v	ki	"T
		
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
Predsednik države Danilo Turk ...
J'	'
bosta v soboto, 26. decembra, ob 19. uri in v ponedeljek, 28. decembra, ob 19. uri
v dvorani Jakličevega doma na Vidmu.
Poleg Godbe Dobrepolje, bodo nastopili še: Kvintet Jan in dekliška skupina - K A N S
Nekaj vstopnic bo še v prodaji uro pred koncertoma pri blagajni dvorane v jakličevem domu.
Ni gà čez TRDEN občutek, da strehe ne prekrivate zaman!
z naravo ni šale. Tudi z denarjem ne. V MIXu jemljemo obe dejstvi skrajno resno, zato smo svojo obstoječo ponudbo visoko vzdržljivih pločevinastih kritin METRO dopolnili s programom lahkih jeklenih kritin EVERTILE, priznanega evropskega proizvajalca Modern Roofing Systems. Zato, da boste potrebo po obvarovanju svojega življenja in premoženja še lažje približali vašim funkcionalnim in estetskim zahtevam.
I


Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s peščenim posipom. Široka paleta oblik, prilagojena različnim arhitekturnim slogom je podprta z bogato barvno lestvico.
Visoko vzdržljiva lahka jeklena strešna kritina s posipom iz mineralnega granulata. Široka paleta barv in oblik, prilagojenih različnim arhitekturnim slogom.
Več možnosti. Več oblik. Več varnosti. Manj sl(rbi.
Obe kritini sta estetski, visoko izolativni, enostavni za montažo in odporni na ekstremne vremenske razmere. Toča, udari strel, viharni vetrovi, obilne količine snega jim ne pridejo do živega. 50 letna garancija je tako le logična posledica.
Imamo vse. Skoraj vse. www.mix.si
lil
Zastopa in prodaja MIXd.o.o.
Ljubljana, Stegne 15 [01/513 1340] Velenje, Kosovelova ul. [03/898 60 56] Ponikve, Ponikve 96 [01/788 71 90]
december 2009
Županova stran
3
^Iše: župan Janez Pavlin
Spoštovane občanke, cenjeni občani!
V naši občini smo radostno vstopili v mesec december, tako imenovani veseli december. Vrstile so se razne prireditve ob občinskem prazniku 6. decembru, ko se spominjamo rojstva našega velikega rojaka Frana Jakliča — Podgo-ričana. Veseli smo, da je bila predstavljena nova knjiga o Franu Jakliču izpod peresa dr. Mihaela Glavana z naslovom Jakličeva knjiga. Praznične dneve nam je s svojim obiskom polepšal predsednik RS dr. Danilo Turk, ki se je odzval našemu vabilu, da si ogleda to prelepo Občino Dobrepolje. Ni mogel skriti navdušenja ob vsem, kar si je želel ogledati v slabih petih urah.
V knjigo častnih gostov je zapisal: »V veliko veselje mi je, da imam danes priložnost obiskati občino Dobrepolje. Ti kraji dajejo Sloveniji lep prispevek s svojo kulturno dejavnostjo, s skrbnostjo pri usmerjanju razvoja in zaslužijo polno podporo države.«
Poleg predstavitve celotne občine je s svojo delegacijo z zanimanjem prisluhnil problemom, s katerimi se občina sooča (predvsem izgradnji vodovoda v Hočevju in Vodicah, črpanje kohezijskih sredstev za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije, širokopasovno omrežje, regionalni razvoj — Ljubljanska urbana regija) ter obljubil podporo pri reševanju teh aktualnih zadevah.
Po končanem obisku je bil vidno zadovoljen ter menim, da se bo še rad vračal v našo občino, občino dragocenih danosti, dosežkov in izzivov.
Spoštovani, nobena stvar ne traja večno. Tudi ta čas, ki ga zaznamuje kriza, mine in stvari se obrnejo. Vsi se zavedamo, da je v naši občini mnogo tega, na kar smo lahko ponosni in s čimer se lahko pohvalimo. Seveda je še veliko tistega, kar bi bilo treba izboljšati, spremeniti, še veliko je problemov in težav; neurejene ceste, prostorske stiske v vrtcu, vodovod, kanalizacije in še bi lahko našteval, vse tisto, kar nam je vsem poznano, ter vse tisto, za kar se trudimo, da bi bilo boljše, lepše in uspešnejše.
Naša občina ni velika, pa tudi majhna ne. Je pa dovolj velika in razvita, da
nam nudi vse, kar potrebujemo za dobro življenje.
Velika želja za prihodnost je ta, da po dolgem času znova skupaj z roko v roki delamo vsi; turistična, kulturna, športna ter ostala društva. Biti moramo vsi složno skupaj, ne zaradi tega, da bi iskali zaslužek, ampak z željo narediti nekaj za to občino, za kulturni, duhovni in traj-nostni razvoj. Za to, da bi ohranili tisto, kar je ta občina, tako zelo na široko v slovenski prostor zarisovala v preteklosti in na kar smo bili in bomo vedno ponosni.
Praznično razpoloženje je trenutek, ko si povemo nekaj toplih besed, izrazimo nekaj spodbudnih misli in izrečemo zahvalo. Veliko mi je namreč do tega, da v občini ustvarimo ozračje sodelovanja, povezanosti in motiviranosti.
Zahvaliti se moram svojim najožjim sodelavcem, svetnikom, delavcem v upravi, predstavnikom političnih strank, vsem torej, ki si s skupnimi močmi tru-
Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje budijo. Naj prinesejo pričakovanja in uresničijo sanje, odkrijejo modrosti in natrosijo radosti!
Naj vam novo leto prinese čim
več lepih stvari,
naj bodo pozabljeni
vsi dvomi in skrbi.
Uspeh naj vam povsod sledi,
sreča, veselje, ljubezen
naj med vami tli!
župan in občinska uprava

dimo postavljati take pogoje, da bi bili zadovoljni in da z energijo, ki jo vsa leta razvoja in rasti usmerjamo v pravo smer, dosežemo napredek na vseh ravneh življenja.
Posebno priznanje gre gospodarstvenikom, ki dajejo delavcem zaslužek, ki v teh turbulentnih gospodarskih razmerah z lastno dejavnostjo zagotavlja eksistenco sebi, svoji družini in ostalim zaposlenim.
Zahvala gre tudi direktorjem javnih zavodov in drugih javnih institucij, ki skrbijo za naše zdravje, za varstvo in šolanje naših otrok, ter za naše kulturno udejstvovanje, brez katerih si moderno organizirane družbe ne moremo več predstavljati.
Zahvalo izrekam predsednikom in drugim, ki so dejavni v vaških skupnostih, ljudem, ki delajo v klubih, društvih, združenjih in drugih organizacijah, športnikom, kulturnikom, gasilcem, tabornikom, planincem, lovcem, TD Do-brepolje in TD Podgora, Društvu podeželskih žena, Društvu rejcev malih živali, Gobarskemu društvu Štorovke in vsem drugim, ki nam s svojim trudom pripravite mnoge prijetne trenutke, ter tako obogatite življenje v občini in poskrbite za promocijo.
Želim si, da bi bila naša občina vedno varen in prijeten dom — otrokom, mladim, tistim v najlepših, najustvarjal-nejših letih in vseh, ki si želijo tu užiti lepo starost.
Ob tej priložnosti se posebej zahvaljujem Društvu upokojencev Dobrepolje. Ste zelo dejavni na več področjih, uspešno sodelujemo in bomo še sodelovali. Iskreno se vam opravičujem, ker sem Vas nehote izpustil v govoru ob občinskem prazniku, a imel sem v mislih kulturno sekcijo, ki se zelo trudi polepšati in razveseljevati starejše po domovih in drugje. Ob vseh skrbeh se zgodi tudi kakšna napaka. Priznam jo. S konstruktivnim dialogom pa se lahko vse uredi v zadovoljstvo vseh.
Spoštovane in spoštovani.
Ob iztekajočem se letu vam, drage občanke in občani, želim izreči iskreno zahvalo za konstruktivno sodelovanje, za vse pripombe in sugestije ter za vso pomoč. Skupaj bomo ustvarili pogoje za lepšo prihodnost in prijaznejši vsakdan. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi uspeli doseči zastavljene cilje ter uspešno premagali ovire na tej skupni poti.
V tem predprazničnem času, v času veselega pričakovanja, vam želim da bi
božične praznike preživeli srečni in zadovoljni ob toplem ognjišču, obdani s svojimi najdražjimi ter doživeli srečo notranjega miru.
V novem letu naj vas vodijo strpnost, razumevanje in dobrota. Naj vam bo prijeten sleherni dan v letu 2010, predvsem pa poln zdravja, vedrine, radosti, upanja in lepih ter srečnih trenutkov.
Hkrati vam čestitam ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, dnevu, ob katerem smo Slovenci pokazali največjo mero pripadnosti in enotnosti v vsej svoji zgodovini.
Ob koncu naj dodam še čudovite verze neznanega avtorja:
»Če hočemo živeti in verjeti vase od dne do dne, od postaje do postaje, povzdignimo dušo gor v zračno nebo, visoko, visoko čez telo, s privzdignjenim srcem vstopimo v novo leto 2010.
Tam, kjer modrost zaganja enigmo telesa, tam kjer se osmica zavije v neskončne krivulje srečnih naključij med viticami tišine z utripanjem srca. Od tam dobimo veliko darov in cvetja.
Do srca naj sežejo naše dobre želje —
glas trobente in orgel naj se glasi:
živeti, živeti, pustiti bremena v pozabo.
Na padce odložimo križ,
vzponom dodajmo peruti.
Prižgimo več metrske sveče v čast,
da smo zdravi dočakali Silvestrsko noč.
Priklonimo se svojim talentom,
da znamo ustvarjalno živeti, ljubiti in odpustiti.
Ljubimo in spoštujmo se med seboj. Bodimo dom srečnih dobrohotnih ljudi. Dvignimo svojo nacionalno zavest visoko nad Triglav, nad naše gore, čez zeleno rožnate travnike in s snegom pokrite poljane in vršace naj plapola upanje za srečo naših otrok. Bodimo zavetišče in svetišče svojemu maternemu jeziku. Pojmo stare domače pesmi, medtem ko preštevamo vnuke. Ustvarimo si prijaznejše življenje. Zvečer pojdimo spat od srečne utrujenosti. Ne spodnašajmo se, dvigajmo se. Bodimo sebi in drugim ljudje z nasmejanim obrazom in obiljem ljubezni v duši in žarom v očeh. Bodimo srečno ljudstvo sredi teh čudovitih domačih botaničnih vrtov. Mir in srečo ljudem. Kaj hočemo več?«
Predzadnja letošnja seja občinskega sveta
Predzadnja letošnja seja je potekala 2. decembra v prostorih občine Dobre-polje. Svetniki so imeli na dnevnem redu 8 točk, med njimi so pomembnejše naslednje:
1.	Poročilo o izvedenih in planiranih delih v občini
Svetnik SLS, Marko Marolt, je vprašal, če je realno, da bo čistilna naprava Bruhanja vas končana leta 2011. Župan je pojasnil, da naj bi se projekt začel leta 2011, končal pa 2013. S projektom se je občina prijavila za sredstva Kohezijskega sklada v okviru projekta »Tehnična pomoč pri pripravi načrta upravljanja voda v porečju Krke«.
Svetniki so izpostavili širokopasovno omrežje in zanimalo jih je, ali smo se povezali s sosednjimi občinami. Tajnica občine, Tatjana Dečman Žagar je pojasnila, da Občina Velike Lašče že vodi investicijo. Naša občina se povezuje z 11 občinami, ki so v zadnjem razpisu takratnega Ministrstva za gospodarstvo, izpadle. V začetku novembra je bil sestanek v Laškem, na katerem so se predstavniki vsek 11 občin dogovorili za skupen nastop na naslednjem javnem razpisu. Na prejšnji seji je bil sprejet sklep, da se povabi na sejo OS predstavnika Telekoma. S predstavniki navedenega podjetja se za termin ni bilo mogoče dogovoriti, zato je bil sestanek organiziran na občini. Na sestanku je bilo nakazano, da Telekom v naslednjih dveh letih ne bo zgradil širokopasovnega omrežja na t.i. »belih lisah«, ker za to nimajo dovolj finančnih sredstev. Marko Marolt je tudi vprašal, kaj je s projektom ureditev središča Videm in sicer, če so znani ponudniki. T. Deč-man Žagar je pojasnila, da se je občina odločila za dvofazni postopek. Tako se je na Portalu javnih naročil objavil javni razpis za prvo fazo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi in priznana je bila sposobnost trem ponudnikom. Ti trije bodo po izdelavi finančne konstrukcije dobili predlog za oddajo ponudb.
2.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta OC Predstru-ge v Občini Dobrepolje
Odlok o spremembah in dopolnitvah
Zazidalnega načrta obrtne cone (OC) Predstruge v Občini Dobrepolje sta predstavila g. Čok in prof. Gabrijelčič, prav tako sta predstavile vse amandmaje k Odloku ter priložil spisek Standardne klasifikacije dejavnosti. Odlok je bil obravnavan tudi na Odboru za gospodarstvo in komunalno infrastrukturo ter na Statutarno-prav-ni komisiji. Predsednik odbora J. Samec je povedal, da so na odboru soglasno sprejeli sklep, da se v obrtni coni omejijo določene dejavnosti, saj je bilo ugotovljeno, da imajo tudi druge občine določene omejitve glede dejavnosti.
Predsednik Statutarno-pravne komisije A. Palčar je pojasnil, da so bile na komisiji podane pripombe na strukturo odloka. Obenem ga je zanimalo, kdo so investitorji v OC. Glede na to, da je zemlja v OC prodana, so po njegovem mnenju investitorji v večini znani. OC naj bi bila predvsem namenjena domačim podjetnikom in če se odlok sprejme tak kot je, lahko pridejo v OC drugi podjetniki. Lahko torej rečemo, da so bili na splošno svetniki mnenja, da v to industrijsko cono ne sme priti kakršna koli industrija, saj to ne bi bilo dobro za okolje, kraj, ljudi. Predlagali so, da se k odloku priloži okoljsko poročilo in uredbo o posegih, ki zajema dejavnosti, ki se v tej industrijski coni ne smejo izvajati.
3. Proračun Občine Dobrepolje za leto 2010 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2010 do 2013
Razprava se je nanašala na dokumentacijo šolskega centra. Član občinskega sveta J. Samec je izpostavil, da je za dokumentacijo predvidenih veliko sredstev. Tudi član M. Marolt se je strinjal, da je projekt zelo drag. Samo vrtec je ocenjen na 1.100.000 evrov. Župan je razložil, da je zakonodaja taka, da ne moremo mimo arhitekturne zbornice. Za leto 2010 je predvidena priprava dokumentacije in gradbenega dovoljenja, 2011 pa začetek gradnje. Tajnica občine T. Dečman-Žagar
december 2009
Iz občine
5
je poudarila, da je na eni od preteklih sej občinskega sveta že razložila kako poteka natečaj in koliko bo stal. Sredstva za sofinanciranje pa Ministrstvo za šolstvo podeljuje le tistim, ki imajo projektno dokumentacijo pripravljeno v skladu s predpisi.
Predsednica Odbora za družbene dejavnosti K. Gregorič je povedala, da je dal Odbor pozitivno mnenje. Naloga je dobro pripravljena in projekt so podprli, niso pa se spuščali v finančno plat. Član občinskega sveta A. Palčar je dal pripombe na proračun. Meni, da Kadrovski načrt nima pravne podlage. Za Gasilski dom Struge so predvidena sredstva v proračunu od leta 2008. Meni, da je proračun nepregleden. Župan je pojasnil, da je proračun sestavljen po vzgledu državnega proračuna in v skladu s Proračunskim priročnikom Ministrstva za finance. Občinski svet je po krajši razpravi glasoval o Odloku o proračunu Občine Dobre-polje za leto 2010 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2010 do 2013, v prvi obravnavi, ter ga soglasno sprejel.
4. Kamnolom
Na dnevnem redu občinskega sveta pa je bila tudi tokrat točka povezana s kamnolomom v Predstrugah. Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je namreč posredoval svoje ugotovitve glede kamnoloma:
•	Podjetje KPL d.d. Ljubljana je rudarsko pravico za izkoriščanje mineralne surovine na območju pridobivalnega prostora kamnoloma Predstruge pridobilo v skladu s predpisi
•	Podjetje KPL d.d. Ljubljana ima skladno s koncesijsko pogodbo pravico izkoriščati mineralne surovine na omenjenem pridobivalnem območju do leta 2021. Občina Dobrepolje v to pravico ne more posegati.
•	Če Občina Dobrepolje želi po letu 2021, da kamnolom preneha delovati, mora neizvajanje opredeliti v svojem prostorskem načrtu.
Občina Dobrepolje pa je naročila tudi kontrole meritve koncentracije prahu, ki so v okolici kamnoloma lahko posledice delavnosti v kamnolomu (razstreljevanja, odkopa, drobljenja, separiranja agregatov in tovornega prometa). Meritve so bile izvedene na šestih mestih, koncentracije prahu so bile na štirih mestih relativno nizke, nekoliko večje pa so bile pri stanovanjski hiši Predstruge 2 in Predstru-ge 61. ♦
Poročilo o planiranih in izvedenih delih
Ureditev vaških jeder v naselju Struge in Kompolje
Izdelovalec projektne dokumentacije je trenutno v zaključni fazi izdelave projektne dokumentacije. Z DRSC so se uskladile rešitve zaradi poseganja v varovalni pas regionalne ceste R3 648 Videm - Pri Cerkvi-Struge -Smuka, prav tako tudi z Elektro Kočevje d.d.
Natečaj — Šolsko športni center JVIZ OŠ Dobrepolje
Projektna naloga je bila pripravljena v juniju 2009, poslana je bila na Zbornico za arhitekturo, ki je razpisala javni natečaj. Projektno nalogo se je dopolnilo še s potrebnimi strokovnimi podlagami in rok za oddajo natečaj-nih rešitev je 29. 1. 2010.
OPN
Vse potrebno gradivo (Osnutek OPN) je bilo v skladu s prostorsko zakonodajo posredovano pristojnim nosilcem urejanja prostora že v začetku junija 2009. Kljub zakonsko določenemu roku 30 dni in glede na dejstvo, da so NUP že podali smernice v letu 2006/07 k SPRO in PRO Dobrepolje, smernic najpomembnejših nosilcev še vedno nismo dobili (področje voda, kmetijstva, kulturne dediščine).
Gradnja kanalizacije za odvajanje odpadnih voda Predstruge, 1. del 2. etapa
Z JKP Grosuplje d.o.o. je bila podpisana pogodba o prenosu investorstva in izvedbi investicije. Dela na Videmskem hribu potekajo po predvidenem terminskem planu in investicija naj bi se zaključila v prvi polovici decembra.
ČN Bruhanja vas
Zaradi sprememb nosilca projekta na MOP se stvari v zvezi s Črpanjem sredstev iz kohe-zijskega sklada odvijajo izredno počasi, do dogovorjenega sestanka na MOP za vse občine (Grosuplje, Dobrepolje, Sodražica...), katerih investicije naj bi se začele v letu 2010 oz. 2011, še ni prišlo.
IP »Oskrba s pitno vodo Suhe krajine ...«
Občine udeleženke v projektu vsaka zase pripravljajo idejne projekte za izgradnjo vodovoda. Občina je izvedla javni razpis in kot najugodnejši izvajalec del je bila izbrana družba TOPOS, d.o.o Novo mesto, ki je že začela s terenskimi deli.
lzgradnja vodovoda Hočevje
Dela so potekala od septembra do sredine novembra 2009 in faze izgradnje vodovoda, ki so bile po terminskem planu predvidene za izvedbo v letošnjem letu, so se zaključile. Prav tako so se zaključila tudi dela na JR.
Širokopasovno omrežje
Predvideni javni razpis MG za IKT omrežje v aprilu 2009 ni bil izveden, zaradi pritožbe Občine Laško na predhodni razpis. Na sestanku v Laškem, v začetku novembra 2009,
na katerem so se predstavniki 11 občin dogovarjali za skupen nastop na naslednjem javnem razpisu, je bila podana informacija, da upravno sodišče o pritožbi še ni razsodilo.
Obvoznica Ponikve
Sprejeta je bila Uredba o državnem prostorskem načrtu za regionalno cesto 111. reda R3-647/1 368 Mlačevo-Rašica mimo naselja Ponikve (Uradni list RS, št. 38/09). Ali bo izgradnja obvoznice uvrščena v NRP državnega proračuna, bo znano po sprejemu tega v DZ.
Obrtna cona Predstruge
MOP je izdalo dokončno soglasje k Odloku o spremembah in dopolnitvah ZN OC Predstruge. Obenem je bil izbran tudi najugodnejši ponudnik za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo dostopa v OC (vključno z mostom) in idejnim projektom za izgradnjo pločnika do Predstrug.
Strategija javne razsvetllave
V preteklih mesecih je bil opravljen popis vseh svetilk in sijalk JR, izdelan kataster javne razsvetljave in izdelana tudi študija Strategija razvoja javne razsvetljave Občine Dobrepolje, ki je pripravljena za potrditev na naslednji seji OS.
Kanalizaclja in ČN Ponikve
ČN Ponikve poskusno obratuje. Javno naročilo za odajo ponudb za izdelavo projektne dokumentacije (idejni projekt, PGD, PZI) se pripravlja. Doreči je potrebno še nekaj tehničnih pogojev za izdelavo dokumentacije.
Obnova starih poti v komasacijskem območju k.o. Podgora
lzvedeno je bilo javno naročilo, kot najugodnejši ponudnik je izbran KPL, d.d., ki bo predvidoma v nekaj dneh začel z izvedbo.
Izgradnja nadomestnih gozdnih poti zaradi ukinitve železniških prehodov	Inve-
sticiji izgradnja nadomestnih gozdnih cest -»V Zalisce« in »Babje koleno« sta zaključeni. Polovico stroškov za izdelavo dokumentacije in izvedbo cest ter stroške za celoten nadzor so, v skladu s sporazumom med SŽ in Občino Dobrepolje, plačale SŽ. Pripravlja se dokumentacija za izgradnjo nadomestne gozdne ceste Ponikve, ki bo potekala vzporedno z železniško progo.
Ureditev središča naselja Videm
Občina se je v začetku julija 2009 javila na razpis ARSKTRP - za sredstva sofinanciranja za: Ukrep 322, Obnova in razvoj vasi. Sklepa o odobritvi oz. zavrnitvi sredstev še nismo prejeli. Obenem je potekal tudi razpis - postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi na Portalu javnih naročil. Sposobnost za izvedbo gradbenih, obrtniških in drugih del pri zunanji ureditvi trga Videm je bila priznana trem kandidatom. ♦
6
Iz policijske uprave
december 2009
Priporočila za vožnjo v zimskih razmerah in pozimi
Hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko, ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje, zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja,
ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsa-vanje pogonskih koles in zanašanje vozila, vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, računajmo z daljšim časom potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah so še posebej pomembni vozniška kultura, etika in solidarnost.
PNEVMATIKE
Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno,
če bomo upoštevali naslednja pravila:
•	4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami (M+S).
•	4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu.
•	4 leta je priporočljiva največja starost zimskih pnevmatik.
•	3 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik.
•	Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in ne-zasneženi cesti.
•	Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig.
•	Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober.
•	za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh 4 kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim pogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi.
LUČI - TUDI PODNEVI
Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna,
prav tako kot v mnogih evropskih državah. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov.
V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadata metlica in strgalo za čiščenje stekel. Preverimo tudi brisalce, morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje vetro-branskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za od-taljevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverimo ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi potniki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč.
Pred vožnjo dobro očistite vsa stekla in poskrbite, da se z vozila ne bodo raztresali sneg, led, voda ali druge snovi.
Vozniki, dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno.
Želimo vam varno in srečno vožnjo!!
Aleš Mohorčič Vodja policijskega okoliša :
Uporaba
pirotehničnih
izdelkov
SPOŠTOVANI OBČANI !
Policija se vsako leto znova srečuje tudi s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Mnogim državljanom je takšno početje neprijetno, vzbuja strah in predstavlja svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči itd.), moti živali ter onesnažuje okolje. Zakon o eksplozivih določa, da je prodaja pirotehničnih izdelkov razredov I, dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Mladoletnikom do 15. leta starosti je dovoljeno prodajati in uporabljati pirotehnične izdelke le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov razredov I, je dovoljena le v času od 26. decembra do 2. januarja. Pri tem je potrebni upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ter preprodaja.
Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena kazen od 400 evrov do 1200 evorv, za kršitve mladoletnikov do 15. leta pa bodo kaznovani starši ali skrbniki, če bodo dovolili ali dopustili, da bodo mladoletniki uporabljali pirotehnične izdelke brez njihovega nadzorstva. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic.
PREVIDNO PRI NAKUPU IN UPORABI!
Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne mo-
december 2009
Obvestila
7
rejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite: • če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve iz tujine, da se občasno pojavijo na črnem trgu pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni.
SAMO POD NADZOROM!
Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic?
UŽITEK NE ODTEHTA POSLEDIC
Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde?
Starši, bodite pozorni! DOVOLJ IMAM POKANJA!
Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo.
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne uporabljajte pirotehničnih sredstev v njihovi bližini in pred njihovimi domovi. Lep pozdrav!
Aleš MOHORČIČ, Vodja policijskega okoliša Dobrepolje

