LETO XXXV, ŠTEVILKA 20, 30. MAJ 2 003, p E ENA 269,00 SIT 9770351 814014 0SP(ö)W§® ® APARATOV (stran 5) ANTON ZUNTER Klopa se praviloma ne hodi odstranjevati k zdravniku, saj ga je vsak odrasel sposoben odstraniti sam doma ŠTEVILKA SUZANA HEBAR Solistična kariera je namenjena le redkim izbrancem Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje NOVO OD 1.4.2003 DALJE DELUJE NASA PISARNA NA ZADREČKI 11, NAZARJE, KJER Sl NA NAŠI OGLASNI DESKI LAHKO OGLEDATE TUDI NAŠO PONUDBO PRODAMO VEC STANOVANJ IN MANJŠIH HIS NA ŠIRŠEM OBMOČJU SAVINJSKE DOLINE PRODAMO STANOVANJSKO HIŠO IN GOSTINSKI LOKAL V Nazarje (nasproti glina), KTV, CK, TEL., GOSTNSKI LOKAL v obratovanju na zanimivi lokaciji nasproti tovarne Glin in v ind.coni, možno je odkupiti samo gostinski lokal. iUPAJTE NAM ŠE VI IN NAS POKLIČITE Telefon: 09 09« 1900, GSM: 041 445 225 Mercatorjem ■■■ zadruga Mozirje z.o.o. ©Cal 0uTlES|@ (al® D©. Elektro Ljubija Mozirje, tel. 837-07-18 Blagovnica Ljubno, tel. 584-10-20 Železnina Gornji Grad, tel. 839-44-20 Železnina Luče, tel. 584-40-24 I Kosilnica z nitjo, 250 W, 23 cm I Kosilnica s stranskim izmetom 36.666,00 SIT Otroško kolo V Rebel 12,5" Prenosni CD pred. Schneider, MP3 18.690,00 SIT 16.990,00 SIT Akumulatorski vrtalnik SKIL Prenosni TV z radijem Oenver 8.590,00 SIT Sušilnik sadja Severin 00 2940 10.990,00 SIT Namizni ventilator FT 8-30 3.990,00 SIT I Elek. štedilnik Gorenje EC 7704 14.490,00 SIT 89.900,00 SIT in še 50 izdelkov po zelo ugodnih cenah PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PVC okna vhodna vrata senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 KBE OKENSKI SISTEMI RENAULT www.rsl.si -PRODAJA NOVIH VOZIL - ODKUP IN PRODAJA RABLJENIH VOZIL -POOBLAŠČENI AVTOMEHANIČNI SERVIS RENAULT - KLEPARSKO UČARSKE STORITVE -AVTOPRALNICE -VULKANIZERSKE STORITVE ■ RENAULT POMOČ • 24L R ■ 041-620-303 - PRODAJA AVTOPNEVMATIK IN DODATNE OPREME GSM: 041/793-518 10 let garancije Htsa dobrega nakupa Levec 56 c, 3301 Petrovce tel.: 425 45 OD, 425 45 52 delovni čas vsak dan od 7. -18. ure, sobota 8. -13. ure OSREDNJA knjižnica mn. Tretja stran V revijah in časopisih v preddopust-niškem času mrgoli nasvetov za izboljšanje zunanjega videza. Predvsem ženski dei družbe se namreč intenzivno pripravlja na krajšanje rokavov in hlačnic, kar pomeni obsežno in intenzivno delo na zunanji podobi. Prizadevanje za privlačen videzje sicer povsem naravna težnja in ni zgolj muha današnje razvite družbe. Vse kulture in v vseh zgodovinskih obdobjih so uporabljale najrazličnejše trike in metode, s katerimi so spreminjale človeško telo v skladu s prevladujočimi vzorci oziroma kriteriji lepote. Tudi na načine, ki se nam zdijo kruti in vse kaj drugega kot ljubki modni dodatki. Le spomnimo se ploščic v preluknjanih ustnicah in ušesih afriških deklet, stisnjenih stopal Japonk in drugih bolj ali manj znanih oblik poseganja v fizično telo. Resnici na ljubo, bi se tudi drugim kulturam naše lepotilne metode najbržzdele nenavadne, če že ne mučne. In četudi večina moških rada pogleda za po zahodnih merilih ukrojenim dekletom ali damo, se jim misel na puljenje dlak in kirurško vstavljanje sintetičnih vložkov v najbolj nežne predele ženskega telesa najbrž ne zdi kaj prida erotično. Za lepoto je treba potrpeti, pravijo, in dokler se tega pravila držimo vzdravih mejah, naše ravnan- je ni problematično. Težave se pojavijo, ko se kult lepote in mladostnega videza poveličuje do te mere, da se z njim ljudje obremenjujejo in nevarno posegajo v to, kar jim je podarila narava oziroma geni. Tu imajo mediji in modna industrija veliko "zaslugo", saj so s pretiranim poudarjanjem vitkosti vzpodbudili širjenje motenj hranjenja, kot sta bulimija in anoreksija, med najstniškimi dekleti. Torej diete in raznorazne akrobacije za zdrav videz da, vendar razsodno. Pri tem pa se zavedajmo, da bi bil svet zelo pust in dolgočasen, če bi bili vsi narejeni po istem modelu. Odvisnost od drog je naslednja past, v katero mladi, tudi tisti v naši neposredni bližini, vse pogosteje in vse bolj zgodaj zahajajo. Vsak posameznik med njimi ima svojo zgodbo, svoje razloge in svoje "krivce", ki so ga privedli na temačno pot, in kot take jih je treba obravnavati. Ker pa ti posamezniki niso osamljeni primeri, pač pa se pojav med mladostniki in otroci širi, seje potrebno vprašati, kje tičijo stiske ali zablode, ki so vzrok zanj, in kaj lahko storimo, da jim pomagamo. Čeprav se med ljudmi velikokrat slišijo obsodbe na račun odvisnežev, pa sem prepričana, da nekdo, ki je zadovoljen s seboj in lastnim življenjem, svoje usode ne bo prepustil kemičnim substancam. In če poznamo vzroke za težave, se jih z dovolj volje in moči da tudi odpraviti. IZ VSEBINE: 20 Aktualno: Pozor, klopi so tu!........... 4 10-letnUa Hišnih aparatov: Recesija jih ni prizadela......5 10-letnUa Hišnih aparatov: Recesija jih ni prizadela.......5 Intervju: Suzana Hebar - uspešna kitaristka.8 Izpoved Vesne Urbanc Moja izkušnja z drogami...........10 Fotoreportaža: Pohod na Menino.............12 Natura 2000: Ohranimo naravno bogastvo....18 Natura 2000: Ohranimo naravno bogastvo.....18 Črna kronika: Tatovi na Menini..............23 Na naslovnici: Pogled na Zadrečko dolino z Golega vrha ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 20,30. maj 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p„ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne ^odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje._________________________________________________________________________________________________________________________________^ © POZOR, KLOPI SO TU ■■■■■■■■■■■■■Hi Brez panike, pomaga le znanje Sezona za klope je spet tu, ljudje so zaskrbljeni, marsikdo iz strahu pred okužbo s klopnim menigitisom ali borelio raje opušča izlete v naravo, čeprav stvar ni tako strašna kot izgleda na prvi pogled. Potrebno je le nekaj znanja in previdnosti, prav gotovo pa ne koristita strah in panika. Klopi se ne spuščajo iz dreves in tudi kril nimajo, zato ga lahko dobimo le z neposrednim dotikanjem odpadlega listja trave in podrasti. Vsak klop seveda ni okužen, ker pa ne moremo vedeti, koterije in kateri ni, se velja držati pravila, da ga je treba čimprej odkriti in odstraniti. Okuženi klop nas ne okuži takoj, napačna pa je tudi trditev, da ni nevar- nosti okuženja, če klopa odstranimo v 24 urah. To teorijo zanikajo podatki Inštituta za varovanje zdravja RS, saj je v letu 1999 dobrih 60 odstotkov obolelih za klopnim meningitisom opazilo in odstranilo klopa prej kot v 24 urah in vendar so zboleli. Podatki Inštituta navajajo tudi obolele, ki so klopa odstranili prej kot v 6 urah. Poznamo tri infekcijske bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najdlje poznamo klopni menigoencefalitis, najpogostejša je lymska borelioza, pred nekaj leti pa so odkrili še erlichiozo. Zelo pomembno je vedeti, kateri znaki nas opozarjajo, daje potrebno takoj obiskati zdravnika, več o tem pa smo povprašali dr. Antona Žunterja. »Sedaj, ko je sezona za klope, nas pacienti zelo pogosto kličejo ali pa prihajajo v ambulanto. Moram reči, da zelo pogosto brez potrebe, to pa zato, ker pač ne vedo dovolj o tej po- tencialni okužbi. Klopa se praviloma ne hodi odstranjevati k zdravniku, to opravilo je vsak odrasel sposoben opraviti doma, sam. Če slučajno pri nepravilni odstranitvi ostane klopova glava v koži, še nikakor ni čas za paniko, tudi ni potrebno glave odstranjevati na silo z iglo, tujek se v nekaj dneh izloči sam. Na mestu pika se pojavi majhen, rdeč eritem, enak kot po vsakem piku različnih žuželk in ta še ne pomeni, da smo okuženi! Inkubacijska doba, v kateri se bolezen razvije je od enega do treh tednov, zato je vsako obiskovanje zdravnika pred tem časom nesmiselno, saj bolezni še ni mogoče dokazati. Vsekakor pa je pred tem časom potrebna večja pazljivost zaradi možnega pojava simptomov bolezni." Če je bil klop okužen z virusom menigoencefalitisa se po inkubacijski dobi pojavijo simptomi kot so: trd in boleč tilnik, glavobol, povišana telesna temperatura, fotofobija (okuženega moti svetloba) in bruhanje. "Pri teh znakih je potreben takojšen obisk zdravnika. Če pa obolimo za borelio, zapleteno boleznijo, ki skoraj pri vsakem posamezniku poteka drugače, so simptomi precej različni. Bolezen je najprej vidna na koži, kjer se na mestu pika ali pa kje drugje pojavi eritem, kije kroničen in se veča. Ta eritem je vsredini bled, rob je bolj rdeč in se praviloma veča. Ko opazimo ta znak, je obiskzdravnika nujen, sledi zdravljenje z antibiotiki, ki je po navadi učinkovito. Včasih se ta eritem ne pojavi, čez nekaj mesecev ali celo let pa lahko bolezen napade sklepe, srce ali živce. Postavitev diagnoze je težka in tu pomaga predvsem, če bolnik s temi simptomi zdravnika opozori, da gaje pred časom pičil klop, opravijo se serološki testi, ki pokažejo okužbo z boleznijo in celo, alijeta okužba stara oziroma sveža. A zdravljenje v tej fazi je žal veliko bolj zapleteno in dolgotrajno.« pojasnjuje dr. Žunter. Moder je nasvet, da je bolje preprečiti kot zdraviti, zato za odhod v naravo izberimo gladka svetlejša oblačila, ki pokrivajo kar največ kože, glavo zaščitimo s pokrivalom, rokavi naj bodo v zapestju speti, hlačnice zatlačene za obuvalo. S temi ukrepi klopu zelo otežimo preboj do gole kože, a vseeno za nameček uporabimo še kemično sredstvo, ki odganja insekte. Kljub temu se lahko zgodi, da nas klop vendarle »najde« in se nas oprime. Nasilno vlečenje klopa iz kože nič ne koristi, kvečjemu obratno. Že več let so v lekarni dosegljive posebne plastične prijemalke za odstranjevanje klopov, ki so se izkazale za zelo učinkovite. Če tega pripomočka in tudi navadne pincete nimamo, se nekateri poslužujejo omamljanja klopa z žganjem, bencinom, raznimi mastnimi kremami, po katerih bo klop popusti ali pa tudi ne. Nekateri celo opozarjajo, da lahko zaradi teh snovi klop pogine in ga je treba nasilno odstraniti. Tatiana Golob Dr. Anton Žunter: "Sedaj, koje sezona za klope, nas pacienti zelo pogosto kličejo ali pa prihajajo v ambulanto. Moram reči, da zelo pogosto brez potrebe, to pa zato, ker pač ne vedo dovolj o tej potencialni okužbi. Klopa se praviloma ne hodi odstranjevati kzdravniku, to opravilo je vsak odrasel sposoben opraviti doma, sam." KLJUB ZATEGOVANJU PASU OSTANE CESTNI PROGRAM V ZGORNJI SVINJSKI DOLINI NEOKRNJEN Minister ostaja optimist Rebalans državnega proračuna, ki gaje vlada sprejela v začetku maja, predvideva za 28,2 milijarde tolarjev manj proračunskih prihodkov in zato za 12,5 milijarde tolarjev manj odhodkov (prihrankov) ter povečanje proračunskega primanjkljaja za 15,7 milijarde tolarjev ali za 0,3 odstotka bruto družbenega proizvoda. Po tistem, koje ministrslvo za finance objavilo za javnost najbolj zanimivi razrez državnega proračuna, je postalo jasno, da naj bi levji delež k letošnjemu proračunskemu varčevanju prispevali v ministrstvih za promet, finance, delo, kmetijstvo in obrambo - v navedenih resorjih naj bi privarčevali vsaj po milijardo tolarjev, skupaj pa 8,8 od predvidenih 12,5 milijarde tolarjev. Nasje seveda zanimalo, kaj zategovanje pasu na prometnem ministrstvu pomeni za uresničitev napovedanega programa posodobitev in rekonstrukcij regionanih cest v Zgornji Savinjski dolini. Prometni minister Jakob Presečnik nam je povedal, da gre večina privarčevanih sredstev ministrstva za promet na račun transferov za gradnjo avtocest, ki bodo zmanjšani za 2 milijardi tolarjev, kar pomeni, da se bo cestni program na regionalkah izvajal po napovedani dinamiki. To za Zgornjo Savinjsko dolino konkretno pomeni, da bodo na ministrstvu v kratkem objavili razpise, na podlagi katerih bodo izbrani izvajalci del. Savinjčan Vsak klop seveda ni okužen, ker pa ne moremo vedeti, kateri je in kateri ne, se velja držati pravila, da ga je treba čimprej odkriti in odstraniti. Okuženi klop nas ne okuži takoj, napačna pa je tudi trditev, da ni nevarnosti okuženja, če klopa odstranimo v 24 urah. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA CESTAH OBČINSKEGA ZNAČAJA KUUB JASNEMU ODLOKU OSTAJA NEIZVAJANA OBVEZNOST Ovirana preglednost "V bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto v ravnini ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste. Lastnik oziroma uporabnik mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire." V Gornjem Gradu in tudi v drugih občinah, kjer se srečujejo s podobnimi problemi, je odlok o občinskih cestah temeljit in jasen. Problem je v varovalnem pasu, ki določa oddaljenost živih mej in drugih "plotov", ki lahko postanejo resna prometna ovira in nevarnost, čejih lastniki ne vzdržujejo po sprejetih predpisih. V zadrečkem središču so po besedah tajnika občine Gornji Grad Jožeta Pozniča največji problem žive meje, ki presegajo dopustno mejo 0,7 metra, predvsem na mestih, kjer mora biti zagotovljena vidljivost. O razmerah so razpravljali tudi člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, po posredovanju pristojne občinske službe so nekateri lastniki previsokih obcestnih ovirte znižali. Manj disciplinirane bodo očitno morali prepričati policisti oziroma občinski inšpektor, kije po odloku sicer predviden, vendarje vsem jasno, da v resnici kaj podobnega sploh ne obstaja. Nekakšen začaran krog torej, kjer je ureditev razmer odvisna predvsem od preudarnosti posameznikov in manj od možnosti resnega sankcioniranja. Največji problem so, tako kot ve- likokrat v prometu, nič krivi otroci, ki ne vidijo preko naravnih plotov, zato so tudi najbolj izpostavljenim nesrečam, ki jih vzadnjem času sicer ne beležijo, vendarje slednji podatek vse prej kot spodbudna tolažba. Zadeve se lahko v trenutku sprevržejo v katastrofo, opozarja Poznič, zato bi bilo najenostavneje, da bi lastniki odpravili ovire na lastne stroške. Če se to ne bo zgodilo, bo to storila občina na stroške občana. Za Gornji Grad velja, da tudi ob regionalni cesti skozi naselje zadeve niso ravno spodbudne in vzorno urejene, na kar smo pred meseci neuspešno opozarjali tudi v Savinjskih novicah. Podjetje za vzdrževanje in obnovo cest iz Celja, na kratko VOC Celje, naj bi poskrbelo za zagotovljeno preglednost na regionalni cesti, na kar je pristojne opozarjal tudi Poznič. Očitno ne dovolj prepričljivo, torej bo treba zadeve premakniti z mrtve točke s pomočjo policije oziroma pristojnih inšpektorjev, preden se zaradi obcestnega grmičevja in ostalega okrasja zgodi nesreča z nepredvidljivimi posledicami. Savinjčan BSH HIŠNI APARATI OB 10-LETNICI DELOVANJA ZNOTRAJ NEMŠKEGA KONCERNA IN IZJEMNO USPEŠNEGA POSLOVANJA Recesija jih ni prizadela Nazorska tovarna malih hišnih aparatov je ponovno prikazala izredno pozitivne rezultate poslovanja v prejšnjem letu in optimistične napovedi za prihodnost. Leto 2002 je direktor Matjaž Lenassi proglasil za najboljše leto v zadnjem desetletju in sicer po vseh kazalcih, od kakovosti do finančne uspešnosti. Od leta 1993, ko je nemški koncern BSH z odkupom sredstev Gorenjevega podjetja MGA postal 100 odstotni lastnik nazorske tovarne, so vsako leto v nove izdelke in nove tehnologije investirali vsaj 