. V domačem moštvu je to pot zaigral Danec Bronee eno svojih najlepših iger in potegnil za seboj vse moštvo. Pri Fiorentini se pa lahko pohvali druga vrsta, medtem ko je napad precej plaval kljub Julinhu in Montuorju, ki jima to pot ni nič kaj šlo; pa tudi ostalim iz napada ne. Tisti Lazio, ki si je prejšnjo nedeljo privoščil luksus zmage nad Interjem v Milanu, je moral to nedeljo vgrizniti v kislo jabolko domačega poraza. Naj so se domači še tako trudili (razmerje kotov 13:0 za Lazio), jim Torinčani le niso dovolili do gola. medtem ko je gol dosegel Nemec Buthz, ki je z glavo poslal v mrežo žogo, potem ko jo je Lovati s težavo z roko odbil po strelu Bearzota. Da je neodločen rezultat v Milanu uspeh za igralce iz Vi-cenze, ni treba niti poudarjati. Vredno pa je omeniti, da je bil Lanerossi moštvo, ki je kaj pokazalo, medtem ko se pri Milanu vse zatika. Napoli je v Genovi doživel s Sam-dorio cbčuten poraz, kljub svojim Jeppsonu in Viniciu. Sampdoria igra solidno in z veliko voljo in sedaj je v trojici, ki je za petami prvima dvema na lestvici. Z zelo skromnim rezultatom je Ju-ventus doma zmagala. Mogoče se v moštvu kaj izboljšuje, čeprav v nedeljo kdovekaj še ni bilo videti, toda se manj je pokazala Genoa. Končno so imeli v Bergamu tekmo s številnimi goli. Domače moštvo je doseglo enega več. Pri gostih je ))il odličen vratar, kar pa ni moglo zadostovati, čeprav ima Spal v Marcorju in Novelliju dva nevarna napadalca, ki pa jima ne gre vedno vse — od nog. V seriji B ni bilo kakih posebnih sprememb. Tandem U-dinese - Palermo se še vedno drži, kajti v nedeljo je Palermo v Bariju zmagal. Tudi Furlani so zmagali na domačem igrišču vendar s precejšnjo težavo. V moštvu se čuti nekaka utrujenost; mogoče bo sledila tudi kaka kriza, vsekakor pa je z nedeljsko tekmo število zaporednih pozitivnih tekem videmskega moštva naraslo na 32. Prihodnji dve nedelji ne bo prvenstvenih tekem. Zaradi mednarodnih tekem z Madžarsko — med reprezentancama A v Budimpešti in med reprezentancama B v Livornu — se bo prvenstveno tekmovanje prekinilo za dve nedelji. Igralci bodo namreč pričeli skupni trening že ta teden, sredi prihodnjega tedna pa bodo odpotovali. Gotovo hoče Zveza napraviti vse mogoče, da ne bi bilo mogoče reči, da so šli igralci v Budimpešto (pa tudi v Livorno) nepripravljeni. Kaj bodo opravili, je seveda drugo vprašanje. TOTOCALCIO Nekaj rezultatov je bilo v nedeljo takih, da jih pač mno. gi niso pričakovali. Sploh je takih, ki so «pričakovali» prav take rezultate, kot so se res izcimili, zelo malo: vseka 11 in vsak od teh bo prejel dobrih 22 milijonov. (Da pa ne bo celih 22 milijonov, bo že poskrbel IGE.) Dvanajstkar-jev je čez 400 in ti bodo do bili dobrega pol milijona. Zmagoviti stolpec: 12 1 2XX 1 12 12 1 1 Louis Ayala (Cile) je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Santiagu. V finalu je premagal Šveda Da-vidsona s 6:4, 3:6, 7:5, 