NVO stičišče v Srca Slovenije
Delo Stičišča v letu 2009
Društvo Geoss se je s pomočjo Centra za razvoj Litija prijavilo na razpis Ministrstva za javno upravo. Društvo je bilo s prijavo uspešno in postalo eno od 10 regionalnih stičišč v Sloveniji. Februarja 2009 se je vzpostavilo delovanje NVO pisarne v Litiji in izobraževalnega središča na Vačah.
Prvo leto delovanja stičišča je bilo namenjeno osnovnemu usposabljanju društev, ki so v stičišču prepoznala pomoč pri izvajanju svojih programov. Pristopne izjave je podpisalo 87 nevladnih organizacij iz območja Osred-njeslovenske regije. Te tudi večinoma koristijo brezplačne storitve stičišča. V tem času smo organizirali deset delavnic, ki so bile zelo dobro obiskane. Ena od nalog stičišča je tudi ureditev računovodske funkcije čim večim nevladnim organizacijam. Do sedaj uporablja spletni računovodski program pet NVO-jev. V okviru projekta smo 16 organizacijam izdelali svoje spletne strani, ki so jim sedaj v pomoč pri prepoznavnosti delovanja. Nevladnim organizacijam nudimo tudi brezplačno svetovanje s področja prava in računovodstva.
Pridobivanje sredstev za izvedbo projektov NVO je naslednja aktivnost stičišča. Nekaterim smo pomagali prijaviti projekte na razpise za razvoj podeželje - na LAS, za eno društvu smo uspešno pridobili en večji triletni evropski projekt. V naslednjem letu bomo to dejavnost še okrepili.
Poslanstvo stičišča je, da usposobi čim več NVO-jev za prevzemanje nalog v katerem koli resorju (kultura, razvoj, šport, sociala, izobraževanje) in vzpostavi pogoje za čim več zaposlitev. Tako smo na javna dela prijavili 8 delovnih mest v različnih društvih v Osred-njeslovenski regiji. Tisti, ki bodo prvič zaposlovali, bodo na stičišču deležni pomoči glede kadrovskih in drugih novih momentov, ki jih prinese zaposle-nec.
Tudi v letu 2010 bomo nadaljevali z našimi aktivnostmi, ki bodo v pomoč nevladnim organizacijam v regiji.
Upravna enota Grosuplje na podlagi 40. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o orožju (Uradni list RS št.85/09) z dne 30.10.2009 in v skladu z Navodilom za izvedbo legalizacije orožja, številka 216112/2009 (1333-01) z dne 17.11.2009, ki ga je izdala ministrica za notranje zadeve, izdaja naslednji
JAVNI POZIV
Imetniku, ki poseduje orožje brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja, se sme v
času od 14. 11. 2009 do 14. 2. 2010 na vlogo za legalizacijo orožja po zaključku postopka izdati ustrezna orožna listina, razen orožnega lista, pod pogojem, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja in da imetnik izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 14.člena Zakona o orožju (Uradni list RS, številka 23/2005 -uradno prečiščeno besedilo in 85/2009) in sicer:
•	da je dopolnil 18 let,
•	da ni zadržkov javnega reda,
•	da je zanesljiv,
•	da ima opravljen zdravniški pregled,
•	da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Za osebe, ki že posedujejo veljavno orožno listino in želijo legalizirati posamezne kose orožja, se pri legalizaciji orožja šteje, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju.
Orožja, ki ga želite legalizirati, ni potrebno prinašati na upravno enoto. Vlogo za legalizacijo orožja se do 14. 2. 2010 odda na sedežu upravne enote v Grosupljem, Taborska cesta
1, vsak delavnik med poslovnim časom. Poda se na ustreznem obrazcu, ki je na voljo preko interneta ali na upravni enoti. Upravna enota bo imetniku ilegalnega orožja o podani vlogi izdala posebno potrdilo, ki bo služilo kot dokaz o začetem postopku in imetniku omogočilo prenos orožja na pregled k puškarju. Pri izročitvi orožja, ki ga po Zakonu o orožju ni mogoče posedovati (vojaško, avtomatsko strelno orožje, eksplozivna sredstva in podobno), se zoper posestnike ne bodo izvajale sankcije, saj bodo z ravnanjem prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja.
Posebno opozorilo!
Eksplozivnih sredstev — eksplozivov, bomb, min in podobnih eksplozivnih teles ne prinašajte na upravno enoto ali policijsko postajo,
ampak o njem le obvestite enega od navedenih organov (policijo na tel. št. 113 ali upravno enoto na tel. št. 781 0917), ki bosta poskrbela za strokovno odstranitev in uničenje takega orožja.
načelnica Nevenka Gorec, univ.dipl.prav.
Spoštovani občani in občanke,
želimo vam prijetne praznične dni in veliko zdravja, sreče ter osebnega zadovoljstva v letu 2010.
Liberalna demokracija Slovenije
r
Drage občanke in občani!
V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi pridružujemo dobrim željam.
Želimo vam vesele božične praznike, leto 2010 pa naj vas obdari s številnimi lepimi trenutki, obilico zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva.
Območna organizacija SD Grosuplje
SD
december 2009
Obvestila
9
Dete nam je rojeno, sin nam je dan. Božji Sin se je učlovečil, da nam prinese mir in odrešenje. Odprimo se mu zatopimo se v to božično skrivnost in pozabimo v teh božičnih dneh vsakdanje težave. Jezus je prav zato rojen in je zato prišel na svet, da bi nam te težave odvzel in jih prevzel nase. Samo ustavimo se, odprimo se mu in jih preložimo nanj.
Vsem občankam in občanom in vsem ljudem dobre volje želimo vesele in doživete božične praznike.
Vsem zaželimo tudi božjega blagoslova in vse dobro v prihajajočem letu 2010.
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke
rC
Misel
Ce nehaš hoteti, da bi bil boljši, nehaš biti dober.
Sv.Bernard
Naj vam božični čas prinese toplino in notranji mir,
v letu 2010 pa obilo zdravja in uspehov ter mnogo novih in lepih doživetij.
Kmetijsko gozdarska zbornica Siovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Oddelek za kmetijsko svetovanje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje franc.omahen@lj.kgzs.si
Obvestilo kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce
Rok za oddajo zahtevkov za posebno premijo za bike in vole
Tisti, ki ste oddali v zakol bike ali vole v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra 2009 in izpolnjujete vse zahteve za izplačila, morate oddati zahtevek v januarju 2010.
Rok za oddajo zahtevka za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih živali govedi (krave dojilje)
Za krave, ki so telile od 1. avgusta do 10. decembra 2009 in so skupaj s teletom ostale na kmetiji še 2 meseca ter izpolnjujejo vse zahteve za izplačilo, morate vložiti zahtevek v januarju 2010.
Poročilo o prejetem pavšalnem nadomestilu v letu 2009
Vsi, ki ste imeli v letu 2009 dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke, morate do konca januarja oddati poročilo na naslov MF DURS, Davčni urad Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana.
Posodobitev grafičnih enot rabe zemljišč (GERK)
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo pred začetkom kampanje zbirnih vlog 2010 posodobilo vse grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev oziroma t.i. GERK-e, ki so podlaga za izplačevanje pomoči vezanih na površino. To pomeni, da bo po uradni dolžnosti popravilo vrise vsem vpisanim GERK-om, v skladu z evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zem-
ljišč povsod, kjer prihaja do odstopanj. To bo naredilo med 1. in 15. januarjem prihodnje leto, nato pa bodo nosilci kmetijskih gospodarstev oziroma imetniki GERK-ov prejeli izpise največjih upravičenih površin iz registra kmetijskih gospodarstev.
Posodobitev sistema GERK bo pripomogla k dodatnemu zmanjšanju neupravičenih površin, kar bo povečalo zaupanje javnosti v pravičnost izplačevanja ukrepov kmetijske politike. Slovenija bo s tem zmanjšala morebitna finančna tveganja ob izplačevanju ukrepov skupne kmetijske politike.
Ministrstvo mora zaradi ugotovljenega neskladja z evropskim pravnim redom odpraviti t.i. mostičke in administrativno določiti največjo upravičeno površino rabe obdelovalnih zemljišč za plačila na podlagi ortofoto posnetkov, s katerimi razpolaga.
Izvedene grafične spremembe bodo morali nosilci pregledati in morebitne nepravilnosti oz. odstopanja od stanja v naravi javiti na upravne enote. Kmetje so kljub administrativnim popravkom dolžni in odgovorni prijaviti dejansko stanje v naravi in odpraviti morebitne nepravilnosti kot so: zaraščenost, ki iz ortofoto ni opažena in ostale neupravičene površine, kot tudi povezovalne pasove preko neupravičenih vrst dejanske rabe. Prav tako lahko javijo na upravno enoto, če so zaradi drugačnega stanja v naravi kakorkoli oškodovani. To bodo lahko storili od 18. januarja dalje do en dan pred oddajo zbirne vloge.
KSS Dobrepolje, Franci Omahen
Bog daj, srečno novo leto ,
zdravo, veselo, mirno, bogato, rodovitno, da bi nam rodilo žitno polje in vinske gore...
Srečno 2010!
Kmetijska svetovalna služba
Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov
v letu 2010 v občini Dobrepolje
I.		ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV
		Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak ponedeljek v tednu ne glede na morebitne praznike.
II.		ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV
		Organske odpadke bomo odvažali vsak petek v tednu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15.11. do 15.3.) pa enkrat na 14 dni.
		Naselja, ki so že vključena v odvoz organskih odpadkov:
		Cesta, Četež, Kompolje, Podpeč, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Videm, Zdenska vas (prvi odvoz bo 08.01.2010)
III.		ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI
	Sreda:	papir (tedenski odvoz)
	Čet:	steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 07.01.2010)
	Petek:	embalaža (tedenski odvoz)
IV.		ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Dopisnico iz leta 2009 lahko koristite še do 31.12.2009 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. jo dostavite na sedež JKP), po tem datumu ne bo več veljavna. V mesecu januarju 2010 boste po pošti prejeli novo dopisnico v enaki obliki in bo veljavna za leto 2010. Opozarjamo vas, da dopisnico shranite. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enaka kot smo jo izvajali v letu 2009.		
V.	PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV			
	POMLADANSKI PREVZEM			
čet.	15.4.2010	Struge	- parkirišče pri gasilskem domu	13,00 - 14,00 h
čet.	15.4.2010	Kompolje	- parkirišče pri gasilskem domu	14,30 - 15,30 h
čet.	15.4.2010	Videm	- parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
čet.	15.4.2010	Ponikve	- parkirišče pri gasilskem domu	18,00 - 19,00 h
	JESENSKI PREVZEM			
čet.	7.10.2010	Struge	- parkirišče pri gasilnem domu	13,00 - 14,00 h
čet.	7.10.2010	Kompolje	- parkirišče pri gasilnem domu	14,30 - 15,30 h
čet.	7.10.2010	Videm	- parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge	16,00 - 17,30 h
čet.	7.10.2010	Ponikve	- parkirišče pri gasilnem domu	18,00 - 19,00 h
VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO)
Se bo izvajalo v soboto dne 15.05.2010 po naslednjem vrstnem redu:
NASELJE:	ZBIRNO MESTO:	ČAS ZBIRANJA:
Struge	Parkirišče pred cerkvijo	7,30 - 8,00 h
Kompolje	Parkirišče pri gasilskem domu	8,15 - 8,45 h
Zagorica	Parkirišče pri starem igrišču	9,00 - 9,15 h
Ponikve	Parkirišče pri gasilskem domu	9,45 - 10,15 h
Predstruge	Parkirišče nasproti Iskre	10,30 - 11,00 h
Cesta	Prostor pred ekološkim otokom	11,15 - 11,30 h
Videm	Parkirišče pri gasilskem domu	11,45 - 12,30 h
Zdenska vas	Parkirišče pri gasilskem domu	12,45 - 13,15 h
Hočevje	Parkirišče pri gasilskem domu	13,30 - 13,45 h
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko, ipd.
2.	Hladilniki, zamrzovalne omare, klime, ipd.
3.	Monitorji, televizorji.
4.	Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik,^), telefoni, radijski sprejemniki, ipd.
5.	Plinske sijalke: varčne žarnice, ipd.
VI. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI ŠPAJA DOLINA
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (16.03. do 14.11.) od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 15. ure, v zimskem času (15.11. do 15.03.) od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center zaprt.
Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo naslednje odpadke:
•	organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje (večja količina vej, leseno pohištvo in drugi izdelki iz lesa - večjega obsega),
•	ločeno zbrane odpadke (steklena embalaža, ravno steklo, papir in karton, mešana embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike - zbirni center,
•	odpadno električno in elektronsko opremo v ustrezne zabojnike na ploščadi - zbirni center,
•	kosovne odpadke (kovine, les), ki se odložijo na ploščad za zbiranje odpadnih kovin, ali 5m3 zabojnik za zbiranje lesa,
•	do štiri avtomobilske gume na gospodinjstvo,
•	nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, zdravila, odpadna olja, ipd.), ki se odložijo v posebni kontejner za zbiranje nevarnih odpadkov.
Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi:
•	mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo (nesortirani),
•	gradbeni odpadki in sicer do 350 kg/dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo.
Vse fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo odlaganje vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Za njih velja prepoved odlaganja gradbenih odpadkov.
O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val.
december 2009
Kultura
11
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava Ivančna Gorica
Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, Slovenija
tel.: 01/7869- 070, 051/675-238, fax: 01/7869-075
e-pošta: oi.ivancna.gorica@jskd.si
NAPOVED SKLADOVIH PRIREDITEV
K udeležbi na naših območnih srečanjih in revijah so prijazno vabljena vsa kulturna društva, skupine in ustvarjalni posamezniki. Prijavnice za večino spomladanskih prireditev zbiramo do 31. januarja 2010! Razpisi in prijavnice so dostopne na naši spletni strani: www.kultura-ustvarjanje.si
Strokovni ogledi odraslih gledaliških skupin — Linhartovo srečanje - selek-torski ogledi od 1. 12. 2009 do 15. 4. 2010. Prijave za selektorski ogled najkasneje do 15. januarja!!! Območna revija otroških plesnih skupin, 11. 2. 2010, Dobrepolje. Območna revija odraslih PZ in malih pevskih skupin 1. del, 25. 2. 2010, Grosuplje 2. del 26. 2. 2010, Šentvid pri Stični in 3. del 27. 2. 2010, Dobrepolje.
Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov 1. del, 8.
3. 2010, Šentvid pri Stični in 2. del 9. 3. 2010, Dobrepolje.
Območno srečanje otroških gledaliških in lutkovnih skupin 1. in 2. del, 25.
in 26. 3. 2010, Grosuplje. Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, 9. 4. 2010, Dobrepolje.
Območno srečanje otroških folklornih skupin, 13. 4. 2010, Ivančna Gorica Območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke Vizije, 15. 4. 2010, Ljubljana.
Regijsko srečanje lutkovnih skupin Osrednje Slovenije 1. del, 19. 4. 2010, Ivančna Gorica.
Regijska revija plesnih skupin Osrednje Slovenije, 18. 5. 2010, Grosuplje. Državno tekmovanje pihalnih godb,
22. in 23. 5. 2010, Dobrepolje. Območno srečanje otroških likovnikov v sodelovanju z Mestom na ulici in ZKD Grosuplje, 17. 6. 2010, Grosuplje. Območno srečanje/razstava odraslih likovnikov na razpisano temo, 16. 9. 2010.
Območno srečanje literatov seniorjev,
21. 9. 2010, Dobrepolje. Območno srečanje mladih literatov in novinarjev občine Dobrepolje, 6. 12. 2009, Dobrepolje
MAVRIČNA KULTURA ZA VSE
•	PEVCI LJUDSKIH PESMI ZARJA USPEŠNO NASTOPILI V LAŠKEM
Na državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki je poteklo v novembru v Laškem, sta nastopili dve skupini ivanš-ke izpostave, in sicer pevci ljudskih pesmi Zarja iz Račne pod vodstvom Jožice Podržaj in Družina Erčulj, ki jo vodita oče Alojz Erčulj in hči Ana Erčulj. iz dobrepoljske doline. Letošnje leto je bilo namenjeno posrednim nosilcem ljudskega izročila. V naslednjem letu 2010 pa bodo ponovno na vrsti neposredni nosilci glasbenega izročila ti »naturščiki«.
•	ŠPANSKI BORCI — NOV KULTURNI CENTER SKLADOVE IZPOSTAVE LJUBLJANA
V sredini novembra je potekala otvoritev novega kulturnega centra Španski borci v Mostah. Maraton s spremljevalnimi prireditvami je potekal 30 ur in na njem so se zvrstili številni dogodki od likovnih delavnic za otroke v dopodanskem času, lutkovnih predstav itd. Višek večera je predstavljal nastop vokalne glasbene skupine Perpetum Jazzile, ki so dodobra ogreli obiskovalce.
•	SEKSTET KOMPLET NA REGIJSKEM TEKMOVANJU PEVSKIH ZASEDB OSREDNJE SLOVENIJE
Regijsko tekmovanje izbranih pevskih zborov in malih pevskih skupin je potekalo konec novembra v Zavodu Svetega Stanislava v Ljubljani. Iz ivanške izpostave so bila izbrana dekleta male pevske zasedbe Sekstet Komplet iz Vidma - Dobrepolje, ki so na koncertu nastopile kot prve. Mlade pevke so za svoj nastop prejele bronasto priznanje, in sicer z 68,7 točkami so bile najboljše med bronastimi priznanji.
•	RAZSTAVA ILUSTRACIJ IN PREDSTAVITEV TREH PREVODOV KOZLOVSKE SODBE V VIŠNJI GORI
Na predvečer kulturnega praznika - na Ta veseli dan kulture - smo v Mestni hiši v Višnji Gori odprli razstavo ilustracij in predstavili tri prevode Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Predstavili so se vsi trije ilustratorji - Marjan Manček, Judita Rajnar in Santiago Martin. Kulturni program so oblikovali recitatorka Barbara Bobnar, igralca gledališke skupine KD Višnja Gora, citrarka Eva Medved. Gospa Lojzka Avayanos je prebrala Jurčičeve besede v slovenskem, angleškem, francoskem in grškem jeziku. Ivanški župan je predstavil občino in pisatelja Josipa Jurči-
ča, predsednik KS Višnja Gora je povabil vse k ogledu višnjanskih znamenitosti, gospod Pavle Groznik pa nas je opomnil na številne kulturne in naravne lepote ter nas popeljal v čas nastanka Jurčičeve humoreske, ki je pred davnimi leti doživela uprizoritev na lutkovnem odru. Na razstavi so bili naprodaj vsi trije prevodi Jurčičeve mladinske pripovedke. Knjige lahko naročite tudi po elektronski pošti oz. po telefonu v pisarni JSKD OI Ivančna Gorica.
• RAZSTAVA RISB NASTALIH NA MALI LIKOVNI ŠOLI ZA OTROKE
V	avli kulturnega doma Grosuplje so na ogled številne risbe nastale na Mali likovni šoli. Otvoritev razstave je potekala ob Ta veselem dnevu kulture, ki ga po celi Sloveniji organizira Ministrstvo za kulturo.
V	obdobju treh mesecev so na Mali likovni šoli pod vodstvom Judite Rajnar nastale številne risbe s svinčnikom. Otroci so se poglabljali v likovne osnove ustvarjanja s svinčnikom. Pomembno pa je predvsem, da so se poskušali izraziti le v risarski tehniki in v omejenem barvnem izrazu sivine svinčnika. Ustvarjalnost je tako dobila krila v domišljijskem izrazu skozi črte, njihovo moč ter komunikacijsko vrednost risarskega asketskega zapisa. Razstava je na ogled še do konca decembra.
• PRVO SREČANJE MLADIH LITERATOV OBČINE DOBREPOLJE
V začetku decembra se je odvilo prvo srečanje mladih literatov in novinarjev v Občini Dobrepolje. Prejšnja leta so se dobrepoljski šolarji pridruževali grosupeljskim. V letošnjem letu pa se nam je zdelo pomembno, da srečanje organiziramo tudi samostojno. Tako se je 16 učencev na delavnici z Manico Janežič Ambrožič spoznavalo z zakonitostmi novinarskega dela, osredotočili pa so se predvsem na televizijski medij in njegove značilnosti. Rezultat srečanja bodo novinarski prispevki z aktualnimi tematikami, ki bodo kot priloga objavljeni v časopisu Naš Kraj.
• MULTIMEDIJSKA PREDSTAVA SNEŽNA KRALJICA V JAKLIČEVEM DOMU
V okviru dobrepoljskega lutkovnega abonmaja se je v decembru predstavilo Gledališče Labirint z lutkovno predstavo Snežna kraljica. Tehnično zahtevna predstava je v kvalitetno opremljenem Jakličevem domu omogočila dih jemajočo predstavitev na več nivojih. Različni materiali, ki so jih animatorji uporabljali pri izvedbi, so začarali otroško publiko. Vsak posamezni vsebinski sklop je zaživel v svojem mediju. Prav tako je bil animirani film in zvok izredno lepo vsebinsko vpet v samo izvedbo in je prepričlijivo dopolnjeval lutkovni del. Čeprav je bila dobrepoljska publika sestavljena iz različnih starostnih skupin, so vsi otroci odšli z bogatejšo gledališko izkušnjo.
Veseli nas tudi, da je za dobrote, ki so ob koncu predstave navdušile vse prisotne, poskrbela trgovina Ostržek d.o.o.
•	ČESTITKE NAJBOLJŠIM LETOŠNJIM DOBREPOLJSKIM SKUPINAM!
Na državna srečanja so se v letu 2009 uvrstile številne dobrepoljske skupine, in sicer:
•	Družina Erčulj, ki jo vodita Alojz Erčulj in Ana Erčulj je nastopila na Državnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Laškem, 21. novembra 2009
•	dekliška mala pevska skupina Sekstet Komplet, ki jo vodi Ana Erčulj je nastopila na Državni reviji malih pevskih skupin v Radovljici, 24. oktobra 2009
•	plesna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje- Male
afne, ki jo vodi Anja Gržinič je nastopila na Državnem srečanju plesnih skupin v Velenju, 25. septembra 2009
•	Folklorna skupina Ponikve, ki jo vodita Barbara Brodnik in Martina Prhaj je nastopila na Državnem srečanju odraslih folklornih skupin, Le plesat me pelji, ki je potekalo v Beltincih, 27. julija 2009
•	Otroška folkorna skupina JVIZ OŠ Dobrepolje, ki jo vodita Martina Prhaj in Majda Blatnik je nastopila na Državnem srečanju otroških folklornih skupin, Ringaraja, ki je potekalo v Žalcu, 30. maja 2009,.
Vsem udeležencem državnih srečanj in
njihovim mentoricam iskreno čestitamo!
Festival mlade literature Urška 2010
Revija Mentor razpisuje literarni natečaj za Festival mlade literature Urška 2009. Sodelujejo lahko avtorji, stari nad 15 let, ki razen v samozaložbi še niso izdali knjige. Svojo še neobjavljeno literaturo - prozo (do 10 strani), poezijo (do 15 pesmi) ali dramska besedila -morajo v treh izvodih pod šifro poslati do 10. januarja 2010 na naslov Revija Mentor, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »za festival Urška«.
Vsi avtorji bodo povabljeni na enega od šestih regionalnih srečanj. Srečanja v obliki kratkih literarnih delavnic bodo potekala od februarja do maja na Vrhniki (za osrednjo Slovenijo), v Sežani (za Primorsko), Brežicah (za Dolenjsko in Belo krajino), Šmarju pri Jelšah (za Celjsko in Koroško), Škofji Loki (za Gorenjsko) in Ptuju (za SV Slovenijo).
Do sedem izbranih avtorjev s teh srečanj se bo predstavilo na Festivalu mlade literature Urška oktobra 2010 v Slovenj Gradcu.
Najboljšemu avtorju bo revija Mentor natisnila knjižni prvenec, ki bo objavljen v zbirki Prvenke, predstavljen pa na naslednjem festivalu oktobra 2011 v Slovenj Gradcu. Avtorji bodo kot honorar poleg mentorske pomoči pri nastajanju prvenca dobili tudi sto izvodov svoje knjige.
Podrobnejše informacije: po tel. (01) 2410 500 ali (01) 2410 516, e-pošti dragica.breskvar@jskd.si ali na spletni strani www.jskd.si.
Likovni natečaj:
KAKO SE BOJUJEM PROTI »REVŠČINI«?
za vizualno podobo skladovih kulturnih prireditev v letu 2010
Najbolj mrzim vlogo opazovalca, ki neprizadeto gleda ali ravna. Nikoli ne bi smeli samo gledati. Biti moramo priče: sodelovati moramo in nositi odgovornost.
(Antoine de Saint-Exupery, avtor Malega princa,)
Šolarji, dijaki, študenti, zaposleni, upokojenci - likovniki, fotografi, vizualni ustvarjalci,
lepo vabljeni k sodelovanju in ustvarjanju na tematiko, ki jo bo v letu 2010 v svoji dejavnosti pokrival Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivančna Gorica. Naše dejavnosti lahko s svojim ustvarjalnim pristopom povežete z naslovno vsebino razpisa. Vaša dela bomo objavili na vabilih za prireditve: ples za mlade, folklora za otroke in odrasle, srečanje gledaliških otroških in odraslih ustvarjalcev, srečanje mladih literatov in literatov seniorjev, otroški in odrasli extempore ter selekcijska razstava, vokalna in instrumentalna glasba, filmski festival kratkega filma - vse to in še več je dia-pazon dejavnosti, ki jih pokriva skladovo letno delovanje.
Izbrani likovni ali fotografski izdelki bodo z avtorjevim imenom natisnjeni na skladovih vabilih ter plakatih za prireditev s področja, na katerega se avtorsko delo nanaša, npr. srečanje plesnih skupin, srečanje mladih literatov itd., v nakladi vsaj 300 izvodov. Prav tako bodo vsi izbrani izdelki objavljeni na spletni strani izpostave: www.kultura-ustvarjanje.si. Avtorji izbranih del bodo na zaključnem festivalu (predvidoma oktobra 2010 v Grosupljem) dobili simbolične nagrade, ki jih bo podarilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je koordinator projekta za področje Slovenije. Dodatna navodila: prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski, grafični tehniki ali v obliki fotografije ali stripa. Prispele izdelke po želji vrnemo. Natečaj je odprt od 1. 12. 2009 do 31. 1. 2010.
Prispevke z vašimi kontaktnimi podatki lahko pošljete na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, pošljete po elektronski pošti v obliki .jpg ali .pdf na naslov: oi.ivancna.gorica-@jskd.si ali prinesete osebno v pisarno.
Informacije: 01/ 7869-070, 051/675-238 (Barbara in Simona)
JSKD RS OI Ivančna Gorica
december 2009
Prireditve
13
Vaška skupnost Podpeč
in
Vokalna skupina Mavrica
pripravljata za vas
koncert
božičnih pesmi,
ki bo v petek, 25. decembra 2009
ob 16.00 uri v Podpeški jami
Sodelujejo: Vokalna skupina Mavrica Jaka Ahačevčič - saksofon Kristjan Strojan - kitara
Po koncertu se lahko udeležite pohoda na Kamen vrh
ali
si ogledate razsvetljeno Podpeško jamo in ostanete v družbi Podpečanov.
'i
Prijazno vabljeni.
Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje vabita na koncert SLOVENSKEGA OKTETA, ki bo v soboto, 30. 1. 2010,
ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Cena vstopnic je 10 EUR.
Nakup in rezervacija vstopnic:
•	Občina Dobrepolje: tel. 01/7880280
ali 01/786 70 10
•	Knjižnica Dobrepolje: tel. 01/786 71 40
•	Turistična pisarna: tel. 041/962 823
•	in eno uro pred predstavo.
TURISTIČNO DRUŠTVO PODGORA
Podgora 28 1312 Videm Dobrepolje
vas
v sodelovanju s PLANINSKIM DRUŠTVOM DOBREPOLJE
vabi
v petek, 25. decembra 2009,
na tradicionalni, letos že
16. pehed z bakiami
na jpredvečer dneva samostojnosti,
s katerim bomo proslavili BOŽIČNI DAN in DAN SAMOSTOJNOSTI naše države.
Cilj pohoda je Kamen vrh.
PROGRAM POHODA:
Osrednje zbirno mesto za pohod bo v vasi Podgora, kjer si bo lahko vsak pohodnik kupil baklo in topel napitek. Odhod na Kamen vrh bo skupaj z vodiči ob 18. uri. Pohod do vrha bo trajal približno uro zmerne hoje.
Na Kamen vrhu nas bodo pričakali gostoljubni člani Planinskega društva Dobrepolje s toplimi napitki. Ob 20. uri je predviden odhod nazaj v dolino.
Po pohodu se boste lahko okrepčali v koči pri Koritu.
Pridružite se nam!
Turistično društvo Podgora
in
Planinsko društvo Dobrepolje
Občino Dobrepolje obiskal predsednik države Danilo Turk
Mojca Pugelj
Predsednik republike dr. Danilo Turk je 2. decembra obiskal občino Dobrepolje, kjer ga je sprejel župan občine Janez Pavlin. Skupaj z drugimi predstavniki občine mu je predstavil delovanje in projekte občine, kjer je izpostavil predvsem dokončanje gradnje vodovodnega ter širokopasovnega omrežja, občina pa načrtuje tudi gradnjo šolskega centra in vrtca. Nekaj besed sta predsednik in župan namenila tudi pripravi prostorskega načrta in črpanju evropskih sredstev.
Predsednik si je nato v spremstvu v
Jakličevem domu ogledal spominsko sobo učitelja in pisatelja Frana Jakliča ter dokumentacijsko sobo slikarjev in kiparjev bratov Franceta Kralja in Toneta Kralja. Obiskali so tudi Posebni socialno-varstveni zavod Prizma Ponikve, ki v skupnosti v Ponikvah nudi dom, oskrbo in nego 74 stanovalcem. Predsednika je direktorica zavoda Katja Vipotnik seznanila s potekom ureditve novih prostorov zavoda, sledil pa je ogled slikarjev invalidov. Predsednik se je zahvalil vsem, ki delajo v zavodu Prizma Ponikve, saj je, po njegovem mnenju, skrb za invalide eden od preizkusov ne samo socialne dr-
žave, ampak tudi kulture in našega civiliziranega bivanja.
Sledil je ogled družinskega podjetja Pekarne Blatnik, kjer so mu predstavili novo blagovno znamko HappyPek in proizvodnjo njihovih izdelkov. Predsednik pa je obisk občine sklenil z obiskom Podružnične šole Struge, kjer je najprej prisluhnil govoru vodje šole, Kristini Gregorič, ogledal pa si je krajši kulturni program, ki so ga pripravili pevski zbor ter najmlajši otroci. V Strugah so predsednika tudi obdarili z košaro — cajno, katera je bila bogato obložena z domačimi, struškimi dobrotami. ♦
december 2009
Prireditve
15
Predsednik v Strugah
Praznovanje občinskega praznika
Letošnja osrednja slovesnost ob občinskem prazniku je potekala v soboto, 5. decembra. Obiskovalce je že pred uradnim začetkom prireditve z veselimi toni razveselila dobrepoljska godba.
Slavnostni govornik Janez Pavlin Dobrepoljska godba
Mojca Pugelj
Po nagovoru povezovalca programa Igorja Ahačevčiča so se predstavili člani folklorne skupine Osnovne šole Dobrepolje z odrsko postavitvijo, ki je imela naslov Ples ob mizi in štokrlih. Na citrah jih je spremljala Veronika Zajec. Poželi so bučen aplavz.
Na oder je za tem stopila Alenka Veber iz Mohorjeve družbe, in nam na kratko predstavila, kako je nastajala knjiga, posvečena Franu Jakliču, ki ima preprost naslov Jakličeva knjiga.
Program pa je nato s petjem popestrila družina Erčulj iz Zagorice, ki se je nedavno udeležila tudi državnega srečanja pevcev in godcev ljudskih viž v Laškem.
Sledila pa je predstavitev Jakličeve knjige, ki jo je opravil njen avtor, Mihael Gla-van. Povedal je, da je v knjigi Jakliča predstavil skozi štiri pomembna obdobja v njegovem življenju: I. Življenjsko obzorje, II.
Učitelj in ljudski vzgojitelj, III. Jakličevo gospodarsko, socialno in politično obzorje, I^ Obnebje slovstva. Na koncu se je avtor zahvalil tudi vsem, ki so pri nastanku knjige sodelovali.
Za smeh v dvorani pa je tokrat poskr-
Družina
bela dramska skupina Scena s skečem iz Jakličeve povesti z naslovom: Kaako seje ženil Kobaležev Matija, še enkrat pa je na
strune citer zaigrala mlada Veronika Zajec.
Nato pa je sledil osrednji govor župana Janeza Pavlina. Poudaril je, da smo lahko upravičeno ponosni na tradicijo in dediščino naših prednikov , pa tudi na ustvarjeno v obdobju od lanskoletnega občinskega praznika do danes. Dodal je tudi, da so ob vsem doseženem tudi v prihodnje pripravljeni in sposobni ustvarjati še boljše pogoje za delo in življenje občanov. Na koncu je seveda vsem občanom čestital ob občinskem prazniku in jim zaželel, da bi ta praznični december preživeli čim lepše.
Z ubranim petjem so se predstavili člani družine Erčulj, za konec pa še Zago-riški fantje.
Po končani prireditvi v Jakličevem domu pa je sledil še praznični prižig božič-no-novoletne razsvetljave na Vidmu in v Strugah, ter klepet ob čaju in kuhanem vinu. ♦
Kobaležev Matija bi se ženil...
Zagoriški fantje ^
Veronika Zajec in folklorna skupina OŠ Dobrepolje
december 2009
Prireditve
17
Mapa z zloženkami o občini Dobrepolje tudi uradno ugledala luč sveta
Občina Dobrepolje se je pred letom dni pričela udejstvovati tudi na turističnem področju. Skupaj s projektnimi partnerji: Turističnim društvom Dobrepolje, Turističnim društvom Podgora, Društvom podeželskih žena Dobrepolje- Struge ter strokovnjaki različnih področij so pripravili projekt Mapa z zloženkami so uspeli pridobiti finančna sredstva za izvedbo projekta.
Ravnatelj Ivan Grandovec je na zgibanko zelo ponosen
Mojca Pugelj
Edi Zgonc prevzema skromno zahvalo
Večer so popestrili Zagoriški fantje in Veronika Zajec
Kot je povedala vodja projekta in predsednica TD Dobrepolje, Dušica Hočevar, so s projektom želeli doseči večjo prepoznavnost in ozaveščenost prebivalcev o neprecenljivi vrednosti dobrepoljskih znamenitosti. Preko promocijskega gradiva, ter s tem predstavitvijo naravnih in kulturnih vrednot, želijo vzpodbuditi pri ljudeh zavest o varovanju in ohranjanju okolja.
Veliko občanov je mapico z zloženkami že prejelo na različnih prireditvah, pa vendar je bila uradna predstavitev šele sedaj, 10. decembra. V kratkem kulturnem programu, ki ga je vodila Jasmina Mersel, so se predstavili Zagoriški fantje, citrarka Veronika Zajec ter Janko Nose, ki je deklamiral pesem Antona Rusa »Pod skalovjem Svete Ane.«
Sledil je kratek govor župana Janeza Pavlina v katerem se je zahvalil vsem, ki s svojim delom prispevajo k promociji krajev in občine. Prav on je nato vsem avtorjem besedil in tudi posameznikom, ki so sodelovali pri nastanku mape z zloženkami, podelil zahvale.
Na prireditvi je bil na koncu na kratko predstavljen tudi DVD o Francetu Kralju, ki je na voljo v Turistično informacijskem centru.
Seveda pa tudi tokrat niso manjkale članice Društva podeželskih žena Do-brepolje - Struge, ki so v preddverju mo-
dre dvorane Jakličevega doma pripravile pravi kulinarični kotiček z dobrepolj-skimi ajdovimi štruklji in pecivom: potico, medenjaki, rogljički.
V nadaljevanju pa vam predstavljamo povzetek mape z zloženkami, ki ga je pripravila Jasmina Mersel.
Mapo sestavlja pet promocijskih zloženk z različnimi tematskimi sklopi:
2.1 Ponikovska dolina
Prvič je bilo ime vasi z izrazom Ponikel zapisano že daljnega leta 1296. Naselje leži 4 km severozahodno od občinskega središča, v razširjeni dolini spodnjega toka ponikalnice Rašca. Prva naravna pot, ki jo je izoblikovala 25 km dolga Rašca, je najkrajša, najlažja in najzanimivejša in je od nekdaj vznemirjala domišljijo najrazličnejših ljudstev, popotnikov, turistov. Da se je v Ponikovski dolini skozi čas marsikaj dogajalo, potrjujejo najrazličnejše ostaline, zaznambe in zapisi, ki segajo v predzgodovinski čas, rimsko dobo, čas fevdalizma, čas furmanstva in prihod železnice v letu 1893 itd. V vasi, ki je razdeljena na tri dele, lahko občudujemo najrazličnejše naravne in kulturne zanimivosti, ostanke vaške arhitekture in obrti, kot so mlinarstvo in žagars-tvo, ki so se razvile ob potoku Rašca. Tu vidimo kozolce, skednje, mline, kot je »Ta novi maln« (Brdavsov mlin), ki je bil postavljen tik pred ponikalnim breznom Pasnica. Ob potoku Rašca lahko občudujemo tudi raznovrstno rastlinje in kraške tvorbe, v vasi pa se nahaja tudi stara razraščena hruška tepka, ki je uvrščena med zaščitena drevesa. V središču
vasi je imenitna cerkev sv. Florijana z znamenitimi zlatimi baročnimi oltarji iz leta 1676 ter slikarijami Antona Postla. Pomembne je tudi kompleks nekdanje topilnice železa, pozneje Zavoda sv. Terezike in Delovno varstvenega zavoda Ponikve. Temelje zavoda je postavil dobrepoljski župnik Anton Mrkun in v njem so prebivali otroci, vojne sirote, kasneje pa je dolgo deloval kot zavod za starejše občane. Še danes zavod nadaljuje poslanstvo Antona Mrkuna z različnimi socialnimi programi za invalide in drugače prizadete. Zelo pomemben za Ponikve je pust, saj na pustni torek ne gre nihče v službo. Vsi družno praznujejo pusta, ki je nekaj posebnega, tradicionalnega in se drži nenapisanih zakonitosti, ki veljajo več kot sto let. Ponikovse mačkare, kot je znameniti petelin, pa so znane po širni Sloveniji.
2.2 Dobrepoljska dolina
V osrednjem delu Dobrepoljske doline leži vas Videm s pomembnimi ustanovami, kot so šola, občina, zdravstveni dom in Jakličev dom, ki je središče kulturnega dogajanja. Zgrajen je bil leta 1939 kot spomenik Franu Jakliču. V njem so na ogled spominska soba pisatelja Frana Jakliča, etnološka zbirka »Živimo z ljudskim izročilom«, virtualna galerija Franceta Kralja. V središču Vidma pa lahko vidimo tudi druge spomenike in dela Franceta in Toneta Kralja. Vas Podpeč je zagotovo najbolj poznana po Podpeški jami. O jami je pisal že J.V. Valvazor in v njej je bil tudi bios-peleološki laboratorij, v katerem so raziskovalci proučevali slovensko kraško podzemlje. Naslednja zanimiva vas je Podgora, ki je polna vodnih izvirov kot je npr. vodni izvir Korito, kjer je nastal Naravovarstveni in rekreativno-družabni center »Pri koritu«. Kompolje so bile
po drugi svetovni vojni zelo znana krompirjeva vas in tudi tu naletimo na studence, v bližini vasi pa je Dolenja jama s številnimi pro-teusi in kapniška Kompoljska jama. Naselju Zdenska vas je dala velik pečat cerkev svetega Antona Padovanskega, ki leži v objemu edinstvenega Lipovega gaja v Sloveniji(76 dreves). Podgorica je znana kot rojstna vas Frana Jakliča - Podgoričana. Zagorica pa kot rojstna vas umetnikov bratov Franceta in Toneta Kralja. Značilne za Zagorico so tudi Za-goriške mačkare, povsod poznani pa so tudi Zagoriški fantje in pripovedovalka Ančka Lazar. Leta 1893 je v Predstruge pripeljal prvi vlak, zaživeli so trgovina z lesom, gozdno gospodarstvo, apnenica, kamnolom in pozneje elektrotehnični obrat TELE Iskra. Tu je živel tudi kipar Stane Keržič, ki je ustvaril več kiparskih stvaritev, ki krasijo več slovenskih mest. Dobrepoljsko dolino sestavlja še izvorna vas najbogatejše in vplivne Štehove rodo-vine - Mala vas, najstarejša dobrepoljska vas Cesta, ter Bruhanja vas za katero velja, da na slovenskem ozemlju ni zemljepisnega imena, ki bi bilo v prvem delu enako ali podobno imenu Bruhanja vas. Hribovska vasica Vodice, ki je nastala v neposredni bližini najdaljšega nadzemno tekočega studenca v Do-brepolju. In nenazadnje še Hočevje, ki je danes znano po gobarskem društvu »Štorovke«, katerega člani vam nudijo strokovno razlago o gobah, vas popeljejo v gozd, da si naberete gobe, ali vam pripravijo piknik. K Hočevju pa sodi tudi zaselek Hrib, ki se oživlja z naraščanjem prebivalstva. Veliko vasi tako sestavlja dobrepoljsko dolino in vsaka nudi svojevrstne zanimivosti, ki si jih je vredno ogledati.
2.3 Struška dolina
Struška dolina se ponaša z najnižjo (luža ali bajer Rekarica), in najvišjo točko (Stene Svete Ane) občine Dobrepolje. V vseh vaseh najdemo veliko domačij s hlevi, kletmi v zemlji, tradicionalnimi skednji in kozolci. V vasi Poti-skavec ima vsaka domačija kozolec postavljen za hišo, tako da so vsi kozolci postavljeni v vrsti t.i. »vaške procesije.« Na tem območju najdemo tudi veliko vodnih izvirov, ponikalnic, požiralnikov in rup, iz katerih izvira in v katere ponika voda. Največji vodni izvir se nahaja v vasi Tržič in je živ še danes. Edinstvene so Mlake -struško mokrišče v Četežu. Naj-
demo tudi veliko zanimivih kraških jam, predvsem v okolici Rapljevega in Tisovca okoli katerega se nahaja približno štirideset jam. Zanimiv je tudi naravni most v Kolenči vasi, pa tudi drevo lipa, ki ponosno krasi vsako hišo v vasi z istim imenom Lipa. Veliko je prelepih cerkva, kot je župnijska cerkev sv. Avguština v vasi Pri Cerkvi in prelepih kapelic, kot sta »Lovretova« in »Paška« kapelica v vasi Paka, obe s starostjo krepko prek 100 let. V Struški dolini so še vedno žive številne stare obrti, kot je kleparstvo, znani pa so tudi po specialistih v predelavi divjačine, ekološkem čebelarjenju. V vasi Podtabor pa deluje tudi žaga z več kot 100 letno tradicijo.
2.4 Narodopisna podoba dobrepoljske doline
Lepota tradicionalnih dobrepoljskih domov raste iz sozvočja s pokrajino, torej z uporabo stavbnih gradiv, ki jih je ponujalo domače okolje. Dobrepoljsko kulturno krajino oblikujejo strnjene vasi obcestne oblike. V starejših, kmečkih jedrih vasi se na obeh straneh osrednje vaške poti v harmoničnem nizu vrstijo kmečki domovi s hišami in z gospodarskim poslopjem. Za pritličnimi hišami so v globino stavbnega zemljišča ob sadnem vrtu postavljene gospodarske zgradbe: leseni podi in kozolci. Kašče - lesene ali zidane shrambe so dobile svoje mesto pod skupno streho s podom ali hlevom. Kar se tiče gospodarstva je Valvazor zapisal, da se vsi Dobrepoljci ukvarjajo s trgovino s soljo. Sol so zamenjavali za žito. Pravi razcvet pa je doživelo dobrepoljsko in struško kmetijstvo ob koncu 19. stoletja in sicer z razvojem zadružništva. V ta čas segajo tudi prva sporočila o izdelovanju zobotrebcev v Dobrepolju, domači obrti, ki je domačinom prinašala pomemben dodaten vir dohodkov. Velika pridobitev je bila zgraditev kočevske železnice leta 1893, ki je omogočila razvoj večjih obrtniških obratov na Ratikah in apnenico v Predstrugah. Omogočila pa je tudi razcvet lesne trgovine. Dobrepolje je živo tudi na kulturnem področju. Dobrepoljska Zveza kulturno prosvetnih organizacij ima danes več kot dvesto članov. V prehranskih navadah domačinov so v preteklosti močno izstopali prazniki in druge posebne priložnosti. Značilni božični podobnjaki so golobice in po-prtnik. Poleg ocvirkove potice in kuhane pre-
Turistično društvo Dobrepolje
Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje Tel: 041 96 28 23 E-mail:td.dobrepolje@gmail.com
Želimo vam čim lepši praznični čas, ki naj prinese veder pogled v prihodnost, mnogo uresničenih želja ter veliko zadovoljstva.
Srečno 2010 vam želi Turistično društvo Dobrepolje
kajene svinjine je značilna stara dobrepoljska pustna jed štula. Priljubljena posebnost za veliko noč pa so kuhani ajdovi štruklji. Vsakdanja hrana pa so žganci, močnik, različne jedi iz krompirja in mleka. Ajdovi žganci z zeljem in ocvirki so tako še vedno priljubljena jed.
2.5 Sakralna dediščina
Na Dolenjskem se omenjata kot najstarejši župniji v Ribnici in Šentvidu pri Stični, kamor je sodilo tudi območje sedanje Župnije Dobrepolje. Leta 1260 je ustanovljena Župnija Dobrepolje, ki je obsegala celotno ozemlje sedanjih župnij Velike Lašče, Sveti Gregor, Struge in del Krke. Struge so postale samostojna župnija leta 1862, prav tako Velike Lašče, Sveti Gregor pa 1876 leta. V župniji Dobrepolje in Struge najdemo veliko cerkva in vsaka je edinstvena in vredna ogleda.
PREDSTAVITEV DODATNE ZLOŽENKE Turistične znamenitosti in kulinarične dobrote
To je bila kratka predstavitev zloženk, ki sestavljajo Mapo Občina Dobrepolje - Dolina dragocenih danosti, dosežkov in izzivov. Na pobudo Turistične agencije Kompas, da za turiste pripravimo ponudbo organiziranih programov, za katere bi se lahko odločili, pa je nastala še dodatna 6. zloženka z naslovom Turistične znamenitosti in kulinarične dobrote. K sodelovanju smo povabili predstavnike, ki se ukvarjajo s turizmom, lastnike gostinskih lokalov in društva, ki delujejo na področju gostinske ali turistične ponudbe.
Svoje ponudbe za turiste in obiskovalce v zloženki predstavljajo:
Pizzeria Adam, Bar Tali (Zavod sv. Terezije), Gostilna in pizzerija Brdavs, Okrepčevalnica Pri Zori, Pizzerija Pri Petru, Podjetje Endovital in Društvo gobarjev Štorovke Hočevje.
TD Dobrepolje in TD Podgora sta pripravila več programov namenjenim turistom, obiskovalcem in izletnikom. Programi so poimenovani in vključujejo zanimivosti, ki si jih turisti lahko ogledajo, različne destinacije, katere lahko obiščejo pod vodstvom turističnih vodnikov, poskusijo kulinarične dobrote ali doživijo prav posebno kulturno oz. umetniško izkušnjo, kajti veliko turistov si želi priti med ljudi in ogledati lokalne turistične znamenitosti ter spoznati raznolikosti posameznih krajev. Prav to pa želimo, da bo zaživelo z našo skupno bro-šurico in nas povezalo k sodelovanju in zanimivi turistični ponudbi. ♦
december 2009
Prireditve
19
Letni koncert Seksteta Komplet
Dekleta Seksteta Komplet so imela svoj letni koncert v petek, 20. 11. 2009, v Jakličevem domu.
f
O Si.
s
/