1 milijardo tolarjev, v vseh teh letih pa podjetje nikoli ni poslovalo z izgubo. Direktor Matjaž Lenassi, komercialni direktor Rainer Kaschta (levo ter direktor prodaje in marketinga Jochen Stifel (desno) med tiskovno konferenco (foto: Vesna Petkovšek) Na ponedeljkovi tiskovni konferenci so vodilni v podjetju povedali, da so obseg poslovanja v desetletju povečali za štirikrat. Ves čas so s pomočjo razvojne službe intenzivno razvijali nove aparate in posodabljali obstoječe. Tako so v letošnjem programu novost kuhinjske tehtnice, naslednje leto pa bodo na trg postavili termične aparate. Nazorska tovarna velja za zelo inovativno podjetje, kar potrjujejo številni zaščiteni patenti, kakortudi izboljšave, ki sojih v okviru sistema 20 ključev izvedli na podlagi koristnih predlogov zaposlenih. V koncernu so na podlagi odličnih uspehov pridobivali vse večjo veljavo in samostojnostter naposled v letošnjem letu prevzeli tudi odgovornost za prodajo velikih gospodinjskih aparatov blagovnih znamk Bosh in Siemens v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije. Pri tem Lenassi poudari, da bodo izbirali takšne aparate, da na trgu ne bodo prihajali "v vojno" z Gorenjem. Podjetje, v katerem je v lanskem letu približno 620 zaposlenih proizvedlo za 21 milijard tolarjev izdelkov, je zabeležilo 1,3 milijarde čistega dobička. Letošnji proizvodni načrt je 4,1 milijona izdelkov. Lenassi med razlogi za tolikšno uspešnost izpostavlja fleksibilnost okolja in ljudi v dolini. Tako zaposleni, pri katerih skrbijo za visoko stopn- jo motiviranosti, kot dobavitelji, med katerimi imajo posebno mesto ravno domača podjetja, jim zagotavljajo kakovost, pravočasnost in zanesljivost, ki so tako pomembni v razmerah konkurenčnih pritiskov. Čepravje podjetje izrazito izvozno usmerjeno (izvozni delež je 89 odstotkov), svetovna recesija ni prizadela njihovega poslovanja, kar ne velja za koncern. Uspešno izogibanje recesiji je omogočilo predvsem odpiranje vzhodnih in jugovzhodnih tržišč oziroma njihovo osvajanje. V državah bivše Jugoslavije, kamor nazorska tovarna proda 5 odstotkov malih gospodinjskih aparatov, so dosegli polovični tržni delež. Nov izziv je ogromno ameriško tržišče, ki pa je ravno zaradi omenjene recesije vtem trenutkusfinančnega vidika še nekoliko manj ugodno. Vesna Petkovšek OBČINSKI SVET GORNJI GRAČT Ponavljanje zgodovine Gornjegrajskim občinskim svetnikom je očitno tudi v tretjem mandatu "usojeno" manj pomembne točke dnevnega reda obravnavati in potrjevati zbrano in s premislekom, medtem ko pri vsebinsko zapletenih in za občane pomembnih obravnavah popusti koncentracija. Nekaj takega seje dogajalo tudi na zadnji redni seji, ko so potrdili premoženjsko bilanco občine in letni program športa ter pravilnik o sofinanciranju kulturnih programov. Svetniki so skoraj v celoti upoštevali pripombe kulturnikov, ki sojih posredovali na osnutek predlaganega pravilnika, tako daje pravilnik usklajen pripravljen za "življenje". Podobno kotv prejšnjem mandatu je tudi tokrat popustila zbranost svetnikov pri občutljivi obravnavi spremembe tarifnega sistema toplotne energije in uskladitvi cen s tarifnim sistem, ki naj bi jih uvedli zaradi uvedbe tako imenovane števčnine. Po besedah direktorja podjetja Engo d.o.o., Tonija Riflja, so se stroški poslovanja v primerjavi z letom 2001 bistveno povečali, zato Rifelj predlaga dvig cene s sedanjih devet tisoč sto na dvanajsttisoč šestotolarjevza kilovatno uro, kar naj bi bilo za porabnike še vedno najmanj deset odstotkov cenejše kot ogrevanje s kurilnim oljem. Znanoje, da podjetje, kije v75-odstotni lasti občine, posluje z izgubo, zato se želijo svetniki, preden bodo odločali o višini cene, temeljito oborožiti s podatki o poslovanju Enga, pri katerem naj bi imela pomembno vlogo tudi skupščina in nadzorni svet podjetja, ki sta dolžna poslovati na podlagi zakona o gospodarskih družbah. Savinjčan ___________________________________ SKUPŠČINA DELNIČARJEV BANKE CELJE D.D. Uspešneje od načrtovanega Delničarji Banke Celje d.d. so se 20. maja 2003 v Narodnem domu v Celju zbrali na 18. redni skupščini delničarjev. Prisotnih je bilo 67 delničarjev, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, kar predstavlja 69,80 % zastopanega osnovnega kapitala banke oz. 87,31% glasovalnih pravic. Vsi predlagani sklepi so bili izglasovani v predlagani obliki z veliko večino glasov. Nasprotnih predlogov ni podal noben delničar. Poslovanje Banke Celje d.d. v letu 2002 je bilo uspešnejše od načrtovanega. Obseg bilančnega poslovanja se je povečal z 224,3 milijarde tolarjev na 275,7 milijard, kar pomeni 23 odstotno rast. Posledično seje, kljub ostri konkurenci, povečal tudi tržni delež banke, merjen na osnovi bilančne vsote na 6,1 % (s 5,7% v letu 2001). Bruto dobiček seje v istem obdobju povečal za 20 % in zagotovil ustrezni donos na povprečni kapital (ROE) v višini 16,2 odstotkov (kar je več od povprečja v panogi) in nominalno rast bruto dividende v višini 9 odstotkov. Banka bo delničarjem za leto 2002 izplačala bruto dividendo v višini 3.270tolarjev na navadno in prednostno delnico. Med pomembnejšimi projekti in načrtovanimi aktivnostmi banke v letu 2003 je potrebno izpostaviti uvedbo transakcijskih računov za fizične osebe, pridobitev licence in uvajanje novih storitev z zavarovalniškega področja, nadaljevanje strateškega povezovanja z NLB d.d., uvedba obrestnega nominalizma za dolgoročne terjatve in obveznosti in aktivna prodajna politika s celovito bančno ponudbo za mala in srednja podjetja v poslovni mreži. VP GOSPODARSTVENIKI IN ŽUPANI S PREDSEDNIKOM GZS MAG. JOŽKOM ČUKOM 0 VSTOPU SLOVENIJE V EU Konkurenca se bo povečala, cene bodo padle Savinjsko-šaleška območna gospodarska zbornica je v ponedeljek, 19. maja, v vili Široko v Šoštanju pripravila srečanje gospodarstvenikov in županov s predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožkom Čukom. Iz živahne razprave je bilo moč zaključiti, da se gospodarstvo zaveda sprememb, ki jih prinaša vstop Slovenije v Evropsko unijo, vseh posledic pa se seveda ne da predvideti vnaprej. Gospodarstveniki pričakujejo, da bosta za premagovanje težav ob vstopu Slovenije v EU kritični zlasti prvi dve leti (foto: Jože Miklavc) Kot je povedal predsednik gospodarske zbornice, je Slovenija v letu 2002 ustvarila 23 milijard evrov bruto družbenega produkta, kar pomeni 11.709 EUR na prebivalca. V primerjavi z letom poprej je BDP realno porasel za 3,2 odstotka. Slovensko gospodarstvo izvozi preko 59 odstotkov BDP, pri čemer zelo odstopa od ostalih članic in kandidatk za vstop v EU, naš velik problem pa je inflacija, kije s 7,5 odstotka v letu 2002 bistveno višja od 2,2 odstotka v EU. In kakšne bodo posledice vstopa Slovenije v EU? Predstavljali bomo 0,4 odstotka prebivalcev, 0,3 odstotka BDP in 0,7 odstotka zunanjetrgovinskih tokov, kar kaže na našo majhnost, a hkrati na veliko priložnost za razvoj, kot so ga dosegle podobne male države (Finska, Singapur, Luksemburg, Hong Kong, Danska). V prvem koraku, s 1. majem 2004, bo šlo za formalno prilagoditev administrativnih in dokumentarnih tokov, torej davčnih, carinskih, statis- tičnih in na področju elektronskega poslovanja. Konkurenca na slovenskem trgu se bo povečala, cene bodo padale, tržni deleži se bodo zmanjševali. Prevzem carinske tarife EU za Slovenijo leta 2004 pomeni razveljavitev nekaterih že sklenjenih sporazumov o prosti trgovini. Odpoved prostotrgovinskih sporazumov z državami nekdanje Jugoslavije lahko prinese negativne posledice za nekatere panoge slovenskega gospodarstva. Najbolj ogrožene bodo kmetijstvo terživilska in naftna industrija, ki skoraj polovico svojega izvoza ustvarijo v državah nekdanje Jugoslavije. Nekoliko manj ogrožene bodo kemična, lesna, papirna in gumarska industrija, ki vteh državah ustvarijo več kot petino svojega izvoza. Največ bodo pridobila tista podjetja, ki že sedaj veliko poslujejo na evropskem trgu in upoštevajo evropska pravila igre. To je skupina slovenskih podjetij iz sektorjev ele-ktro, avtomobilske in farmacevtske industrije. Večje težave bodo imele delovno intenzivne panoge, storitveni sektor, živilsko predelovalna industrija in del sektorja malih podjetij. Gospodarstveniki pričakujejo, da bosta za premagovanje težav ob vstopu Slovenije v EU kritični zlasti prvi dve leti. Vtem obdobju pričakujejo podporo tako Gospodarske zbornice Slovenije kot resornih ministrstev. Mala podjetja, še posebej dobavitelji velikih gospodarskih sistemov, čutijo približevanje Evropi predvsem skozi pritiske po znižanju cen. Večjih problemov ne pričakujejo, izjemno pa bi jim koristilo, če bi država sistemsko odpravila plačilno nedisciplino. Franci Kotnik Ljubenski “plac" in cesta do občinske stavbe sta gradbenih del trenutno “v razdejanju", zato pa se tj -,x1r* obeta nova podoba trga (foto: Franjo Atelšg NEDELJSKI DOBIČEK POŽRE HUDIČEK Pet let obojestranskega zadovoljstva Trgovina Okonina je dobro obiskana, zato je lastnica Marija Križnik ob 5-letnici delovanja za stalne stranke pripravila pogostitev (foto: EMS) Vtehdneh mineva pet let, odkarso vOkonini po enomesečni prekinitvi ponovno prišli do "lastne" trgovine. Lastnica Marija Križnikje zastavila s povsem preprosto in pošteno filozofijo: zaslužiti za plačo zaposlene trgovke in dajalve, o lastnem dobičku pa je razmišljala dolgoročno in premišljeno, kar seje očitno izkazalo kot dobra naložba. Trgovina "Okonina" je zaradi tega dobro obiskana, pravi Križnikova, pri tem pa je pomembno, da prihajajo stranke tudi iz okoliških krajev. Sicer je okoninska trgovina podrejena še staremu odpiralnemu času, to se pravi, daje ob nedeljah in praznikih zaprta, saj so ljudje navajeni nakupiti vse potrebno do sobote opoldan. To pa seveda ne pomeni, da v izjemnih primerih ne postrežejo tudi izven delovnega časa. Da so zadovoljni z "okon-insko" prodajalno, seje lepo pokazalo tudi na sobotni priložnostni pogostitvi rednih strank in drugih, ki so se ustavili pred trgovino. Savinjčan LJUBNO OB SAVINJI Tržani zadnji do novega asfalta Ljubenski »plac«, tako domačini imenujejo osrednji trg, je v teh dneh pravo malo gradbišče. Gradbeni stroji so razkopali središče Ljubnega skoraj do nerazpoznavnosti. Potem koje ljubenska županja, s finančno in fizično pomočjo domačinov, uspela modernizirati velik del občinskih cest v posamezne zaselke, je prišlo na vrsto tudi križišče pred blagovnico in del ceste do občinske stavbe. Županja Rakunova obljublja, da bo nova podoba trga povsem spremenjena, saj bodo poleg preplastitve cestišča in izgradnje novega parkirišča uredili tudi pločnik in ulično razsvetljavo.Celotno investicijo vredno 60 milijonov tolarjev bodo pokrili iz občinskega proračuna, v vsoto pa je zajeta tudi obnova oziroma zamenjava vodovodnih cevi in ureditev kanalizacije vključno s primarnimi priključki. Savinjčan NA KROPI PRI BOČNI ODPRLI VRATA MODERNE MESNICE IN PREDELOVALNICE MESA, ZGRAJENE PO STROGIH EVROPSKIH NORMATIVIH Savinjčana, ki sta se najprej dokazala v glavnem mestu Zakonca Franc in Marta Petrin sodita med tiste Zgornjesavinjčane, ki so svoje znanje in ambicije uspešno uveljavili zunaj meja rodne doline. Pred desetimi leti sta se, on mesar in ona šivilja, odločila in odprla mesnico v prestižnem delu Ljubljane, kar je med izbornimi in petičnimi kupci pomenilo samo eno: ali se s kakovostno ponudbo in odnosom obdržati in osvojiti že zaseden trg ali preprosto propasti. Petrinova sta se s poštenim delom in konkurenčno ponudbo ne samo obdržala, ampak sta postala mesarska zgodba o uspehu, v katero je v zadnjem času vpeta celotna družina. Moderna poslovna zgradba na Kropi je torej samo logična posledica podjetnosti in profesionalnega pristopa Petrinove družine. Temu v prid govori struktura gostov na uradni otvoritvi minulo soboto, saj je velik del ljubljanskih strank z dobrimi željami pospremilo Petrinove tudi Otvoritev nove, moderne mesnice na Kropi se je udeležila množica strank, ki poznajo Petrinovo kakovost (foto: EMS) na novo, domačemu okolju namenjeno lokacijo. Mesnica in predelovalnica mesa ne nazadnje pomenita tudi zdravo konkurenco in nova delovna mesta, kar ima vtem okolju velik pomen, zaradi česarje, ob številnih znonih imenih, odsotnost predstavnika lokalne skupnosti svojevrstno, ne ravno prijetno presenečenje. Savinjčan Kresničke Dobro bi bilo vedeti, kdo bo tolažil razočarane po fizični smrti, če ne ugledajo pekla, vic ali nebes. V SavinjčanJ SUZANA HEBAR, USPEŠNA KITARISTKA IZ NAZARIJ Solistična kariera je namenjena le redkim izbrancem (foto: Ciril M. Sem) Vedno več je ljudi, ki ne znajo poiskati svojega cilja oziroma poslanstva v življenju, zato so toliko bolj privlačni tisti posamezniki, ki natančno vedo, kaj hočejo doseči in jim to tudi lepo uspeva. "Lahko njemu, saj dela tisto, kar si želi," so besede prenekaterega zavistneža, a delo, ki leži za življenjskim uspehom, je očem drugih prikrito. Več o tem smo se pogovarjali s Suzano Hebar, uspešno, mlado študentko kitare na Akademiji za glasbo in učiteljico kitare, ki je na dobri poti, da doseže svoje sanje. - Si učiteljica kitare na Glasbeni šoli Nazarje, poleg tega redna študentka, ki vsak dan več urvadi igranje kitare. Si kdaj v dvomih, če se ti tako trdo delo izplača? Letos poleg tega učim še na Glasbeni šoli v Velenju, tako da res ne vem, včasih se tudi sama to sprašujem. Čez teden sem v Ljubljani, ob četrtkih popoldan pridem domov, učim v Nazarjah, v petek učim v Velenju, v soboto spet v Nazarjah, v nedeljo pa spet nazaj v Ljubljano. Tudi na Akademiji so trenutki, ko razmišljaš, ali seti izplača vse to trdo delo. Saj so ljudje, ki to cenijo, a drugi študij instrumenta tako zlahka jemljejo. Tisti, ki ni v tem, ne ve, koliko trdega delaje potrebno vložiti. - Koliko časa se torej pripravljaš pred pomembnejšimi tekmovanji? Za zadnje tekmovanje, ki je bilo zgodaj spomladi, sem se začela pripravljati takoj v začetku šolskega leta. Narediti si je treba program, nato je potrebno ta program izbrusiti do popolnosti, kar zahteva več kot pol leta dela in priprav. Dnevno mi vaja vzame približno štiri ure. - Tekmovanja, ki se jih udeležuješ, so najbrž odskočna deska v karieri? Vsekakor vsak posameznik skozi tekmovanja napreduje vsaj v kakovosti igranja, saj je za tekmovanja potrebno veliko več vaje kot za razne nastope na proslavah. V začetku gre tu tudi za odkrivanje talentov, spoznajo te določeni glasbeni krogi, lahko se dokažeš. To je neka korist. Kar pa se tiče bolj otipljivih nagrad, pa je zgodba pri nas v Sloveniji drugačna. Včasih, a ne vedno, prva na- grada prinese kakšen samostojen koncert, ostalih nagrad, nas primer finančnih, pa ni. Na tekmovanja seje vedno potrebno prijaviti, prijavnina pa je precej visoka, zato bi pričakovala, da se nekaj tega povrne, a žal ni tako. Za kakšno karierno potezo je potrebno iti ven, vtujino. - Te želje vodijo v tujino? Želje so že, mogoče kakšen podiplomski študij. Je pa v to potrebno vložit veliko dela in tu ti tudi najboljši profesor ne more pomagati, če sam ne daš vse od sebe. Mislim, da so največ vredne tiste stvari, kijih sam odkriješ. In največ se naučiš iz