15
v izumiranje lokalnih populacij. V letu 
2021 smo v Sloveniji posledice aprilske 
pozebe opazovali pri hromem volnoritcu 
(Eriogaster catax), kjer so gosenice zmr-
znile na gnezdih gosenic. Mrzel in deže-
ven maj (za 2 °C hladnejši od povprečja 
in z 214 % več padavin) pa je v istem letu 
negativno vplival na številčnost travni-
škega postavneža (Euphydryas aurinia). 
Prav zaradi takih ekstremnih pogojev je 
za ohranjanje metuljev ključno vzdrže-
vanje dovolj velikih habitatov vrst, saj z 
razdrobljenostjo (fragmentacijo) življenj-
skega prostora le še povečamo možnost 
lokalnega izumrtja majhnih populacij. 
Hkrati pa razdrobljenost habitatov še 
zmanjšuje verjetnost širjenja vrst na nova 
območja, kar bo nujno za njihovo prežive-
tje pri soočanju s posledicami podnebnih 
sprememb. Zato je ključnega pomena pri 
varstvu ogroženih vrst ohranjanje zado-
stne velikosti ustreznih življenjskih okolij 
in dovolj velikih populacij kot nujnih iz -
hodišč v prizadevanjih za njihovo dolgo-
ročno preživetje. Za učinkovito varstvo 
vrst pa je ključno tudi spremljanje stanja 
in, še pomembneje, odzivanje na prido-
bljene rezultate ter prilagajanje varstve-
nih ukrepov. 
IZBRANI VIRI IN DODATNO BRANJE:
Altermatt F. (2010): Climatic warming increases voltinism in European butterflies and moths. P. Roy. Soc. B-Biol. Sci. 277(1685):  
     1281–1287.
Hill G. M., Kawahara A. Y., Daniels J. C., Bateman C. C., Scheffers B. R. (2021): Climate change effects on animal ecology: butterflies and  
     moths as a case study. Biol. Rev. 96(5): 2113–2126.
Pöyry J., Leinonen R., Söderman G., Nieminen M., Heikkinen R. K., Carter T . R. (2011): Climate-induced increase of moth multivoltinism  
     in boreal regions. Global Ecol. Biogeogr. 20(2): 289–298.
Visser M. E., Holleman L. J. M., Gienapp P . (2006): Shifts in caterpillar biomass phenology due to climate change and its impact on the  
     breeding biology of an insectivorous bird. Oecologia 147(1): 164–172.
Warren M. S., Maes D., van Swaay C. A. M., Goffart P ., van Dyck H., Bourn N. A. D., Wynhoff I., Hoare D., Ellis S. (2021): The decline of  
     butterflies in Europe: Problems, significance, and possible solutions. P. Natl. Acad. Sci. USA 118(2): 1–10.
Wilson R. J., Gutierrez D., Gutierrez D. M., Agudo R., Monserrat V. J. (2005): Changes to the elevational limits and extent of species — 
     ranges associated with climate change. Ecol. Lett. 8: 1138–1146.
IZŠEL JE DOLOČEVALNI KLJUČ 
DNEVNI METULJI SLOVENIJE 2
V začetku marca 2023, dobro leto po 
izidu Osnovnega določevalnega ključa: 
Dnevni metulji Slovenije 1 – ključa, ki 
služi za določanje sto najbolj pogostih 
vrst dnevnih metuljev v Sloveniji, je 
izšel 2. del metuljarskega določevalne-
ga ključa. V njem je predstavljenih 64 
težje določljivih in manj pogostih vrst 
metuljev v Sloveniji ter 36 vrst, ki so 
bile vključene že v Osnovnem ključu in 
tokrat služijo za lažje razlikovanje med 
vrstami. Določevalna ključa sta bila iz-
delana kot pripomočka za hitro določa-
nje vrst na terenu, predvsem kot pomoč 
pri izvajanju transektnega monitoringa 
(o katerem lahko več izveste v prejšnji 
številki Trdoživa na str. 4). Oba dolo-
čevalna ključa sta v elektronski obliki, 
v slovenščini in angleščini, prostodo-
stopna na https://butterfly-monitoring.
net/field-guides. 
Zapisal: Luka Šturm 
Naslovnica nadaljevalnega določevalnega 
ključa Dnevni metulji Slovenije 2.
Travniškega postavneža (Euphydryas aurinia) najbolj ogroža izguba habitata, posledice podnebnih spre-
memb pa lahko stanje še poslabšujejo. (foto: Barbara Zakšek)
Prispevek je nastal na pobudo Podnebnega 
programa mreže Plan B za Slovenijo v okviru 
kampanje Podnebne spremembe in izginja-
nje narave – prepleteni krizi, skupne rešitve.