Barbara Blatnik
Svoj nastop so začele s pesmijo Me ku-ljemme kaikki kuin sumussa, avtorjev Eina Leina in Jussija Chydeniusa. Solist je bil gost Jože Babič. Pesem je bila zapeta v finščini, dekleta pa so se z njo srečala na festivalu Europa Cantat, ki je letos potekal v Utrechtu na Nizozemskem od 17. 7. do 26. 7. Tam so sodelovala s finsko skupino Rajaton, kar v prevodu pomeni Brezmejno. Skupina deluje od leta 1997, sestavlja pa jo šest poklicnih glasbenikov. Poleg priredb izvajajo tudi avtorsko glasbo, letno pa imajo več sto koncertov. Karizmo z odrov so prenesli tudi na Sekstet Komplet, saj so s svojim pristopom vnesli v njihove pesmi kar nekaj novosti, ki smo jim bili priča tudi na njihovem koncertu. Dekleta so na Nizozemskem izvedla dva koncerta, zadnjega skupaj s skupino Rajaton.
Nastop so nadaljevale s pesmima Magdalenca in Cara mama voi maritar-
mi, ki govorita o trenutkih, ko ni vse tako, kot bi si želeli. Sledili sta pesmi Jaz pa pojdem v tihe gaje in Adam in Eva. Pri slednji se je izkazala nova sopranist-ka Janja Gomboc, ki prihaja iz Prekmur-ja. Prvi del koncerta so zaključile s pesmima Prekmurska in Zeleni polog. Pesem Prekmurska, katere avtor je Uroš Krek, je bila napisana za moške zbore, šele čez 20 let pa tudi za ženske, vendar se je ženski zbori zaradi težavnosti le redko lotevajo. Dekleta Seksteta Komplet pa so se 24. oktobra z njo in s še dvema (Adam in Eva ter Diamonds are a girls best friend) predstavila na reviji izbranih vokalnih skupin v Radovljici in bila deležna pohvale strokovne žirije.
Letos so dekleta v svojo sredo povabile skupino Jazzva. Sestavljajo jo: Teja Tegelj, Irena Grdadolnik, Jasna Žitnik, Urban Marinko in Andrej Perdih. Izvajajo stare in nove uspešnice različnih avtorjev, kot so: Paul McCartney, Slavko Av-senik, Adi Smolar, Anders Edenroth in
še bi lahko naštevali. Vsako jesen pa v Ljubljani organizirajo festival vokalne zabavne glasbe Popjazzida. Na koncertu so izvedli in navdušili s skladbami: I sing, you sing, Rasti rožmarin, Ne čakaj na maj, Aint misbehavin, One note samba.
V drugem delu koncerta so »Sekstet-ke« zapele Pueri, concinite z latinskim besedilom, Ne čakaj na maj, Oprosti, ki jo je priredila Ana Erčulj, Will the circle be unbroke, pri kateri so se izkazale tudi s koreografijo, enako pri Diamonds are a girls best friend, zaključile pa so s pesmijo Irish Blessing.
Letošnji koncert sta z duhovitimi vložki povezovala Sabina Volek in Tone Blatnik. Dekleta so s koncertom ponovno dokazale, da so polne energije in ustvarjalnega duha, česar jim želimo tudi v prihodnosti. Drugo leto pa na svidenje, kajne? ♦
V Strugah nastopil ansambel Pogum
Mojca Pugelj
Saj poznate tisto modrost, da je vedno čas za zabavo, kajne...? Za zabavo pa poleg razloga (ki ga lahko vsak dan najdemo, če se le dovolj potrudimo) in obiskovalcev (ki jih ob veselem druženju tudi ne bo manjkalo), potrebujete le še ansambel, ki igra dobro glasbo, predvsem pa zna zabavati obiskovalce. Eden izmed
takšnih ansamblov je zagotovo ansambel Pogum, ki je v sklopu praznovanja občinskega praznika nastopil v avli osnovne šole v Strugah.
Fantje priljubljenega dolenjskega ansambla so s šalami in odlično domačo glasbo navdušili vse obiskovalce. Za smeh pa je nedvomno poskrbela tudi voditeljica programa Karmen Perko, ki je uprizorila skeče, s katerimi je obisko-
valce spravila v dobro voljo ... Malo se je pošalila tudi na svoj račun, ampak, ker je smeh pol zdravja, ji to ni bilo težko. Bil je lep večer, večer za sprostitev in smeh.
Ob koncu prireditve pa so lahko obiskovalci poizkusili tudi dobrote, ki so jih pripravile članice DP2 Dobrepolje -Struge. ♦
Bowling turnir Radia Zeleni val
Neža Šabanovič
V organizaciji Radia Zeleni val smo v sredo, 26. novembra imeli bowling turnir v Galaksiji Trebnje. Poleg štirih ekip zvestih poslušalcev radia so z ekipo Radia Zeleni val »bowlali« še slavni. Pridružili so se nam manekenka Sabina Remar, pevec Vlado Pilja, pevka Nina Puš-lar, športnik Zeljko Moičevič, glasbenik Samuel Lucas, slavna kmetica Maja Prašnikar ter pevec Miran Rudan. Poleg metanja krogel so se udeleženci še zabavali ob na-
gradnih igrah, animaciji modera-torja Toneta Košmrlja in prijetni glasbi, za katero je skrbela ekipa Radia Zeleni val. Turnir Zelenega vala pa si je ogledal tudi aktualni mister Slovenije Peter Klinc.
Zmagovalna ekipa je bila ekipa poslušalcev v odtenkih sinje modre barve (Janez Fink, Urša Vesel, Erika Sprager, Slavko Klinc in Bojan Okorn) dosegli pa so kar 1239 točk. Odlično zadnje mesto je zasedla ekipa Radia Zeleni val, tik za petami pa jim je sledila ekipa 'slavni'. ♦
Tina Gačnik - TIANA izdala svoj prvi CD
V začetku decembra je Tina Gačnik izdala svojo prvo CD ploščo z naslovom "NEŽNO, PIANO & LEGATO". Tina je na svoj debitantski album uvrstila 11 sklad. Med njimi so tudi pesmi Povej! — lanskoletna Evrovizijska melodija, nagrajena pesem Morje in nebo s Slovenske popevke 2008 ter zmagovalna skladba Alfa in Omega s festivala Ritem duha 2009. Na njenem debitantskem albumu je izšel tudi videospot za skladbo Morje in nebo.
(Mojca Pugelj)
december 2009
Iz društev
21
Sodelovanje in delovanje v PGD Hočevje
Sodobna družba, v kateri živimo, nam prinaša hiter tehnološki razvoj, in hkrati veliko pripomočkov in dobrin, ki nam lajšajo in polepšajo naš vsakdan. Iskanje vedno novih in boljših rešitev, lepšega in bolj lagodnega življenja, pa hkrati pomeni vsakodnevno pehanje za boljšim zaslužkom, da si lahko te dobrine kupimo in v njih uživamo. Vse to pa vodi v pomanjkanje časa, ki se močno izraža v našem vsakodnevnem življenju. Trenutno gospodarsko stanje pa to samo še poslabšuje.
GC Marko Perhaj, poveljnik PGD Hočevje
Težko si vzamemo čas za naše bližnje, kaj šele za soseda ali znanca.
Pa vendar smo ljudje živa bitja kot vsa druga. Večinoma smo močno pomembni v delovanju in sooblikovanju neke skupnosti, pa naj bo to družina, ulica ali vas, delovni kolektiv ali društvo. Kako pomembno je naše sodelovanje z okolico se zavemo šele takrat, ko zaidemo v težave in ugotovimo, da sami zelo težko opravimo malo bolj zahtevna opravila in naloge, problemi pa so takoj manjši, če imamo malo pomoči okolice. Takrat šele ugotovimo kako pomembno je sodelovanje in medsebojna pomoč. Kako močno smo odvisni od dobrih odnosov z našo bližnjo in širšo okolico.
Tudi v našem društvu je tako. Ne glede na solidno opremljenost društva, zadovoljivo izobrazbo naših članov in visoko sposobnost posameznikov, je še vedno vsa udarna moč in sposobnost društva odvisna od vseh nas, posameznikov, ki hočemo sodelovati in si pomagati tudi takrat, ko to ni nujno potrebno. Krepiti dobre odnose tudi takrat, ko ni požarov in ostalih nesreč. Narediti nekaj za sebe in svojo okolico, kar tako, ker nam to zapolnjuje naš prosti čas in nam daje neko notranje zadovoljstvo.
Da nam ni težko in da hočemo, skozi dolgoletno in uspešno delovanje društva dokazujemo ves čas. Vseskozi skrbimo za preventivo in izobraževanje tako članov, kot sovaščanov. Skoraj redno se udeležujemo tekmovanj v različnih kategorijah in po pravilu osvajamo zelo odmevne rezultate. Aktivni člani društva mnogo svojih prostih ur porabimo za izboljšanje operativne sposobnosti našega društva. Velikokrat zavestno zanemarjamo svoje potrebe po počitku in druženju s svojimi bližnjimi samo zato, da smo ves čas v dobri pripravljenosti in da se tradicija dobrega delovanja društva ne prekine.
Stalno dokazujemo, da zmoremo varovati naše in vaše zdravje in imetje. Aktivno se vključujemo v vsa družabna srečanja v naši okolici. Vedno smo pripravljeni pomagati v nesrečah, pa naj bo doma, na Krasu ali pa na Ptujskem. Vedno smo med najboljšimi in najštevilčnejšimi, sploh če
pogledamo naše majhno zaledje, kjer črpamo članstvo in financiranje. In tudi to smo večkrat dokazali, da smo takrat, ko se dobro organiziramo skoraj nepremagljivi.
Nikdar ne bo možno izračunati koliko delovnih in pripravljalnih ur v vseh 85 letih delovanja je bilo potrebno, da imamo danes enega najbolj urejenih društev. Nemogoče je oceniti vrednost podarjenih denarnih sredstev, materialnih dobrin in daril, ki ste jih darovali vaščani v vsem tem obdobju. Vsa sodobna znanost, pa nam ne more dati odgovora na vprašanje, kolikšna je vrednost vaše moralne podpore.
Vse to pa lahko dosegamo le Vsi skupaj. Skupaj z Vami spoštovane tovarišice in tovariši v društvu, ki nesebično žrtvujete svoj prosti čas, svoje dela proste dneve, velikokrat pa še kaj več. Skupaj z Vami drage sovaščanke in sovaščani, ki nam ves čas stojite ob strani, nam brezpogojno zaupate in nam vedno priskočite na pomoč po svojih najboljših močeh.
Tudi v letošnjem letu je bilo tako in rezultati so še kako vidni. Nabavili smo novo motorno brizgalno MB 10/10 Joch-stadt. Slavnostni prevzem nove motorne brizgalne je bil na proslavi ob 85. obletnici društva. Zelo uspešno izvedena proslava in gasilska parada, katerima je sledila prava vrtna veselica. Veliko priprav in požrtvovalnosti je potrebno za izvedbo take prireditve, ki po pravilu privabi veliko gostov v našo majhno vas. Odzivi gostov pa nam vedno znova pritrjujejo, da delamo zares dobro. Kot pika na i pa zelo lep uspeh naših naslednikov. Ekipa starejših pionirjev je na mladinskem kvizu dosegla drugo mesto tako na občinskem, kakor tudi na regijskem tekmovanju in si tako priborila sodelovanje na državnem tekmovanju, kjer pa je med 29 ekipami osvojila zelo dobro 16. mesto.
V teh prazničnih dneh, ko se staro leto poslavlja in ko negotovo stopamo v novo leto zaskrbljeni, kaj slabega se nam obeta in kakšne težke preizkušnje nas lahko doletijo, naj vas spomnim, da je srečen lahko vsak, ki je sposoben sprejemati in dajati, pa čeprav samo besede o sreči in zadovoljstvu.
Za sodelovanje pri našem delovanju in vso podporo, ki nam jo nudite, ter v prepričanju da nam bodo Vaša dejanja tudi v
bodoče v veliko pomoč, se Vam zahvaljujem in Vam želim lepe praznike, v letu 2010 pa veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. ♦
Boštjan, Nastja, Tatjana in Lucija
Mladi gasilci na kvizu
V soboto 21. novembra je Braslovčah potekal 8. državni kviz gasilske mladine. Tekmovanje se je pričelo ob deveti uri z prijavo ekip in je bilo dobro organizirano, mladi gasilci iz cele Slovenije pa so nestrpno pričakovali trenutek, ko bodo lahko pokazali vse svoje znanje in veščine.
Lep jesenski dan je bil še toliko lepši, kajti tekmovanja so se udeležile tudi tri ekipe iz gasilske zveze Dobrepolje. Prav posebno doživetje pa je bilo to za ekipo starejših pionirjev iz PGD Hočevje, saj je uvrstitev na državno tekmovanje uspeh brez primere v zgodovini društva. Lucija Gorjup, Tatjana Pajk in Boštjan Pajk so pokazali dovolj znanja pri teoretičnih nalogah in še več spretnosti pri praktičnih vajah in rezultat je osvojeno zelo dobro 16. mesto izmed 29 ekip. Ta rezultat pa je plod večletnega dela z mladimi v društvu, tako pa je bil poplačan ves trud, ki so ga vložili v učenje in vaje. Največ zaslug za ta uspeh pa imajo mentorji, Marjan Pajk, Nastja Mišmaš in Bojana Mišmaš.
Tekmovalcem in mentorjem čestitamo in jim želimo še veliko uspehov.
Izdelava adventnih venčkov na PŠ Struge
Mojca Pugelj
Adventni čas je za mnoge najlepši čas v letu. Je čas umirjanja, čas razmišljanja in čas pričakovanja. Tipičen simbol adventa je adventni venec, ki ga krasijo 4 svečke. Prav takšne so izdelovali tudi na Podružnični šoli v Strugah.
S približevanjem 1. adventne nedelje so se v šoli v Strugah odločili, da si otroci tudi to leto sami izdelajo svoje advent-ne venčke, ki bodo v predbožičnem času krasili družinsko mizo v jedilnici ali dnevni sobi. »Mali ustvarjalci« so se le-tega močno razveselili, še bolj pa tega, da so izdelane adventne venčke lahko že istega dne odnesli domov. Venčke so iz-
delali tako, da so na okrasni krožnik najprej zložili 4 svečke, sledilo pa je okra-ševanje po želji posameznika. Pri tem jim je s svojimi spretnimi rokami pomagala tudi domačinka Sandra Novak.
Rečem lahko le to, da so se vsi zelo trudili in tako izdelali prečudovite ad-ventne venčke ter jih s ponosom odnesli domov. To nedeljo pa so na njem prižgali že zadnjo svečko. ♦
Čebelice, moje prijateljice
Učiteljice prve triade OŠ Dobrepolje
Ekošolarji prve triade smo 20. 11. 2009 v šolo povabili čebelarja. Vemo, da so čebele zelo koristne, da v naravi nabirajo nektar (medičino) in mano in ju predelajo v med. Na kako lep način sta nam g. Lojze Miklič in ga. Jožica Ljubič o čebelah razložila in pokazala s pomočjo čebelarskih pripomočkov, proizvodov in literature! Zanimivo je bilo prisluhniti o življenju čebel v panju, o čebelji družini, o čebeljih proizvodih.
Po predavanju smo si ogledali razstavo in imeli MEDENO MALICO. Na kruh smo si namazali med, ki so ga prispevali naši čebelarji. Ekošolarji smo se odločili in sprejeli nasvet:
ZGLEDUJMO SE PO ČEBELAH -BODIMO MARLJIVI, DISCIPLINIRANI, NATANČNI IN ORGANIZIRANI.
Čebelarski zvezi Slovenije in Čebelarskemu društvu Dobrepolje se zahvaljujemo za sodelovanje in prijetno druženje. ♦
OŠ Dobrepolje