njih! Drugo leto bom diplomirala in ne verjamem, da bi nato potegnila črto pod moje izobraževanje in le še poučevala. Če ne kaj drugega, bom vsaj ob delu študirala naprej, verjetno opravila specializacijo iz kitare. Bomo videli, kaj bo prinesel čas. - Poleg Gimnazije si obiskovala tudi Srednjo glasbeno šolo v Velenju, zato si bila napornega učenja verjetno vajena. Si imela zato lažji vstop v študentsko življenje? Glede na zelo težke pogoje, ki jih je za vstop na Akademijo za glasbo potrebno izpolniti, marsikdo že prej obupa. Ko pa vidiš, v primerjavi z drugimi študiji, koliko dodatnega napornega dela te čaka pri tem študiju, moraš imeti res močno motivacijo, da vseeno vztrajaš. Problem je tudi, če si prej obiskoval samo glasbeno srednjo šolo, sedaj pa sprejemnih izpitov ne narediš, kam se potem sploh vpisati? Lahko znova poizkusiš naslednje leto, a kot mi povedo mladi s takšnimi izkušnjami, je vsakič samo še težje, leto je mimo... Vpis na študij kitare je vedno omejen, letno sprejmejo le dva ali tri študente, medtem ko se jih prijavi vsaj štirikrat toliko. - In kakšne so tvoje možnosti za službo po končanem študiju? Možnosti so majhne, premajhne. Čeprav bi ver- jetno večina študentov raje študirala umetniško smer, si skoraj prisiljen, da poleg te vzameš še pedagoško smer. Pedagogika ti omogoča boljše možnosti pri iskanju službe, saj lahko poučuješ na šoli. Smo žal obsojeni na to, da učimo, saj ni prave možnosti izbire. Solistična kariera je namenjena le redkim izbrancem, tu pa seje potrebno zavedati, da se s tem odrečeš mnogim slvarem, kot so družina, prijatelji... Ni časa za drugo ljubezen kot le tisto do igranja. - Kaj pa čas za zabavo, študentsko nočno življenje? Ga skoraj ni, a verjetno je tako tudi na drugih faksih, če želiš doseči nekaj več. Saj greš lahko ven, se razvedrit, a si moraš vse natančno organizirati. Takrat vem, da bom izgubila dan vadbe, karje lahko veliko več, kot se sliši. Včasih zato ni tistega pravega občutka oziroma želje, da bi sploh šla ven, a ko grem, si res dam duška! Pred sabo moraš imeti trden cilj, kajti če nimaš prave predstave, kaj si želiš, se bo nemogoče odreči vsemu drugemu, karte privlači. - Kaj meniš o preboju klasične glasbe na pop sceno? Všeč mije predvsem ideja, možnost, da se lahko tudi nekdo, ki igra klasičen instrument, kot je violi na, prebije na popularno glasbeno sceno. Verjetno pa moraš imeti tudi dobro finančno zaledje, nekoga, ki te promovira, vlaga vlvoj imidž. - Ti imaš raje igranje klasične glasbe? Trenutno da. Verjetno se bom s časom poizkusila še v drugih zvrsteh, zaenkrat pa nimam te želje. Kot se spreminja človekovo dojemanje življenja, pa se tudi ali prav zato spreminja tudi njegov način igranja, postaja drugačen, mogoče bolj zrel. A že v eni sami skladbi lahko najdeš veliko različnih stvari, ene te privlačijo sedaj, druge te bodo kasneje. Tatiana Golob / j ' ' j i i j j-------------j------—\ Razpisna sredstva na razpolago V Občini Ljubno imajo ta čas odprte tri javne razpise in sicer za kmetijslvo, kjer je na razpolago 11,4 milijonovtolarjev, za drobno gospodarstvo so letos namenili 30 milijonovtolarjev, s katerimi želijo predvsem vzpodbuditi zaposlovanje za nedoločen čas in subvencionirati obrestno mero. Tretji razpis v višini 6,5 milijonovtolarjevje namenjen športnim programom. Razpisa za kmetijstvo in drobno gospodarslvo bosta odprta do porabe sredstev. Savinjčan ___________________________________________________________________/ Pozdravljale so jih jase narcis Sončne nedelje so kot nalašč za različne izlete. Eno takšnih so izkoristili tudi rečiški planinci in se sredi maja odpravili na Golico, ki jih je privabila zaradi svoje posebnosti - narcis. Poln avtobus planincev vseh generacij, oboževalcev našega gorskega sveta in vesele družbe, je s Suško bando na čelu doživelo prelep planinski dan. Množičen obisk nekaj tisoč planincev iz vse Slovenije so pozdravljale jase narcis v polnem razcvetu. Planince pa je dodatno navduševala še Suška banda. V dobrem razpoloženju so rečiški planinci izlet sklenili s sklepom, da bodo takšna druženja še ponovili. Marija Sukalo KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na rešitev čakal 130 metrov globoko Na Barju so ljubljanski kinologi pripravili izpit iz poslušnosti - IPO/II, ki sta ga iz naše doline opravljala Marija Kompan in njen pes King. Z uspešno opravljenim izpitom sta prevzela vodilno mesto v društvu, saj sta sedaj edini par, ki ima opravljene vse izpite. V Kebrovi luknji na Golteh sta kinologa Damjan in Dominik Horvat ter njun pes Perla pomagala izvesti republiško reševalno akcijo jamarjev, kjer so simulirali reševanje ponesrečencev iz 130 m globoke jame. V Škofji vasi je kinološko društvo Celeia pripravilo prvo letošnje tekmovanje šolanih psov v regiji. Iz zgornjesavinjskega kinološkega društva so se ga udeležili trije vodni- ki s svojimi štirinožnimi ljubljenci in dosegli odlične uspehe. Zvonka Kotnik s Čito je po izpitnem programu poslušnosti - ISP - A dosegla kar 96 točk in s tem osvojila prvo mesto, medtem ko sta Ferdo Hrovatin njegova Urssula v isti kategoriji s 93 točkami pristala na odličnem šestem mestu, Zoran Janžovnik pa je s Skajem v kategoriji ISP- s 94 točkami zasedel 3. mesto. Marija Sukalo SEJA SVETA KS REČICA OB SAVINJI O prodaji stare osnovne šole in nakupu »kaplanije« Pretekli teden so se na redni seji sestali svetniki sveta KS Rečica ter s predstavniki društev v uvodu pripravili načrt praznovanja rečiške krajevne skupnosti sredi junija. V nadaljevanju je tekoče aktivnosti iz načrta dela predstavil predsednik Peter Kolenc. Gradbeni odbor je v Šentjanžu ob pomoči vaščanov pripravil spodnji ustroj za cesto od Pečnika mimo cerkve do regionalne ceste, medtem ko je asfaltna prevleka predvidena v prihodnjem letu. Prav tako so se že pričele aktivnosti pri obnovi avtobusnega postajališča v Nizki in cesti Spodnja Rečica - Re-nek. Svetniki so se v razpravi dotaknili tudi najemnine »kaplanije« oziroma njenega odkupa, kjer je pisarna krajevne skupnosti in krajevnega urada. Ob zaključku so si bili svetniki enot- ni, da se ponovno sklene pogodba o najemnini prostorov do oktobra. V tem času naj bi po besedah mozirskega župana Ivana Suhoveršnika prišlo predvidoma tudi do druge dražbe, kjer bodo poskušali prodati staro osnovno šolo. Ta je bila sprva predvidena za prostore KS, pozneje pa sojo poskušali prodati in sredstva porabiti za izgradnjo prizidka vrtca k osnovni šoli in odkupu »kaplanije«. Slednje bodo po mnenju svetnikov izvršili le ob uspešni dražbi, ki naj bi bila sredi julija. Marija Sukalo Naša anketa Mladi in droga Uporaba mamil med mladimi sodi med največje travme današnje družbe. Ravno mlade smo povprašali o tej temi. Žiga Vrtačič, Varpolje, 15 let Jasno je, da so droge škodljive, ne zdi pa se mi pametno, da jih razlikujemo na trde in lahke. Tudi alkohol je nevarna droga, ki ubija, pa vendar ni prepovedan, isto je s cigaretami, medtem, ko se vse drugo propagira kot smrtno nevarno. Kje je tu logika, ne vem! Neumno se mi zdi, da so pijanci ubogi ljudje, ki ne morejo drugače, narkomani pa so največje barabe. Vsi so na istem, vsi imajo možnost izbire! Jasmina Ploštajner, Nizka, 15 let Po drogah posegajo predvsem mladi, ki nimajo nič zanimivega za početi, so brez idej, nekatere pa v to povleče slaba družba. Če bi si znali poiskati pravo zabavo ali bi se ukvarjali s športom, potem bi bilo takšnih težav bistveno manj. Pri nas sicer imamo igrišča, rabili pa bi še kaj več, predvsem prostor, kjer bi se lahko zbirali, saj šport ni edina stvar, ki mlade zanima. . Anja Cajner, Varpolje, 15 let V dolini je mamil vedno več, pojavljajo se že med osnovnošolci. Seveda je tega več v mestih, stanje pa se slabša tudi pri nas. Na dosegu so poleg pijače in cigaret tudi hujše droge, verjetno tudi tiste najbolj nevarne. Mladi danes lahko dobijo kar hoče- jo. No, verjetno je že treba poznati prave ljudi in tudi denarje tu važen, a če to odštejemo, je droga vsem lahko dosegljiva. Boštjan Blatnik, Kokarje, 11 let K drogi spadajo cigarete, pijača, nekateri si jih vbrizgavajo z injekcijo. Tudi v šoli se pogovarjamo o mamilih, ponavadi pri razredni uri, pogovarjamo se, kako so nevarne. Od njih lahko tudi umreš. Tisti, kijih jemljejo, se hočejo z njimi poživiti ter mislijo, da se bodo potem boljše počutili. A to ni res. Natalija Livk, Nazarje, 18 Največja nevarnost drog je odvisnost, ki jo mamila povzročajo. In čeprav vsak uživalec drog zatrjuje, da lahko preneha kadarkoli, to žal ni tako. Le malo se jih izvleče iz tega kroga. Zasvojenci imajo ponavadi ogromno izgovorov in si stalno zatiskajo oči pred dejanskim stanjem. O tem sem se lahko prepričala, ko sem v šoli delala raziskovalno nalogo na temo drog in sem se z nekaterimi odvisniki tudi pogovarjala. Bojan Napotnik, Žekovec, 31 let Sam delam na različnih področjih športa, tudi otroke vzgajam v športnem duhu in absolutno sem prepričan, da te prireditve vplivajo na otroke pozitivno. Otroci se družijo, ne mislijo na napačne stvari. Po mojem mnenju otroci posegajo po drogi ravno zato, ker si starši ne vzamejo dovolj časa zanje ter so prepuščeni sami sebi. Tatiana Golob, foto: Ciril M. Sem IZPOVED VESNE URBANC IZ NAZARIJ 0 NJENI IZKUŠNJI Z DROGAMI Življenje je bilo nočna mora O drogi in zasvojenosti slišimo na vsakem koraku. Veliko se o njej govori, piše. Prisotna je tudi v naši dolini. Vendar si tako radi zatiskamo oči pred tem problemom. Pogosto ga želimo rešiti za zaprtimi vrati, da o tem ne bi nihče vedel. Veliko je različnih zgodb in vzrokov za prvi poskus in kasneje zasvojenost. Ena takšnih je Vesnina. Vesna Urbanc iz Nazarij pa je zbrala toliko moči, da je sama sebi na glas priznala, da je zašla na stranska pota in le ob veliki ljubezni staršev uspela rešiti svoj problem. Pred kratkim se je vrnila iz komune, trdno odločena, da je droga njena neprijetna preteklost, s katero ne bo nikoli več eksperimentirala. "V TRENUTKU ŠIBKOSTI SEM ZAČELA S HEROINOM" S šestnajstimi leti je poskusila travo, ki jo je kmalu opustila. S trdo drogo seje začela srečevati, koje spoznala očeta svojega Timija. »Bila sem zaljubljena in slepa za vse okrog sebe. Sprva sva živela skupaj. Potem sem zanosila. V nosečnosti se nisem mogla zanesti nanj. Bilje brez dela s številnimi neodgovornimi izgovori, ki sem jim sprva verjela. Po porodu sem se vrnila domov k staršem, ki sta z veliko ljubeznijo sprejela vnučka. A potem je prišel še on. Nekaj časa je živel tu, z nami, a droge ni opustil, še več, ko sem bila v službi, je zanemarjal otroka. Vse skupaj meje pripeljalo do živčnosti in vtrenutku šibkosti sem tudi sama začela s heroinom in postala odvisnik,«je začela razgrinjati svojo zgodbo, njen pogled pa je bil zazrtskozi okno. Sledi trenutek molka in nadaljevanje: »Da bi prišla do prepovedane substance, sem začela lagati staršem, kar prej nikoli nisem počela. Z različnimi triki sem poskušala priti do denaija, počasi sem jima izmikala denar s tekočega računa, ukradla celo ključe avtomobila in se odpeljala po odmerek... Ko sta starša začela sumiti in sta se želela pogovoriti, sem se odkritemu pogovoru izmikala s številnimi lažmi ter izgovori. Velikokrat smo se prepirali. Tu pa je bil tudi fant, ki meje zadrogiran tudi večkrat fizično napadel. Nekoč je poskušal obračunati tudi z mamo, ki meje branila. Tedaj gaje oče postavil na cesto. Po letu in pol sem ob prepričevanju in prošnjah staršev poskusila prekiniti z drogami.« ŠTEVILNI IZGOVORI IN ZANEMARJANJE SINA Oče je Vesno vozil v metadonsko ambulanto v Velenje, a brez učinka. Po slabem mesecu seje vrnila na stara pota. »Sama sebe sem prepričevala, da se ne bom navlekla,« pravi, »ampak le občasno bom poskusila.« Mislila je, da obvladuje drogo, a je ta v resnici imela v šahu njo. »Nisem bila sposobna trezno razmišljati, začela sem zanemarjati sina, še sreča, da sta bila v njegovi bližini moja starša, ki sta prevzela zanj vso skrb. Tudi danes imata skrbništvo.« V metadonski ambulanti sojo poskušali prepričati v zdravljenje in v odhod v komuno, a je vedno naš- Vesna se v materini družbi ob listanju albuma spominja jih je preživela v komuni na severu Španije la kakšen izgovor. Sprva je bil to denar, pozneje izgovor, da bo pogrešala družino in sina. »Nisem pa pomislila na to, da se mu sploh ne posvečam v svojih krizah in ko sem iskala odmerek. Življenje pri nas je bilo prava nočna mora.« Vesnina pripoved se zdi kot grozljiva filmska zgodba. Njene oči povedo vse. Koje uspela sama sebi in staršem priznati, da se drogira, je ponovno poiskala pomoč v metadonski ambulanti in centru za socialno delo. Tam soji priskrbeli sredslva za odhod v komuno v Sant Ander na severu Španije. Ko listava po albumu s slikami iz Španije, postane njen glas vesel in pogovor nanese na komuno: »Reto center je krščanski center, kjer se ob pomoči molitve poglabljaš vase in iščeš samega sebe. V Španiji je edini, kjer se zdravijo samo dekleta. Prišle so iz različnih evropskih držav: Bolgarije, Hrvaške, Rusije, Španije... Bila sem edina Slovenka.« TOPEL SPREJEM V KOMUNI NA SEVERU ŠPANIJE Kmalu seje naučila španščine, ki ji je olajšala sporazumevanje. »Živele smo kot velika družina. Po zajtrku smo imele sestanke, kjer smo se veliko pogovarjale, poglabljale vase in iskale odgovore za svoje početje pred prihodom.« Čez dan so dekleta delala, zvečer pa so brala biblijo. Pet deklet v centru je bilo »ta glavnih«, te so skrbele za vso organizacijo in potek dela v hiši. Ostale so hodile na delo v bližnje mesto. Tu so velikokrat čistile vhode stanovanjskih objektov. Nekaj deklet je vedno ostalo »doma«, da so pospravile, oprale perilo, pripravile kosilo, večerjo. »Ko sem prišla v center, so se dekleta zelo trudila, da bi mi olajšala vse skupaj. Kmalu sem začutila njihovo ljubezen in toplino. Ob krizi, ko sem si želela domov, so me poskušala soočiti s situacijo, zaradi katere sem se znašla med njimi. Ob njih sem se naučila delovnih navad. Prisilile so me, da sem začela razmišljati o sebi in svojih dejanjih,« je ob obujanju dogodkov v centru nadaljevala pogovor in se pogosto zazrla v slike. Delo so novinke opravljale ob spremljavi »sombre«, izkušenega dekleta, kije v centru dlje časa, a je tudi skusilo drogo. »Na začetku me je kot senca spremljala,« pravi Vesna »tudi na stranišče, pod tuš. Pazila na vsak moj gib. Bilo je grozno. Prišla sem v krizo in po tednu bi se skoraj vrnila. A pred sabo sem imela Timija, ki si zasluži boljšo mamo in prihodnost, saj sem ga s kupovanjem droge prikrajšala za številne sladkosti in lepe stvari, ki jih imajo povprečni otroci. Nisem mu bila sposobna dati materinske ljubezni, ki jo je potreboval, saj zasvojenec ni sposoben ljubiti ali kaj čutiti. Droga ti okupira vsa čutila, vsa čustva, te otopi. Sedaj sem ozdravljena in pripravljena, da sinu poskušam biti mama, vendar se zavedam, da mesecev, ki izgubljeno ne bo nikoli povrnjeno.« POLNA NAČRTOV IN ENERGIJE SE JE VRNILA DOMOV Trenutno pomaga staršem pri opravljanju določenih opravil, vendarsi bo, kotpravi,tudi sama skušala najti delo in sinu nuditi varen dom. »Zelo sem hvaležna staršema, da mi nista obrnila hrbta, čeprav sem ju globoko razočarala in spravila ob vse prihranke ter jima iz življenja naredila pravi pekel.