6:4. Atlet ljubljanskega Odreda Janko Miler je vrgel disk 50,47 m (s prestopom celo 51,03), vendar ta rezultat ne bo mogel biti priznan, ker tekmovanje ni bilo prijavljeno. SAHOVSKI TURNIR V ZAGREBU Trifunovič zaostal po porazu s Smislovom Na drugo mesto sta se povzpela Gligorič in Matanovič poleg Avstrijca Duecksteina Rezultati prekinjenih partij X. kola so bili naslednji: Barcza - Fuderer remi, U-dovčič - Bertok 1:0, dr. Trifunovič - Matanovič remi. Partiji Pirc - Rabar in Geler -Smislov sta bili vnovič prekinjeni. ZAGREB, 14. — Rezultati enajstega kola: Matanovič - 0’Kelly remi, Porecca - Mi-nev remi, Bertok - Filip remi, Rabar - Udovčič remi, Ivkov - Pirc 1:0, Fuderer - Gligorič 0:1, Karaklajič Barcza prek., Milič - Bisguier prek., Smislov - Trifunovič 1:0, Dueckstein -Geller remi. Stanje: Smislov 8 (1), Gligorič, Dueckstein, Matanovič 7, Trifunovič, 0’Kelly 6.5, Ivkov, Geller 5.5 (1), Bisguier 5 (2), Rabar, Milič 5 (1), Filip 5, Porecca 4.5, Barcza 4 (2), Fuderer, Pirc 4 (1), Mi-nev 4, Bertok, Udovčič 3.5, Karaklajič 3 (2). SE EN LEP USPEH JUGOSLOVANSKIH NOGOMETAŠE! JUGOSLAVIJA B-F1NŠH8-1 Vidoševič dosegel 4 gole, Markovič, ki je 15’ pred koncem, pa je trikrat zadel tinsko gel Vidoševič iz kazenS*^®* V nedeljo je bila v Splitu tekma med jugoslovansko B-reprezentanco in reprezentanco Fin3ke. Jugoslovani so nastopili v sledeči postavi: Krivokuča, Belin, Radovič, Bo-rozan, Juričko, Pajevič, Kur-tovič, Mujič, Antič, Vidoševič, Herceg (Markovič). Ta tekma je prinesla Jugoslovanom še eno lepo zmago. Res je sicer, da so Finci prispeli v Split po dolgem potovanju šele v nedeljo zjutraj, vendar pa so s svojo igro pokazali tudi zelo malo tehničnega znanja, tako da domači tudi v tem pogledu niso imeli težkega dela. Sicer se je prve minute zdelo, da bodo Fine’ nevarni, toda Jugoslovani so takoj nato vzeli igro v roke in Antič je nekajkrat zaigral nad vse ugodne priložnosti z:i dosego gola. Prvi gol je dose- PRED MEDNARODNIMA TEKMAMA Z MADŽARSKO Izbrani so reprezentanti za tekmi v Budimpešti in v Livornu Največ igralcev bo dala za obe reprezentanci Fiorentina RIM, 14. — Italijanska no- sobota 19. ob 14.30: moštvo A- gometna zveza objavlja: »Tekma Madžarska - Italija, Budimpešta 27. novembra 1955. Sledeči igralci so pozvani, da pridejo v ponedeljek 15. t. m. do 21. ure v Firence, kjer bodo na razpolago tehničnemu vodji reprezentance: Bologna F. C. - Pivatelli Gino; Fiorentina A. C. - Cervato Sergio - Magnini Ardico; Internazionale F. C. - Fer-rario Rino - Ghczzi Giorgio; Juventus F. C. - Boniperti Giampiero - Montico Antonio - Viola Giovanni. Lazio S. S. - Vivolo Pa-squale; Napoli A. C. - Comaschi Lu-ciano; Torino A. C. - Bearzot En-zo - Moltrasio Luigi; Udinese A. C. - Magll Au gusto - Menegotti Enzo: Tehnični sodelavec: dr. Foni Alfredo. Maser: Farabullini Ubaldo (Fiorentina). Tekma Italija - Madžarska, Livorno 27. novembra 1955. Sledeči igralci so pozvani, da pridejo v ponedeljek 15. t. m. do 2t. ure v Firence, kjer bodo na razpolago tehničnemu vodji reprezentance: Atalanta - Bassetto Adriano; Fiorentina A. C. - Chiappel-la Giuseppe - Gratton Guido - Segato Armando - Virgili Giuseppe; Internazionale F. C. - Vin-cenzi Guido; Lanerossi Vicenza A. C. -Pavinato Giorgio; Lazio S. S. - Burini Renzo; Milan A. C. - Buffon Lo-renzo; Roma A. S. - Giuliano Luigi, Sampdoria U. S. - Berna-sconi Gaudenzio - Farina Giuseppe - Tortul Mario; S.P.A.L. - Novelli Carlo • Persico Piero; Torino A. C. - Antoniotti Le-lio. Tehnični sodelavec: Bigo- gno Giuseppe. Maser: Delta Casa Barto- lomeo (Internazionale). Spored treningov: treningi bodo v Firencah, vsi pri zaprtih vratih: sreda 16 t. m. ob 14,30: moštvo A - moštvo B; Como; nedelja 20. ob 14.30: moštvo B - Vigevano.ii Madžarska-Svedska 4:2 V nedeljo so Madžari igrali doma s Švedi. Nastopili so v tej postavi: Fazekas; Buzansky, Varhi-di (Kovacs); Božsik, Karpati, Szojka; Raduly, Kocsis, Ti-chy, Puskas, Czibor. Kljub zmagi, ki so jo dosegli, s svojo igro niso prav zadovoljili; pravzaprav so zaigrali zares tako, kot igrajo, kadar so v formi, le po četrt ure v vsakem polčasu. Švedi so bili močan nasprotnik in seveda že zato ni šlo vse tako lahko. Pri Madžarih predvsem obramba ni zadovoljila.-V napadu je bil najboljši Czibor, medtem ko sta Puskas in Kocsis igrala lepo toda precej nekoristno. Puskas je zgrešil tudi enajstmetrovko. Gotovo je po današnji igri težko kaj prerokovati o tekmi Madžarska - Italija po d-veh tednih. To še predvsem zaradi tega, ker bo pač gotovo tudi igra Italijanov precej drugačna od igre Švedov. MAD2AHSKA B REPREZENTANCA Hidegkuti v Livornu vodja napada? BUDIMPEŠTA, 14. — Po tem, kar se je moglo danes zvečer v Budimpešti iz dobrih virov izvedeti, bo madžarska B-reprezentanca v Livornu v tej postavi: Uku (Dorog), Dudas (Dios-gyoer), Boercsei (Voros Lobo-go), Dalnoki (Kinizsi); Szabo (Kinizsi), Dekani (Kinizsi); Sandor (Voros Lobogo), Csor-das (Vasas), Hidegkuti (Voros Lobogo), Lileszal (Kinizsi), Fenyvesi (Kinizsi). Rezerve bodo: Gu!yas (vratar), Matrai (branilec), Palo-tas in Aspirany (napadalca). Razen Boercseija in Hideg-kutija, ki imata po 34 let, so vsi igralci reprezentance B mladi. Vileszal in Fenyvesi, ki tvorita levi del napada, imata 21 let in v njiju vidijo najbolj verjetna naslednika dvojice Puskas - Csibor. liku, Dudas, Szabo in Csordas pa so 22-letniki. Sandorja imajo za desno krilo, ki je trenutno najbolj v formi; da ni postavljen v moštvo A, pripisujejo dejstvu, da sestavljalec Sebes nima vanj pravega zaupanja. Mnogi madžarski strokovnjaki tudi mislijo, da bi bil Hidegkuti bolj koristen kot srednji napadalec v moštvu A namesto Tichyja. » » * Pred 50.000 gledalci so v Sofiji nogometni reprezentanti Bolgarije premagali reprezentanco CSR s 3:0 (1:0). Fedor Gradišnik, bivši predsednik celjskega Kladivaija, ki je pred časom