Tiho sneg po polju ždi, gaz pokorni k cerkvici ^ Vonj po ledu v vejah spi, pot pod škornji se hrusti ^
Mehak pa ogenj v peči tli, pomrzlo lice že žari.
Ob mizi zdaj smo se našli. Prisluhnimo, kak 'milo zvon zvoni.
Miren božični čas ter zdravja in sreče v letu 2010.
Malčki, učenci in delavci JVIZ OŠ Dobrepolje
december 2009
Iz šole
23
Medvedek Vito in pajacek Svit razveselila otroke
Mojca Pugelj
December je mesec, ki ga mnogi imenujemo » Veseli december«. Za večino ljudi je ta mesec nekaj posebnega, saj je to čas obdarovanj, praznovanj, toplih besed in veselja. To je čas, ko nas obiščejo dobri možje. In tudi v naši občini se je mesec december začel veselo. Zaposlene v NLB, iz Poslovalnice Videm -
Dobrepolje so za vrtčevske otroke in otroke prve triade OŠ Videm pripravile lutkovno predstavo z naslovom VITO IN SVIT. Vito in Svit sta kasneje obiskala tudi otroke iz vrtca Kompolje.
Vsebina lutkovne predstave je bila zelo poučna. Vito in Svit sta pokazala kako pomembna je varnost v našem domu. Otroke sta naučila pesmico in medvedjo izštevanko ter jim na šaljiv način
pokazala, kaj otroci doma lahko počnejo in kaj ne, da se jim ne bi kaj hudega zgodilo. Otroci so med igrico peli in ploskali , se smejali ter se marsikaj poučnega naučili.
Na koncu so otroci dobili tudi balone in list s pobarvanko, ki so ga, če so želeli dobiti nagrado, morali pobarvati in ga prinesti v poslovalnico Videm - Do-brepolje. ♦
Adventno - božična delavnica na PŠ Ponikve
Učitelja PŠ Ponikve
V Ponikvah je bilo zopet veselo in ustvarjalno. V prostorih PŠ Ponikve, smo izdelovali praznične okraske. Tako sva se tudi letos delavca PŠ Ponikve potrudila in organizirala adventno - božično delavnico, ki je potekala v četrtek, 26. 11. 2009. Delavnice so se udeležili vsi učenci šole
s svojimi starši, brati in sestrami.
Izdelali smo adventni venček, angelčke iz papirja in dve voščilnici.
Letošnji adventni venček je narekovala predvsem »moda«, saj je bilo uporabljenih veliko naravnih materialov, vijolična in zlata barva. Smrekove iglice smo zamenjali s palčkami iz trsja in jih nalepili na pozlačen podstavek iz kartona. Okra-
sili smo ga z zvezdicami iz slanega testa in posušenimi pomarančnimi rezinami.
Naši papirnati angelčki so bilo zelo podobni pravim, saj so jih spretne roke mamic očkov in učencev lepo oblikovale. Tudi izdelava voščilnic je zahtevala spretnost udeležencev, tako da so bile na koncu zares lepe.
Zahvaljujeva se staršem za udeležbo na tradicionalni božično novoletni delavnici.
Vesel božič in srečno novo leto! ♦
Skupaj gre lažje
'Vrtiljak mfad/íh
Prilogo so pripravili mladi novinarji in literati občine Dobrepolje. Urednica: Manica Janežič Ambrožič
\
Manica J. Ambrožič
Vaše leto
1669
Kakšno je bilo Vaše leto? Je bilo dobro ali je bilo morda s kančkom pelina? Vas je razveselil nov družinski član, otrok, ki bo čez 25 let spreminjal Dobrepolje in svet?
Mladi in nasmejani Dobrepoljci, s katerimi sem se družila na novinarski delavnici, pravijo, da je bilo leto dobro. In tako je prav, kljub recesiji, finančni krizi in brezposelnosti.
Kajti, če se ozremo naokoli, je leto 2009 zares zaznamovala gospodarska kriza, ki so jo občutili povsod - na Vidmu, v Ljubljani, San Franciscu, Buenos Airesu in Kairu. V vsaki vasi in vsakem mestu tega sveta so ljudje, ki so letos izgubili službo, se zanjo bojijo in morda v marsikateri družini letošnji prazniki ne bodo prav svetli in topli. Ko sem se letos pri svojem delu srečevala z ljudmi, sem jih najpogosteje vprašala, kako občutijo recesijo. Mladi so me ponavadi belo pogledali in dejali, da je ne. Odrasli so vsi brez izjeme pribili: zelo. Dobro znajo včasih odrasli čuvati svet otrok!
Pravijo, da je bilo letos v Sloveniji rodovitno leto - morda se bo število otrok, ki se bodo letos rodili v slovenskih porodnišnicah, do konca leta dvignilo do 22 tisoč, kar pomeni, da se rodnost v Sloveniji zanesljivo povečuje. Nekateri od teh malčkov so novi Do-brepoljci. In ob vseh finančnih krizah, globalnem segrevanju, težavah v šoli, v službi, ob vseh političnih zgodbah in razprtijah je življenje pravzaprav sestavljeno iz majhnih, a večnih zgodb. Med lepimi večnimi zgodbami so rojstva, prijetni trenutki v družbi prijateljev in družine nekje v domačem kraju, so zelena polja, ki dišijo in stoletne lipe, ki šumijo. In vsega tega lepega je v Dobre-polju na pretek.
Srečno novo leto, Dobrepolje!
Anketa
Intervju izvedli; Teja Rajar in
Veronika Zaje
Pri izbirnem predmetu sva morali narediti anketo z učenci različnih starosti in različnih spolov.morali so nama odgovoriti na preprosto vprašanje ki se je glasilo: Kako preživljate praznike? Bili so učenci,ki niso želeli odgovarjati, oziroma govoriti o njihovem življenju in učenci ki so nama z veseljem odgovorili na zastavljeno vprašanje.tako sva dobili veliko odgovorov, ki so nama povedali,da večina družin praznike preživi doma skupaj.
Kako preživljate praznike?
KARMEN 12 let
Za božič vsak večer molimo poleg jaslic. Skupaj tudi večerjamo.
Ponavadi pa smo za praznike cela družina zbrani doma.
dina 11 let
imamo hišo
ZaTrSite se zbere cela družina in skupaj
SARA 7 let
Za praznike smo doma,za božič postavimo smrekico, ter pod njo jaslice, torej preživimo jih skupaj z družino.
NATALIJA 6 let
Za božič postavimo božično smrekico, m božiček mi prinese veliko darů Skupaj s celo družino tudi večerjamo.
HANA 11 let
Za praznike se cela družina zbere. Vendar nismo doma, saj gremo velikokrat k sorodnikom ali kam drugam.
PATRICIJA 14 let
Za božič sem doma, ponavadi večerjamo skupaj z družino, postavimo tudi smrečico^
Za novo leto pa sem ponavadi skupaj s prijateljic
Knjižnici v Dobrepolju
Saša Skulj in Lejla Sara Glavič
December je čas praznikov in ljudje več časa preživijo doma, morda tudi s kakšno dobro knjigo v roki. Zato sva si novinarki Saša in Lejla ogledali obe knjižnici v našem kraju. Najprej sva si ogledali knjižnico, ki je v Jakličevem domu in je namenjena otrokom, mladostnikom in starejšim. Čeprav jo vsi dobro poznamo, pa bi se morda našel še kdo, ki njej ne ve dovolj. Knjižničarko gospo Jasmino sva povprašali, kar naju je zanimalo. Izvedeli sva kar precej zanimivosti. Med njimi je tudi ta, da se pravilno imenuje Mestna knjižnica Grosuplje, enota Dobrepolje. Nekateri učenci jo imenujejo Krajevna knjižnica. Deluje že od decembra 2004 in je letos praznuje peto obletnico. Vsega gradiva v knjižnici je 15 000 enot; med njimi so monografske publikacije, serijske publikacije
in neknjižno gradivo (DVD-ji in kasete). V lanskem letu je knjižnico obiskalo 13 818 obiskovalcev. Bistvena naloga knjižnice je , da si obiskovalci lahko sposodijo gradivo, imajo dostop do informacij (tudi prek spleta) in da se lahko udeležujejo raznih prireditev. Za otroke imajo vsak teden ob petkih pravljične urice, ki se jih otroci radi udeležujejo. Namen tega je, da otroci začutijo knjižnico, se seznanijo z knjigami in pravljicami, hkrati pa zabavno preživijo prosti čas. Za odrasle pa vsak mesec priredijo literarni večer, ki je tematsko raznovrsten: od potopisnih predavanj, strokovnih predavanj in predstavitev knjig do raznih razstav. V času hitrega tempa življenja in stresnih situacij pa si ljudje želijo brati knjige za oddih. Tako si veliko izposojajo leposlovno gradivo z ljubezenskimi zapleti, tako imenovane resnične zgodbe in kriminalke. Študentje in mladostniki si izpo-
sojajo veliko strokovnega gradiva za svoj študij.
Še istega dne sva novinarki obiskali tudi Šolsko knjižnico. Tudi tu sva povprašali knjižničarja, gospoda Mateja, da bi izvedele, kar naju je zanimalo in prav tako izvedele nekaj zanimivosti. Med tem tudi, da je ta knjižnica namenjena samo otokom, učencem in učiteljem. Knjižnica na tem mestu deluje od 9. oktobra 1998 in je lani praznovala deseto obletnico, saj je bila pred letom 1998 v drugih prostorih šole. Vsega gradiva v knjižnici je okoli 12 000. V lanskem letu je knjižnico obiskalo 300 obiskovalcev. Za otroke in šolarje imajo Bralno značko in tudi Male sive celice, ki so otrokom v korist in veselje. Namen tega je, da se otroci seznanijo z neznanimi pojmi, da vadijo za tekmovanje in da uživajo v tem. Mlajši otroci si radi sposodijo pravljice, šolarji pa ljubezenske zgodbe in knjige, v katerih so opisani problemi najstnikov.
V obeh knjižnicah ste vedno dobrodošli. •
Obisk pravljične urice
Tamara Butala
V petek, 11.12.2009, sem obiskala pravljično urico v krajevni knjižnici. Namenjena je bila mlajšim otrokom. V prostoru so se otroci posedli v krog in s knjižničarko najprej zapeli pesmico. Potem jih je knjižničarka Jasmina Mer-sel pozvala k pozornemu poslušanju pravljice Bum-bum-bum. Pravljica je govorila o prestrašenem zajčku, racmanu, miški ter lisici ki jih je lovila.
Knjižničarka je zelo dobra govornica in pravljico naredila zelo zanimivo. Otroci so sedeli čisto pri miru in napeto poslušali. Moram priznati, da je pravljica pritegnila tudi mene. Po končani pravljici, so otroci še ustvarjali na delavnici. Delali so voščilnice za praznične dni. Nanje so narisali snežinke in jih nato še posuli z bleščicami. Bilo jih je v veselje gledati.
Menim, da so pravljične urice zelo poučne, še posebej za tiste otroke, ki bodo naslednje leto vstopili v prvi razred. Po končani delavnici so si otroci in
njihovi starši sposodili še knjige, ki jih bodo prebirali v prazničnih
dneh. Nato so vsi z nasmehom odšli domov. •
Z otroško folklorno skupino v Turčijo
Lucija Prijatelj in Eva Drobnič
Otroška folklorna skupina OŠ Dobrepolje je bila na državnem tekmovanju folklornih skupin izbrana, da se udeleži mednarodnega festivala v Izmirju v Turčiji.
Folklorna skupina deluje že nekaj let in je že požela nekaj uspehov. Pod vodstvom Martine Prhaj in Majde Blatnik se učenci učijo nove plese, nastopajo na skoraj vseh kulturnih prireditvah v Dobrepolju in se udeležujejo tekmovanj na regijski ter državni ravni. Danes folklorno skupino obiskuje 22 otrok, zanimanje za ljudski ples pa je še precej večje. Ker pa morajo učenci v folklorni skupini imeti posluh ter občutek za ritem in ples, mentorici številne učence k folklori povabita kar sami.
Mentorici izbirata plese in glasbo iz življenja naših prednikov in področja, od koder prihajamo. Za odrsko postavitev skrbi mentorica Martina Prhaj.
Folklorna skupina se je letos na državnem srečanju folklornih skupin predstavila z odrsko postavitvijo Ples ob mizah in štokrlih. Med osmimi sodelujočimi skupinami, najboljšimi v državi, so bili prav oni izbrani, da se udeležijo mednarodnega folklornega festivala v Turčiji in tam zastopajo našo malo državo. Dobrepoljsko folklorno skupino je izbral JSKD (dr. Bojan
Knilic) na podlagi uspeha na letošnji republiški reviji otroških folklornih skupin, kjer jih je navdušil njihov izviren program in interpretacija le-tega.
V Turčijo pa 20 učencev, ki se bodo tam predstavili s plesnimi nastopi, ne bo odpotovalo samo. Z njimi bosta tudi Mitja Prhaj, ki jih bo spremljal na harmoniki, in Veronika Zajec z violinskimi citrami, ki prav tako predstavljajo del rekvizita odrske predstavitve.
Dina, članica folklorne skupine OŠ Do-brepolje, 6. razred:
Zelo rada imam plese, zato tudi hodim k folklori. Nastopa v Turčiji se skupaj z ostalimi člani folklorne skupine že zelo veselim.
Vsem članom folklorne skupine in njihovima mentoricama želiva uspešen nastop! •

Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge
Petra Kastelic in Nevenka Mustar
Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge deluje že sedemnajsto leto.
V njem je 29 članic, najstarejša med njimi je Marija Žnidaršič iz Zagorice, ki je stara 83 let. Za društvo je že veliko naredila in je zelo pridna članica.
Dobivajo se vsako prvo sredo v mesecu, da rešujejo probleme, si razdelijo naloge in podobno. Udeležujejo se raznih izobraževanj, postrežb, srečanj, izletov, prireditev, sodelujejo tudi z drugimi društvi, svoje izdelke tudi prodajajo. Ob koncu leta imajo zaključno večerjo. Udeležijo se tudi raznih razstav. V svojo družbo vabijo tudi nove članice.
Vsake štiri leta članice volijo predsednico, podpredsednico ter članice upravnega in nadzornega odbora. Najmanj trikrat na leto obiščejo tudi ostarele v domu na Vidmu in v Ponikvah in varovance obdarijo. Društvo ima tudi svojo zavetnico sv. Marto, ki je zavetnica gospodinj.
Osvojile so že veliko priznanj, med drugimi tudi dve zlati, ki sta si ju prislužili Štefka Tekavčič in Nada Lunder. Vsako članico, ki dopolni okroglo obletnico (20,30,40...let) tudi obdarijo. V Jakličevem domu imajo svojo sobo, v kateri se srečujejo in zbirajo pohvale. •
Luka Meglen
Zan Oberstar
Luka Meglen je star 17 let in na evropskem prvenstvu v kickboxu v Puli septembra letos postal evropski prvak.
Kdaj ste začeli trenirati kickbox?
Z kickboxsom sem se začel ukvarjati pri petnajstih.
Zakaj ste se odločili ravno za kickbox?
Prenehal sem trenerati nogomet, potem pa mi je prijateljica povedala za kickbox v Velikih Laščah.
Ali ste bili kdaj poškodovani?
Poškodbe so se na evropskem prvenstvu stopnjevale, tako da sem tekmoval z raznimi poškodbami.
Kolikokrat na teden imate treninge?
Treninge imam petkrat na teden. Pred tekmovanji tudi do šestkrat na teden.
Ali ste pred prvenstvom trenirali kaj več?
Treniral sem več, saj sem zaradi teh treningov dosegel takšen rezultat.
Koliko časa že trenirate?
Treniram slabi dve leti in mi je vedno bolj zanimivo.
Kako ste se počutili pred tekmovanjem?
Poskusil sem ostati čim bolj miren, vendar je to težko doseči.
Ali so bili sotekmovalci iz drugih držav prijazni?
Izmed vseh tekmovalcev je bil neprijazen le Rus. Bil je malce jezen, ker je izgubil.
Ali so bile tekme težke?
Najtežja tekma je bila proti Čehu, ostale tekme pa so bile malo lažje.
Kaj Vam pomeni ta naslov?
To je velik dosežek zame, saj ga je bilo težko doseči in ga nisem še nikoli.
Ali je trener v redu?
Trener je zelo v redu, saj ima veliko izkušenj, dosegel pa je prvo mesto na svetovnem prvenstvu. Delo z njim je precej zanimivo.
Ali mislite nadaljevati s kickboxom?
Seveda, saj si želim še veliko uspehov na tem področju.
Ali ste kdaj premišljevali, da bi nehal trenerati?
Ja, a vendar do tega ni prišlo,zato, ker je postajalo vedno zanimivejše.
Ali se je še kdo iz vašega kluba udeležil evropskega prvenstva?
Evropskega prvenstva se je udeležil tudi Andrej Oberstar, ki je dosegel šesto mesto. •
Intervju z Robijem Glačem
Anja Hren, Klavdija Adamič
Zakaj si se odločil za nogomet ?
Za nogomet sem se odločil ker mi je ta šport ušeč.
Na kakšen način si postal kapetan ekipe ?
Za kapetana ekipe so me izvolili ostali člani ekipe.
Koliko časa ti vzamejo treningi ?
Treningi mi uzamejo kar veliko časa in sicer jih imam v ponedeljek, torek, četrtek in petek po uro in pol. Kako si usklanjen s svojo ekipo ? S svojo ekipo sem kar dobro usklajen, saj smo dobri prijatelji in držimo skupaj. Kako ti vse to uspe glede na to da imaš šolo?
Uspe bolj težko, ampak imam status športnika tako da kar gre. Kako poteka tvoj »delavni« dan ?
Zjutraj vstanem in grem v šolo. Ko pridem iz šole grem na trening, ko pridem domov naredim domačo nalogo pol se malo učim pol grem pa spat.
Imaš razen nogometa še kakšno drugo športno aktivnost?
Ja košarko, pink ponk ... to igramo s prijatelji.
Koliko ur na teden ti vzamejo treningi ?
En trening mi vzame po uro in pol in to štirikrat na teden in pa še tekme v soboto ali nedeljo.
Si dosegel že kakšno zmago in s kom?
Dosegli smo jih že veliko saj treniram že 4 leta.
Kje si vse igral?
Igrali smo že po celi sloveniji. Zahvaljujeva se za ta kratek intervju.
Rock glasba v Dobrepolju
Spela Klun in Anja Mikljič
Rock glasba je vsekakor ena izmed najbolj popularnih glasbenih zvrsti na svetu in pa tudi v Sloveniji. Rock glasbeniki so postali idoli mladih po vsem svetu in verjetno ni nič čudnega, če rečemo, da skoraj vsi mladi sledijo smernicam roc-ka. Naše skupine pozna že veliko ljudi in gotovo spada med najpopularnejše skupina Panic Stricken. O tem priča še dejstvo, da če vpišemo v spletni iskalnik Google Panic Stricken dobimo več kot 752 000 možnih rezultatov.
Panic Stricken
Skupino sestavljajo trije člani - Luka Mavrič - vokal, kitara; Matej Nose - bas; in Žiga Prhaj - bobni. Poznajo se še iz šolskih klopi in prav v osnovni šoli do dobili idejo, da bi ustanovili skupino. Kot pravijo sami so se na kupu zbrali sami norci in ustvarili skupino. Eden izmed njhovih prvih nastopov je bil ravno na njihovi valeti pred nekaj leti. Fantje nastopajo predvsem v naši okolici - Stič-
ni in Grosuplju, vendar pa so nastopali tudi že v Ljubljani. Svoje nastope opisujejo kot polne adrenalina in pa seveda treme, ki pa jo je z vsakim nastopom manj. Poslušamo jih lahko na več ali manj vseh rock prireditvah v naši okolici, kjer igrajo večino priredbe glasbenih skupin kot so Green Day, Ramones, Zablujena generacija, vendar pa zadnje čase pišejo svoje pesmi in jih že uvrščajo v svoj repertuar. Zaenkrat imajo sedem lastnih pesmi, vendar pa bi jih radi napisali še več. Njihova želja je, da bi nekoč izdali svoj lastni album, vendar pa se sami zavedajo, da je to zdaj več ali manj nemogoče, če ne zaradi drugega zaradi denarja. Seveda pa nismo mogli brez, da bi se dotaknili verjetno trenutno najbolj popularne teme - recesije. Ko sva jih vprašali, če recesija kaj vpliva na njih so samo z nasmehom odvrnili, da če nimaš denarja, tudi recesija ne vpliva nate. Fantje se lahko pohvalijo tudi s tem, da so bili predskupina znanim The Drinkersom. Prepričani sva, da bodo prišli še daleč, midve pa jim pri tem lahko samo zaželiva vso srečo! •
Luka Mavric
Matej Nose
Žiga Prhaj
Petarde,
I •	»»
kaj z njtmt/
Sara Purkat in Monika Bambič
Novo leto ter božični prazniki so vedno barviti zaradi raket in hrupni zaradi petard. V lepotah raket zagotovo vsi uživamo. Radi slišimo žvižg ter nato barve raket. Vsi se ob tem nekoliko sprostimo, a s petardami je nekoliko drugače.
Najbolj uživajo v petardah tisti, ki jih mečejo. Vendar pri petardah ni nikakršnih barv. V čem je torej užitek? Mnogi mislijo, da sta metalcem všeč pok in nevarnosti, ko mečejo petarde, a je vse prej kot to. Metalci petard uživajo v pozornosti. Ti metalci morda ne vedo, da se lahko znajdejo v središču pozornosti tudi drugače. Lahko se zgodi to, da petarda ni pravilno narejena in da prehitro poči. To je najpogostejši vzrok, da pride do poškodbe. Tako metalec v bolečinah spozna, kako so petarde nevarne. Vendar je dobil svoje - bil je v središču pozornosti.
Največ poškodb pri metanju petard je na roki. Če petarda prehitro poči je velika verjetnost, da metalec ostane brez prsta ali celo dlani. Pogosto morajo zdravniki poškodovanega operirati.
Večina metalcev petard se ne zaveda, da petarde lahko povzročijo tako hude in boleče poškodbe.
Torej kako bi jih lahko ustavili? Ustaviti jih ne moremo, ker je to njihova volja. Izučilo jih bo le takrat, ko bo on sam ali nekdo drug poškodovan. Vendar včasih tudi nesreča ne prepriča vseh ljudi, da odnehajo s metanjem.
Za nakup pirotehničnih izdelkov moramo biti polnoletni, ampak se v nekaterih pirotehničnih trgovinah ne držijo tega pravila in tako pride do še več poškodb. Povprašali smo nekaj ljudi, da bi zvedeli njihovo mnenje. Izbrali smo dva izmed njih, ki pa sta želela biti anonimna.
»Zavedam se nevarnosti in poškodb petard, ampak jih med novoletnimi prazniki vseeno mečem«
»Imam veliko prijateljev, ki mečejo petarde. Tudi sama sem pomislila, da bi kakšno vrgla, vendar me je od tega odvrnila nesreča, ki se je zgodila ravno zaradi petard.« •
GOZDOVI UMIRAJO
Gozd - življenje naše! Kako te vsi častimo, pa zate prav nič ne skrbimo.
Skrbiš za našo zemljo to, za naše zdravje to tvoje je poglavje!
Kaj pa mi?
Ti vračamo tako,
da dobro zate in za nas bo?
Kot nehvaležna bitja smo, in skrunimo te tako zelo, da sebi uničili bi zemljo to.
Ko gozd, pogledam te, močno me zaboli srce; čedalje bolj si opustošen!
Smreke se sušijo, goloseki se množijo, človek, kdaj boš potešen.
Iščeš samo dobiček, kot pokvarjen striček.
Zmanjkalo nam čistega bo zraka, a zdaj se marsikdo na to pokaka!
Kot da nimamo smetnjakov, obnašamo se kot čreda bedakov!
Zakaj pa to? Zamisli se lepo:
Urejen odvoz smeti imamo, mi pa radi v gozd smeti peljamo:
od lesa, ki bi zgorel,
oz. raznih drobnih še smeti,
ki doma bi jih lahko pospravili!
Marsikdaj bi še koristno porabili in naravo zdravo ohranili.
Urejen dovoz smeti je, pa kaj:
nas to ne skrbi! Delamo veliko res napako! Že zdaj plačujemo za to, a skoraj nič ne ukrepamo!
Okoljevarstveniki bi morali biti vsi da bi uničenje zemlje preprečili
A je to tako težko? Nič ne damo za naravo! Vsi bi jo samo jemali in nazaj ji nič dajali!
Ledeniki se topijo, gozdovi že gorijo, zrak se že duši, mene pa srce boli, ker smo tako pokvarjeni!
Tanja Štrubelj, 9. b
POGLEJ SE V OGLEDALO
Brez odpadkov je lepo, ločuj jih, da bo res tako, saj rastline trpijo, zate kisik naredijo, zdaj pa vse smrdijo.
Ogljikov dioksid ja huda stvar, to nobenemu ni mar, potrudi se,
in recikliraj stvari vse, da rastline več ne trpijo ne.
Čim manj stvari boš žgal, svet lepši bo postal, zato zavedaj se, da narava lepša je, če odpadkov mečeš ne.
Čedalje topleje je,
verjemi ali ne,
življenje samo eno je,
vse živi, ne samo ti,
zato poskrbi, da odpadkov ni.
Antartika topi se že, Afrika segreva se, Avstralija potaplja se, Evropa brez snega je že, Amerika onesnažuje vse.
Ozon že tanjša se, morje poplavlja vse, čedalje manj hrane je, ljudje množijo se, vse k propadu gre.
Rastline pomembne so, kisik proizvajajo, hrano nam dajejo, ljudem pomagajo, skoraj nič ne zahtevajo, so lepe, vendar izumirajo.
Luka Brodnik, Simon Jančar, Jan Grm 9. a OŠ Dobrepolje
OKOLJE
Poskrbimo za okolje,
da bo čisto morje in se bomo kopali in
sončili ne plaži.
Če bo čisto okolje,
bomo lažje živeli
in bomo bolj veseli.
Ko bomo imeli čisto okolje,
se bomo s kolesi vozili
in avtomobile v garaži pustili.
Jure Potočar, 9. b OŠ Dobrepolje
NARAVA
Radi smo v naravi in hodimo pa travi. Tu radi se igramo in rožice tacamo.
Tudi kmetič veselo odhaja na delo. Plevel bo škropil in rožice moril.
In pridne čebele bodo na cvet priletele. Med bodo iskale, a strupa nabrale.
Rožica zala pa bo zajokala, ker čebela ne bo več odletela, se je strupa napila in po tleh se zvrnila.
Sklonila je popek roža k roži.
Želela si je, da ji potoži,
kako bilo je lepo,
dokler še strupa in dima ni bilo.
Zdaj pa mrejo čebele, mrejo metulji, cvetke venijo, se trave sušijo, saj strupi in dimi se v potokih valijo.
Vse bo uničeno, vse bo propadlo. Le kaj bo še dobrega za zanamce ostalo?
Tina Klinc, Tjaša Draženovič in Katja Miklič 9. a OŠ Dobrepolje
ZDRAVA NARAVA
Ej stari, a s ti pr pravi, a se sploh zavedaš, kaj vse delaš.
Pr bajli se učimo, da svet ne osnežimo, ga čuvat mormo, d crklni ne bomo.
Ampak nm to ne rata, pločevinke meče tut ata. Pločevinke kr letijo, in na rosce prletijo, d svet pogubijo.
Vid se že iz vesolja, kakšna je naša volja. Slaba res da je, popravt jo mormo, a ne?
Rosce se dušijo, že maske nosijo, mi pa se norce delamo, in smeti v naravo mečemo.
Če volja bo ta prava, narava bo zdrava, svet bo lepši in mi zadovolnejši.
Anja Babnik, Tanja Gačnik, Ana Šuštar 9. r OŠ Dobrepolje
VARUJTE NAS
O ljudje pustite nas, da naredimo kisik za vas.
Vi ne veste, kako pomembne smo za vas in vaše telo.
Tovarne nas ubijajo,
nam uničujejo življenjski prostor
in nas zastrupljajo.
Včasih nas požigate, včasih nas podirate, včasih nas zadušite, včasih pa nam odlagate smeti, brez vsakih skrbi.
Zakaj to delate ljudje?
Od česa boste živeli, če boste nam
rastlinam življenje vzeli.
Čistilec zraka bi rabili, sicer nas boste vse pobili.
Biologi nas spoštujejo, ekologi nas zaščitijo, da nas ljudje na ubijajo.
Zato prosimo vas, da tudi vi varujete nas.
Miha Blatnik, Rok Blatnik in Primož Prijatelj 9. razred OŠ Dobrepolje

_ • o,	-
m
^ o
o


Mentorica: Sonja Lenarčič
»Moti. je. zemljo, oče. je. sonce, vino je. dušo.«
Večer poezije ob vinu, domačem kruhu in Dionizu v Podgori
Saša Strnad, TD Podgora...................................
VINO IMA BOGA, VODA PA NE ... res je na prvi pogled malo nenavadno, da ima vino Boga. Ima tudi vrsto vinskih svetnikov in zaščitnikov: Sv. Urban, Sv. Martin, Sv. Genovefa, Sv. Blaž, Severin Noriški, Vincenc; in za slednjega drži tole: »Če na Vinka sonce cveti, bo dosti rujnega vina v kleti«; z njegovim godom naj bi se začela prva vinogradniška dela.
Takole nas je na začetku vprašal in odgovoril Dioniz:
»Ali vi veste zakaj sem jaz ustvaril vinsko trto?
Za veselje. Ja, če je pa vina preveč ... je pa trpljenje. Veselje je tudi v tem, da ima človek delo. Obdeluje trto, se veseli njene
rasti, dobrega zorenja in prijetne trgatve. Potem se veseli vina kot pridelka, ki so ga ustvarile moje, njegove roke, milost in naklonjenost vremenskih sil.«.
Večer pol čustev in sproščenosti so oblikovali: Frenk Štih v vlogi Boga Dioniza s spremljevalkama, Bakhantkama, Nino Novak in Tjašo Pugelj; glasbeni gostje: KOMA 750,100 prašičkov poje, Dani Bedrač, pesniki Andrej Debeljak, Alenka Zabuko-vec, Saša Strnad, Dani Bedrač, Silva Langenfus, Janko Rošelj, Ana Porenta, Jasmina Strnad in Franci Novak.
Umetniki večera so bili prav zaradi izrazito zgoščenega metaforičnega sloga še posebno prepričljivi takrat, ko je njihovo besedilo zadihalo, ko je beseda
Silva Langenfus Ljubim tišino
Ljubim tišino Ljubim tišino. Tišina ljubi mene.
Po drobtinicah me pita z napojeno resnico. Koraki hrupa se izgubljajo v velikih hodnikih. Misli počivajo na ležalnikih, sončijo cvetove. Topijo se srebrne kaplje novih zamisli. In kapljajo, kapljajo ... Nevidno, neslišno ustvarjajo nove svetove. Ljubim tišino. Tišina ljubi mene.
Andrej Debeljak HVALNICA BOGOVOM
Prva naj gre tebi Afrodita, krstni kamen nesmrtne lepote! Še! Še s svojo slino umivaj mi oči, da odrešen lastne slepote, zrem lahko v čudesa, ki slikajo mi jih koraki tvojih poti. Apolon! Česa naj bom ti bolj hvaležen? Za poklonjeno mi liro, ki mi razvezuje jezik in srce, za tvoje muze, mojemu navdihu, najbolj ljube te družice; za prožnost loka, vesolja misli brez mej, za bliskovitost puščic, norih idej? Atena modra! Naj izkazana ti moja bo hvaležnost, za pogum s katerim zrem v vsako žrelo; za modrost, ki odpira duri mi v skrivnost življenja; za bojevitega duha, ki namesto z mečem, s peresom se bojuje; za neizmerno srčnost, ki z venci zmage mi bitke poplačuje.
Eol! Naj tebe ne pozabim, ki mojim živim dnem pod soncem, svobodo daješ neomajno in prostost! Al' ti Dioniz, moj najdražji gost in največji vseh bogov! Na svoj žrtvenik, polagam ti vse občutke, vse večnosti ukradene trenutke, ko si me opijal s sladkim vinom, mastil me, z mlado jagnjetino, plamtel srce mi s plesalkami in pevci-veš užitek je edini, kadar duša pleše s telesom, nikdar se nisem stezal k drugim nebesom!
december 2009
Prireditve
25
postala več kot beseda in osvobodila izpoved duše. Beseda je dobila barvo, čustva, nagon. Resnično moderno v svojem samozavedanju in tako rekoč klasično v neprikritem mojstrstvu.
»Nekateri sodelujemo na »obeh straneh« - saj pesmi delimo tako z domačimi obiskovalci večerov, ki jih organizira Saša Strnad - kot tudi s soustvarjalci na virtualnem portalu www.pesem.si. Publiki sta se poleg že znanih obrazov predstavila tudi Janko Rošelj iz Zagradca ter Dani Bedrač iz Žalca. Slednji je predstavil svoje pesmi s petjem ob kitari in orglicah, je ustanovitelj glasbene skupine Aletheia in v literarnih krogih znan kot pisec recenzij, uvodnikov k pesniškim zbirkam in eden od urednikov literarne revije Vpogled.
Ob koncu prireditve nas je obiskala tudi Aleksandra Kocmut iz Prevalj, urednica na portalu pesem.si. Torej - v Do-brepolju smo se našli vsi od blizu in zelo daleč. Da bi se srečali, naužili poezije in glasbe. Poleg domače Kome 750, ki poskrbijo, da so večeri poezije zabavni in da se še dolgo potem nadaljujejo z živahnim petjem, so nastopili tudi člani skupine Sto prašičkov poje. Njihova glasba, od Trubarjeve mantre do bobnarsko didžiridujskih odmevanj je odpočila občinstvo od besed in jih zapredla v ritmične zvoke, za katere se zdi, kot bi bili z vsega sveta. Seveda je k zanimivosti večera prispeval tudi Dioniz, Franci Štih z nagovori in svojima bakhantkama. Večer, ki je za resne literarne večere neobičajen, pa zato toliko bolj doživet, zani-
miv in zabaven - prežet z energijo in dobro voljo (Ana Porenta, ZRU, Pesem.si).«
Na večerih poezije je težko slediti vsem enako, zato je vedno priporočljivo dvojno branje: besedno in fonemsko. Tisti, ki ste bili z nami, ste v blaženem trenutku ritem pesmi z lahkoto zaznali. Lahko jih nekaj tudi preberete.
In ne pozabite:
Med pijačami je vino najkoristnejše, med zdravili najokusnejše in med hrano najprijetnejše je vino.
Če ne bi bilo vina, se ne bi rodil poljub.
Vinu bodite prijatelji, toda nikar se vanj ne zaljubite!
Kdor v jezi vino pije, ne bo dolgo živel!
VI. Govekarjev večer v Knjižnici Ig
Kulturni dogodki so zelo prijetni in zelo pomembni. Prijetni so že zaradi domačnosti, ki jo ustvarijo; svet postane obenem velik in intimen.
Saša Strnad, STUART
Člani skupine START in Pesem.si smo se odzvali povabilu Društva Fran Gove-kar Ig, članice Alenke Jeraj, poslanke v Državnem zboru RS. Njeno razpravljanje me vedno znova presenča, ker je razumno, občutljivo in srčno. Nikoli zajedljivo, sovražno in domišljavo. Razveselilo me je, ko sem izvedela, da ji je gledališče, poezija in umetnost blizu. To naju je tudi povezalo. Menim, da bi morali biti vsi občinski predstavniki in ostali poslanci posebno občutljivi ter naklonjeni kulturi, saj le tako lahko pripomorejo k boljši kvaliteti preživljanja prostega časa.
V decembru društvo praznuje rojstvo
pisatelja in dramatika Frana Govekarja. V ponedeljek, 14. 12.2009, smo večer skozi snežno mesečino iskrili skupaj:
Polona Grebenc je prostor knjižnice oblekla z melodijo in večer se je prevesil v mehkobo branih pesmi: Ane Porenta, Darinke Grmek Štrukelj, Silve Lan-genfus, Alenke Zabukovec, Saše Strnad, Alenke Jeraj, Irene Trček in Zdenke Vin-šek.
Barve sten so krasili akvareli iz likovne delavnice pod mentorstvom Žige Bratoša. Našlo se je za vsakogar nekaj. Besede, barve, zvok, ritem...in skoraj bi se nam sestavila podoba. Podoba velikih trenutkov. Vode, ki so bile tudi osrednja tematika večera.
Voda, ima dušo. Kadar naleti na ovi-
ro, si kakor trta poišče prostor, ne pa predmetov za svoje življenje. Voda je človeku podobna. Med tem, ko se človek bori sam s seboj, s svojo voljo, s svojimi močmi, raste voda z neznosno lahkotnostjo bivanja, v prostor čiste svobode.
Lahko bi tudi zaključila z naslednjim razmišljanjem: Ob pogledu v vodo se zagledamo v ogledalu. Kdaj ste nazadnje pogledali vanj? Kaj ste videli: meje ali želje?
Alenka Jeraj Teče, teče
Teče, teče... Od tu do tam... Se sploh mora končati? Izginja v neskončnost. In konca ni. Je samo začetek.
Saša Strnad
Sin mavričnega oboka
med bregove opoldneva vodovje polni oceanske kotanje
tam nekje sem tudi jaz, potopljena v globoki, ozki soteski zibljem spomine v sproščenem studencu, ki raste v potok in se povečuje v reke ubiram različna pota potopljene barve mi begajo zrcalo vode mamim Sončnega kralja v baletnih copatih s počesanih las mu kaplja miljon odtenkov v neskončni objem izdihnjenih akvarelov
če bom storila kaj divjega
bo on srečni sin mavričnega oboka
ST*ART
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Ime prihodnosti. Tudi sama pravim, da je za našo umetniško pot najpomembneje povezati tradicionalno in novo. V tem soočenju se premikajo svetovi, saj samo med zapriseženimi avantgardisti ali zakrknjenimi zagovorniki »zlate klasike« ostajaš za zaprtimi vrati. Miselni preskoki ne grizejo. Če pa, ugriznite nazaj.
Saša Strnad, TD Podgora, STUART.........................................................................................................
ST*ART je nova delujoča umetniška skupina.
Ime smo oblikovali, ker smo se želeli identificirati. Naše ustvarjanje je poklon umetnosti in našemu pogumu, saj delamo, da lahko preživimo in zaživimo v vsej tej poplavi balasta in povprečja. Umetnost zaradi umetnosti. Definitivno je bil prvinski nagon k besedama Sveto in Umetnost. Sveta Umetnost. Razgaljena bližina. Sladkanje časa. Začetek. Boj in zmaga. Zvezda. Utrinek. Zametek. Socialni dialog je gibalo razvoja.
Zbiralci resnic o umetnosti, kulturi smo se odločili, da ustvarjanje interpretiramo širši množici v jeziku današnjega časa. Z multimedijskimi projekti. Mreženjem somišljenikov, ki ustvarjajo na različnih področjih:
•	literatura, poezija, proza, video, likovne zvrsti, fotografija, glasba, film,...itd
Naša načela pri recepciji umetniških del in dogodkov bodo:
•	odprtost, identiteta, etična dimenzija, kritični dialog, svoboda govora in jezika, mednarodno in medgenera-cijsko povezovanje, tolerantnost do okusa drugih*
•	vsaj umetnost naj ostane prostor za svobodo (osebno, intimno) življenje;
Kdo smo osrednji junaki te zanimive in izzivalne skupine boste izvedeli kmalu. Če ne prej, pa s povabilom na poseben dogodek v mesecu februarju 2010.
Pa da ne dolgovezim:
še poslanica, voščilo za slovo in čestitka za dobrodošlico na naših prireditvah:
Mahathma Gandhi je dejal:
»Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu.«
To nam vsem želim. Da z letom, ki je na pragu, postanemo sprememba. Ali pa se zato vsaj neskončno trudimo. Da bi bili boljši ljudje. Strpnejši. Z večjimi uhlji, v katere posrkamo pripovedovano. Dovzetnejši. Za sočloveka. Prijaznejši. Ker to pomirja druge in nam napenja kožo. Čutnejši. Da z odprtim srcem osrečujemo. Razumnejši. Ker s tem postavljamo vrednost življenju. Bolj igrivi. Da bo vse skupaj pošteno veselje. Manj trmoglavi. Da ne bo toliko bolezni. Nenazadnje - pošteni do sebe in ljubeče pogumni. Ker je to zavedanje gibalo vsakdana. In kaj drugega, kot vsakdan je edini smisel?
Bog v meni, daj mi moč, da se tega spomnim vsak dan!
	----^	i u JlMà-t
		