« razlaga Vesna. V pogovor se vključi tudi mati, ki vidno pretresena dopolni Vesnino izpoved: »Sprva niti vedela nisva, kakšni so znaki zasvojenosti in ko sem v stanovanju našla prvo iglo, me je zgrabila panika, obup in razočaranje. Začela sem razmišljati, kje sva naredila napako pri njeni vzgoji. Sama sem skozi čas in prigovarjanje, naj neha, skoraj obupala, a ji je mož zbral več moči in ji poskušal pomagati, kolikor je vedel in znal. Ko pa seje odločila za reto center, je to bil pravi balzam za najine živce. Prevzela sva skrb za otroka in mu poskušala dopovedati, da se njegova mamica kmalu vrne. Ta kmalu je trajal skoraj deset mesecev. Sedaj je doma, zdrava, polna energije in načrtov za prihodnost.« Resnična zgodba, vredna razmisleka za vse, ki se z drogo le občasno srečujejo ali pa je del njihovega vsakdana. Zgodba, ki presune človeka in ga postavi pred vprašanje, kako bi sam reševal takšno situacijo, če bi se v njej znašel - kot zasvojenec ali kot starš. Marija Sukalo VETER V LASEH MLADIH V ŠPORTNEM CENTRU LAZE Šport kot protiutež drogam Zadnji tedni ob zaključku šolskega leta so za marsikaterega šolarja zelo naporni, zato je prav, da se poskrbi tudi za njihovo sprostitev na svežem zraku. Tokrat so vseslovensko akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi pripravili v športnem centru Laze, celotno organizacijo pa je uspešno izpeljalo Športno društvo Dreta Kokarje. i' Med mladimi je omenjena športna prireditev že dobro znana, zato so seje tudi tokrat udeležili v velikem številu. Prijavili so se lahko na tekmovanja v petih kategorijah, namenjenih tako os- Športna prireditev za mlade v športnem centru na Lazah je z dobro udeležbo povsem uspela (foto: Ciril M. Sem) novnošolcem in mlajšim, kot tudi najstnikom. Razdeljeni v starostne skupine so se tako pomerili v košarki, malem nogometu, odbojki, rolanju in risanju. Vsem so bila podeljena priznanja, najboljši pa so domov odnesli tudi medalje. Vsi sodelujoči so prejeli rdeče majice, v katerih so tudi tekmovali, poskrbljeno pa je bilo tudi za krepko malico. Preditev mlade poučuje o nevarnosti drog ter jim poskuša priljubiti šport, ki mladim v letih iskanja samega sebe ponuja zatočišče pred raznimi škodljivimi razvadami, hkrati pa pomaga zapolniti njihov prosti čas. Tatiana Golob GALERIJA "ST E K L" GORNJI GRAD Himalajski križev pot Svetovni osemtisočaki "živijo" v Himalaji in upodobljeni na oljnih slikah kamniškega slikarja Ceneta Griljca. Vsak od njih s svojo ledeno zgodbo nagovarja navadne zemljane, ki lahko njihov privlačen hlad občudujejo po zaslugi alpinista in gorskega reševalca, ki se je že trdno zapisal v svet umetnosti, posebno v kamniškem delu Slovenije. Za slikarja Griljca je upodobitev štirinajstih himalajskih osemtisočakov prispodoba križevega pota, s katerim se je v brezpotjih himalajskega ledovja tudi sam mnogokrat spopadal. In pribit na križ, za razliko od mnogih, tudi slovenskih alpinistov, ostal živ, kar je za himalajca nekakšen blagoslov in božje usmiljenje. Cene Grilje je himalajske osetisočake na oljnih slikah predstavil v gornjegrajski galeriji (foto: EMS) Iztok Grilje pravi, da se je med slikanjem na glas pogovarjal z vrhovi, zato da bi jim z barvo in čopičem lahko vdihnil veličino. "Želel sem, da vsaka slika živi v čim resničnejši podobi vrha in motiva, ki mi je bil dosegljiv. Slikal sem samo v ateljeju, čeprav je, denimo, mraz na toplem slikati drugače kakor "v živo", v naravi. Nekoč sem napravil v bazi na višini 5400,metrov akvarel pri minus desetih stopinjah: voda mi je hitro zmrzovala, pa še zeblo meje." Takšna je izkušnja Ceneta Griljca, ki ostaja večini dojemljiva zgolj v domišljiji in pri občudovanju slikarjevih platen, iz katerih skoraj v resnici zaveje smrtonosna izkušnja himalajske resničnosti. Obiskovalcem gornjegrajske galerije se je torej v polnosti odstrla himalajska resničnost - pod srednjeveškimi oboki bistveno manj kruta in hladna kot v resnici, vendar s pomočjo avtorjeve pripovedi in izvajalcev programa iz nazorske glasbene šole približana do spoštljive preproščine. Do njih, ki počivajo v belih grobovih, ter v počastitev stodesete obletnice Slovenskega planinskega društva in podružnic na kamniški in savinjski strani Grintovcev. Savinjčan Srečanje godcev »frajtonarjev« Tradicionalno etno glasbeno prireditev Iz roda v Rod in izbirno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne 2003 za zgornje in spodnjesavinjsko ter celjsko in šaleško območje pripravljajo nazorski turistični delavci ob pomoči mozirske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti letos že enajstič. Prireditev si bo moč ogledati v Nazarjah, pred gradom Vrbovec, v soboto, 21. junija, ob 17. uri. V prvem delu se bodo predstavili vižarji veterani in samouki. Sledilo bo izbirno tekmovanje harmonikarjevv različnih starostnih kategorijah. Srečanje godcev »frajtonarjev« bo obogateno z nastopi različnih glasbenih skupin iz doline, pa tudi širše. Marija Sukalo : jijijiSi Na najvisji točki občine Nazarje - Golem vrhu Ob poti smo naleteli na cvetoči encijan Po naporni poti so nam zelo teknili c^kapčici iz Okijeve kuhinje : Bv ? V \ ir- X\'f; / ^ Med vračanjem nas je osvežil pogled na vodo, hk ki se na planini zbira za potrebe živine WT}& Ik ® c Z h ^ - .! . ’J' Ker nam je ostalo še nekaj energije, smo se pomerili v zabavnih igrah Najmlajši so bili najboljši v “zajčjih (foto: Helena Kotnik in UK) ZNANJE ZA PRIHODNOST Maja Marovt je petkrat zlata osmošolka Da lahko v male glave šolarjev gre kar veliko znanja, najlepše dokazuje učenka osmega razreda mozirske osnovne šole Maja Marovt. Letošnja bera raznih priznanj, ki jih prinaša s tekmovanj, že skoraj presega vse meje. Tako je v tem šolskem letu dosegla kar pet zlatih priznanj, ki pa jim je za nameček dodala še tri srebrna. Zlata priznanja je dosegla na Cankarjevem tekmovanju iz znanja materinščine, na Vegovem matematičnem tekmovanju, pri angleščini in pri zgodovini. Temu je dodala tudi zlato priznanje iz znanja Vesele šole. Srebrna priznanja je dosegla na Preglovem tekmovanju v kemiji, na Stefanovem tekmovanju iz fizike in na tekmovanju iz logike. Dosegla je tudi bralne značke pri slovenščini, nemščini in angleščini. Seveda redni šolski pouk ni vse, s čimer se Maja ukvarja. Poleg tega pridno obiskuje tudi glasbeno šolo, razne dodatne krožke in podobno. Maja je že vseh osem let, kolikor obiskuje osnovno šolo, vsestranska na vseh področjih šolskega življenja. Aktivno sodeluje pri kulturnih javnih prireditvah, kijih organizira šola. Zadnji dve leti je s sošolcem Lukom Pauličem steberteh prireditev, kijih skup- no vodita. S sošolci je dolga leta aktivna tudi v gledališki skupini. Njena dejavnost je vidna v razredu, saj je vedno pripravljena storiti, karje pač potrebno. Vsa leta doslej je osvajala razna priznanja, Občina Mozirje pa jo je lani skupaj s sošolko Urško Mazej nagradila s sodelovanjem na raziskovalnem taboru v Savudriji, Sama pravi, daji kljub mnogim obveznostim, še vedno ostaja dovolj prostega časa. Le-tega preživi s svojimi prijateljicami. Ob doseženih uspehih je vesela, kljub temu pa ostaja skromna in zadržana, o svojih dosežkih pa sila nerada govori. Pravijo, da je skromnost lepa čednost. Drži. Kljub temu pa je včasih potrebna in zaželena kakšna pohvala. Še posebno pri posameznikih, ki bistveno izstopajo. In Maja Marovt je takšna. Benjamin Kanjir Maja Marovt (foto: Benjamin Kanjir) Piše: Edita Arh Kontracepcijske tabletke: jemljemo jih po 3 tedne, sledi pavza 7 dni, med katero pride menstruacija. Delujejo tako, da jajčniki ob-mirujejo in v njih ne zorijo jajčne celice. Oploditev zato ni možna. Poleg tega imajo tabletke še druge učinke - perila so praviloma šibka, kratka in neboleča, zato jih uporabljamo za zdravljenje različnih menstruacijskih motenj. Ob njihovi uporabi je manj slabokrvnosti, nenevarnih sprememb na dojkah, manj vnetij jajčnikov in jajcevodov. Pomembno je, da zmanjšajo tveganje za nastanek raka na jajčnikih in maternični sluznici še dolgo po prenehanju uporabe. Tabletk ne predpišemo, če imate neurejeno sladkorno bolezen ali zvišan krvni pritisk. Prav tako niso za kadilke po 35. letu starosti, tiste, ki so prebolele trombozo ali embolijo, imajo hormonsko odvisnega raka, so imele med nosečnostjo moteno izločanje žolča. Kadar je predvidena operacija, jih 1 mesec prej prenehamo jemati, ker so možne motnje strjevanja krvi med in po operaciji. Maternični vložki (MV): poznamo 2 vrsti vložkov - z dodatkom bakra ali hormonskim dodatkom. Deluje tako, da pri bakrenem vložku pos- Kontracepcija Kontracepcijsko svetovanje je sestavni del varovanja reproduktivnega zdravja usmerjeno na načrtovanje družine.V praksi to pomeni rojstvo želenega števila otrok s primernimi premori med posameznimi rojstvi. Priporočilo stroke je rojstvo do 5 otrok s presledki med nosečnostmi vsaj 2 leti. Ta cilj dosežemo z uporabo različnih kontracepcijskih metod. Obstajajo različne metode, izbiro prilagodimo željam ženske in njenemu zdravju. Priporočamo uporabo zanesljivih metod kot so kontracepcijske tabletke, maternični vložki in sterilizacija. Ostale metode so manj zanesljive. tane okolje v maternici neprimerno za transport spermijev in sluznica neprimerna za vgnezdenje oplojenega jajčeca. Pri hormonsko obogatenem vložku je sluz v materničnem vratu tako gosta, da ne prepušča spermijev, sluznica maternice pa tako tanka, da vgnezdenje oplojenega jajčeca ni možno. Nobena vrsta pa ne povzroči splava-pre-kinitve že začete nosečnosti v maternici. Vložek ni primeren za ženske, ki niso rodile, so prebolele vnetje jajčnikov, imajo prirojeno nepravilnost maternice ali miome. Hormonski vložek je dober, ker ni močnih peril, ki so pri bakrenem lahko problem. Sterilizacija: opravi se lahko pri moškem ali ženski, ki je dopolnila 35 let starosti. To je edini pogoj, ki ga postavlja zakon. Pred 35 letom se opravi le, kadar je z medicinskega stališča to upravičeno. Za poseg zaprosimo komisijo pri ginekološkem oddelku. Po odobritvi počakamo še 6 mesecev, nato se poseg kadarkoli lahko opravi. Pri moškem je poseg enostavnejši - zadošča lokalna narkoza, rana na koži je velika 1 cm, bivanje v bolnišnici ni potrebno. Po tem ni motenj spolne funkcije, volumen ejakulirane tekočine je enak, le do kontrole je potrebna še dodatna kontracepcija, ker se morajo izprazniti zaloge spermijev. Pri ženski je potrebna splošna narkoza, skozi dve 1 cm veliki rani na trebuhu uvedejo instru- mente, s katerimi prekinejo jajcevode. Ti so nato neprehodni, vse hormonske funkcije jajčnikov in menstruacija pa se odvijajo nemoteno dalje. Efekt sterilizacije ženske je takojšen, zahteva pa bivanje v bolnišnici. Druge manj zanesljive metode so: kondom, kemična sredstva (trenutno jih ni na trgu), diafragma (trenutno je ni), naravne metode (določanje plodnih dni po koledarju menstruacij, po vaginalni sluzi, spremembi telesne temperature ali kombinaciji vseh), ob dojenju (dokler ni menstruacije, otrok ni star 6 mesecev in izključno dojite). Postkoitalna (urgentna) kontracepcija: v primeru nezaščitenega spolnega odnosa je v 72 urah po njem možna uporaba hormonskih sredstev. Obstajata 2 vrsti tabletk, ki jih zaužijemo dvakrat s premorom 12 ur. Slabost metode je, da jo lahko uporabimo le redko. Po njej počakamo na perilo in če izostane, naredimo nosečnostni test. Kaj lahko storimo zase? - Že prvi spolni odnos naj bo zaščiten, nanj se posebej pripravimo. - Izberemo ustrezno vrsto kontracepcije in jo dosledno in natančno uporabljamo. - Upoštevamo navodila in opozorila zdravnika pri posamezni metodi, da lahko pri težavah pravočasno ukrepamo. it Piše: Aleksander Videčnik Podtem naslovu je Milko Brezigar v svoji knjigi Osnutek slovenskega narodnega gospodarstva (1918) napisal nekaj o tedanjem turizmu v naših krajih. »Zadnja leta pred vojsko se je začela naša javnost zanimati za tujski promet. Alpska železnica je odprla nove perspektive, ker je bila Gorenjska zvezana z glavnimi železniškimi progami. Bled in Bohinj sta se visoko povzpela. Že od nekdaj znana zdravilišča so npr. v Toplicah, Kamniku, Rimskih Toplicah, Rogatcu. Na Koroškem, posebno na južnem bregu Vrbskega jezera je vse polno letovišč. Božja pota, kakor na Brezjah in svetih Višarjih, spadajo tudi v to vrsto. Na Slovenskem je bilo v zdraviliščih zadnja leta pred vojsko povprečno 24.000 gostov in sicer nekatere Slomškove modrosti Znano je, da je škof Anton Martin Slomšek zapisal številne globoke misli, ki še kako veljajo tudi za današnji čas: - Prava vera vam bodi luč, materin jezik pa ključ do omike. - Hiše največja sreča je dober gospodar. - Ni dovolj otroka le podučiti, treba ga je hudega odvajati in k dobremu privajati. - Imeniten stan pa visoka častje ledena gora, po kateri človeku rado spodrsne, da globoko pade. Bogastvo ne da modrosti in za denar se poštenje ne kupi. Učenost brez čednosti je cvet brez sadja. Le prazen sod močno bobni in smetljiv klas visoko glavo nosi. Srečen ni, kdor veliko ima, ampak kdor malo potrebuje. Iz dobre šole prirastejo boljši časi, iz slabe pa slabi, kajti časi so takšni, kakršni so Ijud- je. Čast in slava rada človeka spremeni, pa ga malokdaj poboljša. Zadovoljstvo je polovica življenja. Kdor želi srečno starost učakati, se ne sme v mladih letih razvaditi; česar mlad preveč ima, mu na stare dni manjka. Cujski promet pred prvo svetovno vojno 9000 na Kranjskem, ostalih 15.000 pa na Koroškem in Štajerskem. Cenim, da je bilo 2/3 tujcev in 1 /3 domačinov. Akoje izdal vsak tuj gost po 300 kron, smo dobili 4,8 milijona kron. S tem pa še ni izčrpan tujski promet. Znanoje, da naši trgovci ne gredo iskat blaga v tujino, ampak da pošlje producent svojega potovalca. Vrhu tega so prišli tudi drugi tujci po raznih opravilih ali za zabavo v naše kraje. Zadnja leta pred vojsko se je nastanilo glasom statistike okroglo 30.000 tujcev v slovenskih mestih. Ako je izdal vsak nekaj čez 30 kron smo dobili približno 1 milijon kron. Cel tujski promet nam je donašal torej 5,8 milijona kron. Od tega zneska je treba odšteti svoto, ki so jo izdali naši ljudje vtujini. Vpoštevati moramo, da je skoro vsa naša inteligenca študirala na tujih vseučiliščih, da so na Dunaju vsi centralni uradi in zastopi. Na Dunaju, Gradcu in Pragi so izdali Slovenci znatne zneske. Cenim, da je šlo v tujino najmanj 2 milijona kron na leto, tako da bi se zmanjšala aktivna stran tujskega prometa od 5,8 na 3,8 milijona kron.