odstopil (vzroki -širši javnosti niso bili znani), kar je privedlo klub do majhne krize, je sedaj ponovno prevzel predsedniško mesto. Na mednarodni šahovski turnir v Hastingsu so bili povabljeni tile šahisti: Korčnoj in Tajmanov (SZ), Darga (Nemčija), Olafson (Španija), Ivkov (Jugoslavija), Fuller, Golombek in Penrose (Anglija). strela in prav on je v P*. polčasu se dvakrat Pre ^ mrežo Fincev. Minuto P koncem prvega polčasa Je le tudi Antič dosegel g° • ^ činoma se je v prvem P , su zdelo, da igrajo na «n tako so domači oblegali ta gostov. & V drugem polčasu so slovani začeli igrati «kako( ^ prezentanca A«, to se PraVl'-j,Ui so si podajali žogo po >ffr’ y niso pa znali več strelJ8 gol. Končno se je P° f0 J(>, nem igranju le Vidoševi pet odločil za peti — sV0' trti — gol. Takoj za tem vstopil namesto Hercega ^ kovič, igralec BSK. ki J , pokalni tekmi zabil . y zvezdi tri gole, čeprav ^ vratih stal Beara. Zdi je hotel Markovič dohite • mujeno, to je čas, ko ol '6 v četrt ure. kolikor je — je zabil tri gole; pravzalP je zabil vse tri gole 1* tih minutah: v 39’, 41 ln drugega polčas«. ji Sodil je Grk JoanideS'd,.io pa je imel zelo lahko zaradi vseskozi korektne ^ Fincem je treba sploh Prl j ti, da so se borili k°t P #J športniki. Čeprav so >8ra ^ igrišču ves čas podrejen0 ^ go, so se vendar hrabro . rili in niti najmanj ®e posluževali nedovoljenih ^ nov igre. (Prvotno je 01 pje. ločen za sodnika Trž808*? gjh ri, ki pa zaradi nekih .j obveznosti ni mogel na » * • V nedeljo so vanska moštva le med seboj prvenstveni I. lige, čeprav sta bili 0 aJi lo nekoliko oslabljeni odsotnosti nekaterih igrntan* ki so nastopoli z repre2 co B v Splitu. V Titogradu se j® med Budučnostjo in , • pa končala 1:1, v Sub^j,, niti Spartak niti 2e nista dosegla gola. - *"sS teki®' Odgovorni urednik STANISLAV fr* Tlaka Tiskarski zavod Z*1 KINU SKEOfi^ predvaja danes I5' ob 18. url film Varner 0r°S I smamnirniiS^ predvaja danes 15. t. m. r začetkom ob 18. uri PREDOR GROZE RTHOUrf* !GUY DE MAUPASSANT Jjfl rim! "(LEPI STRIČEK) In tako ni imel dne 14. decembra ne beliča v žepu ne kakršnega koli sredstva v mislih, da bi prišel do trohice drobiža. Napravil je, kakor je bil že prejšnje čase mnogokrat storil: opoldne ni šel kOsit, popoldan pa je ves besen in zaskrbljen prebil v uredništvu pri delu. Proti štirim j i prejel od ljubice višnjevo zalepko, v kateri ga Je vprašala: «Si za to, da skupaj večerjava, potlej pa uganeva kakšno lahkomiselno?« Pri tisti priči je odgovoril: »Večerjati nemogoče.* Nato je pomislil, da bi bilo pač neumno, ko bi si utrgal še tiste lepe trenutke, ki mu jih lahko pripravi, in dopisal: »Vendar te bom čakal ob devetih v najinem stanovanju.* In ko Je poslal s tem sporočilom sluga k nji, da je prihranil strošek za brzojavko, je jel razmišljati, kaj naj ukrene, da pride do večerje. Ob sedmih si ni bil še nič izmislil; strahovita lakota mu Je dolbla po trebuhu. Naposled se je zatekel k ukani obupanega človeka. Počakal je, da so vsi tovariši drug za drugim odšli, ln ko je ostal sam, Je čvrsto pozvonil. Ravnateljev sluga, ki je bil ostal prostorom za varuha. Je prišel Duroy je stal živčen sredi sobe in brskal po žepih, potem pa nenadejavši: »čujte, Foucart, denarnico sem doma pozabil, pa moram iti večerjat v Luxembourg. Dajte, posodite mi petdeset novčičev, da bom imel za voz.* Mož je potegnil iz telovnika tri franke in vprašal: »Ne želite več, gospod Duroy?» »Ne, ne, toliko mi zadostuje. Hvala lepa.* In ko je pograbil Srebrnjake, je Duroy skokoma odhitel po stopnicah, zatem pa stopil večerjat v neko krčmo, svoje pribežališče ob dnevih stiske in revščine. Ob devetih si je grel noge pri kaminu v mali sprejemnici in čakal ljubice. PTišla je, vsa razigrana in vesela, z lici žarečimi od mraza na ulici: »če hočeš*, je rekla, »pojdiva najprej malce naokoli, potem pa se ob enajstih vrneva sem. Vreme je čudovito za sprehod.* S čemernim glasom je odgovoril: »Kaj bi hodila ven. Tu je človeku prav prijetno.* Nadaljevala je, ne da bi vzela klobuk z glave: »Ko ui vedel, kako čudovito krasno luna sije. Vprav slast se je spre hajati nocoj.* »Mogoče, ali meni ni do sprehoda.* To je bil rekel z nekam besnim izrazom. Njo je pograbilo, užalilo se ji je, pa je vprašala: »Kaj ti je? Od kod to vedenje? Jaz bi šla rada malo naokrog, in res ne vidim, kaj je v tem takega, da bi te moglo jeziti.* Razdražen je planil pokonci: «Ne jezi me ne, Zoprno mi je Zdaj veš!* Bila je ena tistih žensk, ki jih odpor draži, nevljudnost pa raztogoti. »Nisem vajena, da bi z menoj tako govorili. Pojdem torej sama; zbogom!* Videč, da Je stvar resna, je živahno priskočil k nji, Jo ujel za roke in jih poljubil, jecljaje: »Odpusti mi, ljuba, odpusti mi, zelo živčen sem nocoj, strašnč razdražljiv. Imel sem namreč nevšečnosti, sitnosti, saj veš, poklicne zadeve.* Odgovorila je, nekoliko potolažena, vendar še ne pomirjena: »To meni prav nič mar; posledic vaše slabe volje ne bom prenašala.* Ovil jo je z rokami in jo potegnil proti zofici: »Poslušaj, srčece, žaliti te nikakor nisem hotel; še malo nisem pomislil na to, kaj govorim.* Prisilil jo je, da je sedla, in pokleknil pred njo: »Si mi odpustila? Reci, da si mi odpustila.* S hladnim glasom je zamrmrala: »Naj bo, a nikar mi spet ne začenjaj.* In ko je spet vstala, je pristavila: »Zdaj pa pojdiva naokrog.* Še vedno je klečal in ji oberoč objemal boke. »Prosim te», je zajecljal, «ostaniva tukaj. Zaklinjam te. Stori to zavoljo mene. Tako rad bi te imel nocoj čisto sam zase, tu, ob kaminu. Reci ,da’, milo te prosim, reci ,da’.» Kratko in ostrd je oporekla: »Ne. Iti hočem ven in ne odneham tvojim muham.* Vztrajal je: «Lepo, lepo te prosim; vzrok imam, zelo resen vzrok...* Ponovila je: «Ne. In če nočeš ti z menoj, grem sama. Zbogom.* Sunkoma se mu je bila izvila in krenila proti vratom. Skočil je za njo in jo oklenil z rokami: «Poslušaj, Klo, moja mala Klo, poslušaj, stori to zavoljo mene...* Odkimavala je, ne da bi odgovorila, se izmikala njegovim poljubom ln se skušala izviti njegovemu objemu, da bi odšla. Jecljal je kar naprej: »Klo, moja mala Klo, vzrok imam.* Obstala je in mu pogledala v oči: »Lažeš... Kakšen vzrok?* Zardel je, ne vedoč kaj naj reče. Ta pa je ogorčeno povzela: «Vidiš, da lažeš... grdoba grda...* s togotno kretnjo in solzami v očeh se mu je hitro izmuznila. še enkrat jo je zgrabil za ramena in ves užaljen, pripravljen vse priznati, da se ogne tega razdora, z obupanim glasom povedal: »To je, da nimam niti solda v žepu... Zdaj veš.* Obstala je na mestu in mu pogledala globoko v oči, da oi brala resnico: «Kaj praviš?* Zardel je do las: «Pravim, da nimam niti solda. Razumeš? Niti dvajset soldov, niti deset soldov ne, niti toliko, da bi dal v kavarni, kamor bi stopila, za kozarček grozdljičevca. Prisilila si me, da priznavam sramotne stvari. A saj vendar nisem mogel iti s teboj ven in ti potem, ko bi že sedela za mizo vsak pri svoji naročeni pijači, mirno povedati, da ne plačati računa...* . . mar re*?’ 6e zmeraj mu je gledala v oči: »Torej... žepe V trenutku je obrnil vse žepe, hlačne, telovnik • suknji, in zamrmral: «Nš... si zdaj... zadovoljna?* rojcC) p* Nenadejavši je v strastnem vzkipu razprostr planila okrog vratu in zajecljala: , ko bi »Oh, ubozček moj dragi... ubožček moj dragi-vedela! Kako se ti je to zgodilo?* kolen9’,;,h- Potisnila ga je, da je sčdel, mu sama sedla n polj v ovila lakti okrog vratu, ga venomer poUuolJ91"' je zasei ljala brke, usta, oči in ga silila, naj ji pove, k takšno nesrečo. J m°ra Izmislil si je ganljivo storijo. Ni šlo drug * samo priskočiti očetu, ki je bil v stiski. Dal mu J® dolžil. ,.iio prihranke, temveč se je bil tudi sam še hudo ? datj zav,° j Pristavil je: »Vsaj pol leta bom moral ®. lienje tega, kajti izčrpal sem vse svoje vire. A kaj- , bj si ^ Drez težkih ur. Denar naposled niti ni vreden, zaradi njega glavo belil.* weš’» Na uho mu je šepnila: »Posodim ti ga, ,'va si, Dostojanstveno je odgovoril: »Zelo žalilo ^1»-’ zlati, a nikar več o tem ne govoriva, prosim te. zamnnr Umolknila je; potem ga je stisnila k sebi »Nikdar ne boš vedel, kolikanj te ljubim.* v«čerov. Bil je eden njunih najlepših ljubezens^ ^nila- . rt*' Ko se je odpravljala, je smehljaje P11?0?",., gako s®. pii) ♦Kajne? Kadar je človek v tvojem položaj«2-noVec, veseli, če najde v kakem žepu pozabljen ae ’ je zdrknil za podlogo!* . . _Q *e'» . .aovI*0 S prepričanjem je odgovoril: »O, da, to P luna ču Hotela je iti peš domov, z izgovorom, ., go sije, in jč bila kar navdušena, ko Jo Je gle Sci m * oCune' Bila je mrzla, vedra noč v ^etku zime. P'^pete so hodili hitro, ker Jih je spodbadal jasni mra . _,utri* vale po pločnikih. . . * da se p Ko sta se ločevala, ga je vprašala: «Hočes, njem vidiva?* /Nadaljevanje