Otvoritev razstave in uradna podelitev nagrad
Fotokronika 2009
bosta 30. decembra, ob 19.00,
v sejni sobi Občine Dobrepolje na Vidmu.
Razstava bo odprta od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00, do 30. januarja.
NAGRADE ZA NATEČAJ NAS KRAJ 2009:
1.	Fotokronik: 200 EUR
(podarja jih Dajč in Dajč d.o.o., nepremičninska agencija - Celovška cesta 264 - Ljubljana), priznanje in posebna izdaja Foto kronike.
2.	Fotokronik: 140 EUR
(podarja jih trgovina MIX d.o.o. - Stegne 15 - Ljubljana) in priznanje.
3.	Fotokronik: 75 EUR
(podarja jih Zupan Zvonko sp - Ponikve 53a - Videm-Dobrepolje) in priznanje.
S
Življenje je priložnost, izkoristi jo. Življenje je lepo, občuduj ga. Življenje je užitek, okušaj ga. Življenje so sanje, uresniči jih. Življenje je izziv, sprejmi ga. Življenje je dolžnost, izpolni jo.
Življenje je igra, igraj jo. Življenje je dragoceno, skrbi zanj. Življenje je bogastvo, ohrani ga. Življenje je ljubezen, uživaj jo. Življenje je obljuba, izpolni jo. Življenje je žalost, premagaj jo. Življenje je pesem, prepevaj jo.
Življenje je boj, sprejmi ga. Življenje je sreča, pridobi si jo. Življenje je življenje, varuj ga.
Turistično društvo PODGORA, Vam v čestitki za leto 2010 podarja misli Sv. Terezije.
S toplino duha skozi božične in novoletne praznike!
■■m
december 2009
Prireditve
27
Miklavžev večer, 4. december 2009
Zbrali smo se, da preživimo nekaj lepih trenutkov v družbi sovaščanov ter za hip pozabimo na vsakdanje skrbi in obveznosti v prelepi Podgorski cerkvi.
Daša Vodičar in Monika Prijatelj,
TD Podgora_
Vsi vemo, da se vse začne s pisanjem pisma Miklavžu. Starši se nasmihajo ob otrokovi neustavljivi domišljiji, otroci pa z žarom v očeh in z veliko previdnostjo oddajo pismo na okensko polico.
Prisluhnimo, kakšno pismo je letos Miklavžu napisali eden izmed otrok.
DRAGI MIKLAVŽ!
Pismo ti pišem počasi, ker vem, da ne znaš hitro brati. Najprej naj ti sporočim, da ne živimo več tam, kjer smo, ko si nas nazadnje obiskal.
Moj oče je v časopisu prebral, da se večina nesreč zgodi v okviru 20 km od doma, zato smo se preselili. Ne bom ti mogel poslati našega novega naslova, ker je družina, ki je tukaj živela pred nami, vzela hišno številko s seboj, da jim ne bo treba spremeniti naslova.
Vreme tukaj ni tako slabo. Prejšnji teden je snežilo le dvakrat, prvič tri dni in drugič štiri dni.
Glede plašča, ki si ga želim, ti svetujem, da zna biti z gumbi vred pretežak, zato raje odre-ži gumbe in jih daj v žep. Pošlji moji družini nov avto, ker imamo s starim same težave. Moj brat je včeraj zaklenil
v, '



ključe v avto. Bili smo že zaskrbljeni, saj je trajalo kar dve uri, da so naju z očetom spravili iz avta.
Moja sestra je danes zjutraj rodila, vendar ne vem spola, zato še ne vem, ali sem postal stric ali teta, zato tudi ne vem, ali mu prinesi ro-za ali modre nogavičke. Moja zadnja želja je, da mi prineseš tovornjaka, pa prosim raje prinesi dva - enega zame in enega za očka. Le tako se bom lahko igral tudi takrat, kadar je moj očka doma.
Pozdrav, tvoj Žan
Pripis: Hotel sem ti poslati nekaj piškotov in mleko, a je bila pisemska ovojnica že zaprta.
Švedski pregovor pravi: »Kdor želi prepevati, bo vedno našel pesem.« Glasba je lek za marsikatero trpljenje, ki nas doleti v življenju in prisotnost človeka, ki zapoje s tabo in sta si v tem složna, je neponovljiva. V tem smo se združili in za hip vsi zadihali v istem ritmu. Skupaj smo zapeli pesem, na kitari pa nas je spremljala Monika Prijatelj.
Smisel darovanja je težko opredeliti z nekaj besedami. Težko je opisati občutke tistega, ki prejme dar, še težje pa občutke tistega, ki s tem simbolno podari delček sebe drugemu.
Kot vsi že vemo, so otroci in mladina Podgore zelo pridni. Skupaj stopijo, kadar je treba pomagati najsi bodi pri ustvarjanju dogodkih, strežbi na prireditvah, delu okoli koče ter pripravljanju 'mlajčkov'.
Najmlajši so prejeli pakete presenečenja, ostalim pa je Miklavž prinesel palet doživetja v vodnem parku Atlantis.
Tudi obiskovalci niso ostali brez praznih rok. Ker se bliža božič in s tem tudi novo leto, so jim zbrani otroci zaželeli svoje misli, želje za prihodnje leto.
Na koncu bi se še posebej zahvalili vsem, ki ste prinesli rabljene ali nove igrače, ki jih bomo podarili otrokom v Varnih hišah in Materinskih domovih. Misliva, da je tisti trenutek, ko daš nekomu še tako skromno darilo in ga preplavi sreča ter veselje, neprecenljivo. Še posebej tem otrokom, ki so brez doma in v zelo težkem položaju.
In še misel:
Ko se prižgejo praznične lučke
sredi bele mrzle zime,
prijateljstvo ogreje nam dlani
in želja vzpne se iz srca v višine.
Vse kar slabo je
z Novim letom naj zbledi,
vse kar dobro je,
naj za vekomaj ostane!
Prava pot je pot srca
ostalo so le ovinki.
Naj vas v Božično noč in Novo leto
popelje pot brez ovinkov
in naj vas v prazničnem miru
sreča nežno objame!
Hvala vsem tukaj, ki ste si vzeli čas za naš dogodek in nasvidenje v upanju, da se drugo leto zopet srečamo. ♦
Še pozdrav od struškega Miklavža
Le dober teden prepozno nas je nebo blagoslovilo s sneženo pravljico, da bi na predvečer goda svetega Miklavža zimska idila otroškim pričakovanjem vdahnila še tisto piko na i čarobnosti tega praznika. Našega skupnega praznika.
Struški Miklavž
Le ta je letos morda še bolj prišel do izraza, saj je obdarovanje padlo na sobotno pozno popoldne in večer, ko so otroci po večini čakali na prihod svetega moža in njegovih spremljevalcev v krogu svojih družin. Prav pri vsaki hiši je bilo čutiti tisto toplo, prijazno in domače vzdušje. In v vsaj v tolikšni veličini, kot so bili otroci veseli mojega prihoda, sem bil tudi jaz vesel njihovih molitev, pesmic, risbic in spontanih domislic, ki so mi jih pripravili. Če sem iskren, vseh molitev, ki sem jih slišal iz teh malih ust, še sam ne znam moliti. Pa tudi marsikaj drugega sem izvedel: recimo to, da po večini očetje bolj nagajajo svojim otrokom kakor mamice. Jaz tega ravno ne
verjamem, samo pravijo da otroci ne lažejo. Ob tej priliki moram dodati še nekaj v bran mojim parklnom, nad katerim ste se nekateri malo hudovali. Veste kako je s tem? Sedaj ko je kriza, morajo za isti denar tudi oni opravljati več nalog, in med njimi je tudi ta, da »pospravljajo« po hišah in okoli njih. Letos so, dokler se niso preveč utrudili, to nalogo vzeli zelo resno in so vredni vse pohvale. Sem pa, kolikor je dovoljevala časovna stiska, kot vsa leta doslej, tudi letos obiskal nekaj starostnikov in našo legen-do-struškega župnika, gospoda Bogo-mirja Hrena.
Da ne pozabim tudi tokrat se zahvaliti Pekarni Blatnik, ki nam je tudi letos velikodušno odstopila zajetno število kruhovih parklnov- nekateri imajo mojo dobroto res vzorno za zgled.
In kam sedaj, ko moramo vsi skupaj počakati, da se leto obrne, preden vas spet obiščem? Resno razmišljam, da bi si moral najti še kakšno postransko dejavnost, saj socialna podpora, kakor za druge delomrzneže tudi zame več ne zadošča za prebijanje skozi mesec. Nagibam se k raznašanju cepiva za najnovejšo gripo, ali pa morda »švercanje« oplemenitenega urana v arabske dežele- pri obojem se baje vrtijo kar dobri denarci. Hehehe, tudi v nebesih je smeh pol zdravja!
Otroci zalijte svoje mame in pozdravite rože, vsi ostali pa kakor vam ljubše. Vsem želim blagoslovljen Božič, ter veliko zdravja, sreče in uspehov v prihodnjem letu.
Pa srečno Kekec! ♦
Vesel sem, da delam v Dobrepolju
Matej Kalan
V zadnjem obdobju se je zgodilo, da je precej naših bivših učencev doseglo odmevne rezultate na številnih področjih.
Najodmevnejši je vsekakor uspešen pevski nastop Tine Gačnik Tiane, ki je nastopila v soboto 17. oktobra v Mariboru.
V	nedeljo, 18. oktobra je Laura Sadar sodelovala v Dekliškem komornem pevskem zboru Škofijske klasične gimnazije na evroradijskem tekmovanju »Naj narodi pojo«, ki je bilo v studiu norveškega radia v Oslu. Omenjeni zbor je zmagal med mladinskim in med odraslimi zbori ter se vrnil domov s pokalom Srebrne vrtnice.
Istočasno se je na slovenski televiziji v oddaji Spet doma predstavil ženski pevski zbor Aurora Srednje vzgojiteljske šole in Gimnazije Ljubljana. Žal pa je dobil premalo glasov, da bi se uvrstil v nadaljne tekmovanje.
4. oktobra je bila v isti oddaji uspešna predstavitev Dobrepolja.
V	Dobrepolju uspešno deluje Glasbena šola, ki ima občasne nastope.
Uspešno deluje tudi gledališka skupina z zelo zanimivimi gledališkimi igrami.
Ne smem pozabiti Godbe Dobrepolje in Big Band orkestra Dom Dobrepo-lje, odlične vokalne skupine Sekstet Komplet, pevskega zbora Mavrica, Zago-riških fantov, Moškega pevskega zbora Rafka Fabijanija, pevske družine Erčulj, violinske citrarke Veronike Zajec, gasilcev, folklornih skupin s svojimi uspehi, Društvo podeželskih žena Dobrepolje, skavtov, Športnega društva Do-brepolje, skupino animatorjev, ki pripravljajo oratorije itd.
Nekateri naši učenci so postali tudi Zlati maturanti. Nekateri pa se odlikujejo tudi na šolskih tekmovanjih.
Zaradi vseh številnih uspehov sem rad zaposlen v tem prelepem koščku naše Slovenije. ♦
december 2009
Prireditve
29
Delavnica izdelovanja drobnega peciva na tradicionalen način
V sredo, 9.12.2009, je Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge organiziralo delavnico izdelovanja drobnega peciva na tradicionalen način, ki jo je vodila gospa Mojca Marija Lagoja.
Nada Lunder, foto: Pinki
V gostilni pri Zori se nas je zbralo kar lepo število znanja željnih gospodinj, tako članic društva, kot tudi ostalih dobre-poljskih gospodinj. Med nami je bil tudi predsednik gobarjev gospod Vekoslav Pajntar - Pinki, ki je zelo vešč kuharskih spretnosti.
Z gospo Mojco je prišla tudi gospa Jožica Rozman iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Pohvalila je našo predsednico in naše društvo, da se zavzema za ohranjanje tradicionalnih jedi, ter da se nas je toliko zbralo, ki smo želele našemu znanju dodati še kaj novega.
Gospa Mojca nam je predstavila izdelavo klasičnih piškotov in ostale izdelke ročnih spretnosti. Podala nam je tudi nekaj koristnih nasvetov iz prakse.
• Kadar v receptu ni drugače navedeno velja, da damo pecivo na suh ali prav na rahlo pomazan pekač. Kadar imamo testo z veliko maščobe ga damo na ne-namazan pekač. Za mazanje je primerna maščoba, ki vsebuje malo vode. Neprimerno je olje, ker preveč drsi. Kadar imamo veliko peciva, ki sicer sodi na suh pekač, in ga bomo pekli v več zaporednih pekah, lahko prav na rahlo pomažemo pekač le pred prvo peko.
•	Testo, v katerem je več maščobe, zahteva malo bolj vročo pečico.
•	Drobno pecivo iz krhkega testa je hitro pripravljeno. Krhko testo bo pravilno zgneteno, če bomo maslo ali drugo maščobo zmehčali v dlani ali segreli na sobno temperaturo. Pri mesenju ne uporabljamo vilic ali drugega orodja, kajti testo »hoče« nas, toplino naših rok.
•	Če se testo prijemlje podlage pomeni, da delamo v pretoplem prostoru ali pa da testo predolgo gnetemo in ga s toplo roko preveč mehčamo. Krhko testo moramo zgnesti hitro.
•	Večja količina beljakov krhko testo oteži, zato jih ne uporabljamo, pač pa vzamemo mleko ali kislo smetano, lahko pa tudi limonin sok.
•	Pri gnetenju krhkega testa bodimo pazljivi na čvrstost. Poleti zaradi vročine testo pri valjanju rado poka, zato je najbolje, da to vrsto testa mesimo v hladnejših jutranjih urah. Lahko pa poka tudi zato, ker vsebuje premalo tekočine. To se zgodi, če so jajca predrobna. Po presoji dodamo žličko mleka ali limoninega soka.
•	Pecilni prašek se rožnato obarva, če ga hranimo v bližini cimeta ali vanilije-vega sladkorja. Hranimo ga posebej, v neprodušno zaprti posodi.
•	Pri pripravi čokoladnega obliva mo-
ramo paziti na naslednje; ne smemo ga premočno mešati, da v njem ne nastanejo zračni mehurčki, ki obliv naredijo moten. Obliv mešamo z žlico, ne pa z metlico. Čokoladni obliv mora imeti visoko vsebnost kakava (več kot 50%), zato je primerna jedilna čokolada. Razpustiti jo moramo v kozici, ki smo jo postavili v drugo kozico, napolnjeno z vročo vodo, zato da ne izgubi sijaja.
•	Z živilom moramo biti v soglasju, če ga ne občutimo, kvašeno testo ne bo lepo vzhajalo.
•	Testo se pri gnetenju »utrudi«, zato mu moramo privoščiti vsaj pol ure počitka. ♦
Prihaja novo leto... Priložnost za nove odločitve,
za nove ideje, za nove uspehe, za novo srečo.
Ustvarite, kar ste snovali^ Dosegajte, za kar ste se trudili...
Najdite, kar ste pogrešali^ In živite, kot ste želeli, v zdravju in zadovoljstvu... Prihodnost pripada tistim, ki zaupajo miku svojih sanj.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2010!
Predsednica Pavla Hočevar Društvo podeželskih žena Dobrepolje Struge
Krajevna organizacija Rdečega križa Dobrepolje
Drobtinice tudi za dobrepoljske otroke!
30. decembra se pridružujemo mednarodni dobrodelni akciji Drobtinice, v kateri bomo zbirali prispevke za tople obroke učencev OŠ Dobrepolje. V času novoletnih počitnic bodo štirje učenci te šole tudi brezplačno letovali na Debelem rtiču.
Andreja Štorman Vreg
Po uspešno zaključeni jesenski krvodajalski akciji na Vidmu je v okviru Krajevne organizacije RK Dobrepolje še vedno zelo aktivno. V novembru smo delovanje Krajevne organizacije razširili in okrepili. Tako so se gospe Ljubi Lahar-nar in gospodu Tone Steklasi, ki sta v zadnjih letih še prav posebej prizadevno opravljala svoje delo, pridružili novi prostovoljci. Vse aktivnosti seveda potekajo pod okriljem Območnega združenja RK Grosuplje.
V novembru 2009 smo prejeli 316 kg prehrambenih izdelkov in 9 paketov humanitarne pomoči ter jih razdelili. Tudi v decembru smo že razdelili več paketov pomoči.
Pred iztekom leta se želimo priključiti še mednarodni akciji Drobtinica. Namen akcije je obeležitev Svetovnega dneva hrane, ki je 16. oktobra in zagotavljanje pomoči socialno ogroženim otrokom. Poleg tega želi širšo javnost ozaveščati o problematiki in razmahu revščine ter nezadostne in nepravilne prehrane. Sama ideja prihaja iz Finske, pri nas pa smo jo nekoliko prilagodili našim razmeram. Slovenija se v mednarodno kampanjo uspešno vključuje od
15. oktobra. Pripravili bomo podelitev priznanj krvodajalcev jubilantov. Učenci OŠ Dobrepolje in podružničnih šol se bodo poleti udeležili zdravstvenega letovanja osnovnošolskih otrok na Debelem rtiču, kjer bodo jeseni letovali tudi nekateri starejši občani. Pridružili pa se bomo tudi drugim aktivnostim, kot je na primer akcija Drobtinice.
Lepe praznike vam želimo in vas vabimo, da se nam v novem letu pridružite tudi vi! ♦
rC
leta 2001, tokrat pa bo prvič poteka tudi v Dobrepolju.
V	sredo, 30. decembra 2009 bomo v sodelovanju z OŠ Dobrepolje, trgovino Tuš in trgovino Trgojan pripravili akcijo »Drobtinice«. Vabimo vas, da tudi vi sodelujete s svojimi prostovoljnimi prispevki. Izkupiček akcije Drobtinica bo v celoti namenjen za kosila učencem OŠ Dobrepolje, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin. Akcija bo potekala na Vidmu v trgovini Tuš in v trgovini Trgojan.
V	času novoletnih počitnic, od 26. decembra do 2. januarja, bo 224 osnovnošolskih otrok iz vse Slovenije letovalo na Debelem rtiču. Med njimi bodo tudi štirje dobrepoljski otroci. Sredstva za letovanje prispevajo donatorji, mednarodna organizacija FIHO, del sredstev pa je bilo zbranih v akciji Peljimo jih na morje.
Pa še nekaj besed o načrtih za prihodnje leto. Skozi vse leto bomo sodelovali v humanitarnih akcijah. Delili bomo prehranske izdelke in druge oblike pomoči družinam in posameznikom. Tako kot že leta doslej bo organizirana krvodajalska akcija na Vidmu. V naslednjem letu bo akcija nekoliko kasneje in sicer
Misel
Dveh reči ne odlagaj na jutri: poboljšanja in dobrega dejanja. Za današnji dan vemo, da ga imamo; ali še jutri doživimo, ne vemo.
Anton Martin Slomšek
Naj skrivnost pisanih decembrskih luči polepša drobne trenutke
v mozaiku časa, naj pozitivne misli svetlijo jutro kot zarja, naj sreča šepeta neizpeto melodijo o prijateljstvu.
Vsem občanom, donatorjem, prostovoljcem in krvodajalcem se zahvaljujemo za mnoga dobra dejanja v iztekajočem se letu ter voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2010!
december 2009
Iz društev
31
Mladinsko društvo Dobrepolje
sladkali še cel večer, poleg pa odigrali partijo Monopolija.
Da bo še bolj zabavno, se nam ob sobotah pridruži še ti!
Silvestrovanje v klubu
Novo leto se približuje zelo hitro, ti pa ne veš kje bi ga preživel-a? Silvestrovanje bomo pripravili v klubu!
Zadnjo noč v letu bomo preživeli ob dobri glasbi, plesu, družabnih igrah ter seveda v dobri družbi. Vabljeni torej DJ pOřty 31.12.09, zvečer, v klub da, skupaj pričakamo leto 2010. Poseben čar temu večeru pa bo gotovo prispevala čudovita okrasitev kluba, ki je vsekakor vredna ogleda, saj take doslej še ni bilo.
zamudili kakšnega organiziranega plesa, tematskega večera ipd., spremljajte spletno stran: http://www.zelnik.net. Mimogrede lahko še kaj pokomentirate na forumu ali pa napišete kakšen dober predlog za iztrebljanje dolgčasa :)
MDD gre smučat
Tako kot vsako leto, bo tudi letos organizirano tridnevno smučanje v Cerknem in sicer 7., 8. in 9. februar 2010. Cena bo predvidoma cca. 70 . Prijave in informacije na 051 210 895 ali forum (http://www.zelnik.net.) Število mest je omejeno. Prijave pobiramo do 30. januarja. V nedeljo, 30. januarja ob 17.00 pa bo sestanek vseh prijavljenih, kjer se bomo dogovorili o hrani in drugih podrobnostih.
Vsi ki radi plešete ob dobri glasbi, ste radi v dobri družbi, radi igrate družabne igre ali pa ne veste kaj bi počeli ob sobotah zvečer, lahko pridete v klub, saj je odprt vsako soboto. Da pa ne boste
Pop, rock, domače, latino in še vse druge zvrsti glasbe po naši izbiri smo v soboto, 5. 12. 2009, lahko poslušali v klubu. Za našo odlično glasbo je poskrbel Dee Jay Deco s pomočjo Klemna T. Plesalci na plesišču so bili sicer redki, vendar pa so vsi obiskovalci poplesavali kar po celem klubu.
Seveda pa nas je obiskal tudi Sv. Miklavž, ki nam je prinesel polno košarko bombonov in čokolad! S temi smo se
Vabilo na občni zbor
Pozdravljen/a!
Vabim te na redni občni zbor Mladinskega društva Dobrepolje, ki bo v soboto, 16. 1. 2010, ob 19h v mladinskem centru Sion (klubu) na Vidmu. Kot veste, je občni zbor najvišji organ društva, ki razpravlja o delovanju društva in voli druge organe društva. Na občnem zboru bomo pregledali delovanje društva v preteklem letu, in postavili smernice za prihodnje leto. Izvolili bomo novo vodstvo, možnost pa bo tudi za pobude, ideje, pomisleke in vprašanja, ki vam morda rojijo po glavi ob misli na Mladinsko društvo Dobrepolje.
V tem letu smo v društvu doživeli marsikaj lepega. Pripravili smo precej aktivnosti, kjer smo preživeli najlepše dni, ure, minute v krogu sovrstnikov in prijateljev. Lepo smo poskrbeli za naš skupni prostor, da je še bolj živ in kar vabi, da ga izkoristimo v čimvečji meri. V društvu je tudi nekaj samostojnih sekcij (brkljalni krožek, ani-matorji, mladinski pevski zbor), ki so se letos še posebej izkazale. Tako društvo vse bolj postaja odprt prostor za vse skupine, ki delujejo v mladinskem duhu. O vsem tem bomo podrobneje predebatirali na sestanku občnega zbora in naredili še boljše plane za naprej.
Dnevni red:
1.	Uvod
2.	Izvolitev delovnega predsedstva
3.	Poročilo o dogajanju v društvu skupaj s finančnim poročilom
4.	Volitve organov društva
5.	Predstavitev programa, novi predlogi in potrditev programa za naslednje leto
6.	Glasovanje o članarini v letu 2010
7.	Razno
Zdaj si na vrsti ti, da poveš kaj ti je všeč in kaj ne, kdo ti je všeč in kdo ne in da izkoristiš svojo člansko pravico in izpolniš svojo dolžnost in prisostvuješ na občnem zboru. Po končanem zasedanju občnega zbora bo poskrbljeno za druženje na bolj zabaven in sproščen način v klubskih prostorih.
Vse dobro, slabo, kar smo doživeli, se pomnilo bo ali pozabilo. Prijazno vsem naj novi čas prinese, kar staro nam je leto zamudilo. Ljubezni, Sreče in Veselja in Zdravje naj bo milo, Božiči mir v srcih, naj moje Novoletno bo voščilo.
Lep pozdrav in nasvidenje na občnem zboru!
Ambrož Volek, predsednik
Iz življenja skavtov
Tako smo se jih vesetifí
III
Skavti smo se odločili, da izdelamo bakle. Prvič smo jih delali že pred šestimi leti, katere smo uporabljali dolga štiri leta. Z njimi smo bili zelo zadovoljni. Tako smo se tudi letos odločili, da jih ponovno naredimo. S tem smo želeli izvidnike, vodnice in popotnike naučiti, kako se izdela baklo. Vsi so se z veseljem lotili dela in bakle so bile kmalu gotove. Naredili smo jih kar lepo število (okoli 15 res velikih bakel), nekaj pa jih še nameravamo v januarju, da porabimo še ves preostali vosek.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste pomagali in metali dogorele sveče v poseben zabojnik na farnem pokopališču. S tem smo hitreje prišli do željenega voska, zato vsem res najlepša hvala.
Miklavž nam je pisat. Zakajpa?!
Miklavž nam je pustil tole sporočilo: »Letos se je zgodila nepredvidljiva zadeva. Ko sem še prejšnji teden listal po zlati knjigi, kjer so zapisana vsa vaša dobra dela, in skupaj z angeli računal, koliko daril potrebujem letos, so k meni prišli parkeljni in mi prav nabrito pona-gajali. Začeli so me žgečkati po podplatih, pod pazduhama, povsod. Začel sem se tako smejati, da sem pozabil, da imam v rokah zlato knjigo. Le-ta mi je padla iz rok in sedaj je ne morem nikjer najti. Tako sem sedaj brez zlate knjige in ne vem, kako naj si pomagam. Zato pa sem k vam poslal svoje angele, ki bodo nocoj z
vami v tem večeru in se bodo oni prepričali, ali si zaslužite kaj iz mojega koša daril ali ne. Oni so moja današnja odpo-slanica in po njihovi vrnitvi in poročanju se bom odločil o svojem obdarovanju.«
Ko smo skavti to prebrali, smo bili zgroženi. Malo smo se spogledali in sklenili, da moramo sv. Miklavžu hitro pomagati, da bodo vsi otroci lahko dobili zasluženo darilo. Razdelili smo se v tri skupine, kjer smo imeli določene nalo-
Božični mir naj ostaja v letu, naj zdravje, sreča in ljubezen zapolnijo naš skupni dom.
Srečno in prijetno praznovanje ter veliko vsega dobrega v letu, ki prihaja.
Društvo invalidov Grosuplje
ge. Angela sta bili ves čas v naši bližini in nas opazovala. Ko so bile naloge opravljene, smo se posladkali in dobili zaslužena darila. Vendar pa ta darila niso smela ostati v naših rokah, kajti naloga je bila, da smo mi sv. Miklavži. Tako smo morali poiskati nekoga, ki bo vesel tega darila in ga obdariti. Zato prilagamo še misel: »Vsak dan, ko z ljubeznijo in radostjo objamemo sonce, smo lahko deležni spoznanja, da med dajanjem in sprejemanjem ni razlike. Zato poslej darujmo brez zadržkov.« (Aeesha Ababio-Clottey in Kokomo Clottey)
Erika Erčulj
rC
Misel
Odpuščati je nekaj dobrega. Zapisovati si, kaj in komu smo odpustili, pa je nekaj neodpustljivega.
Josef Dirnbeck
Nekakšno dobro razpoloženje je vendar na svetu. Treba ga je gojiti. Malo je ljudi, ki bi bili popolnoma pokvarjeni.
Albin Škrinjar
Bodite kakor sončni žarek, ki sije na blato, a nič ne izgubi na svoji lepoti.
sv.Vincencij Pavelski