« Kot je razumeti vsebino sestavka, je Brezigar pisal knjigo pred prvo svetovno vojno, izdal pa jo je očitno še pred koncem vojne. Ko piše o vojnih posojilih navaja podatke do srede leta 1918. To domnevo potrjujejo tudi podatki o naših študentih v avstrijskih mestih Dunaj, Gradec in Praga. Po drugi strani pa je pomanjkljiv, ko ne omenja med zdravilišči številnih, že takrat delujočih in uglednih krajev, kot denimo, Rogaška Slatina, Dobrna, Laško in še bi lahko naštevali. Torej moramo razumeti točnost vsebine z zadržkom, vendar pa je le opisal tudi turizem, sicer očitno na celotnem slovenskem govornem območju. Vrbsko jezero je le eden takih primerov. Kljub temu pa so Brezigarjevi podatki zanimivi, saj vsaj delno orišejo turistično delovanje v naših krajih pred prvo svetovno vojno. Naj še dodam, da so nekateri izrazi, kijih rabi pisec za današnji rod bralcev nerazumljivi. Recimo, »potovalec« je potnik, »svota« je vsota, »zastopi« so predstavniški domovi in tako dalje. Črefenska cerkev Stare pesmi so zelo zanimive in so posebne vrste ljudsko izročilo. Povedal mijoje Jože Brglez - Kugovnik: Čretenska cerkve na hribčku stoji, tak' kot nevesta na smeh se drži. Lepo je obcirana, lepo zmalana, To je res podoba z nebes. Ta malar je vreden dost' vel'ke časti, on je že zmalal dost' svetih reči. Bog mu je gnado dal, da je tak' malat' znal, Bog mu še daj, da b' dosti še let malal po svet'. Kugovnik zna to pesem tudi zapeti, kar je še posebej zanimivo. »tare fotografije Pod zagrebškim mostom posneta flosarja. Na flosu sta Franc Vodušek in Maks Natlačen z Ljubnega. Slika je bila posneta med obema vojnama, poslal pa nam jo je Jožefa Rom iz Gornjega Grada. ■m Piše: Marija Bezovšek Jedilnik za zajtrk je odvisen od starosti, vrste dela, letnega časa, zdravstvenega stanja in seveda tudi od tega, ali in kdaj bomo malicali. Naši predniki so temu obroku dajali velik pomen. Ob težkih delih so največkrat postreglizžganci, ubmenjikom, masovnikom, pražencem (šmomom) in različnimi juhami. Tokrat vam ponujam nekaj receptov starih in tudi novejših jedi, ki so primerne za prvi dnevni obrok. SOLČAVSKI MASOVNIK Za eno osebo potrebujemo: 1-2 dl sladke ali kisle smetane, 1 zvrhana žlica pšenične moke, ca I dl mleka, sol. Smetano kuhamo, da se zgosti, dodamo moko, med mešanjem dolivamo vroče mleko in tako dolgo mešamo, da se masovnik loči od stene kozice in spusti maslo. Masovnik postrežemo z belo kavo ali sadnim sokom. UBRNJENIK Za 4-6 oseb potrebujemo: 40 dkg ajdove ali pol ajdove in pol pšenične moke, 2 dl smetane ali 2 žlici kuhanega ali surovega masla, približno 4 dl zmetkov ali mleka, sol. Moko suho pražimo (povodimo), da se osuši. Piše: Igor Pečnik V sodobnem času proizvajalci uporabljajo čedalje več kroma, kar zahteva temeljito vzdrževanje. V primerjavi s situacijo pri naših starih očetih, koje bil krom na kovini,je sedaj zadeva lažja, saj je kromirana plastika in tako ne prihaja do rje. Kljub vsemu kakšna zaščitna pasta prav gotovo ne škodi. Tudi pri lakiranih površinah se stvari izboljšujejo, saj ima na primer novi mercedes CL že takšen lak, ki je odporen na praske. Do sedaj je edina ovira cena, ki skrbi za njegovo uporabo le na luksuznih avtomobilih. Razvili so tudi že samočistil-ni lak, pri katerem vsaka vodna kapljica pobere umazanijo iz avtomobila. Lepo, a predrago! Zato ostaja tedensko čiščenje doma ali v avtopralnici dobrodošlo. Avtopralnice skrbijo za učinkovito drgnjenje, kar pušča temeljite sledi na avtomobi- Zajtrk naš vsakdanji Mnogi zajtrk izpuščajo z izgovorom, da zjutraj ne morajo jesti, in raje na tešče popijejo pravo kavo in pokadijo cigareto. Na žalost gre tudi veliko otrok v šolo brez zajtrka. Vedeti moramo, da je zajtrk zelo pomemben za dobro počutje in delovno zmožnost. Sestava naj bo čim bolj pestra. Zdrav zajtrk mora vsebovati žitarice (npr. kaše, kosmiče, črn kruh, močnike), mleko (kislo mleko, jogurte, mlečne napitke), sezonsko zelenjavo in sezonsko sadje. Nato zabelimo z raztopljenim maslom ali smetano, zalijemo z vročimi zmetki ali mlekom, posolimo in dobro premešamo. Ubmjenik zvrnemo v skledo, oblikujemo lepo kepo in zabelimo z maslom postrežemo s kislim mlekom, kuhanimi platički, s čajem ali belo kavo. Ubrnjenikje slana, zelo nasitna jed. Zato so ga pogosto jemali seboj na delo, zavitega v hrenove liste, da je ostal svež. KMEČKA OMLETA Za eno osebo potrebujemo 1-2 jajci, 1-2 žlici mleka, zravnano žlico ocvirkov, 1 malo čebulo, žličko sesekljanega peteršilja ali drobnjaka, sol. V ponvi segrejemo ocvirke, dodamo sesekljano čebulo, ko postekleni, prilijemo razžvrkljana jajca z mlekom, potresemo s peteršiljem ali drobnjakom in pokrito pečemo, da jajca zakrknejo. Ponudimo s sezonsko ali vloženo zelenjavo. OVSENI KOSMIČI S SADJEM Za eno osebo potrebujemo: 1 žlico ovsenih kosmičev, mleko ali vodo za namakanje, 2jabolki, sok od pol limone, 2 žlici smetane, I žlico medu, 1 pest orehov. Ovsene kosmiče namočimo v mleko ali vodo že prejšnji večer. Zjutrajjim primešamo naribani neolupljeni jabolki, kiju že med ribanjem pokapamo z limoninim sokom, da ne potemne, nato dodamo še med in na debelo zrezane orehe. Ponudimo takoj. Ta jed je za zajtrk nekaterim tujim turistom zelo priljubljena. Sadje spreminjamo glede na sezono. JOGURT Z OVSENIMI KOSMIČI Za 2 osebi: 2 žlici kosmičev, 1 žlica masla ali margarine, I žlica zmletih orehov ali lešnikov, 15 dkg sadja (jagode, maline, robidnice, banane ali breskve), 1/41 jogurta, sok od pol limone, 1 žlica sladkorja. Na maščobi prepražimo kosmiče. Ko zarumenijo, jih ohladimo. Sadje zmečkamo, orehe nastrgamo. Vse dodatke zmešamo vjogurt. Postrežemo ga v steklenih skledicah. SEZONSKA SOLATA Z RIBAMI Vzamemo sezonsko zelenjavo npr. por, redkvice, stebla šalotke ali mlado čebulo, po želji dodamo paradižnik in zeleno ali rdečo papriko. Očiščeno zelenjavo narežemo na rezance, dodamo ribe iz konzerve (sardine, tuno), dobro premešamo in po okusu okisamo, posolimo in popopramo. V zimskem času vzamemo namesto sveže vloženo mešano zelenjavo. Postrežemo s črnim kruhom. Pred ali po vsakem zajtrku postrežemo s svežim sezonskim sadjem. Otroci bodo mogoče rajši pojedli dober puding ali kos peciva s sadnim sokom ali svežim sadjem. AVTOMOBILA Kako ohraniti sijaj? Slovenci smo avtomobilski narod in se radi postavljamo. Predvsem z blagovnimi znamkami in dragimi avtomobili. Da le ne bi sosed imel kaj več kot mi! Ampak postavljaštvo zahteva tudi očiščen in vzdrževan avtomobil. Kar je na dolgi rok dvakrat dobro. Sosed nas bo prej opazil, pri prodaji pa bomo prav gotovo dobili kakšen tolar več. Takšno razmišljanje zahteva malce časa, kar pa ni niti tako slabo, saj gre temeljito drgnjenje in poliranje v račun fitnesa. Pa še plačati ne bo potrebno! lu. Zato ga vsaj dvakrat letno zaščitimo pred drgnjenjem s politurnimi sredstvi, ki ustvarjajo zaščitni film. Notranjost avtomobila je odraz lastnika. Kajenje ni vrlina, ki bi skrbela za kakovost bivalnega prostora in vonj le stežka odstranimo. Otroci skrbijo za umazane prevleke in ostanke hrane za sedeži. Čiščenje mora biti temeljito s pomočjo sesalca in čopiča, ki potegne ostanke umazan- ije iz še tako majhnih špranj. Potem pa uporabimo sredstva za plastiko in tekstil, da povrnemo svežino in sijaj. Nikakor ne pozabite na dele med vrati in karoserijo. Če vas fitnes ne mika, lahko še vedno zadevo prepustite specialistom za čiščenje. Le glavobolu se morda ne bo mogoče izognite, če se račun povzpne v višave. Ampak lepota tudi nekaj pomeni, kajne? Ljudje in dogodki BRMHHHi VELENJE V ZNAMENJU PLESA Maturantska četvorka za Guinnesovo knjigo Na »Guinessovi četvorki« na Titovem trgu v Velenju je plesalo več kot sto parov mladih plesalcev (foto: Jože Miklavc) V lanskoletnem projektu Maturantska paradaje šolo Urška in drugimi plesnimi šolami po Sloven-Plesna zveza Slovenije v sodelovanju s plesno iji dosegla svojevrsten svetovni rekord - zaplesali so največjo četvorko na svetu, kije prišla celo v Guinessovo knjigo rekordov. Na ulicah desetih slovenskih mest (Izola, Kranj, Škofja Loka, Novo mesto, Celje, Velenje, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Koper) je 24. maja ob 12. uri sočasno zaplesalo 8.352 maturantov. Za letošnje leto so si zastavili, da bodo ta rekord še presegli - vodeno plesanje četvorke so želeli prenesti v vsa večja slovenska mesta in doseči, da se v sinhronem plesanju združi nad 10.000 plesalk in plesalcev. Projekt so poimenovali Ponuditi roko za ples. Maturantje so zaplesali v petek, 23. maja, ob 12. uri po vseh večjih krajih Slovenije s šolskimi centri in tudi letos presegli rekordno število aktivnih plesalcev četvorke (med dijaki je zaplesalo tudi več deset parov iz Zgornje Savinjske doline), po nekaterih podatkih med dvanajst in trinajsttisoč plesalk in plesalcev. V Velenju seje na Titovem trgu vrtelo in zabavalo več kot sto parov. Jože Miklavc wm I « • . • I ■% V • I m • •• i..— - -«-J« n(| Reaci ob Savinji Tekmovalci osmih ekip krajevne pikado lige, ki jih sestavljajo tekmovalci iz različnih zgornjesavinjskih gostinskih lokalov od Mozirja do Bočne, so se za zaključek letošnje četrte tekmovalne sezone, ki sicer poteka od novembra do konca februarja, zbrali na zaključnem turnirju na Rečici ob Savinji v Okrepčevalnici Coplan na tekmi posameznikov za pokal gostitelja. Priboril si gaje Igor Poprask, na drugo mesto seje uvrstil Sašo Rajh, oba iz zmagovalne ekipe Tribuč Mozirje, tretji pa je bil domači tekmovalec Boštjan Krajnc. Ob tej priložnosti so bili tudi uradno razglašeni rezultati in podeljene nagrade za letošnje ekipno tekmovanje. Zmagovalec letošnje krajevne pikado Mige je že tretjič postala ekipa Tribuč iz Tekmovalci pikado lige so se pomerili na zaključnem turnirju (foto: Franjo Atelšek) Mozirja, za njimi pa so se uvrstili Motobar Vovk iz Varpolja, ki so zmagali prvo sezono, tretji pa so bili tekmovalci Gostilne pri Urški iz Bočne. Od četrtega do osmega mesta pa so se razvrstili Gostilna Sempri-možnik Homce, Bar Žrelo Nizka, Okrepčevalnica Coplan Rečica, Trsat Prihova in ekipa motoristov Rdeča armada Slovenije iz Kokarij. Srečanje tekmovalcev in njihovih prijateljev ob zaključku sezoneje kot vedno potekalo v sproščenem in prijateljskem vzdušju, kar je po besedah vodje tega tekmovanja Rajka Krajnca tudi sicer cilj njihovega druženja skozi celotno tekmovalno sezono. Franjo Atelšek ______________________________y LUČKI OSNOVNOŠOLCI SE SEZNANJAJO Z LOKOSTRELSTVOM Vojaki demonstrirali streljanje V začetku maja je na osnovni šoli v Lučah potekala predstavitev lokostrelstva, ki jo je organiziral lokostrelski klub Gamsi iz Solčave v sodelovanju s slovensko vojsko. Njeni člani so se namreč ravno tačas nahajali v Solčavi, na pripravah za vojaško olimpijado na Pokljuki. Predstavitev, kije bila namenjena učencem od 4 do 8 razreda, so izvedli štirje častniki slovenske vojske, sicer zelo uspešni lokostrelci, ki imajo za seboj že številna priznanja in medalje. Prostore šolske telovadnice so popestrili s tarčami, 3D živalmi, loki in samostreli. Po nekaterih besedah o zgodovini lokostrelstva in demonstraciji so se tudi učenci in učitelji imeli možnost preizkusiti v tej športni panogi. VP ZAVOLOVŠEK NA VRHUNCU SVOJEGA ŽIVLJENJSKEGA USTVARJANJA Kozolci in narodova identiteta Z Elegijo kozolcem, ciklusom umetniškega ustvarjanja akademskega slikarja in likovnega pedagoga Alojza Zavolovška, ki jo je postavil ob svoji 75-letnici v galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, je umetnik po besedah kustosinje galerije Milene Koren Božiček, prekosil samega sebe. Pred zaključkom razstave 28. maja, so pripravili v galeriji srečanje z avtorjem. Akademski slikar Lojze Zavolovšek ob predstavitvi razstave Elegija kozolcev (foto: Jože Miklavc) Dr. Jože Muhovič je med drugim ponovni razcvet, ki v teh letih ni ocenil, da je Zavolovšek dosegel običajen. Marlen Premšakova pa je menila, da je Alojz Zavolovšek v svoji drznosti in posebnih likovnih tehnikah prav v akrilu odkril izjemne svetlobne možnosti ter z zadnjo serijo svojih del nadgradil vso svoje likovno znanje. Ob predstavitvi razstave pa je dokazal, da je še vedno zagret pedagog, ki s svojimi besednimi interpretacijami oživlja neznane slikarske zamisli, detajle in svojo analitično likovno tehnologijo. Koje segel po besedi tudi sam, je zagreto komentiral idejo o nastanku njegove nove likovne podobe, nastanka številnih kozolcev, ki so po njegovih besedah zelo podobni narodovi identiteti. Kozolci spremljajo Slovence v različnih obdobjih. Kozolci so padali kot je usoda zgodovine zaznamovala našo deželo in kozolci bodo preživeli, tudi tako, da jih bomo nosili v srcu, v kulturnem izročilu in z izročilom prednikov. Oče Lojzeta Zavolovška je bil tesar, takšnega, z veliko »plenkačo« se ga slikar spominja in spominja se, kako je gradil kozolce. Zato je likovna sled tudi čustveno obarvana, iz ozadja vsakega detajla sili zlatorumena sončna svetloba, kije vedno sijala iz polja, s travnikov in njiv v temne kotičke starih vaških lepotcev. Elegija kozolcem je umetnikovo izročilo na način, kakršnega se ni lotil na to temo še noben slovenski likovnik. Jože Miklavc Drugo soboto v maju je bilo pri Krančiči na Trnovcu zelo veselo. Snubci z Artejem Glojekom so prišli po nevesto Matejo Krančič. Trnovčki in pobreški fantje niso bili od muh in dekleta, kot je Mateja, niso kar tako izročili fantu iz Šaleške doline. Ob šrangi, domačem običaju v naši dolini, je ženin moral globoko seči v žep, A kot sam zatrjuje, vsako blago dobre kvalitete ima visoko ceno. Mladoporočenca sta v Nazarjah potrdila svojo ljubezen s sklenitvijo zakonske zveze pred matičar jem in župnikom. Tako je ljubezen, ki se je vnela poleti pred dobrimi petimi leti na veselici v Šmartnem ob Paki med tedaj osemnajstletno Matejo Krančič in štiriindvajsetletnim Artejem Glojekom, prerasla v skupno pot in ustvarjanje doma. Načrti, ki jih imata mlada Glojeka, so smeli Tekst in foto: Marija Sukalo Srečanje zakonskih jubilantov V mozirski farni cerkvi svetega Jurija je bilo 11. maja srečanje zakoncev, ki so ali pa še bodo v tem letu praznovali okroglo obletnico svojega zakona. Zbralo se je kar 74 parov. Večina izmed štiriinsedemdesetih parov je skupni da dahnila prav v tej cerkvi in to z blagoslovom častnega kanonika Alojza Žagarja. Zanje je bilo ponovno srečanje in obnovitev poročnih obljub prav posebno doživetje. Za vse pa je bilo srečanje obuditev spomina na dogodek izpred petih, desetih ali celo petinštiridesetih let. Spomini na tako pomemben življenjski dogodek pa nezblede. Sveto mašo je vodil dr. Vinko Škafar, ki je med drugim tudi urednik priloge tednika Družina Naša družina. S svojimi besedami je poudaril pomen zakona in vsem položil na srce pomen zakonske ljubezni. O njej in popolni predanosti med dvema partnerjema sta spregovorila tudi zakonca Čerček iz Maribora. Zakonski pari so ob koncu maše znova pristopili k oltarju in simbolično obnovili obljube, ki so sijih izrekli med poročno mašo. Te naj jih vodijo in jim pomagajo premagovati vsakdanje težave, brez katerih pa seveda ne gre. Benjamin Kanjir Zakonski pari, ki letos praznujejo okroglo obletnico, so v Mozirju stopili pred oltar m simbolično obnovili obljube (foto: Benjamin Kanjir) 'območje NATURA 2000 Ohranimo naravno bogastvo kot našo prednost Človek s svojo dejavnostjo pogosto grobo posega v naravo. Uničevalni posegi so prizadeli mnoga območja, zato je ohranjena narava vedno večja vrednota. Otočki neokrnjene narave so ostali edino zatočišče za številne močno ogrožene živali in rastline. Zaradi razvoja človeških aktivnosti so države Evropske unije predlagale ustanovitev posebnih območij za ohranjanje in varovanje naravnih živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov. Takšna območja ki so širšega mednarodnega pomena, se povezujejo v mrežo imenovano Natura 2000. Vzpostavitev mreže takšnih območij je del vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Na podlagi t.i. Direktive o varslvu prostoživečih ptic, kije podlaga za vzpostavitev mreže Natura 2000 je bilo v Sloveniji predlaganih 25 tovrstnih območij. Namenjena so varovanju ogroženih vrst ptic (Posebna zaščitena območja - SPA). Predloge in strokovne osnove zanje je po naročilu države pripravilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Kot eno izmed tovrstnih območijje bil predlagan tudi vzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank. Območje je izrednega pomena za veliko ogroženih gozdnih in alpskih vrst, ki so tu še pogoste. Bogato so zastopane vse štiri vrste v Sloveniji živečih koconogih kur. To so divji petelin, gozdni jereb, ruševec in belka. Prva dva sta vezana na višje ležeče gozdove, ruševec na gozdno mejo, belka pa na pas goličav v pasu okrog višine 2000 m n.m. V gozdovih bomo našli še redkega triprstega detla in komatarja, od sov pa kozačo, koconogega čuka in malega skovika. Pomembno gnezdišče v območju so tudi skalne stene, kjer od zanimivih vrst gnezdijo sokol selec, planinski orel in skalni plezalček. Kljub dejsh/u, da naštete vrste po večini živijo daleč od človeka pa so lahko ogrožene. Zaradi velike gozdnatosti območja ima največji vpliv na tu živeče populacije ptic gospodarjenje z gozdom. To bo moralo biti zaradi potreb prihodnjega varstva ptic prilagojeno, saj človekove dejavnosti na območjih Natura 2000 ne bodo smele zmanjševati naravne vrednosti okolja. Država bo morala zagotoviti varstvo omenjenih vrst, skozi različne ukrepe, tudi skozi subvencioniranje prilagojenega gospodarjenja z gozdom. Možnost za zaposlovanje lahko prinese naravi prijazen turizem, saj ohranjena narava privlači ljudi. Stem je povezano tudi izobraževanje in delo s preučevanjem, spremljanjem in varovanjem narave. Za projekte na območjih Natura 2000 Evropska unija ponuja denarna sredstva iz številnih programov (npr. LIFE Narava program). Mreža območij Natura 2000 je ključni steber varstva narave v Evropski uniji. Je odlična priložnost, da Slovenija zavaruje svojo naravno dediščino, ki je v primerjavi z zahodnoevropsko zelo dobro ohranjena. Ne smemo namreč ponoviti napak nekaterih evropskih držav in z nepremišljenim in neskladnim razvojem uničiti naravne lepote naše dežele. Le te lahko bogato unovčimo v naravi prijazni turistični ponudbi naše dežele. Tomaž Mihelič in Mateja Nose SLAVKO GOSTEČNIK IZ ŠMIHELA NAD MOZIRJEM Mojster po meri srca V Šmihelu je cel kup kotičkov, ki človeško oko kar vabijo k občudovanju. Eden izmed njih leži med kmetijo Podstenskih in Rženico, kjer se že dolga leta zbirajo domačini. Na tem mestu je bila klop, pri kateri so se radi ustavljali popotniki. Najraje postajo imela stari Rženički oče in Goličnikov Lovro. Ob dolgih pogovorih sta modrovala in kakor radi rečejo domačini »birtvala«. Slavko Gostečnik, Podstensek iz Šmihela, se je zato odločil, da kraj ne sme zamreti. Postavil je nove klopi, na katerih sedaj ob nedeljah posedajo domačini, se pogovorijo in zapojo. Pesem je namreč tista, ki je Šmihelčane vedno družila in jim pomagala premagovati tegobe hribovskega življenja. Podstenšek pa ni ostal le pri klopeh. Začelje razmišljati, kaj bi še sodilo vta prostor. Ob dolgih zimskih večerih je zato vzel v roke nož in sekiro in pričel obdelovati les. izpod njegovih preprostih rok tako iz zime v zimo nastajajo nove skulpture prebivalcev gozda. Vsi ti imajo svoje mesto v gozdičku poleg klopi. Svoj prostor pod soncem so tako že našli medved, ki gleda iz brloga,jelen, lisica, gams, kača, ki plazi po deblu, pav, sova uharica, pa detel, veverica, jež in različne ptice. Pred kratkim je zrasla tudi olcerska bajta, v kateri počiva olcer. Seveda ne manjkata niti križ in v deblu Marijin kipec. Kraj radi obiščejo tudi otroci, še več pa jih bo v prihodn- je, saj bo Slavko postavil se gugalnico. Prihodnjo zimo načrtuje še izdelavo divjega petelina, ki bo od njega zahteval nemalo truda. Benjamin Kanjir Slavko Gostečnik iz Šmihela postavlja v gozdičku, kjer se zbirajo krajani, zanimive lesene skulpture (foto: B. Kanjir) Nikdar ne bo svet postal boljši, dokler ne postanejo boljši ljudje. Če pa hočemo to doseči, se mora vsak po svoje izpopolnjevati, zakaj vsak po svojem delovanju odgovarja za celoto! Madamme Curil y Sezono so pričeli že meseca septembra s sistematskimi suhimi treningi zunaj in pozneje v telovadnici osnovne šole Mozirje, zimski del vadbe pa je trideset otrok, starih od 6. do 14. let, opravljalo na smučiščih bližnje in širše okolice, saj smučarski center Golte zaradi znanih tragičnih okoliščin ni obratoval. S tem so se seveda povečali finančni stroški, ki so dodatno obremenili predvsem starše, klub pa je s svojimi skromnimi sredstvi pokril del štartnin in prevozov. Kljub temu so se udeležili vseh pomembnejših tekem, poudarek pa je bil predvsem na tekmovanjih v organizaciji agencije »Agens«, kjer nastopajo tako rangirani kot nerangirani mlajši in starejši dečki za pokal Sladkosneda ljubljanskih mlekarn, pokal Elana, Andraža, Hervisa in drugih. Žal pa se niso udeležili medregijske izbirne tekme za državno prvenstvo osnovnošolcev, kar je vsekakor malomarnost njihovega športnega pedagoga, ki jih iz nerazumljivih vzrokov ni prijavil na to pomembno tekmovanje. Svoje starejše predstavnike je imel Zgornjesavinjski smučarki klub še v pokalu Barcaffe Ski Open, kjer so dosegali še boljše rezultate. Velik poudarek je bii tudi tokrat namenjen izobraževanju članov pri opravljanju raznih tekočih in obnovitvenih seminarjev, obnovi smučarskih znanj in podaljšanju licenc, ki so obvezne za njihovo delo pri poučevanju predšolske in šolske mladine ter starejših občanov. Sodelovali so s šolami v naravi, opravili pet smučarskih tečajev in tako naučili smučati kar 150 predšolskih in šolo obveznih otrok, organizirali pa so tudi razna smučarska tekmovanja. Mesec november je bil v znamenju smučarskega sejma, kjer so člani kluba seznanili obiskovalce o novostih na smučarskem področju, za nakup pa so imeli na razpolago razno razne smučarske artikle. Čeprav je prireditev uspela, pa zaradi majhne športne dvorane v Mozirju niso mogli izpeljati in popestriti sejem še z dodatnimi, načrtovanimi ponudbami. Več razumevanja so pričakovali od upravljalcev dvorane v Nazarjah in njihovega košarkar- skega kluba, ki so njihovo sejemsko ponudbo zavrnili. Pri urejanju domačega smučišča na Brčkem vrhu so že pred sezono poskrbeli za vso potrebno dokumentacijo in zamenjavo jeklene vrvi, po besedah vodje smučarske šole pa za v bodoče že razmišljajo o novih projektih. Mednje nedvomno sodi ureditev smučarske hišice, umetno zasneževanje smučišča, manjši teptalni stroj in predvsem osvetlitev snežnega poligona, ki bi lahko smučanje približal širšemu krogu ljudi tudi v poznih popoldanskih in večernih urah. Za uresničitev željenih ciljev pa bo seveda potrebno veliko finančnih sredstev in tu naj bi svojo vlogo odigrala predvsem občina, sponzorji in donatorji. Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA -15. IN 16. KROG Bo odločitev padla danes? Rezultati 15. kroga: Šampinjoni Luče: ŠD Dreta-Hotel Laznik3:l, ŠD Mozir-je-Poldas: Ranč Burger 0:5, Davidov Hram: ASC 2000 3:3, Zg. Nazarje-lzoles : Razborje 2:3, Solčava: Dolman 2:3. Tri kroge pred koncem prvenstva ni o letošnjem zmagovalcu še nič odločenega in v igri so še vsa štiri moštva. Po razpletu 15. kroga so največ pridobili Burgerjevi Rančerji, ki so gladko odpravili Mozirjane, veliko težje se je do novega kompleta točk dokopala ekipa Dolmana s Solčavo, v najzanimivejšem obračunu pa so se Hramovci in ASC-jevci razšli brez zmagovalca. V boju za obstanek so si lučki Šampinjoni priigrali pomembno zmago. Rezultati 16. kroga: Dolman: Razborje 1:1, Davidov Hram: Šampinjoni Luče 2:1, Solčava : ŠD Mozirje-Poldas 2:2, Ranč Burger: ŠD Dreta-Hotel Laznik 4:5, Zg. Nazarje-lzoles: ASC 2000 1:6, Največje presenečenje tega kroga je nedvomno poraz Rančerjev proti svojim hotelirskim sosedom, kar je bila voda na mlin Gornjegrajcem, ki so tako ušli za dve točki. Vendar prvenstvo s tem še ni odločeno. Prav danes, v predzadnjem krogu Zgornjesavinjske lige, se pomeri Dolman z ASC-jem ter Davidov Hram z Burgerjevim Rančerjem, po teh srečanjih pa bomo najbrž že tudi dobili zmagovalca letošnje sezone. Lestvica po 16. krogih: 1. ASC 2000-35,2. Ranč Burger-33,3. Dolman-32,4. Davidov Hram-32,5. Razborje-24,6. Zg. Nazarje-lzoles-20,7. Solča-va-17,8. ŠD Dreta-Hotel Laznik-15, 9. Šampinjoni Luče-10,10. ŠD Mozirje-Poldas-9, Franjo Pukart Utrinek ob zaključku smučarskega tečaja na Brdčkem vrhu (foto: FP) ZGORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Uspešni na vseh področjih Člani mozirskega smučarskega kluba so konec aprila zaključili zelo uspešno sezono. Kar trideset otrok je bilo v fazi priprav za tekmovanja v različnih kategorijah, strokovno je bila vodena šola smučanja za njihove najmlajše, na nivoju je bila organizacija tekmovanj, veliko pa se je naredilo tudi na področju izobraževanja vaditeljev in okrog dela pri ureditvi terena in vlečnice na Brčkem vrhu. ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Zaživel še »Bench Wolley« Igrišča v športnem parku v Varpoljah rastejo kot gobe po dežju. Po ureditvi rokometnega, košarkarskega in otroškega igrišča, so letos odprli še sodoben komieks dveh igrišč za vse bolj popularno odbojko na mivki. Investicijo »težko« okrog pet miljonov tolarjev so finančno podprli nekateri donatorji in predvsem krajani Varpolj z okolico. ČepravsodišportnodruštvoGma- neučakane ljubitelje vse bolj uveljav- jna med mlajša društva občine Mozirje, je po organiziranosti in delavnosti prav gotovo v ospredju. V slabih treh letih jim je, predvsem s prostovoljnim delom in zvestimi donatorji, uspelo zgraditi in urediti večji del njihovega športnega parka, zadnja velika pridobitev pa sta dva igrišča na mivki, ki sta gotovo ena najsodobnejših v Sloveniji. Na 600 kvadratnih metrih površine je navoženo kar 270 ton mivke in ta v prekrasnem ambientu kar sama vabi Ijenega športa. Za začetek jo preizkušajo predvsem domačini, bo pa vsaj eno igrišče odprto tudi za goste. V drušlvu pa že načrtujejo nove projekte. Že jeseni bodo prišli na račun njihovi starejši člani in simpatizerji, saj sta v fazi gradnje že tudi dve stezi za balinanje. S tem bo v njihovem športnem parku omogočena rekreacija res vsem generacijam, kar je bil vseskozi tudi glavni namen. Franjo Pukart Kino. Astrološki kotiček. Oglasi KINO MOZIRJE Sobota, 31.5. ob 20.00 in nedelja, 1.6. ob 17.00: 0STRŽEK-družinska domišljijska komedi Režija: Roberto Benigni Igrajo: Roberto Benigni, Nicoletta Braschi, Carlo Giuffre, Mino Belleif KINO NAZARJE Sobota ■ kinopredstava odpade nedelja, 1.6. ob 17.00: TOLPE NEWYORKA- Režija: Martin Scorsese Igrajo: Leonardo DiCaprio, Cameron Diaz, Roger Asi Jim Broadbent, Liam Neeson, Daniel Day-Lewis drama KINO LJUBNO Sobota, 31.5. ob 20.00 in nedelja, 1.6. ob 17.30: MAFIJSKI BLUES-komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Robert De Niro, Billy Crystal, Lisa Kudrow, Joe Rogalski Ili, Brian HOROSKOP ZA JUNIJ 2003 Oven Srečen mesec za ovne, saj se vam bo izpolnila neka vaša velika želja. Uspešni boste pri špekulacijah, srečno roko boste imeli pri nakupih, veliko veselje pa vas čaka tudi z otroci. Toda za vse ovne, še zlasti rojene v 1. dekadi se po 5. juniju prične tudi daljše obdobje povečanih odgovornosti v družini. Bik ¥ Venera bo v biku še do 11. junija, srca se bodo vnemala rojenim v zadnji dekadi, toda pozor, to bo tudi čas nestrpnosti in prenagljenosti. Naj vam strasti ne zameglijo uma. Po 18. se bo začelo bolj konstruktivno obdobje. Posrečilo se vam bo, da boste našli odlično tehnično rešitev. Dvojčka V prvi polovici meseca naval energije, predvsem za rojenev 1. dekadi. 14. junija pa bo polna luna v vašem znamenju izvabila iz vassilovita in globoka čustva. No, vsaj videti bo tako, saj ko se bodo strasti umirile, boste ugotovili, da je bilo veliko hrupa za nič. Kljub temu od 11. naprej velika sreča v ljubezni. Rak V vaše znamenje bo že na začetku meseca (točno 4.) vstopil saturn... planet, ki vas bo soočil z nekaterimi omejitvami in težavami. Lahko se pojavijo tam, kjer bi vas najbolj bolele... v družinskem življenju. Po drugi strani pa bo to mesec novosti, še posebno za rojene v 1. dekadi. Za vas se začne novo pomembno obdobje. Lev Stresne razmere v partnerskih odnosih bodo pestile pripadnike 3. dekade. Bodite previdni tudi v nevarnih okoljih, pri športu, vožnji in podobno. V drugi polovici meseca bosta Venera in Merkur skrbela za vaše družabno življenje. Hodite čim več v družbo, da spoznate nove ljudi. Priložnosti ne bo malo. O OBVESTILO Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo pripravlja knjigo, s katero želi v pisni in slikovni obliki oteti pred pozabo dogajanje v Zgornji Savinjski dolini v letih 1990 - 91. Zaradi objektivnih razlogov je na razpolago zelo malo fotografskega gradiva, zato prosimo vse, ki so aktivnosti teritorialne obrambe uspeli zabeležiti s fotoaparatom, da nam pomagajo in posodijo fotografije za objavo. Kontaktni osebi sta Edi Mavrič - Savinjčan (gsm: 041 333 896) ali Niko Pur-nat (gsm: 041 759 460). Osnovna šola Blaža Arniča Luče Luče 77,3334 Luče 03 584 4001,83900 20 razpisuje VPIS OTROK V VRTEC LUČE IN VRTEC SOLČAVA za šolsko leto 2003/2004 Razpis velja do 26.6.2003. Vse podrobne informacije in obrazce dobite v tajništvu šole. Devica Prva desetina meseca je videti kar lepa, še zlasti za rojene v 2. in 3. dekadi. Uživali boste v prijetnih razgovorih in obeta se tudi finančni dobitek, oziroma pomoč ali posojilo. Če ste rojeni v prvi dekadi, se boste resno lotili poslov. Toda stopajte previdno in počasi, nikar se ne prenaglite, še posebno 22. Tehtnica V prvi polovici meseca boste zaživele in se tudi izživele, tudi tiste tihe tehtnice, ne boste prišle ob užitek. 