PISMO MAKSA FABIANIJA IZ LETA 1955
Nace šumi, Ljubljana
Opus arhitekta Maksa Fabianija je danes dobro znan in priznan. V petdesetih letih je bilo še drugače, zlasti pri nas, kjer je bila usmeritev, kakršno je zastopal Fabiani, še neocenjena in premalo spoštovana. Vsem hibam navkljub je tedaj prebila led drobna knjiga Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Nastala je v spoznanju, da pri nas zlasti knjižna publikacija odločilno pripomore k priznanju umetnostnih pojavov.
Maks Fabiani (1865-1962) je vsekakor odločilno ustvarjal moderno podobo ljubljanskega mesta. Po potresu 1895 je najpoprej prispeval načrt za ureditev razširjenega mestnega središča, precej potem pa za regulacijo Bežigrada. Postavil pa je tudi pomembno skupino arhitektur, brez katerih bi moderna Ljubljana ne bila, kar je, in ne bi vzbujala z delom Jožeta Plečnika vred tolikšne pozornosti v strokovni javnosti doma in po svetu.
Pri pregledovanju stare korespondence sem se ponovno ustavil ob pismu Maksa Fabianija, ki mi ga je poslal po prejemu knjige Arhitektura secesijske dolu- v Ljubljani, v kateri je bila njegovemu prispevku namenjena potrebna pozornost, ki je potem pobudila nove raziskave drugih avtorjev. Dejstva in stališča, ki jih Fabiani v tem pismu omenja, v načelu sicer niso nova ali neznana, sodim pa, da je koristno slišati njegov glas. Zato pismo objavljam. Namenoma v njegovi izvirni slovenščini, ki je sama zase tudi dokument. Besedilo tako puščam brez slehernih popravkov.
Velespoštovani Gospod Dr Šumi
S prav velikim veseljem sem prejel (na dan 28. IV. ! 955) knjigo »Arhitektura Secesijske Dobe v Ljubljani«, zakar se Vam prav prisrčno zahvaljujem.
Morda je biio zgolj slučaj, da je na moj (90) rojstni dan prispela, kakor je ravno tako bil slučaj, da sem, v onih dneh, dobil tudi prvo nagrado v k on-kurzu za mestno zbornico goriško ih obenem sem imel stičen uspeh v1 Benetkah.
Tako se je dogodilo, da sem. od konca aprila naprej, dobil pisma, pošiljke in počastila, katerim odgovoriti potrebujem mnogo časa in radi tega oprostite mi to mojo zakasnitev.
121
Moj dopis bi Vas morda zanima! iz vidika muzejskega raziskavama; n. pr. pismo Dunajskega Župana (Jonas), kateri med drugim mi piše: »Vaša poklicna tvornost je vzorna - mesto Dunaj zahvaljuje se Vam za stavbe dolgotrajne smeri (lajajoče važnosti - za obnovo mestnega lica... ali kadar Dunajski Mestni Svet za Kulturo in Prosveto m. dr. piše: »Vi ste. kot predavatelj in strokovni znanstveni pisatelj mnogo prispevali kot kažipot v nastajanju novega graditelj* sk ega m išljenja. «
Z ozirom na Vašo zelo zanimivo in natančno študijo "Arhitektura Se-cesijske Dobe v Ljubljani" v kateri občudujem ostro pažnjo in globoko razumevanje za razvoj arhitekture - rade voljno bi na dolgo in široko odgovoril kakor tudi marsikaj pojasnil
Za! pa. da mi primanjkuje le potrebni čas za to.
V	Rimu kot prijatelj Ar h Olbrihu, sva stanovala skupaj v Palači Ve-nezia (Stolp), skoz njega sem bi! pozvan v Wagnerjevem Ateljeju in začetki »Se-eesije« so mi biti docela znani,
Dus travno sem se že pri prvih poskusih udeležil, nisem mogel rad pritrditi na preveč dekorativno arhitekturno mnenje Olbriha, kar sem tudi ob priliki poedinih razstav (Metznerj v »Secesiji« - katero sem uredil - razodeval.
V	Ljubljani je bila prav za prav edinole hiša Dr. Krisperja - po njegovi Dr. K. izraziti želji - zasnovana v takem stavbinskem slogu.
Zanimalo bi Vas tudi. da sem osebno, po volji O. Wagner ja v njegovi Villi v Huctteldorfu - spisal bukvico o »Moderni Arhitekturi«! Delo je trajalo nekaj tednov: Wagner se je pomenkoval z menoj o vseh arhitekturnih vprašanjih; imel je brezpogojno zaupanje napram mojemu mnenju, meni je prepustil slog in potrebne izkušnje.
(Nekaj tednov prej, sem spisal za založnika A. Schroll- Wien, predgovor za njegovo knjigo (Slike Vicenzaj - kratko besedilo - kateri je Prof. O. Wagner ju zelo ugajal.)
Ako mi je karkoli mogoče, hočem Vam doposlati razlaganje zadevno dela mojega zelo nadarjenega prijatelja Jožefa Plečniku, kateri je pač zelo občudovan, ampak:, kakor se mi zdi. obenem ni popolnoma ràzumevan.
Ponavljajoč mojo zahvalo beležim Vaš zelo udani
Gorizia, 27. maja 1955.
i 22