Stanovalci in delavci Zavoda sv, Terezije želimo vsem občanom Dohrepolja vesel božič in srečno 2010!
december 2009
Iz Zavoda sv. Terezije
33
Dan karitativnih dejavnosti
Stane Demšar
Škofijska komisija za delo Karitasa vsako leto v jeseni priredi dan karitativnih dejavnosti. Letos je bilo srečanje v Škofijski gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani. Srečanja so se udeležili predstavniki vseh aktivnosti, ki v imenu Karitasa delujejo v ljubljanski škofiji. Ker je naš zavod zgrajen v okviru Karitasa, so tudi nam poslali vabilo. Gospod direktor Jakopič je predlagal, da se tega druženja kot predstavnika našega doma udeleživa Klavdija, kot strokovni vodja v imenu vodstva zavoda in jaz, v imenu stanovalcev.
Program se je pričel ob deveti uri s sveto mašo, ki jo je daroval voditelj srečanja, župnik gospod Tone Kompare. Veličasten pogled na mozaično steno za oltarjem človeka tako prevzame, da še bolj dovzetno sodeluje pri sveti daritvi. Ta prečudoviti mozaik je delo slovenskega umetnika patra Marka Ivana Rupnika, ki je podobno delo, med drugimi, ustvaril tudi v papeževi kapeli v Vatikanu.
Sveti maši in obhajilu je sledila malica ob čaju, kavi in sadju. Nato smo se ude-
leženci zbrali v gimnazijski dvorani. Vodja programa g. Kompare, nam je še enkrat povedal namen tega druženja in nas pozval k besedi. V imenu raznih karitativnih skupin so njih predstavniki povedali vse o svojemu, Bogu dopadljivemu delu. To so prostovoljci, ki delajo z različnimi skupinami ljudi, kot so brezdomci, invalidi, otroci, starejši, družine v težavah in podobno.
V ljubljanski škofiji so štirje Karitasovi domovi: v Logatcu, v Srednji vasi pri Bohinju, v Trnovem v Ljubljani in Zavod sv. Terezije na Vidmu. Klavdija in jaz sva bila edina, ki sva predstavljala te dejavnosti, se prijavila k besedi in odšla na oder. Klav-dija je lepo predstavila naš dom, jaz pa sem govoril o aktivnostih, ki jih kot stanovalec v našem zavodu doživljam. S ponosom lahko poveva, da sva na publiko naredila velik in lep vtis. Neka meni neznana gospa mi je potem rekla: »Veliko hodim po domovih starejših, toda nikdar še nisem slišala, da bi kak stanovalec tako lepo in prisrčno pohvalil dom in zaposlene, ter lepe odnose med njimi. Občutili smo, da vajine besede niso naučene, vajine be-
sede so prihajale iz srca.«
Predvideni program je bil končan, poslovili smo se in odpeljali vsak proti svojemu domu. Klavdija pa ne bi bila Klavdija, če mi ne bi pripravila presenečenje. Povabila me je na svoj dom, na kosilo. Vabilo sem seveda z veseljem sprejel. Med tem, ko je ona pripravljala kosilo, (pogrela je odlične nadevane paprike in narezala sladico) sem se pogovarjal z njeno prijazno staro mamo in ugotovila sva, da je le par mesecev mlajša od mene. Povedala mi je, da je v mladosti živela na Primorskem in hodila v italijanske šole. Malo sva se potem pogovarjala v italijanskem jeziku in ugotovila, da sva tega že oba veliko pozabila. Tem potom spoštovani stari mami Jelki še enkrat pošiljam najlepše pozdrave. Pozdrave tudi Klavdijinim staršem, ki so bili takrat odsotni, sem jih pa spoznal že prej. Preden sva se po kosilu odpravila nazaj domov, mi je seveda pokazala še Ša-no in Nanuka, svoja psa.
Vesel in ponosen sem, da sem kot predstavnik stanovalcev našega zavoda, prisostvoval tej lepi prireditvi v Šentvidu. Seveda pa velja moja zahvala tudi Klavdiji. Med vožnjo sva se prijetno pogovarjala, največ o naši Vrtnici in delala načrte, kako bova tudi v bodoče skupaj urejala naše glasilo. ♦
Jaslice iz ličkanja
Marinka Merzel
Dolge zimske večere sem si vedno znala zapolniti z različnimi stvarmi. Tisto zimo, ko sem tudi sama pričakovala prihod mojega deteta, sem potrebovala nekaj, kar bi moje pričakovanje okrepilo in osrečilo. V adventnem času, ko smo vsako nedeljo prižgali novo lučko na ad-ventnem venčku, sem razmišljala o Mariji, jaslicah, družini, hkrati pa sem čutila bližino z Marijo, saj sva tedaj imeli veliko skupnega.
V času priprave na božič, sem se spomnila preprostih družinskih jaslic, ki pričarajo pravi, blagoslovljen božič, ko položimo na sveti večer malega Jezusa v jasli. Tako je prišlo iz razmišljanja do ideje, in od ideje do izdelovanja jaslic iz koruznega ličkanja.
Prvi večer sem izdelala sveto mati Marijo. Tako sem dobila pravo družbo. Skrbno sem izbrala koruzno ličkanje, ga
v mlačni vodi mehčala in začela oblikovati figuro. Najprej je nastala glava in trup, pa roke, nato izdelovanje obleke in ostalih dodatkov. Oblikovala sem jih po svoji domišljiji brez kakšne osnove, lepila ali drugih umetnih materialov. Večer za večerom, ob prijetnem brcanju mojega deteta, so počasi nastajale jaslice. Poleg Marije je bil tukaj še Jožef, mali Jezus, da so bile popolne pa tudi pastir, trije kralji in seveda živali, krava in ovce.
Za izdelavo jaslic sem uporabila lič-kanje. To je naraven, čist material kot je naravno in nežno rojstvo malega Jezusa. Nastale figure izražajo svoj lik in so polne življenja. Za izdelavo ovac in krave sem uporabila nepredelano ovčjo volno in tako so se ljudem pridružile skoraj prave živali.
Nekaj dni pred postavljanjem jaslic, so bile končno narejene. Za popolnost sem dodala še angelčka in zvezdo repa-
tico iz slame. Zadovoljna sem bila! Na dan svetega večera, sva z možem položila skrbno nabran mah in nanj razporedila adventno druščino. »Čudovite so«, sva rekla. In v srcih sva začutila toplino in pravi čar božične noči.
Če se Jezus ne rodi v tvojem srcu, potem je vse zaman, božiča ni, in sreče ni!
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
Bele snežinke padajo izpod neba in tako naznanjajo, da je zima čisto zares prišla. Miklavž je svoje delo vestno opravil. Upam, da ste bili z njim zadovoljni... Letos si je vzel malo več časa in obiskal Dom starejših v Grosuplju in Dom sv. Terezije na Vidmu. Je pa obljubil, da naslednje leto obišče tudi Dom Prizma v Ponikvah. Do izteka letošnjega leta nam ostaneta še BOŽIČ in SILVESTROVO. Ob tej priliki naj vam zaželim lepo božično in silvestrsko praznovanje v krogu svojih najbližjih ali v naši družbi.
VABILO
MePZ »Škrjanček«
vabi k sodelovanju vse tiste, ki imajo posluh in radi pojejo.
Kontaktni telefon: 040-790-384 ali 031-291-231
Naj vas Božič blagoslovi, leto 2010 vse želje izpolni!
Upravni odbor DU Dobrepolje


Vsem prebivalcem v občini in
ljubiteljem petja želimo blagoslovljene, vesele in mirne božične praznike ter zdravja in sreče polno novo leto 2010.
Tevci MeTZ »Škrjanček«
Fani je ob prijetnem obisku kar zaploskala od veselja ...
»Dobrega moža« se je Milka zelo razveselila
O B V E S T I LO !
Tudi v letu 2010 bomo letovali v hotelu »Delfin« v Izoli. Sobe so rezervirane za čas od 13.3.2010 do 20.3.2010.
Za lažjo odločitev vam ponujamo njihov cenik:
•	7 dnevni polni penzion v dvoposteljni sobi je 252,00 EUR
•	7 dnevni polpenzion v dvoposteljni sobi je 220,50 EUR
•	7 dnevni polni penzion v enoposteljni sobi je 296,00 EUR
•	7 dnevni polpenzion v enoposteljni sobi pa je 264,60 EUR
V ceni 7-dnevnega penziona je že upoštevan 10 % upokojenski popust. Invalidi s potrjeno člansko izkaznico so oproščeni plačila turistične takse! Plača se še turistična taksa, v višini 1,01 na dan.
Organizirali bomo avtobusni prevoz v Izolo in nazaj!
Poverjeniki bodo pobirali prijave s plačilom akontacije v znesku 15 takoj po novoletnih praznikih.
Razmislite tudi o ponujeni možnosti fizioterapije.

fiiiiS»
%
i.
I

tmk
m..
Blatnikova mama je dobrega moža pričakala v dnevni sobi doma
Tončka si želi, da bi jo obiskali tudi prihodnje leto
december 2009
Turistično okno
35
Ansambel FANTJE Z VASI gostoval na Kitajskem
Na Kitajsko smo skupaj z njihovim manegerjem Franzem Haschejem odleteli 17.oktobra na povabilo tamkajšne kulturne or-garnizacije mesta Nanning. Prav v tem osem milijonskem mestu se je že šestič po vrsti odvijal mednarodni festival umetnikov narodne glasbe.
Festivala se je udeležilo štiriintrideset držav sveta. Najbolj v spominu so nam ostale skupine iz Laosa, Indije, Rusije, Tajske, Grčije, Avstrije, Poljske in Madžarske, s katerimi smo se na vsakodnevnih nastopih tudi največ družili.
20.10. smo se udeležili svečane otvoritve festivala na velikem stadionu, kjer si je najpopularnejše izvajalce raznovrstne glasbe in plesa ogledalo preko šestdeset tisoč obiskovalcev. Še posebej navdušujoč pa je bil velikanski oder z ogromno sceno, s številnimi svetlobnimi efekti ter ognjemetom po skoraj vsaki zaigrani skladbi in še bi se dalo naštevati.
V petih dneh gostovanja v Nanningu smo nastopili na tako imenovanem prazniku banan, katerih je bilo na celem prizorišču vse polno. Nastopili smo tudi na stadionu, kjer se je zbralo ogromno število srednješolcev. Dobili smo ogromne aplavze kljub temu, da je donela slovenska pesem, ki je zagotovo niso razumeli. Udeležili smo se tudi ogromne povorke, ki je štela preko sedemsto nastopajočih. Ob cesti po kateri je potekala povorka in na bližnjih ulicah pa se je zbralo več desettisoč gledalcev, ki so aplavdirali in pozdravljali nastopajoče. To so res nepopisni občutki in doživetja.
Kot že omenjeno je na festivalu nastopilo 34 držav. Na avdicijskem izboru
za TV snemanje oziroma oddajo so izbrali osem držav. Med njimi je bila tudi Slovenija, ki smo jo zastopali člani ansambla Fantje z vasi. Za televizijski nastop oziroma napoved na le tem so nas poimenovali kar Village boys, saj je celoten program oddaje potekal v kitajskem in angleškem jeziku.
V predzadnjem večeru so bile vse skupine povabljene v Zlati hotel, kjer nas je sprejela in pozdravila županja in predsednica kulturne orgarnizacije mesta Nanning. Zaigrali in zapeli smo nekaj slovenskih skladb, ob katerih so Kitajci nadvse uživali. Poizkusili so se celo v korakih »naše« slovenske polke, pravijo.
24.10. smo se poslovili od vročega poletnega velemesta Nanning in poleteli v že skoraj zimsko, še večje velemesto Peking, ki šteje prek sedemnajst milijonov prebivalcev. Tu smo se skupaj z avstrijsko in madžarsko skupino zadržali dva dni, predvsem zaradi povabila na srečanje in večerjo slovenskega konzula g.Bernarda Šrajnerja. Srečanje in klepet sta bila zelo prijetna in sproščena. Oglasila se je tudi harmonika. Zaigrali smo pesem Slovenija od kot lepote tvoje... , Golica, ter druge slovenske melodije.
Preostali čas smo izkoristili, za oglede znamenitosti mesta Peking, kot so trg nebeškega miru, grobnica Mauce Tun-ga, kitajskega zidu, ogled čajnice ter veliko drugih zanimivih stvari. V čajnici
smo poizkusili več različnih vrst čajev, saj kot vemo je Kitajska znana po zeliščih in čajih.
26.10. je napočil dan odhoda, iz meglenega s smogom onesnaženega mesta do letališča. Sledil je dolg polet do Moskve, nato po daljšem čakanju naprej do Dunaja in nato s kombijem do težko pričakovane končne postaje pod Storžičem oziroma Zaplato, ki je lepo opisana v naši novejši skladbi.
Ja, lepi spomini nikdar ne bodo zbledeli. V prihodnje morda obiščemo še kakšno drugo deželo, spoznamo njihovo kulturo... Trenutno pa se ukvarjamo s pripravo nove CD plošče, ki naj bi izšla prihodnje leto. ♦
rC
Misel
Samo v bolečini, zlu in sovraštvu se človek uči, kaj je dobro.
Božidar Kneževič
Brez trpljenja je človeku težko biti dober.
Vladimir Levstik
Samo človek ni hvaležen za dobroto, ki mu jo storiš.
Etiopski pregovor
Od vzhoda do zahoda in juga Severne Amerike (2. det)
Aleš Juvanc
Sredi junija sem se z letalom odpravil v kanadski Montreal, kjer sem začel svoje kolesarsko potovanje po Severni Ameriki. V Torontu sem obiskal sorodnike in si ogledal Niagarske slapove. Od tam sem pot nadaljeval v ZDA, kjer sem si ogledal zaključek kolesarske dirke RAAM. Obiskal sem tudi Washington in prvi del poti končal v New Yorku. Poletel sem v Las Vegas, kjer sem začel drugi del kolesarske poti. Po skupaj 34 dneh in na kolesu prevoženih 2847 kilometrih, sem potovanje zaključil na obali Kalifornije, v Los Angelesu.
Po nedeljski maši sem se od Matjaža poslovil in še enkrat kolesaril skozi Annapolis. Za nekaj dni sem zapustil obalo Atlantskega oceana in odkolesaril v bližnji Washington, prestolnico ZDA. Tudi tam sem imel zagotovljeno prenočišče, saj mi je Matjaž dal naslov svojega prijatelja Bojana, čigar žena je zaposlena na slovenskem veleposlaništvu. Njuno stanovanje sem dokaj hitro našel, a sem ju čakal kar nekaj ur, saj sta se z dvodnevnega izleta v New Yorku vrnila okoli polnoči. Naslednji dan mi je Bojan na kolesu razkazal največje znamenitosti glavnega mesta ZDA. Seveda velja v prvi vrsti omeniti Belo hišo, kjer je dom ameriškega predsednika in Capitol, kjer je sedež ameriškega kongresa. Pred Ca-pitolom sem srečal del Balohove ekipe, ki je bila po končani dirki nekaj dni nastanjena v Washingtonu. Še isto popoldne sem prestolnico ZDA zapustil in kolesaril proti severovzhodu do kraja Columbia. Tam sem bil dogovorjen s Slovenko Marjeto, ki sem jo spoznal ob Ba-lohovem prihodu v cilj. Torej sem še tretjo noč zapored prenočil pri naših rojakih.
ULICE PHILADELPHIJE
Zadnji junijski dan sem še enkrat kolesaril skozi Baltimore in se za kratek čas vrnil na Atlantik. Na vsak način sem želel še isti dan priti do Philadelphije in s tem tudi prekolesariti vsaj 200 km. A v Baltimoreju sem se predolgo zadržal, saj sem hotel poizkusiti značilno lokalno jed - morskega raka in najti pravo resta-
New York - Kip svobode
vracijo, kar ni bilo niti najmanj lahko. Velemesto sem zapustil šele okoli pol treh popoldne in do Philadelphije je bilo še dobrih 150 km. Dvomil sem da mi bo res uspelo, a po drugi strani sem bil dovolj trden in odločen. Med potjo mi je z avtom dvakrat v razmaku 20 km ustavil možakar iz bližnjega kraja in me prepričeval, da mi ne bo uspelo. Ponudil mi je prevoz ali prenočišče. Zahvalil sem se mu za prijaznost in kolesaril naprej. Za-
Stolpnice Philadelphije
pustil sem Maryland in na kratko vozil skozi zvezno državo Delaware. Ob sončnem zahodu sem prikolesaril do zvezne države Pennsylvania in že globoko v temi do predmestja največjega mesta v njej. Takrat se je ulil dež in nadel sem si dežno opravo, a ne popolnoma. Med prtljago sem več kot pol ure iskal galoše in pomisli, da sem jih verjetno pozabil v Torontu pri sorodnikih, kar se je kasneje izkazalo za točno. Iskal sem tudi hotel, a v predmestju ni bilo niti enega. Pol ure čez polnoč sem prikolesaril v središče Phile, kot ji krajše pravijo; na srečo je nehalo deževati. Še kar nekaj časa sem se vozil po ulicah Philadelphije gor in dol, kajti želel sem najti pravi hotel, ki jih je bilo sicer nekaj, a povsod so bile cene zasoljene. Vrnil sem se v najcenejšega in števec se je ustavil pri 214 km. Naslednje dopoldne so mi uslužbenci hotela dovolili, da lahko še malo ostanem. V šestem nadstropju so imeli bazen in seveda sem ga izkoristil. Zunaj na terasi pa sem ob toplem in sončnem vremenu malo poležal s pogledom na visoke stolpnice. Kar naenkrat mi je Phila postala všeč, čeprav je bilo še večer prej ravno obratno. A časa za poležavanje ni bilo in zgodaj popoldne sem ulice Phi-ladelphije, o katerih prepeva znani Bruce Springsteen, zapustil. Ob prečkanju reke Delaware sem zapustil še Pennsyl-vanijo in pripeljal v zvezno državo New
december 2009
Potopis
37
Jersey, hkrati pa tudi v prestolnico Trenton, kjer sem prenočil.
Dan zatem sem znova prikolesaril do obale Atlantika, v bližino New Yorka. V daljavi čez zaliv sem ugledal obrise visokih stolpnic Manhattna. Ustavil sem se ob spominski plošči, ki opozarja na žalosten dogodek iz 11. septembra 2001, ko so ljudje nemo zrli v valeč se dim porušenih dvojčkov. Nedaleč stran sem se zabrisal v še kar topel ocean. Zapeljal sem se na turistični otok Sandy Hook, ki velja za naravni rezervat. Na eni od plaž sem se odločil prespati. Ker je pihalo, sem zavetje našel pod čolnom, obrnjenim na glavo. Ampak le do dveh ponoči. Dva varnostnika v avtu sta, tako kot vsako noč, temeljito prečesala vso plažo in z lučjo naperjeno proti meni, povzdignila glas ter me spravila pokonci. Ko sta ugotovila, da nisem nevaren in sem le popotnik, sta me pustila pri miru, sicer bi moral z njima. Seveda na plaži vseeno nisem smel ostati. Poleg bližnje restavracije sem ostanek noči prespal na klopi v predprostoru sanitarij.
POLICISTI NEW YORKA
Ljudje so masovno, kljub petku, že zjutraj začeli prihajati na plažo otoka Sandy Hook. Tudi sam sem plažo izkoristil za kopanje in na kratko raziskal lepo okolico s številnimi zanimivimi rastlinami. Kasneje sem se odpeljal proti New Yorku in se mu bližal z njegove južne strani. Zapustil sem zvezno državo New Jersey in ob prečkanju mostu znova zapeljal v veliko zvezno državo New York, tokrat na drugem koncu kot prvič pri Buf-falu, in hkrati v istoimensko mesto. Most je bil kolesarjem prepovedan, a če bi hotel čez pravega, bi moral daleč proti severu in bi naredil velik ovinek. Na srečo me tokrat ni nihče ustavil. Bil sem malo nervozen in ganjen, saj sem se na kolesu pripeljal v famozni New York, največje mesto v Severni Ameriki, ki šteje devet milijonov prebivalcev. V minulem stoletju je kar nekaj časa veljal za največje mesto na svetu, a to že dolgo ni več. Je mesto na vodi, podobno kot Benetke, le da je tu vse večje. Sestavljen je iz petih okrožij oziroma četrti. V enem od teh, v Staten Islandu, sem se znašel prvi dan. Na vsak način sem želel v Brooklyn, do katerega iz Staten Islanda vodi le en most, pa še ta je za kolesa prepovedan. Odločil sem se, da se zapeljem čez, a tokrat nisem imel sreče. Pri kontrolni točki oziroma mostnini so me
opazili policisti, ki so se z dvema avtomobiloma zapodili za menoj. Po približno 100 metrih so me ustavili in me napotili nazaj do kontrolne točke. »Poglej, zaradi tebe smo za nekaj trenutkov ustavili ves promet,« je dejal eden od njih. »Oh, saj ne bi bilo treba, tako pomemben pa spet nisem,« sem jih malce zbadal. »Daj potni list, napisali ti bomo kazen,« je spet dejal eden od njih. »Ali ne bi bilo bolje ravno obratno, da bi prepovedali promet avtomobilom? Poleg tega je tu veliko debelih ljudi in bi se lahko več gibali,« sem jih hotel omehčati z besedami. »Ali si kakšen mirovnik ali pro-testnik?« so se čudili. »Ne, nič od tega, ampak bil sem že marsikje po svetu in tudi v večjih mestih kot je ta New York,« sem dodal. Policist, ki je imel v roki potni list je pripomnil: »Res, videl si že pol sveta - Avstralija, Argentina, Brazilija, Iran, Indija, Kitajska...in če je tako, ti ne bomo napisali kazni.« Odleglo mi je in ob tem sem, segajoč proti torbam, dejal: »Lahko vam dam kak spominek iz Slovenije.« Oni pa so poskočili: »Ne, Bog ne daj, kamere so povsod in šef ne bi dovolil.« Poslovili smo se v prijateljskem vzdušju in odpeljal sem se proč od mostu. Ko je dan jemal slovo, sem kar osupnil ob pogledu na čudoviti Manhattan na drugi strani zaliva. Ob tem, da sem srečal dve Makedonki in Poljakinjo, sem se zapletel še v daljši pogovor z Alban-ko. »Že 11 let živim tu, a mi ni všeč. Morda je režim hujši, kot v časih Enverja Hoxhe,« je dejala. Prenočil sem v njenem stanovanju.
Četrtega julija zjutraj sem Staten Island zapustil z ladjo, ki vozi zastonj za kolesarje in pešce. Pripeljala me je na
Manhattan in najprej sem si ogledal ruševine dvojčkov - dveh stolpnic trgovskega centra. Sicer je dan minil v znamenju največjega ameriškega praznika - dneva neodvisnosti. Proslave v New Yorku ni bilo, bil pa je ognjemet, ki so ga vsi nestrpno pričakovali. Že nekaj ur prej so se množice začele zgrinjati ob reki Hudson, ki deli zvezni državi New Jersey in New York. Pol ure prej je policija ustavila ves promet v okolici, tudi pešce in kolesarje, in moral si stati in gledati ognjemet z reke, če si hotel ali ne. Naslednji dan sem se s turistično barko zapeljal na otok, kjer stoji Kip svobode, največja znamenitost New Yorka. Kip, ki predstavlja boginjo svobode, so odprli oktobra 1886. Izdelal ga je kipar F.A. Bartholdi, ogrodje pa je sestavil Gustav Eiffel. Proti večeru sem čez most, dovoljen za kolesarje, vendarle pripeljal v Brooklyn in se nastanil blizu letališča JFK. Zjutraj sem z letalom želel v Denver v Coloradu. A ta dan ni bilo nobenega ugodnega leta in dejali so mi, da imam več možnosti na manjšem letališču La Guardia, kjer je več notranjih letov. Odpeljal sem se 15 km proti severu, v okrožje Queens. Vendar nekje na pol poti se mi je posvetilo in na hitro sem ustavil ter segel po zemljevidu. Številke od Denverja do Las Vegasa in naprej do Los Angelesa so bile prave, ampak to niso bili kilometri, pač pa milje, kar je popolnoma nekaj drugega. »Ne bo se mi izšlo, ne morem v Denver,« sem pomislil in se odločil za Las Vegas. Na letališču v Queensu so mi dejali, da sem ugodne lete za ta dan že zamudil in vzel rezervacijo za naslednje jutro - z letališča JFK. Še isti dan sem se vrnil v Brooklyn in prenočil na letališču.
h G3SI
VROČINA IN KIČ LAS VEGASA
Naslednje jutro sem severovzhodno obalo ZDA zapustil in se z letalom preselil na jugozahod. Po peturnem letu sem stopil na tla zvezne države Nevada in največjega mesta v njej. Najprej sem si v letališki zgradbi privoščil kosilo, a sredi obeda sem moral vstati in policistu razlagati, kaj je v torbah in mu pojasniti še marsikaj. Vedel sem, da me zunaj čaka huda vročina, zato sem se obotavljal. Sredi dne se je temperatura povzpela na 42 stopinj. V središču mesta sem z veseljem stopil v pivnico, kjer so imeli pravo nemško pivo. Seveda je Las Vegas znan predvsem po številnih igralnicah, ki jih je najti v vseh hotelih, restavracijah oziroma na vsakem vogalu. Včasih je bilo to zame moteče in tudi, da je mesto preveč kičasto, saj je umetno narejenih kar nekaj maket mest: New York, Rim, Benetke, Paris... Zvečer se je temperatura spustila na prijetnih 35 stopinj. Takrat sem v mestu srečal Uroša Ravbar-ja, prijatelja in popotnika, ki je s svojo skupino potoval po tistih krajih. Dan zatem sem se še skoraj ves dan zadržal v Las Vegasu, kjer kar mrgoli turistov in tudi hotelov; mnogi od teh so dokaj poceni in nad tem sem bil prijetno presenečen. Malo ven iz mesta sem ustavil v enem od le-teh in se okopal v bazenu, kar je še kako prijalo. Naslednji dan me je čakalo nekaj klancev, vetra v prsi, nebo brez oblaka in temperatura 42, 43 stopinj v senci, ki je je bilo sila malo, saj sem kolesaril po puščavi. Na sebi sem imel puščavsko opravo. Na srečo je bil zrak suh; včasih se niti nisem oznojil. Zvečer sem pripeljal v mestece Roach, ki je ravno na meji med zveznima državama Nevada in Kalifornija.
V soboto sem opoldne pripeljal v mestece Barstow in šel na kosilo v restavracijo, ki je bila v sklopu lepega, a poceni hotela. »Kako rad bi ostal tu, a ne morem,« sem pomislil. Kolesaril sem naprej skozi puščavo Mojave. Oviral me je veter v prsi in bilo je nekaj težkih klancev; to je bila najtežja etapa na poti in vročina me je še najmanj motila. Vedel sem, da moram pri kraju Victorville zapeljati z avtoceste, v tem delu Kalifornije je kolesarjenje po njej dovoljeno. Ker tako, kot skoraj povsod v ZDA, ni bilo kažipotov, sem dvakrat ustavil in vprašal ljudi ob cesti, ali sem na pravi poti. Pritrdili so mi in vozil sem naprej. 2e v temi sem prikolesaril v mestece - Barstow! Vrnil sem se pač po drugi poti. Skoraj me je vrglo po tleh, ko sem ugotovil, da sem
120 km in celo popoldne vozil zaman. Zaradi tega sem bil jezen in poiskal hotel, kjer sem že bil čez dan. Receptor je bil še vedno isti in na vprašanje, kje sem bil, sem odvrnil: »Malo sem kolesaril naokoli.« V ponedeljek sem se bližal obali Pacifika in zapuščal puščavsko podnebje. Sredi dne je bilo v okolici Santa Clarite še vedno 42 stopinj, a s spuščanjem v dolino, kjer je bilo vse več zelenja, me je zeblo. Toplo sem se oblekel in zvečer, ko sem v mestu Ventura prišel do obale Tihega oceana, je bilo le še 15 stopinj. »Saj ne morem verjeti, sredi julija v Kaliforniji, pa tak mraz; še nekaj ur nazaj bi skoraj umrl od vročine, zdaj bom pa zmrznil,« sem pomislil. Četudi je bil moj cilj Los Angeles proti jugu, sem bil že prej odločen, da bom kolesaril še do Santa Barbare, ki je bila dobrih 40 km severneje. Kljub temi sem bil odločen, da še isti večer pridem do tja. A malo ven iz mesta sem s prednjim kolesom zapeljal v jašek in padel. Imel sem odrg-njeno koleno in hotel nadaljevati z vožnjo, a prvo kolo je bilo preveč poškodovano. Nemogoče se je bilo peljati in mislil sem si, da Santa Barbare ne bom videl. Peš sem se vrnil v pet km oddaljeno Venturo. Zjutraj sem našel kolesarski servis, a platišča mi niso hoteli popraviti. Našel sem še en servis, tam se je prijazen možakar potrudil in za silo popravil platišče. Več kot eno uro se je trudil in ko sem ga vprašal za plačilo, je dejal: »Je že v redu, to sem storil iz veselja, da ne boš mislil, da smo vsi Američani tako slabi.« Njegove besede so me ganile in mi segle do srca. Vseeno sem kolesaril proti severu, se okopal v hladnem Pa-
cifiku in popoldne prikolesaril do lepega mesta Santa Barbara, kjer sem prespal poleg katedrale Old Mission.
V sredo, 15. julija, je bil zadnji dan, ko sem kolesaril po novi celini. Vrnil sem se v Venturo in kolesaril skozi prestižno mestece Malibu, kjer sem se še enkrat okopal v Pacifiku. Zvečer sem se pripeljal v Los Angeles, drugo največje mesto Severne Amerike, ki ima štiri milijone prebivalcev, s širšo okolico pa 18. Dvakrat (1932, 1984) je gostil poletne olimpijske igre. Leta 1781 ga je ustanovil španski guverner Neve, od leta 1821 do 1848 pa je bil del Mehike. Nekaj čez polnoč sem se pripeljal do letališke zgradbe, kjer sem prenočil. Dopoldne sem mesto angelov zapustil in najprej poletel v Calgary, kjer sem se zadržal le nekaj ur. Kanadsko mesto je gostilo zimske olimpijske igre leta 1988. Domov sem se vrnil prek Pariza.
Ob koncu naj dodam, da sem najbolj vesel, ker me tokrat niso okradli niti me ni nihče napadel. Na poti sem srečal veliko ljudi, najbolj ironično pa je, da nisem srečal niti enega pravega domačina - niti enega Indijanca. ♦
Moja spletna stran: www.ales-juvanc.get.si
POKROVITELJI:
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, BTS COMPANY, PRO COND, CULT, ŽOLNA, GOSTILNA PETKOVŠEK, GOSTILNA STRAH, FASADERST-VO DOLINŠEK, AVTOSTORITVE ZAJEC, HOTEL GRANDVID, MIZARSTVO ZALAR, FRIZERSKI SALON ALENKA, EMONSKA KLET.
december 2009
Šport
39
Namizni tenis
Tekmovanje v namiznem tenisu
Ob praznovanju občinskega praznika je ŠD Kompolje v sodelovanju z OŠ Dobrepolje in občino Dobrepolje organiziralo tekmovanje v NAMIZNEM TENISU.
Osnovnošolci so imeli tekmovanje v petek, 27. 11. 2009. Tekmovanja se je udeležilo 40 otrok.
Rezultati tekmovanja:
Deklice do 10 let: 1.
2. 3.
Deklice do 14 let: 1.
2. 3.
Dekleta do 17 let: 1.
2. 3.
Dečki do 10 let: 1.
2. 3.
Dečki do 14 let: 1.
2. 3.
Fantje do 17 let: 1.
2. 3.
Dvojice deklice: 1.
2. 3. 1. 2. 3.
Dvojice dečki:
mesto: Pia Škufca, Krka
mesto: Manca Lunder, Velike Lašče
mesto: Maja Meglen, Kompolje
mesto: Tjaša Zupanc, Krka
mesto: Nina Mustar, Kompolje
mesto: Petra Hočevar, Krka
mesto: Laura Šinkovec, Kompolje
mesto: Klara Prijatelj, Kompolje
mesto: Nika Možek, Vel. Lašče
mesto: David Škof, Velike Lašče
mesto: Dejan Grčar, Vel. Lašče
mesto: Kristjan Smrekar, Vel. Lašče
mesto: Tine Starič, Velike Lašče
mesto: Jaka Javornik, Krka
mesto: Žan Japelj, Velike Lašče
mesto: Timotej Meglen, Kompolje
mesto: Matevž Strah, Krka
mesto: Primož Prijatelj, Kompolje
mesto: Laura Šinkovec, Klara Prijatelj, Kompolje
mesto: Nina Mustar, Terezija Prijatelj, Kompolje
mesto: Petra Hočevar, Tamara Butala, Krka, Kompolje
mesto: Matevž Strah, Gašper Mišmaš, Krka
mesto: Timotej Meglen, Primož Prijatelj, Kompolje
mesto: Tine Starič, David Škof, Velike Lašče
Člani so imeli tekmovanje v soboto, 28. 11. 2009. Tekmovanja se je udeležilo 26 članov in članic.
Članice:
Člani do 40 let:
Člani nad 40 let:
Dvojice:
1.	mesto: Alenka Zidar Zupan, Velike Lašče
2.	mesto: Snežana Bahor, Velike Lašče
3.	mesto: Laura Šinkovec, Kompolje
1.	mesto: Luka Mlakar, Krka
2.	mesto: Bojan Vokal, Krka
3.	mesto: Bojan Adamič, Kompolje
1.	mesto: Viktor Triler, Šmarje
2.	mesto: Bojan Kuhelj, Stična
3.	mesto: Jože Petrovčič, Borovnica
1.	mesto: Vlado Gerdina, Jože Petrovčič, Borovnica
2.	mesto: Bojan Vokal, Laura Šinkovec, Krka, Kompolje
3.	mesto: Bojan Kuhelj, Luka Mlakar, Krka
Tekmovanje so omogočili: Občina Dobrepolje; Trgojan Videm; Avtokle-parstvo Janez Rigler Kompolje; Salon Čopek Videm; MUC Trade Kompolje; Pekarna Blatnik Podgorica; Slikopleskarstvo Brezovar Videm; MIX Ponikve in Pizzerija Adam Ponikve, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.
Namizni tenis - ekipno pokalno tekmovanje za leto 2009
V soboto, 05. 12. 2009, je ŠD Kompolje organiziralo tekmovanje v namiznem tenisu za pokal občin Dobrepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica in Velike Lašče. Tekmovanja so se udeležile vse ekipe, ki sodelujejo v medobčinski ligi, razen ekipe Velike Lašče.Prehodni pokal bo v svoje vitrine za leto dni postavila ekipa KGG Krka.
VRSTNI RED:
1.	KGG Krka
2.	Flirt Bar
3.	Šmarski tamladi (lanski zmagovalci)
4.	Šmarje veterani
5.	ŠD Kompolje I
6.	KGG Krka mladi
7.	ŠD Kompolje II
Za ŠD Kompolje M. Prijatelj
KOMPOUE
Mir in notranja uglašenost naj vas spremljata v teh božičnih praznikih.
V mozaiku novega leta 2010 pa naj se lesketajo dragulji: zdravje, sreča in ljubezen.
to vsem svojim članom, donatorjem, sponzorjem in ostalim občanom želi ŠPORTNO DRUŠTVO KOMPOLJE
mm,
DOBREPOLJE
zdravo društvo