11. junija pa se začne za vse tehtnice zelo prijazno obdobje. Venera kaže na zelo živahno obdobje, družabno življenje, prijetne pogovore in uspeh v šolah, ter srečo na krajših izletih. Konec meseca se varujte ljubosumja. Škorpijon Še en negotov mesec. V delovnem okolju bodo nastale predvidljive napetosti. Če ste rojeni v tretji dekadi, boste imeli največ smole, saj se enostavno ne boste mogli umiriti in uskladiti svojih potreb s potrebami bližnjih. Po 18. bo bolje. Iščite ljubezen in našli jo boste. Strelec V prvem tednu pazite, da ne boste nosili glave v oblakih. Vse kar se sveti ni zlato. Lahko bi tudi ugotovili, da vaši načrti niso bili stvarni. A ko se bo megla razkadila, boste lahko načrtovali prihodnostzvečzaupanja in gotovosti. Brez žrtev pa ne bo šlo. Po 11. pa pestrejše življenje, veselo pa bo še posebno po 24. juniju. Kozorog ' Če ste rojeni v prvi dekadi, se bodo na vašo pot postavile ovire. Lahko bi imeli težave v partnerstvu, ali pa bo vaš partner potreboval več pomoči in skrbi z vaše strani. V prvi polovici meseca boste še sproščeni in svobodni, kasneje pa se bo kolo življenja zavrtelo nekoliko drugače. Komaj boste sledili. Vodnar Prijeten mesec, saj bo sonce v dvojčkih popestrilo vaš vsakdan, z mnogimi živahnimi dogajanji. Bodite do 18. še previdni, saj bi zaradi prenagljenosti lahko storili napako. Sicer pa energija, moč in strast. Od sredine meseca naprej več prijateljskih srečanj in možnosti novih projekcij, če nameravate obnavljati dom. Ribi Poudarek v tem mesecu bona poklicnem področju. Prva polovica meseca je naklonjena ribam 3. dekade, ker boste zelo živahni in komunikativni. Odlično za opravljanje izpitov. Kasneje boste postali malce neresni, pazite, da ne boste preveč podivjali. To se še zlahka zgodi rojenim v prvi dekadi. Oglasi, Ej ■mo«ann»nHn ( -------------------------------------------------------------------------\ OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št.: 03/03) objavlja Odbor gospodarstva, varstva okolja in gospodarskih javnih služb Občine Gornji Grad naslednji JAVNI RAZPIS za pospeševanje in razvoj kmetijstva v občini Gornji Grad 1. Predmet razpisa a) vzpodbujanje razvoja in tehnološke opremljenosti kmetij; b) regresiranje umetnega osemenjevanja krav, telic, svinj in kobil iz kmečke reje; c) razne analize v živinorejski in poljedelski proizvodnji; d) strokovne in izobraževalne naloge iz področja kmetijstva; e) izboljšanje rodovitnosti tal ter urejanje kmetijskih površin; f) sofinanciranje programov pri ohranjanju tradicije, običajev, zgodovine in prireditev s področja kmetijstva; g) prevoz mleka od kmetije do zbiralnic v občini; h) regresiranje testiranja škropilnic; i) razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. 2. Pogoji za prijavo na razpis - Na razpis pod a, b, c, e, g, h, i se lahko prijavijo fizične osebe-kmetje, ki imajo stalno bivališče na območju občine Gornji Grad in sredstva dobljena pojavnem razpisu na tem območju tudi koristijo, pod črko d, se lahko prijavijo strokovne službe, ki delujejo na območju občine Gornji Grad, pod črko d in f pa pravne osebe s sedežem v občini Gornji Grad, ki se ukvarjajo s predelavo in pridelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo na področju razvoja kmetijstva in podeželja. 3. Pogoji in merila za pridobitev sredstev Vloga mora vsebovati razpisne obrazce s predpisanimi prilogami, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji za posamezne namene. Razpisno dokumentacijo pridobite na sedežu Občine Gornji Grad, Oddelek za kmetijstvo, Attemsov trg 3, po objavi javnega razpisa. 4. Rok in način prijave Vse prijave s predpisano dokumentacijo za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Gornji Grad, Oddelek za kmetijstvo, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad najkasneje v roku 30 dni od dneva objave javnega razpisa. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 14. ure oddana v prostorih Občine Gornji Grad. Za namene pod črko b,je prvi rokza oddajo predpisanega potrdila 30 dni od objave razpisa - skupaj z vlogo (opravljene storitve od 01.01.2003 do 31.05.2003) , drugi rok do 10.12.2003 (opravljene storitve od 01.06.2003 do 30.11.2003) in tretji rok do 10.01.2004 (za opravljene storitve v mesecu decembru 2003). 5. Odpiranje prijav ne bo javno. 6. Prejete vloge bo obdelal in ocenil Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, predlog izbora in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev pa bo potrdil župan. 7. Predlagatelja nepopolne vloge lahko Odbor pozove na dopolnitev, vendar ne kasneje kot v roku 8 dni od odpiranja vlog. Rok dopolnitve je 8 dni od prejema obvestila. 8. Upravičenci - fizične osebe bodo o izboru in višini sredstev obveščeni s sklepom, upravičenci - pravne osebe bodo poleg sklepa o izboru in višini sredstev pozvane k podpisu pogodbe. Če se prejemnik v roku 8 dni ne odzove na poziv, se šteje, da je odstopil od zahteve za pridobitev sredstev tega razpisa. 9. Za namene iz 1. točke razpisa morajo biti sredstva porabljena do 31.12.2003. 10. Podrobnejše informacije dobite na Oddelku za kmetijstvo Občine Gornji Grad po telefonu: 03/ 839 1 858. 11. Prijave, prispele po roku, ne bodo obravnavane. Župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj ___________________________________________________________________________) Turčija bo gostiteljica 49. prireditve Eurosong. Zmago ji je prinesla predstavnica Sertab Erener s pesmijo Everyway That I Can. Letošnji Eurosong je vnesel pomembno spremembo, saj je (razen pri dveh predstavnicah) ukinil glasovanjez žirijo in uvedel televoting. Vse do glasovanja zadnje nastopajoče države Slovenije se ni vedelo, ali bo zmagala turška, belgijska ali ruska predstavnica. Kontroverzni duo T.A.T.U. je bil vsakič, ko je prejel najvišjih 12 točk, zraven dobil še zvrhano mero neodobravanja publike ter žvižgov. Slovenija seje s Karmen Stavec in njeno pesmijo Na Na Na uvrstila na skromno 23. mesto. Hrvaška rock skupina Prijavo kazalište, na čelu katere sta še vedno Jajo in Bodalec, bo sredi junija 2003 pri založbi Dallas objavila nov studijski album z naslovom Radio Dubrava. Gre za projekt, ki bo nasledil njihovo zadnjo ploščo Dani ponosa i slave (1998). Nastajal je prav vzagrebški četrti Dubrava, kjer so fantje tudi pričeli svojo glasbeno pot. Skladbe, pa tudi njihova zunanja podoba močno spominjajo na novi val 80. let, v eni od pesmi pa odzvanja tudi ska ritem. Gradivo so posneli v povsem novem digitalnem studiu hrvaške nacionalne televizije. Razkurjena pevka Mariah, ki se trenutno sonči na Kar-ibih, je izrazila željo po premirju z belim raperjem, kateremu je nedavno namenila kar nekaj ostrih besed. Sprta sta sicer že dlje časa, vendar pa je Careye-va prestopila mejo, ko se mu je posmehovala v skladbi Clown, kar je Eminema prisililo v uporabo drastičnih metod. Raperji je zagrozil z glasbenim dvobojem, v katerem namerava uporabiti posnetke telefonske tajnice kot podlago za naslednjo pesem. To ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi magnetofonski trak vseboval Mariine grožnje in sočne kletvice, ki so (kot pravi sam) skupek bizarnih blodenj. Skupina Rok’n band je podpisala pogodbo z založbo Dallas Records, ki bo odslej skrbela za fante. Rok in njegova druščina so v teh dneh že v studiu, kjer snemajo pesmi za prihajajoči album. Izmed številnih novih pesmi, pri katerih skupini pomagajo uveljavljeni avtorji, kot so na primer Neno Belan, Adi Smolar in Saša Lošič ter drugi, bodo fantje na koncu naredili izbor, ki ga bodo na albumu predstavili jeseni. Do takrat pa se predstavljajo s pesmijo Ljubezen na prvi dotik, ki te dni prihaja na radijske valove. Alenka Župnijska cerkev sv. Kancijana na Rečici ob Savinji Pri marsikateri cerkvi se človek vpraša, zakaj nosi ime ravno tega ali onega svetnika. Gotovo je dvoje: 1. da je izbira zavetnikov župnij odvisna od razširitve češčenja in 2. od dobe, v kateri se je gradila cerkev, ker vsaka doba časti svoje svetnike. Z drugimi besedami: izbirajo se tisti svetniki, katerih češčenje sega do kraja, kjer je cerkev, in kateri so v tistem času (svetniki) posebno v ospredju. Svetega Kancijana, Kancija, Kancijanilo in Prota so v ne tako daljni preteklosti poznali in jih častili po vsem slovenskem ozemlju, posebno pa še južno od Drave, koder se je skoraj tisoč let širil vpliv oglejskega patriarhata. Češčenje sv. Kancijana je dobilo prednost pred drugimi in se precej krajev po njem tudi imenuje (Ško-cijan). Cerkve, ki so bile posvečene sv. Kancijanu in zgoraj navedenim mučencem, so naši predniki radi postavljali nad tekočimi vodami, globokimi strugami ali toki pod površjem (Rakov Škocijan, Škocijanske jame). Kancij, Kancijan in Kancijanila so bili otroci patricijske družine. Starši so zgodaj umrli, otroci pašo bili že krščeni in v veri utrjeni kristjani, ko se je začelo Dioklecijanovo preganjanje. Skupaj s svojim krščanskim vzgojiteljem Protom so se odločili, da razdelijo imetje ubogim. Za svojo dolžnost so si šteli, da posebej pomagajo preganjanim kristjanom. Njihovo češčenje je bilo posebej razširjeno v oglejskem patriarhatu, ker so bili ti mučenci po odhodu iz rojstnega kraja nastanjeni v Ogleju. Tako za cerkev sv. Kancijana na Rečici ni čudno, daje prav njemu posvečena, ko pa je ta del pripadal oglejskemu patriarhatu. Župnijska cerkev sv. Kancijana na Rečici (prvotna) je bila ena najstarejših v okolici. V župnijski cerkvi sv. Kancijana je zboroval I. 1173 oglejski očak Udarlik z veliko dostojanstveniki. Prvotna romarska cerkevje dobila pozneje gotski zvonik, ki seje še ohranil, izvzem-ši najvišje nadstropje in streho. Izročilo pravi, da je župnijska cerkev pogorela dne 13. aprila 1799 in seje ohranil samo zvonik in ena kapelica. Pozneje so k zvoniku in kapelici postavili novo cerkev in leta 1826 pozidali novo zakristijo. Cerkevje 19. junija 1804 posvetil lavantinski kne-zoškof. Patrociniji (zunanja slovesnost praznovanja farnega zavetnika) in prazniki posameznih svetnikov so se razvili iz lokalnega češčenja. Za časa preganjanj so stari kristjani skrbno zbirali ostanke mučencev in jih shranjevali na pristojnem mestu, kjer so se potem shajali na dan obletnice njihove smrti. Ko pa je nastopil mir, so pozidali na grobovih cerkvice, ki so postala središča dotičnih krajev in cilj pobožnim romarjem. Od tam seje širilo na vse strani češčenje dotičnih svetnikov obenem z relikvijami (koščkov okostja posameznega svetnika) po drugih krajih, kamor so te relikvije prinesli in jih shranili v oltarni plošči na glavnem oltarju. Nekoliko so pri izbiri patrocinijev vplivali naslovi že obstoječih sosednjih cerkva. Tako so za zavetnike župnij izbirali svetnike, katerim še v bližini ni bila posvečena župnijska cerkev ali podružnica. Izbirali pa so tudi sorodne svetnike, to je svetnike, ki so za časa življenja bili med seboj tako ali drugače povezani. Najstarejši patrociniji v gornjegrajski dekaniji so: Marijino Vnebovzetje v Gornjem Gradu, sv. Kancijan na Rečici in sv. Jurij v Mozirju. Ker ohranjamo in obnavljamo naše cerkve, ohranimo in obnovimo tudi to, kar so častili naši predniki v vsakem obdobju na svoj način. Lojze Ternar r A 5 /ed... POBUDA ZA SOLASTNINJENJE TELEKOMA Občina Ljubno je na podlagi interesa krajanov, ki so v preteklih letih vlagali precej šnjasredstvavizgradnjotelefonskegaomrežja, vložila pobudo za (so)lastninjenje Telekoma. Znano je namreč, da je bilo potrebno v preteklih letih, kdor je želel imeti telefonski priključek, skoraj v celoti financirati napeljavo in seveda priključek. Zadeve naj bi se uredile šele z zakonom o telekomunikacijah, ker pa je potrebno v slovenski državi vse stvari zakomplicirati, se bodo vlaganja lahko povrnila le na način, ki ga določa poseben zakon, ki pa do danes še ni sprejet JO /ed. . . OBRTNIŠTVO V SLEPI ULICI Predsednik Obrtne zbornice Mozirje Herman Remic je v pogovoru za Savinjske novice povedal, da obrtni zbornici žal tudi v letu 1993 ni uspelo z obrtniki vzpostaviti pristnega odnosa v smislu dobrega sodelovanja. “Trenuten položaj obrtnikov na političnem področju je zelo slab, vlada želi iz obrti iztisniti kar največ, namesto, da bi jo podprla kot perspektivno panogo. Odziv na podpisovanje peticij, s katerimi bi sedanje razmere vsaj malo izboljšali, je tudi v mozirski obrtni zbornici slab, med obrtniki žal ni pravega interesa.” J5 /ed... KOPELCE IN SEJMIŠČE KLIČETA PO OBNOVI Za Mozirje sta Kopeke in sejmišče objekta, s katerima se lahko identificira skoraj vsak prebivalec tega kraja. A včasih čista voda v bazenu je danes umazana, krajevna skupnost Mozirje in Turistično društvo Mozirje pa sta si sedaj zadala nalogo, da bazen z okolico uredita tako, da bi tudi ta del Mozirja dobil lepšo podobo. Tudi za ureditev sejmišča že obstajajo resni načrti. KS Mozirje in društvo konjerejcev naj bi uredili priveze, posejali travo, tako urejen prostor pa bo primeren za različne živinske preglede, prireditve in sejme. Tatiana Golob MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 T_b i Na trgu 46, Mozirje NOVA RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJI Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ČRNA KRONIKA • RAZBIL VRATA Nazarje: 19. maja je neznani storilec brcnil v vhodna vrata v stanovanjskem bloku v Nazarjah in jih poškodoval. Verjetno je šlo za delo objestneža, ki pa je stem dejanjem oškodovanki povzročil za okoli 3000 tolarjev škode. • KRAJA KOLESA Z MOTORJEM Mozirje: V noči na 21. maj je bila v Ljubiji izpod nadstreška stanovanjske hiše izvršena tatvina kolesa z motorjem znamke gilera runner in čelada znamke nolan. Lastnik J.M. je oškodovan za okoli 220.000tolarjev. • VLOM V TRAKTOR Nazarje: 22. maja je bilo vlomljeno vtraktor, last Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki je bil parkiran v gozdu na Menini planini. Neznanec je razbil okno, iz notranjosti pa je ukradel več kosov orodja in verigi za vleko lesa. Povzročil je za okoli 15.000 tolarjev škode. • TATOVI NA MENINI Gornji Grad: V noči na 22. maj je bilo vlomljeno tudi v Dom planincev na Menini. Neznani storilec je vlomil skozi vhodna vrata, iz notranjosti pa ukradel več steklenic žgane pijače, več čokolad in za okoli 13.000 tolarjev menjalnega denarja. • PREMOČNA VRATA Mozirje: V noči na 23. maj je neznani storilec poskusil vlomiti v nedograjeno stanovanjsko hišo v Ljubiji. Zadržala so ga vhodna vrata, zato zvlomomnibilo nič. • TATVINA KOLESA Ljubno: 24. maja zvečer je neznani storilec izza samopostrežne trgovine na Ljubnem ob Savinji odtujil zaklenjeno moško kolo znamke scott bele barve. Lastnik E.R. je oškodovan za 60.000 tolarjev. O Brdčki graščini, pa Resje, gospa Deleja, res sem bil prisoten samo na začetku in o tem sem pisal. Pisal sem o podiranju graščine, ne o podiranju pripadajočih objektov in ne o odvažanju materiala. Pereča tema, ki že leto ali več buri Mozirjane, je namreč graščina Brdce. In samo o tem sem pisal. Bil sem prisoten tisto aprilsko popoldne, koje bager podiral staro zidovje. Kakor tudi gasilci s cisterno, ki so pridno močili prah. Morda res nisem uporabil ustreznega izraza, ko sem zapisal, da je graščina padla kakor hišica iz kart. Kljub temu pa se mije slednji zdel najprimernejši. Vsi, ki so bili prisotni, so lahko videli, da je bager z eno ali dvema potezama zrušil celotne stene. Sten o katerih govorite, da so merile med 70 in 100 cm, nisem videl, čeprav sem bil zraven. Zraven pa sem bil ravno zaradi debat okoli zgodovinske vrednosti objekta. Čakal sem, da se prikažejo arhitekturni pomniki bogate zgodovine zgradbe. Na žalost ali na veselje Mozirjanov, ki so se na po vašem mnenju »zrežiranem« zboru krajanov odločili za postavitev nove- žal najbrž ne zadnjič ga objekta, le-teh ni bilo. Oba veva, kakor tudi Mozirjani in še kdo, da srž problema ni v mojem sestavku, ampak v dejstvu, da ste bili proti rušenju zgradbe. To je povsem razumljivo, saj stem izginja del vaših spominov. Verjemite, da jih imam tudi jaz, saj sem že vse življenje Mozirjan. S spoštovanjem do vas, ki ste to že veliko dlje. Oba tudi veva, da zgradba zgodovinske vrednosti ni imela, imela pa je čuslveno, kar ne gre zanikati. Ob njej ste živeli v miru, ki pa ga lahko delno skali vrvež mladih družin in otrok, ki že težko čakajo na svoja stanovanja. Vendar čas gre naprej, potrebno se mu je prilagoditi, svoje spomine pa obujati v trenutkih spokoja, ki si ga vsakdo zasluži. In to na svojem. Žal mi je, da se morava pogovarjati skozi pisma, saj smo bili drugače dogovorjeni. Ker pa ste me izzvali, sem vam moral odgovoriti. Iz spoštovanja do vas in vaše preteklosti, ki gaje gojila že moja pokojna stara mama, vas pozdravljam in se odrekam nadaljnjih debat. Benjamin Kanjir Ni človeka na tem svetu Ki za vedno bi ostal. Ko opravi delo svoje Vzame Bog si ga ob stran. Zdaj končal si delo svoje Šel si k Bogu v ono stran A prišel k mm čas bo kmalu Ko se srečamo vsi tam. (Boštjan) ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil ljubi mož, ata, brat in dedi Anton ZAVRŠNIK (2.1.1937-195.2003) iz Brezja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše, nam izrekli besede tolažbe ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo številnim lovcem in predvsem LD Mozirje za organizacijo pogreba, rogistom za odigrane in pevcem za odpete pesmi, gospodu župniku za lepo opravljeno pogrebno slovo, hvala Mariji in gospodu Lukšetu za lepa poslovilna govora. Še enkrat vsem in vsakemu iskrena hvala. Žalujoči domači Zdaj bi mi pa lahko zamenjali gumo... Spomnil sem se, da me žena že dve uri čaka v avtu, vročina je pa tudi že kar huda... Izkušena Wsisnsic© delo "Strah me je," pove Anže Sandri pod odeji, "zame bo prvič." "Zame pa ne, ampak meje vseeno strah," prizna tudi Sandra. "Zakaj?" "Bojim se, da si boš premislil!" Vse Slovence in Britance vljudno naprošamo, da se postavite na glavo, da boste videli rezultate Eurosonga pod pravim kotom. iiATSKA mmm "Zakaj mi nisi pritekel na pomoč, ko sem se tepel s Poldom?" se jezi Tinče na brata. "Saj sem tekel, ampak je bilo potem že vsega konec..." "Seveda, ko si pa tekel v nasprotno smer." Prodajalec knjig pripoveduje kolegu, kaj vse se lahko akviziterju na terenu zgodi: "Enkrat sem prišel v neko vas, kjer je bilo razmerje prebivalcev en moški na deset žensk. Moral bi jih videti, kako so ponorele name." "Pa si prodal kaj knjig?" "Niti ene..." "Kako pa, da ti gre zdaj tako dobro? Vidim, imaš novo hišo, nov avto..." "Sedaj hodim v tisto vas in vsakič prodam eno moško obleko." "Nič več ti ne verjamem. Prej si pa rekel, da so tam same ženske!" "Veš, ko so mi prvič strgale obleko dol z mene, mi je kanilo, kje bo največji zaslužek!" ÜyTIMA Julka razmišlja na glas: "Ko sem odraščala, me je vedno zanimalo, kaj oče in mama počneta v tisti veliki postelji v spalnici... Zdaj ko sem poročena, pa vem zakaj sta imela tako veliko omaro polno knjig." "Sinoči si spet prišel pijan domov!" očita žena možu. "Topaže ni res!" "Kako da ne! Hotel si plesati z mano in ko ti to ni uspelo, si rekel: 'Draga, čudovito izgledaš!"' "Pa še resje!" "Ampak to si rekel mojemu očetu!" Ne smem ga buditi. Sinoči je prišel pozno domov. Cvetke in koprive ------- PRESKOK MISLI Anton, direktor firme za tehnične preglede: »Ne vem, kako naj ji razložim, ampak tejle lepotici bi z veseljem opravil tehnični pregled na lastne stroške.« Bernarda, vodja mozirske izpostave ZZZS: »Tega tipa zadaj sem že nekje videla... Vprašati ga moram, če mi lahko pri Miklavcu zrihta, da ne bo treba čakati v vrsti za tehnični pregled.« (TEHNIČNA BREZHIBNOST PRESS) GLASBA NE POZNA MEJA Minister Jaka: »Krona evrovizijskega festivala nama je pisana na kožo. Samo še prave dure zagrabim, malenkost uredim make up in razpalim s slovensko narodno Stari fijaker ulicama luta.« Citrar Karli: »Znanje trebušnega plesa verjetno tudi ne more škoditi.« (SAVINJSKO ZADREČKA ROKERJA PRESS) ■on Križanka, Oglasi SAVINJSKE NOVICE NASTANEK IN RAZVOJ ČLOVEKA STANOVANJE SLOVENSKI UMETNOST. ZGODOVIN.-LUC INDIJSKI PISATELJ-MULK RADŽA CERKVENI ZBOR DENARNA ENOTA V FRANCIJI PROSTAŠKI ČLOVEK (EKSPR.) GOROVJE V Ju2. .AMERIKI. KORDILJERE & S ELEMENT (OKRAJŠAVA) FINSKI PESNIK- UUNO FRANCOSKA TEROR. OR. V ALŽIRU VENO TAUFER JAN 00 RT LOUIS ADAMIČ DELAVEC. KI ODVAŽA SMETI PESNIK. KI IZPOVEDUJE ČUSTVA NAJČIS- TEJŠA PORCELAN. GLINA DIVJI KOZEL STARO- RIMSKI POZPPAV AMERIŠKI IGRALEC (PACINO) OTOČJE V BENGALSKEM ZALIVU ELEMENT NAD ŠTEDILNIKOM RIBIŠKE VILICE KOS POHIŠTVA, NAMENJEN ZA SEDENJE REKA V ŠVICI, AVSTRIJI IN NEMČIJI AMERIŠKI DRUŽABNI PLES BERAČ V HOMERJEVI _Oß!S£JL EVROPSKI VELETOK VZDEVEK ALEŠA KERSNIKA NAJDALJŠA REKA V FRANCIJI PRISTAŠ DRŽAVNEGA SOCIALIZMA TEKOČI RAČUN VIDIK, POGLED, VIDEZ (EKSPR.) GRŠKA BOGINJA MAŠČEVAN- JA PLANŠAR, PASTIR, OVČAR PODZEMNI HODNIK IVAN LEVAR REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Laminat, inačica, Nara, ER, hit, Ati, Nazarjah, šara, Aal, steatit, Arndt, karbol, sviter, abk, Rajkot, ha, kienk, AA, Edit, aerolit, etuda, LT, rja, Kraš, Nolde, Are, ion, ime, varovalka, Cash, potašelj, Anka, Anan, cad MINI SLOVARČEK: JELER- nekdanja slovenska tenisačica- Eva ANAND- indijski pisatelj- Mulk Radža ANDAMANI- otočje v Bengalskem zalivu KAILAS- finski pesnik- Uuno ALEKTO- grška boginja maščevanja EPE-mesto na Nizozemskem ZAVAROVALA I CA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE VODNIH PLOVIL Zadruga Mozirje Zadrugamozlrje ])() pr0(Jaja]a jarkic0 Zgomjesavinjska kmetijska J. V v zadruga Mozirje z.o.o. pred začetkom nesnosti na farmi JUSJE - Gornji Grad. Prodaja bo potekala v dopoldanskem času od 2. do 7. junija. Tel.s 584 31 14 ^ J Zgcmjesarinjska zadruga Možine zo a. Cesta na LepoNibo 2. Mozirje Napovednik • Petek (30. maj), ob 17.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Otvoritev gozdne učne poti Samostanski hrib • Petek (30. maj), ob 18.30. Športni park Varpolje Prijateljska tekma med prvoligašema KMN Nazarje: KNIN Metropol Ljubljana • Petek (30. maj), ob 19.00. Galerija KC IN Velenje Otvoritev razstave Dubravka Baumgartnerja • Sobota (31. maj), ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: ŽKK Maribor (mlajši pionirji) • Sobota (31. maj), ob 19.00. Delavski dom Nazarje 33. območna revija odraslih pevskih zborov in skupin kulturnih društev Zgornje Savinjske doline • Nedelja (1. junij), ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Prebold (starejši pionirji) • Četrtek (5. junij), ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Mozirje ŽIVALI - PRODAM AVTOMOBILI Prodam sivo-rjavo kravo, brejo, staro 6 let. Tel: 5844-439 Prodam golf JX diesel, 1.90,5 vrat, 5 prestav, ohranjen. Gsm: 031/323-349. Prodam sivo telico brejo 6 mesecev od dobre molznice. Gsm: 031/638-377. Prodam pujske težke od 40-50 kg. Tel. 5844-455. Prodam zadaj karambolirangolf II. 1.8 GTI, 1. 87, metalno sive barve, športna oprema. Ugodno! Gsm: 031/642-646. Fiat panda 1.0 fire, 1.93,118.000 km, reg. + Prodam 10 plemenskih jagnjic romonovska pasma. Tel. 03/5845-142, gsm. 040/742-149. Kravo friziko pred drugo telitvijo ter jabolčni kis, prodam. Tel. 03/5844-108. Ugodno prodam telico sivo rjavo osem zimske gume na platiščih, 210.000 sit. Gsm: 041/793-719. Prodam opel omega 2,0i (limuzina), 1,96, 85 Kw, 176 000 km, reg. 24.12.03, temno zelena metalik barva,vsa oprema razen usnja. Cena 1.200.000 sit & lita platišča Prodam teličko 100 kg in jagnjeta 30 kg za zakol. Gsm: 031/416-089. (viper) z novimi letnimi gumami (nokia nrv 205/65/15). Originalna za opel omega, cena 120.000 sit. Tel. 041/440-717, Bošt- DRUGO - PRODAM Prodam ozvočenje fender, mixer 4-kanalni, STANOVANJA IN HIŠE zvočnike fender2x200W. Gsm:041/207-891. Prodam mlin šrotar. Gsm. 041/403-195. Najamem manjše stanovanje ali garsonjero. Gsm: 041/728-722. Ugodno prodam žensko rogovo kolo, zelo dobro ohranjeno. Gsm: 041 793 063 Garažo oddam v Mozirju. Gsm: 040/835-871. Ugodno prodam bele lamelne zavese, širina 210 cm, dolžina 245 cm. Gsm: 041 793 063 Prodam 60m2 travnih tlakovcev. Cena ugodna. Gsm: 031/610449. Prodam plinsko bombo za gospodinjstvo. Gsm: 041/793-063. Na območju Savinjske doline kupim bivalni vikend ali stanovanje na Polzeli. Gsm: 040/ 38-58-98. Kupim novejšo enodružinsko hišo, kupim bikca mesnate pasme za nadaljno rejo. Tel. 57-26-319, gsm: 031/836-378. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 21. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov 1 1 I u ZEMLJIŠČA zabavnik. Gsm: 031 /261 -281. V okolici Šentjurja pri Celju, 15 km iz izvoza avtoceste Dramlje, prodam 13.000 m2 zemljišča, od tega 4.000 m2 mokrišča - ribnika - primemo za turizem, rejo rib in vodne perjadi. Inf na tel. 03/5441 -826, zjutraj in zvečer. r— J Podarim mlade muce različnih barv, nava- jenih čistoče. Gsm: 031/346-177. Podarim dve obhajilni obleki s srajco. Gsm: 041/497-202. Podarim rabljeno strešno kritino - salonitko. Tel. 03/5844-653. MORDA 5TG ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevoznišlvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196. Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. DIMNIKARSKI MOJSTER Dimnikarstvo, servisi gorilnikov, sanacije dimnikov, energetsko svetovanje v okviru stroke. TEL. 89-77-999, GSM 041/616-751. Pečnik Peter s.p., Šalek 108,3320 Velenje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujem hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovona vozila... GSM 041 -354-505. SVIP Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. GRADITE. PRENAVLJATE, UREJATE? Polagamo keramične ploščice, iz njih vam lahko izdelamo unikatne mozaike, oblagamo s kamnom, položimo pa tudi tlakovce, betonske plošče in robnike. Tel. 03/838 81 33, GSM 041/483 692, artus@einoil.si. www.meaaone.com/artus Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, zidarstvo A. ARTUS, Alojz Fužir, s.p, Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 839-48-01. Trgovina z neživili, Zagožen Anton s.p, Ljubija 121, Mozirje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. 33 letni z otrokom iščem pošteno dekle za skupno življenje. Tel. 031/505495. Kupim večjo količino stripov, tudi politikin Podarim barvni televozor. Tel. 03/5832-408. OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad Na podlagi 1. točke 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 04/03) objavlja Občina Gornji Grad JAVNI RAZPIS za zbiranje programov za sofinanciranje izvajalcev na področju kulturne dejavnosti v občini Gornji Grad za leto 2003 1. Predmet razpisa Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci kulturnih programov ali projektov: a. ) drušh/a b. ) samostojni ustvarjalci na področju kulture, c. ) zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi programi v interesu občine Gornji Grad. 2. Pogoji za prijavo na razpis Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a. ) da imajo sedež v občini Gornji Grad, b. ) da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, c. ) da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, d. ) imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih (velja za društva), e. ) vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, f. ) aktivno delujejo najmanj eno leto. 3. Pogoji sofinanciranja: Nameni, ki so predmet sofinanciranja: a. ) programi redne dejavnosti društva, b. ) udeležba na tekmovanjih in prireditvah, ki so promocijskega značaja za občino, c. ) strokovno izpopolnjevanje, d. ) nakup in vzdrževanje opreme za izvedbo programov (kostumi,...). 4. Rok in način prijave: Vloge za dodelitev sredstev morajo prosilci poslati s priporočeno pošiljko ali oddati osebno na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad v roku 15 dni od dneva objave v Savinjskih novicah. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali do 14. ure oddana v prostorih Občine. 5. Vsebina vloge Vloga mora vsebovati: a. ) izpolnjene razpisne obrazce, kijih po objavi razpisa interesenti pridobijo na sedežu Občine Gornji Grad (družbene dejavnosti), Attemsov trg 3, Gornji Grad b. ) vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji c. ) zasebniki in druge ustanove morajo ob prijavi na razpis priložiti potrdilo o registraciji za opravljanje kulturne dejavnosti. 6. Prijave pošljite v zaprti kuverti na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3,3342 Gornji Grad (pripis" JAVNI RAZPIS KULTURA 2003" in navedbo imena in naslova predlagatelja). 7. Odpiranje prijav ne bo javno. 8. Izbor in vrednotenje prejetih programov bo ocenila komisija za kulturo, predlog izbora programov in predlog delitve razpoložljivih proračunskih sredstev za kulturne dejavnosti pa bo potrdil župan. 9. Izvajalec razpisa lahko posameznega izvajalca programov kulturne dejavnosti pozove k dopolnitvi vloge, vendar ne kasneje kot 8 dni po roku za oddajo prijave. 10. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Gornji Grad. 11. Izvajalci bodo obveščeni o izidu v roku 45 dni od zadnjega roka prijave. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov. 12. Podrobnejše informacije dobite na Občini Gornji Grad področje družbenih dejavnosti po telefonu št.: 03/839 1 858. 13. Prijave, prispele po roku, ne bodo obravnavane. Župan Občine Gornji Grad Toni Rifelj / I FITEX 0.0.0. J mag.Andrej Veršinin dr.med, ortoped-revmatolog, spec. manualne medicine CENTER ZDRAVJA Ljubljana tel./fax.: 01/568 40 91 e-pošta: fitex@k2.net Poslovna enota NAZARJE tel.: 03/58 31 804 gsm: 041/519 195 Gornji Grad pon. od 9.00 do 15.00 torek in sreda od 14.00 do 18.00 četrtek in petek od 8.00 do 14.00 Luče pon.: zaprto tor. do pet. od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 14.00 Poskrbite za lahek korak vaših nog (odstranjevanje trde kože, kurjih očes, vraščenih nohtov,...) SLIÄPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3311 Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-i GSM: 041/626-11: albin.herman@si pe' BARVE, LAKI, ČISTILA Jj trgovina I Hmeljarska 15, PREBOLD Tel.: 03/572-45-54 TEHNIČNI PREGLEDI REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJA V ŠEMPETRU! ^ tehnični pregle IZa poti brez skrbi www.amzs.si Vseh osebnih vozil in motornih koles • Kombiniranih vozil « Osebnih specialnih vozil • Lahkih priklopnikov in tovornih vozil do skupne mase 3500 kilogramov, tudi traktorjev in traktorskih priklopnikov registracije in zavarovanja zavarovalnica Triglav, Adriatic, Slovenica, Tllia ali Mariborska zavarovalnica včlanjevanje ■ • izdaja mednarodnih dokumentov, vinjet, pomoč na cesti, AMZS Vse na enem mestu! AMZS d.d., PE ŠEMPETER v Savinjski dolini. Rimska c. 98B, 3011 ŠEMPETER v Savinjski dolini I Delovni čas: Od pon.-pet. od 7 00 do 20 00 I Sobota od 7 00 do 12 00 tel.: 03/ 70 32 500 fax: 03/ 70 32 512 S4VL Podjetje za komercialni inženiring c Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽ AKCIJSKE CEI OPEKE, KE k D-Per 7/2003 5000012489,20 DAN ODPRTIH VRAT 6. junij v SAM NAZARJE predstavitev izdelkov, svetovanje proizvajalcev V času od 2. do 14. junija dodatni akcijski popusti. Za nakupe nad 50.000 SIT prejme kupec nagradni bon. izžrebane bodo bogate nagrade VABLJENI! Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! DOSMVA Z AVTODVIGALOH M BOH! Tel: 03/703-71-30, 03/703-71-31 NOVO: PROGRAM ADRIA NEW LINE -SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www. garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! OSREDNJO KNJ. CELJE