Športno društvo Dobrepolje
se zahvaljuje vsem svojim članom, institucijam in podjetnikom, ki so s svojim prispevkom pripomogli k rasti in razvoju športnega društva Dobrepolje.
V letu 2010 želimo vsem zdravja, sreče in uspešnega delovanja.
Košarka
V nedeljo 22. novembra je bil odigran zadnji krog občinskega prvenstva v košarki v sezoni 2009. Naslov prvaka je osvojila ekipa ŠD Kompolje, drugo mesto je pripadlo ekipi ŠD Zagorica, tretja pa je bila Koma 750. Prvič v tem tekmovanju so se ekipe pomerile v 3-krožnem tekmovanju, kar se je pokazalo za pravilno,saj je bilo prvenstvo tako bolj zanimivo, kar kaže tudi lestvica, kjer so prve tri ekipe med sabo v razponu dveh zmag.
REZULTATI IN KONČNA LESTVICA SO NASLEDNJI:
PAR				izid	
ŠD CESTA	- PIZZERIJA ADAM PONIKVE			0:	0
KOMA 750	- ŠD PREDSTRUGE			36 :	26
PIZZERIJA ADAM PONIKVE	- KOMA 750			0:	2
PIZZERIJA ADAM PONIKVE	- ŠD KOMPOLJE			0:	2
					
ŠD ZAGORICA	- ŠD KOMPOLJE			35 :	26
ŠD KOMPOLJE	- ŠD CESTA			2:	0
ŠD PREDSTRUGE	- ŠD ZAGORICA			19 :	35
LESTVICA (skupaj):	število tekem zmage porazi	TOČKE	dani koši	prejeti koši	razlika košev
1 ŠD KOMPOLJE	15 13 2	28	414	: 285	129
2 ŠD ZAGORICA	15 12 3	27	475	: 347	128
3 KOMA 750	15 11 4	26	415	: 362	53
4 ŠD PREDSTRUGE	15 3 12	18	353	: 469	-116
5 ŠD CESTA	15 2 13	15	219	: 423	-204
6 PIZZERIJA ADAM PONIKVE	15 3 12	10	222	: 212	10
HYPOXI TERAPIJE KAVITACIJA POWER PLATE EOÍ
STUDIO ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE SLENDER LIGHT 13
AEROBIKA
' ' PONUJAMO VAM SLEDEČE PROGRAME: PLESNA ŠOLA
FITNES KABINET OSEBNO TRENERSTVO BOWNOVA TERAPIJA Pokličite 051/633 446 in se naročite na brezplačni testni obisk.
I
FRIZERSKI SALON
Beti Rebolj s.p.
Ooiii svete Tere/ije
Vidťm 33, ISrj Videm Dobrepolje
GSM: 041/912-322
Toplini všS^mtBS naj božič odpre. J^ Naj srečno obdobje ^ } se za Vas prične.j^
•J,
yA leto prihodnje f í|áj zdravja Vam da, obilja, ljubezni à v Čaši brez dna.
december 2009
Oglasi, voščila
41
"íi^^íoloK
Copek
vpňhajajočih praznikih želim vsem svojim strankam in ostalim občanom
prijetne božične praznike, v novem letu pa obliko sreče, zdravja in izpolnitev vsaj delčka svojih sanj.
Vse naše storitve so lahko tudi lepo darilo za vase najdražje...
Andreja Draženovič S.p. Videm 59
Tel. 01/7807-879 GSM: 031-505-375
Delovni čas:
PON., SRE., PET.OD ISH-igH TOR-, ČET. OD 8H-I3H SOB. OD 8H-1^
Društvogobarjev STOROVKE Sentrumar^ocevié'MÈ
želi vsem članom; vaščanom, ^ donator jem ín občanom^ občine Dohrepolje^ vesele božične praznike ter obilo zdravja v letu 2010
Sudoku
Opis igre: Cilj igre sudoku je izpopolniti mrežo tako, da se v vsakem stolpcu, vrstici in malem kvadratu 3 x 3 le enkrat uporabi ena izmed danih rešitev. Nobena številka se torej v vrstici, stolpcu ali malem kvadratu ne sme pojaviti dvakrat. Pa veliko sreče pri reševanju!
•Pinh^eve dobrote
		6	9					
	3	8			7	2		
9	7		1					
5					4	6		
	4		7			9		
						S	1	
	6		4			3	9	
		2		6			8	
				5				
Polnjeni krompirjevi ocvrtki
Recept za krompirjeve ocvrte, polnjene s sirom in posebno salamo.
SESTAVINE
350g krompirja sol
1 jajce
200g pšenične bele moke 8 rezin sira
8 rezin posebne salame sončnično olje
PRIPRAVA
Krompir olupimo, umijemo in narežemo na kocke. V slani vodi ga skuhamo do mehkega.
Nato ga pretlačimo, mu dodamo jajce in moko. Vse skupaj dobro zgnetemo da dobimo lepo krompirjevo testo. Razdelimo ga na 8 delov.
Vsak del testa razvaljamo, na sredino položimo rezino sira in rezino posebne salame. Robove testa združimo med seboj in oblikujemo nekakšne polpete. Pazimo da ni nikjer luknjice. Olje segrejemo in na njem počasi ocvremo polpete.
SERVIRANJE
Poleg polnjenih krompirjevih ocvrtkov lahko ponudimo kislo smetano z drobnjakom.
^i^tiček sladokusce
Snežena bomba
Sestavine:
1 kg sladkorja
1	kg jabolk (jona gold) 20 dkg mletih orehov 10 dkg rozin
2	1 dl sladke smetane žlica ruma
Jabolka olupimo in jih dobro izdolbemo. Sladkor zmešamo z litrom in pol vode, vanj položimo jabolka in jih damo kuhati. Ko so dovolj kuhana (morajo biti še rahlo čvrsta) jih vzamemo ven iz posode in jih ohladimo.
Orehe, rozine in rum zmešamo, dodamo nekaj sirupa, v katerem so se kuhala jabolka. Dobimo kašasto maso, s katero napolnimo ohlajena jabolka. Napolnjena jabolka ohladimo v skrinji (cca. 15 minut), nato jih premažemo s stepeno sladko smetano in postrežemo.
Dekoracija ob božiču in novem letu je kresnička ki jo prižgemo predno postrežemo na mizo.
december 2009
Kino
43
KINOPROGRAM ZA JANUAR 2010
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY - DIGITAL ZVOK
PETEK, 8. JANUAR ob 19.30 uri
slovenska uspešnica - krim. drama
KRATKA OZNAKA: Neobičajen kriminalističen primer povsem okupira in obsede natančnega inšpektorja, ki se odloči do potankosti preučiti delovanje morilca. Zato se skrivaj preseli v stanovanje umrlega in med raziskovanjem njegovega življenja počasi prevzema tudi njegovo identiteto ter nezavedno doživlja srhljivo metamorfozo osebnosti. DOLŽINA: 1h 11min
NEDELJA, 10. JANUAR OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - romantična drama
ŽENA POPOTNIKA V ČASU
KRATKA OZNAKA: Knjižničar Henry se je rodil z genetsko napako, zaradi katere neprostovoljno potuje v času. Kljub nenehnemu nepričakovanemu izginjanju se med njim in lepo Clare spletejo romantične vezi, ki ju popeljejo pred oltar. Toda njegova večna odsotnost se skozi leta izkaže za hudo breme in težak preizkus njune ljubezni, saj se Clare počuti vse bolj osamljeno, njuna povezanost pa bledi z vsakim novim časovnim preskokom. DOLŽINA: 1 URA 47 minut
PETEK, 15. JANUAR ob 19.30 uri
ameriška domišljijska pustolovščina
BOŽIČNA PESEM
KRATKA OZNAKA: Priljubljena zgodba mojstra pripovedk Char-lesa Dickensa je dobila novo podobo s pomočjo režiserja Polarnega vlaka, Beowulfa in Forresta Gumpa. V zagrenjenega in skopega čemerneža, ki ga ob božiču
na pot samospoznavanja popeljejo duhovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, se je tokrat s pomočjo osupljive računalniške animacije spremenil zabavni komik Jim Carrey, ki pravi smisel božiča prikaže z dobro mero zabave in ščepcem ironije. DOLŽINA: 1h 36 min
NEDELJA, 17. JANUAR ob 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - romantični triler
KRATKA OZNAKA: V nadaljevanju priljubljene sage Somrak se mladi par Bella in Edward znajdeta pred novo ljubezensko preizkušnjo, saj je Edward prepričan, da lahko Bello obvaruje pred svojo vampirsko naravo le z ločitvijo. Razočarana Bella tolažbo najde pri prijatelju Jacobu, a tudi v njem odkrije srhljivo nadnaravno skrivnost, ki pride na dan, ko Bel-lino življenje ogrozi nekdanji smrtni sovražnik, dileme pa se še poglobijo z Edwardovo vrnitvijo. DOLŽINA: 2h 10 min.
PETEK, 22. JANUAR OB 19.30 uri
ameriška uspešnica - družinska komedija
STARA MAČKA
KRATKA VSEBINA: Stara prijatelja in uspešna poslovna partnerja Charlie in Dan nimata veliko izkušenj in sreče z otroki, toda ko se v njuno življenje vrne Danova nekdanja žena, s seboj pripelje
nadobudna 7-letna dvojčka. Čeprav ju Dan ni še nikoli videl, se odloči poskrbeti zanju, toda s Charliejem kmalu obžalujeta to odločitev, saj doživita peklensko taborjenje, boleč obisk živalskega vrta in številne druge otroške potegavščine. DOLŽINA: 1h 50 min.
NEDELJA, 24. JANUAR OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - komedija
OTOK V MESTU
KRATKA VSEBINA: Zaporniški paznik Vince v enem od kaznjencev prepozna svojega sina, ki je sad nesojene ljubezni izpred 20 let. Da bi popravil stare napake, ga vzame domov k svoji vse prej kot idilični družini. Dodaten stresni dejavnik na površje hitro naplavi številne skrivnosti: od Vinco-ve večne želje, da bi postal igralec, ženinega vse težje obvladljivega hrepenenja po intimnosti, hčerkinega ukvarjanja z erotičnim plesom do sinove najstniške obsedenosti z bizarno pornografijo.
DOLŽINA: 1h 39 min
PETEK, 29. JANUAR OB 17. uri
ameriška uspešnica - animirani družinski film
JELENČEK NIKO
KRATKA OZNAKA: Prijazni jelen-ček Niko že od nekdaj sanja, da bi spoznal slavnega očeta, ki božičku pomaga raznašati darila. V želji po letenju se spoprijatelji s
čudaško letečo veverico, toda še preden bi lahko premagal strah pred višino, izve za zlobni načrt tropa volkov, ki nameravajo napasti Severni pol. Da bi jim prekrižal načrte, se pogumni Niko z zvestima prijateljema odpravi na nepozabno pustolovščino, polno nevarnosti in zabavnih dogodivščin.
DOLŽINA: 1 h 20 MINUT
NEDELJA, 27. JANUAR OB 15. uri in 19.30 uri
ameriška uspešnica - rom. komedija
KRATKA VSEBINA Američanka Georgia odide v Grčijo, da bi odkrila nove izzive, a je v službi vo-dičke nadležnih turistov vse manj zadovoljna s svojim življenjem. Ko ji dodelijo novega voznika avtobusa - neurejenega in čudaškega Poupija, se Georgia znajde tik pred živčnim zlomom. Toda izkušeni popotnik Irv ji s svojim optimizmom znova pokaže svetlo stran življenja, ob številnih zabavnih grških avanturah pa Georga najde tudi ljubezen, kjer jo najmanj pričakuje. DOLŽINA: 1h 34 minut.
Jelenček Niko
44
Zahvala, voščilo, oglasi
december 2009
Zahvala
Mnogo prezgodaj nas je zapustil
Janez Borišek
iz Tisovca
iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje,
darovane sveče in cvetje. Zahvala vaščanom Tisovca za molitve za njega na domačem domu, posebno pa vsem Urbanovim za pomoč.
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Avtohiša Zalar
5
www.avtohisa-zalar.si
AUDI A3 1.9 AMBITION L: 06, 51.000 KM, NAL«. 15.800 eur
BMW 330XD 4X4 PANORAAAA L:05, 99.000 KM, NAJ«.^ 24.900 eur
FIAT GR PUNTO 1.9 AAJTD EMOT L:06,26.000 KM, s| 9.690 eur	^
HONDA CIVIC 2.21 CDTI ELEG L:06, 33.000 KM, NAJ«« ^ 14.990 eur	>
{HONDA FR-V 2.21 CDTI CONFORT L:06, 98.000 KM, NA^ 16.500 eur	^
MAZDA 3 ACTIVE 110 KM L:07,78.000 KM, NAJ«.«. y 12.000 eur	—:
jMAZDA 6 SPORT COMBI, L:05,145.000 KM,	^
9.600 eur	^
MINI ONE L:06,18.500 KM, NAJ<«>	^
12.490 eur	U
NISSAN NAVARA2.5 Dl 4X4 L:05, 95.000 KM,	^
14.500 eur	^
jOPEL ASTRA 1.7 DTI COMFORT L:03,107.000 KM, 5.390 eur
OPEL ASTRA 1.6 16V COSMO SEDAN L:08,26.000 KM, 11.900 eur NAJ»»
jOPEL ASTRA 1.9 CDTI COSMO, L:06, 98.000, 9.500 eur	*
OPEL ASTRA 1.9 CDTI COSMO 5V L:06, 51.000 KM, NAJ«» 11.890 eur
OPEL ASTRA 1.4 16V CLASSIC L:04, 82.000 KM, NAJ..«. 5.490 eur
|OPEL ASTRA KAR 1.9 CDTI COSMO L:05,140.000KM, 8.800 eur
jOPEL MERIVA 1.7 CDTI COSMO, NAV L:05, 83.000 KM,
8.700 eur NAJ»» jOPEL VECTRA KAR 1.9 CDTI COSMO L:06, 89.000KM, 11.000 eur NAJ«»,
OPEL VECTRA KAR 1.9 CDTI ELEG. L:06,116.000KM, 10.500 eur
|OPEL ZAFIRA COMFORT 2.0 16V DTI L:04,143.000KM, 7.790 eur
PEUGEOT 307 1.6 16V L:02, 145.000KM, 5.200 eur
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I RNB L:08, 25.000KM, NAJ««. 9.890 eur
VW GOLF 1.9 TDI L:01,120.000KM, NAJ««> 5.999 eur
VW PASSAT VARIANT 4X4 2.0TDI HIGH., L:07,71.000KM, 17.490 eur NAJ««
VW PASSAT 1.9 TDI COMF.,NAVY, L:07, 37500KM, NAJ«» 16.300 eur
VW TOURAN 1.9 TDI, CONCEPT, L:06, 82.600KM, 14.000 eur NAJ««
Cenjeni kupci,
v naši avtohiši smo za Vas pripravili posebno-najboljšo ponudbo rabljenih vozil, l(i so testirana, preverjena in izredno dobro ohranjeno. Zato smo tal(ien avto poimenovali NJiJL«
Pridite in preverite našo ponudbo. Za lažji nalcup so vam na voljo leasing, kredit, ugodno zavarovanje, garancija in možnost menjave, tako rabljeno za novo kot roblejno za rabljeno vozilo. Pri nakupu Vam bomo z veseljem svetovali in za vaš avto skrbeli tudi po tem, ko bo le to potreboval skrbno vzdrževanje in nego. Ne odlašajte in pokličite: ^ _ _ . ^ ^ ^
„i	7881 999
UMŠ%ša(fťO'	...in pazite, da Vas kdo ne prehiti.
m
Avtohiša Zalar d.o.o., MaHašče 105, tel: 01 788 19 99
Božično - novoletna

spodobno
Kombinirani kotel EKO CK 25 CENTROMETAL
Toplotna črpalka TČ 22 BH TEHNOHLAD 300 l
cenah!
Gorilec FERROLI SUN G3 R 21 - 36 kW s predgretjem
Bojler SOLAR 300l HOTLINE

0
Dvoplaščni rezervoar ROTEX 1000 l
Zalogovnik PM 1000 790*2041/2085 HOTLINE
Izolacija za zalogovnik EH-T 1000 PS UNIVERZAL HOTLINE
BBgiaai€
Imamo vse. Skoraj vse.
iiniliil
Ml^'

TRGOVINA LJUBLJANA
Stegne 15,1000 Ljubljana Telefon: 01/513 13 40 Fax: 01/51313 49 e-mail: info@mix.si
PE VELENJE
Kosovelova ulica, 3320 Velenje Telefon: 03/898 60 52 Fax: 03/898 60 55 e-mail: velenje@mix.si
PE PONIKVE
Ponikve 96,1212 Videm Dobrepolje Telefon: 01/788 71 90 Fax: 01/788 71 92 e-mail: ponikve@mix.si
Avtohiša Zalar

Ščite nas!
yu!iii£ iIul)fUiitjSIJt-t
brtzplůťťiú vûderiiC rjtufia (prvo leto)
-	10 piolgžitk brez plačilo provizi j«
-	Iirezplačno prislopnino na elektroniko banko eLQN
-	da date k DJO odstotne to4!ke k obrestni n^cri pn sklenitvi enega noveg? depozita
' [er ie veliko ugodnosti
Nûvim komitjentûrti ûb ůlvorEtvi Oiëbn&^â refund p[]djrlm[j	jjj
pmehriD darilo,
Fifjlu/jij puisât
Piliti] nile kumiltirtt HranilnĚce LÛN, llkorřstlte nailednje ugodnosti Jn privarčujte 130 ÉUR aîî veť:
■ vodenje rai una 12 mesecev - breiplacno
-	pfiítopiiinii /ii flektrorlïlir) htlrlikC} f'LOM - brezplačna . iïO % nliJI ïTrojkl prve odobrii\t líiTíitd all kfedita
-	dodatek 0,10 oditotne to<kt k obstojeíi otorest^^eri rpn Jlilíílitvi nwjíncríta^ depo™ rjjmani i.OOŮ Eu» ivd ïl *ii
A lí Jií	lirMU Hí bc.
^ HRANILNICA LON
[•a j
Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, tel: 01 788 19 99
Pojlsvna enou onoSUPLJE, Kolodvorska J, T: 01 7S1 01 30 www,ton,s) tnfo@lon.st
Wi i^ibeafnÛselm^aMi
PIZZE IZ
s t POlNOZRNATEGA
testa
Daitdva vfdko;^«!»« iiro, Tsrtk-pttck <Kll5>'ťlo2l'=
POCOI :	narodilo I píci.
. V roNEUEUEK NE PEČENO PIC I
ŠTUDENTSKI BONI

k tel.r787Ô-090

1 BON = PIZZA PO LASTNI IZBIRI ■^ v 4- SLADICA oz. SADJE

Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljenosteklo
•	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopelit steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan


HKAMIALU
pooblaščeni prodajalec in monter
PRIBAŠTEFANCfrCO.,d.n.Q.
PRODAJNO RAZSTAVNh SALON - C. gubljinili bii^dF 23A. lOIKiLtiililJ; ipm: 041 ^402 7^0 041 ;449 334 »I 01 0 55 30. hi: D1 1 o 55 11
■-rriDil: pnEia^aimK.miL dal. -Cu: pan r pat Bh ^ l&i. 14n 117fi
PVC OKNA, VRATA
•	6-KOMORNI PROFIL
•	TROJNO TESNENJE
•	ODLIČNA TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLATtVNOST
NOVO ■ STCKLO U^-0,7 Wjnr ■ NOVO
VHODNA VRATA
•	veítDíkGvnG idklepaiíř
•	l'iirnmtrh SCit s kljuko
•	RaîirCJii
NOVO ■ STCKLO Uj-f.^ W™' ■ NOVO ,
n
I I I I
1
• ROLETE, ZALUZIJE, KOMARNIKL.. 'ZUNANJE IN NOTRANJE POLICE ■ MONTAŽA KNAUF SISTEMOV ■DEMONTAŽA IN ODVOZ STARIH OKEN
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov.