Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
TL USTRI R ANI LIS T Z A MESTO IN D E 2 ELO
Cena l fi
ra
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
V Ljubljani, 1. julija 1943-XXI. štev. 26 (711)
Štirideset dni bo še lepo, če je 'drugi dan julija lepo.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Dred o iStvo
! n
Slovenski rek
uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon Št. 83-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 16.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
Vi leta 10 lir, ll% leta 20 lir, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogla-s i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
UGRABLJENI	I
m
—	' ■	'           ■;
 	.....'	»i
Naša nova pravljica	:
(Gl. str. 4.)	5;
I
Novi	udarci sovražnemu
Pristaniške naprave v Bizerti bombardirane
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih S»1 ie objavil 24. junija svoje 1125. roino poročilo:
Naša torpedna letala so vzdolž afriške obale potopila neki 12.000 tonski sovražni parnik, poškodovala pa nekega 7.000tonskega. V Tuniškem zalivu so naša letala zadela neki sovražni trgovski parnik.
Skupine naših letal so bombardirajo pristanišče Bizerte in ceste in železnice iužno od Jaffe v Palestini.
Sovražna letala so bombardirala in S strojnicami obstreljevala mesta Salerno, Castelvetrano. Milazzo in Olbi-1°' V Salernu je precej škode.
Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo eno sovražno letalo, da ie v Plamenih treščilo vzhodno od Castel Sarda na tla.
Med letalskim napadom na Reggio Calabrio in Messino. o katerem ie pisalo vojno poročilo št. 1123. so naši lovci sestrelili dve štirimotorni sovražni letali
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 25. junija svoje 1126. vojno poročilo:
Naša torpedna letala so ponovno uspešno napadla neko skupino sovražnih ladij ob severnoafriški obali. Tri parnike s skupno nosilnostjo 31.000 ton so potopila, tri druge ladie pa močno poškodovala.
Naši bombniki so napadli pristaniške naprave v Bizerti in potopili nekaj ladij v pristanišču.
Sovražna letala so ponoči bombardirala več krajev na Sardiniji. Italijanski in nemški lovci so sestrelili 30 sovražnih letal, naše protiletalsko topništvo pa 3. Dve sovražni letali sta treščili na tla v bližini Macomera, ■eno pa pri Olbiji. Sovražnik je po-
vzročil nekai škode v pokrajini Sas-sari, kraiu Chilivani in zalivu Aranci.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 26. junija svoje 1127. vojno poročilo:
Močni oddelki sovražnih štirimotor-nih letal so včeraj napadli Messino in naredili precei škode. Sovražnik ie bombardiral tudi Reggio Calabrio. San Nicandro (Bari) in Vizzini (Kataniia). Povzročil ie precej škode in človeških žrtev.
Italijanski lovci so sestrelili med Messino in Kataniio 8 štirimotornih sovražnih letal, nemški lovci pa 4. Naše protiletalsko topništvo ie nad Messino in Reggio Calabrio uničilo 6 sovražnih letal.
Dve naši letali se nista vrnili v svoie oporišče.
Ena naša podmornica se ni vrnila v svoie oporišče.
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. junija svoje 1128. vojno poročilo:
Naša torpedna letala in bombniki so ponovno napadli sovražne konvoie v Sicilskem prelivu. Eno sovražno petrolejsko ladjo so zadeli s torpedom, deset drugih parnikov pa poškodovali!
Sovražnik ie ponoči napadel okolico Napoliia in povzročil nekai škode. Naše protiletalsko topništvo ie sestrelilo dve sovražni letali pri Camaldoli di Torre del Greco. eno letalo med Torre-Annunziatom in Castallamma-rom di Stabia. Naši lovci so zbili nad Sardinijo neko sovražno izvidniško letalo. da ie treščilo na tla pri Capo-Cominu.
V	letalski bitki nad Siciliio so naši lovci sestreliti v boiu tri sovražne šli-rimotornike.
Ni. Vis. princesa Piemontska v Salernu
Salerno, 26. iun. Kr. Vis. princesa Piemontska ie dospela na povratku s	kier ie obiskala naivečie
bolnišnice Messine. Palerma. Montreala in Trapaniia. zanimajoč se povsod za delovanie bolničarskih služb in italijanskega Rdečega križa in prenašajoč s svoio besedo visoke vere znamenje svoie plemenitosti prebivalstvu. ki so ga težko prizadeli sovražni letalski napadi, v Salerno, ki ie v prošlih dneh doživel sovražni napad. " spremstvu prefekta in pokrajinskih oblasti se ie visoka gospa, ki
je bila oblečena v uniformo narodne inšpektorice prostovoljnih bolničark italijanskega Rdečega križa, v krajevnih bolnišnicah pomudila s civilnimi in. vojaškimi ranjenci in ie obiskala nato najbolj poškodovane predele in se zadržala med ljudstvom. ki ie izrazilo svojo hvaležnost za visoko zanimanje z vdano poklo-nilno manifestacijo. Ob povratku v Napoli se ie ustavila tudi v Cavi dei Tirreni. da obišče civilno bolnišnico, kier so sprejeli ranjence zadnjega letalskega napada na Salerno.
Duce na seii direktorica Stranke
Več ko 4,7 milijona vpisanih članov borbenih fašijev
Rim, 24. iun. Pod Ducejevim predsedstvom se ie v Beneški palači sestal direktorii PNF. Tainik Stranke ie predložil Duceiu številčne podatke o silah Stranke v vseh nienih organizacijah ter jo prečital naslednje poročilo:
POROČILO TAJNIKA STRANKE
Duce!
Na tem prvem direktoriiu. ki mu Vi nam v čast predseduiete. Vam preden podam podatke o silah Stranke in nienih organizacij, moram predložiti stalež tistih, ki so padli v imenu fašizma v sedanji volni za veličino domovine: padlih 41.352 vpisanih, porazdeljenih takole: hiierarhov 1.427. skvadristov 650, fašistov 39.275. Stranka daje v tem trenutku vojski 1,606.145 vpisanih, takole porazdeljenih: faši stov 1,548.015. vseučiliščnikov 58.125. „. Celotna sila vpisanih v borbene fa-siie dne 10. iuniia leta XXI. ie 4 mili ion-- 770.770. Za vpoklicane obstoja oprostitev od pisania. kateri so se mnogi odrekli in dvignili izkaznico po zborih, v katerih služiio in po tistih. ki niso vpoklicani pod orožje.■ Do 10. iuniia iih ie dvignilo izkaznice 3,273.483. ki daio skupno z 1,298.115 vpoklicanimi, ne da bi dvignili izkaznico, 4.061 498 vpisanih fašistov Podobno ie za GUF položaj naslednji: izkaznico ima 104.667 članov z vštetimi 58.125 vpoklicanimi pod orožjem, to ie porast za 5370 članov glede na stenje ob koncu leta XXI.
Duce. kakor vidite ie število vpisanih še nadalie zelo veliko navzlic stro-®i disciplini in izvedeni selekciji ter Pozivu za vrnitev izkaznic tistim, ki ne čutijo, da bi mogli služiti Vam in
Vladi po navodilih religiozne strogosti, ki ste io Vi izdali. To ie povedano v sramoto in svarilo tistim, ki mislijo, da se fašistovske legiie ne znaio in ne moreio upirati v trdem ozračju, ki ga ura domovine zahteva. In to ne velja samo za moške, temveč tudi za ženske, katerih ie 1,217.036 vpisanih v primeri z 1.027.409 ob koncu leta XX.. s porastom torei za 189.637 članic. Poročilo o številčni sili Gfl.a Vam bo sporočeno, ko bo vpisovanje končano.
Skorai nespremenjen položaj z majhnim porastom daieio pripadajoča združenja. šole. nameščenci državnih podjetij, nameščenci javnih podietii. železničarji. poštno-telegrafski nameščenci. z 903.389 vpisanimi v primeri s koncem leta XX. ko ie bilo 892.518 vpisanih. Z vojnim časom opravičljivi upad daje Dopolavoro s 4.500 000 vpisanimi v primeri s prejšnjim letom, ko iih ie bilo 4,612.294.
Duce. to so številke, toda številke imaio absolutno vrednost samo tedaj, če predstavljajo duha in volio. Volja in duh, ki prevevata pod znamenji Littoriia uvrščene sile. se imenujeta: Zvestoba, disciplina, vztranjost. zmaga!
DUCEJEV GOVOR
Po poročilu Scorze ie govoril Duce. Njegov govor so navzočni dolgo odobravali. Duce ie določil, naj se straža ob praporih poveri mladcem GILa ob starih fašistih. Tako bo straža ob zastavah tistih mladeničev, ki so se borili pri Bir El Gobbiiu. pri El Alu-meinu in Marethu. predstavljala ne samo simbolično nadaljevanje vere v načela fašizma in postulate revolucije.
«K.% <
Jjj Bmm»
Ecc. bott. Giuseppe Lombrassa, ii nuovo Alto Commissario di Provincia di Lubiana. — Eksc. dr. Giuseppe Lombrassa, novi Visoki komisar Ljubljanske pokrajine
EKSC. DR. GIUSEPPE LOMBRASSA
NOVI ZVEZNI TAJNIK LJUBLJANSKE POKRAJINE
Duce ie imenoval za Zveznega tajnika v Ljubljanski pokrajini Visokega komisarja Eksc. Giusep-pa Lombrasso namesto dosedanjega Zveznega tajnika dr. Orlanda Orlandiniia.
^Tako se v osebi novega Visokega Komisarja združujeta dve pomembni in kočljivi nalogi, kar le še boli poudarja velike voditeljske sposobnosti Eksc. Lombrasse. ki bo tudi v naši pokrajini imel dovoli priložnosti, da razvije koristno delo. kakršno bodo znali vsi ceniti.
Novi Zvezni tainik dr. Giuseppe Lombrassa. ie . bil imenovan na svoje mesto v Liuhliani po skrbni pripravi kot visok upravni uradnik, ki se ie izkazal v različnih važnih panogah, v zadniem času zlasti kot komisar za naseljevanje. Odločilna za njegovo imenovanje pa ie bila njegova trdna vera v poslanstvo fašizma in ie bil zato še posebej poklican, da tudi kot Zvezni tainik v naši pokrajini pokaže vse svoie politične in organizacijske sposobnosti. Izmed njegovega obširnega dosedanjega delovanja ie znano v posebni meri tudi njegovo delovanie za pomoč borcem, katerih potrebe prav dobro pozna, sai ie bil sam dolgo med niimi in na raznih bopščih. Funkcije pomoči borcem ki uh dosledno in z veliko vnemo vrši Narodna fašistovska stranka bodo v Eksc. Lombrassi kot Zveznemu tajniku Liublianske pokrajine našie prav gotovo sposobnega organizatorja.
Eksc. Lombrassa se ie vedno odlikoval po svoii borbenosti in žilavosti tudi v borbi proti prevratnim stremljenjem. Deloval ie v najrazličnejših fašistovskih organizacijah, v katerih ie dokazal svoio neumorno delavnost, ki ie opogumliaioče vplivala tudi na vse njegove sovrstnike. O njegovem junaštvu in niegovi veliki borbenosti priča med drugim deistvo. da se ie prostovolino udeležil vseh vojn. ki iih ie fašizem vodil proti sovražnikom I tali jo. Mnoga odlikovanja, ki so mu bila podeljena kot bojevniku pričaio. da ie novi Zvezni tainik mož. ki mu ie Duce z vso pravico zaupal vodstvo Liublianske pokrajine.
Svojo neomajno fašistovsko vero ie Eksc. dr. Giupesse Lombrassa pokazal tudi v svojem bogatem novinarskem delu. ko ie kot sotrudnik ali glavni urednik raznih znanih fašistovskih glasil spretno sukal pero v duhu fašistovske doktrine. Na svojem zadnjem mestu pred imenovanjem za Visokega komisarja Liublianske pokra-line pa ie imel dovoli priložnosti, da uveljavi tudi svoie sposobnosti za re-
ševanje velikih narodnih in državnih problemov.
Prepričani smo. da bo Eksc. dr. Lombrassa na obeh svojih mestih deloval v korist naše pokrajine, ki ga zato sprejema tudi kot novega Zveznega tajnika z najboljšimi nadami in veseljem. Obenem se poslavlja od dosedanjega Zveznega tainika dr. Orlanda Orlandiniia. ki si je v razmeroma kratkem času svojega delovanja v naši pokrajini stekel obilo zaslug in žel za svoie delo splošno priznanje. Nie-gov ugled je bil povsod zelo velik. Ljubljanski fašisti izražajo odhajajočemu Zveznemu tajniku toplo hvaležnost in mu pošiliaio tovariške pozdrave. spominjajoč se niegove delavnosti. ko ie z vedrim duhom in živo vero vodil fašizem v Ljubljanski pokrajini.
Dr. Antonio Ciampi« novi šef kabineta Vis. komisariata
Ljubljana. 27. iuniia Eksc. Lombrassa je imenoval za šefa kabineta uri Visokem komisariatu Ljubljanske uokraiine dr. Antona Ciamnija. ki ie te dni prevzel posle v svojem uradu v Vladni palači.
Novi šef kabineta, ki je bil šef tajništva Eksc. Lombrasse od leta 1939.. najprej pri komisariatu za naseljevanje in kolonizacijo pri predsedstvu Ministrskega sveta in potem pri državnem pod tajništvu za korporacije, pozna obširno in temeljito administrativno poslovanje države in ima obsežne izkušnie v vodstvu državnih uradov.
Dr. Ciampi se ie rodil v Luceri v Pugliah 10. novembra 1910. ie diplomiran pravnik ter ima diplomo v političnih vedah, ie državni pravdnik ter se ie udejstvoval kot časnikar in publicist. Trenutno ie še glavni urednik italijansko-španske ' reviie »Legioni e falangi« in sodeluje pri raznih dnevnikih in reviiah. Dr. Ciamni ie objavil delo o »socialni pravičnosti« in druge razprave juridičnega in političnega značaja.
Svoio iavno kariero je začel 1. 1932. v ministrstvu za iavna dela, od koder je prišel pozneje v zunanje ministrstvo, in sicer k državnemu podtaini-štvu za albanske zadeve in nato v Albanijo pri tamkajšnjem gn. m poveljstvu. Bil je tiskovni šef pri hia-
Ijevi prefekturi v Rimu ter ie imel tudi kot uradnik ministrstva za ljudsko kulturo važna mesta pri javnih uradih in ustanovah.
Novi šef kabineta, ki ie kapitan v vojski, se ie prostovolino boril v Vzhodni Afriki od februarja 1936. do januarja 1937. in ie bil odlikovan za vojaško hrabrost.
Dr. Ciampiiu pošiljamo naš najboljši pozdrav ob nastopu službe, prisrčen pozdrav pa velia tudi comm. Bi-siji. ki bo razrešen dolžnosti šefa kabineta. kateri posel ie z veliko požrtvovalnost io in skušnjami vodil več ko dve leti. in opravljal pri Visokem komisariata funkcijo podprefekta inšpektorja in obdržal tudi mesto predsednika pokrajinskega sveta korporacij.
Eksc. Lombrassa na obisku zveze bojevniških fašijev
Ljubljana. 25. iuniia
V	sredo poooldne 23. iuniia ie Eksc. Lombrassa. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino obiskal in pregledal sedež fašistovske zveze. Visokega komisarja ie spremljal zvezni tajnik Or-landini. ki mu ie predstavil svoie nai-bližie sodelavce, nakar ie Visoki komisar položil venec na spominski kamen. ki ie bil postavljen v spomin mučenikov, ki so padli nod komunistično roko. ter ie počastil njihov spomin z molkom. Pri tei slovesnosti ie pred spominskim kamnom stala Častna četa oboroženih fašistov.
Eksc. Lombrassa ie nato v spremstvu zveznega tainika pregledal najrazličnejše prostore, zanimajoč se za delo zveze, zlasti pa za delovanie žem skega fašiia. kier mu ie zaupnica pokazala oblačila, ki iih izdelujejo fašistovske žene za tovariše pod orožjem.
Preden ie zapustil sedež zveze, ie Eksc. Lombrassa izrazil s kratkimi besedami svoie zadovoljstvo nad vsem. kar ie videl.
Popolna pripravljenost Sil Osi
Berlin. 24. iun. Minister dr. Gobbels je v listu »Das Reich« obiavil svoj novi vsakotedenski članek nod naslovom »Vojna v polmraku«. V članku pravi: Po naši sodbi ie mogoče in celo zelo verjetno, da bodo angleško-ameriške sile poizkusile vdor na evropsko celino. Negotovo je le še. kdaj in kje. Spričo takega stania nikakor ne dvomimo, da ima sovražnik na razpolago dovoli ladii in sil za izkrcanje na kateri koli točki Evrope, vendar pa ie gotovo, da se mu ne bo posrečilo nikakršno iznenadenie. Sovražni manever izkrcevania spada v tako imenovano živčno voino. zato ne more imeti nikakršne nade v uspeh, kaiti Nemčiia ie krepka ter se ii ni treba bati napada. Velesile Osi imaio danes toliko operativnih rezerv, da lahko razpolagajo z niimi po potrebi vsak trenutek in na vsaki točki obsežnega bojišča. Bitka za Evropo se bo morala biti na evropski celini. Za primer. da bi se na kateri koli točki Evrope srečale sile obeh bojujočih se strank, nima Os nrav nikakega razloga. da bi se bala izida" borbe. Na to borbo smo tako pripravljeni da si ie naravnost želimo v nadi. da bo sovražnik izvršil svoie načrte z isto .lahkomiselnostjo, s katero danes govori o njih. Letalska vojna nroti civilnemu prebivalstvu in središčem proizvodnje ie sicer znatna pomoč pravim vojaškim operaciiam. nikakor pa nima pomena za odločitev borbe. Izgube, ki jih je sovražnik utrpel v zadnjem času. so najboljši odgovor, ki ga bo gotovo prepričal o nesmotrnosti njegovih naporov ter mu svetoval, naj ubere drugo pot. Bilo bi neumno Pričakovati. da bi Nemčiia podala izčrpno analizo vseh podrobnosti, ki se tičejo sedanjega zamotanega rvVižaia. Vse to bodo storili bodoči dogodki.
Disciplina nemškega naroda mora biti v sedanjem trenutku naivišia zapoved in sicer tem boli. ker sovražnik s pohlepnimi očmi gleda na to kai se godi v notranjosti Nemčije, da bi izkoristil položai pri uresničenju svor jih načrtov. Molk. ki ga danes očituie-
io	nemške oblasti o prihodu iih dogodkih. ie za nas prednost v primeri s postopanjem sovražnika. Treba ia znati tudi Čakati, zakliučuie minister, čakanie ie včasih zelo važen činitelj v vodstvu voine.
Uradni list rimske vlade objavlja razglas, da ie od 16. iuniia naprej mobilizirano vse osebje, ki opravlja službo pri brzoiavu ali telefonu na Siciliji in Sardiniji.
Ženitev italijanskih državljanov s pripadniki luiih držav ie v Italiji vezana na posebno dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Italijanski, državljani, ki že več ko dve leti živijo v tuiini in se hočejo oženiti s tujimi • državljankami, njorajo zaprositi za posebno dovolienie pri svojih poslaništvih ali konzularnih oblastvih.
Ker se je vrstni red trafik, ki poslujejo ob nedeljah in praznikih v Ljubljani, nekoliko predrugačil, se zgo-
rti. da imata kar dve skupini hkrati odprto trafiko. Po odredbi mestnega poglavarstva ie imela službo skupina I na dan 29. novembra 1942. in t. januarja 194H. Iz tetra lahko vsak sam izračuna, kdaj ima katera skupina službo. Skupina I. ie imela službo v medelio 27. iuniia. skupina II. na praznik 29. junija. Skupina 111. bo imela službo v nedeljo 4. julija, skupina IV. dne 1i. julija, skupina V. dne 18 julija. skupina VI. dne 25. julija; skupina 1. bo snet prišla na vrsto 1. avgusta. Trafike morajo biti odprte od
7.	ure zjutraj do 8. ure zvečer. I’roda iati pa ne smejo tobaka cigaret in vžigalic.
Teden snažnosti so imeli od 21. do 28. junija v Bukarešti. Odredil sa ie mestni fizikat. ki je poskrbel, da ie bila vsa prestolnica očiščena.
Po sklepu bolgarskega ministrskega sveta so vsi nameščenci državnih, občinskih in javnih ustanov, ki imajo opravka z vojnim gospodarstvom, civilno mobilizirani.
Državni geometer bo posloval na Vrhniki od 1. do 22. iuliia t. L
Boljši kruh so pričeli peči v Zagrebu in drugih hrvatskih mestih. Namesto koruzne moke so peki dobili mešanico iz pšenične, ječmenove in ržene moke.
Žitni pridelek v letu 1943. bodo morali. po novi odredbi, pridelovalci v Srbiji oddajati centrali za žito. Za vsak okraj ie določena količina, koliko žita mora pobrati od pridelovalcev. Okraji bodo pa določili posameznim občinam, koliko žita morajo kmetje oddati. Letošnji pridelek žita ie v splošnem boljši od lanskega. Prav tako so ustanovili v Beogradu tudi centralo za nadzorstvo proizvodnje mleka. ki bo vodila statistiko mlečnosti krav. Kmetovalci z najboljšimi uspehi bodo dobili v ta namen določene nagrado.
Razdeljevanje racionirtmih živil za mesec julij
Prehranjevalni zavod Visokeaa komisariata za ljubljansko pokrajino poroča:
Za nabavo racioniranih in ko n ti n-oentiramh živil v mesecu iuliiu 1*143-XXI veljalo v ljubljanski pokrajini naslednja določila:
A.	Navadne živilske nakaznice.
1.	Mesto Ljubljana.
Z odrezki navadne živilske nakaznice (modre barvel, »dane od Mestnega priskrbovalnega urada v Ljubljani. se lahko nabavi:
na dan ISO q kruha ali 124 <i kruš-pe (mešane) moke (ali 225 q koruzne moke, če je še v zaloni pri trciovcu),
na mesec: 2000 a riža (ali estenin, če so še v zatoni pri trgovcu). 500 q sladkorja. 200 q masla, 1 del olja, 1 tlel olji namesto 100 n trdih maščob (potrošniki, ki niso klali prašiča), 100 a pralnega mila, 100 q toaletnega mila, na odrezek »102«, 200 q fižola na odrezek »101«. 500 g soli fkotičma »6CG« q, natisnjena na od-re/.ku /a sol, ne veljal), 100 q kon-srrviranecja paradižnika na odrezek
»isa«.
Meso. Vsak potrošnik se mora pri— javdi pri svojem mesarju, ki pritisne svoj žig ali s\oj podpis v odrejeni prostor no zadnji strani živilske nakaznice; za tedenske nabave mesa. čigar količina bo sproti objavljena, bodo služili odrezki 109, 110, 111, 112 m 113.
Glede delitve parmskega in mehkega sirp bodo poirošniki pravočasno obveščeni
2.	Pokrajina.
Z odrezki navadne živilske nakaznice (rjave barve), izdane od ostalih preskrbovalnih uradov v pokrajini, se
lahko nabavi:
na dan 150 g kruha ali 124 g kruS-
ne (mešane) moke (ali 225 g koruzne moke, če ie še im zalogi pri trgovcu);
na mesec 2000 g riža (ali testenin, če so še na zalogi pri trgovcu), 500 g sladkorja, 200 g trdih maščob, 1 dd olja 1 del olja namesto 100 g trdih maščob (potrošniki, ki niso klali prašiča). 100 g oraine<ja mila, 500 g soli (količina »600« g natisniega na odrezku ne velja!).
B.	Dodatne živilske nakaznice.
1. Na dodatno živilsko nakaznico SD1 (za ročne delavce): na dan: tOOg kruha ah 82.6 g krušne moke ali 150 g koruzne moke (kjer je še v zalogi).
2. Na dodatno živilsko nakaznico SD1 + H (za delavce pr težkih delili):
na dan 200 g kruha ah 165.3 g krušne moke ali 300 g koruzne moke (kjer ie še v zalogi) ter na mesec 600 g riža.
3. Na dodatno živilsko nakaznico SDi+ii+m (za delavce pri naitežjiii delili):
na dan 300 g kruha ali 248 g krušne moke ali 450 g koruzne moke (kjer je še v zalogi) ter na mesec 600 g riža.
4	Na dodaino živilsko nakaznico za kruh za bolnike (samo za mesip Ljubljana):
na dan ICO g kruha ali 82.6 g krušne moke.
5. Na dodatno živilsko nakaznico GMa (za otroke do 3 let), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
na mesec 1000 g riža, 500 g sladkorja, 750 g marmelade (500 g na za to določeni odrezek ter 250 g na odrezek »3<).
6. Na dodatno živilsko nakaznico GMb (za otroke od 3. do 9. leta), izdano od Mestnega preski bovalneoa urada v Ljubljani:
na mesec 5C0 g marmelade na že določeni odrezek.
7. Na dodatno živilsko nakaznico GMc (za mladino od 9. do 18. leta), izdano od Me^i:'ega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
na masec 500 q’ marmelade na že določeni odrezek
8. Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za osebe nad 65 let starosti, t. j. rojene pred 1. julijem 1878. leta), izdano od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani:
na mesec SCO g marmelade.
To dodatno nakaznico za mesec julij bodo upravičenci dobili dostavljeno na dom v teku meseca julija.
9. Na dodatno živilsko nakaznico za nabavo marmelade (za otroke od dovršenega 3. do 9. leta, t. j. rojene v času med 1. julijem 1934. in 1. julijem 1940), izdano od občinskih preskrbovalnih uradov v pokrajini:
na mesec 350 q marmelade.
10. Na dodatno živilsko nakaznico GMa Iza otroke do 3 lei). izdano od preskrbovalnih uradov ostalih občin Ljubljanske pokrajine:
na mesec 1000 g riža, 500 q sladkorja in 500 g marmelade na določene odrezke.
Spremembe voznega reda
S 1. julijem t. I. se razveljavi na vseh dolenjskih progah dosedanji vozni red m uveljavi novi.
Vozni red vlakov s potniškim prometom na dolenjskih progah bo od
1.	julija naslednji:
Ljubljana ^Metlika in obratno:
vi. 9215 — odhod Ljubljana ob 7 50. pr>li<m Metlika ob 11.42;
vi. 921/ — odhod Ljubljana ob 14.00, prihod Metlika ob 17.58: vi. 9214 — odhod Metlika ob 605. prihod Ljubljana ob 9.54:
\l 9220 — odhod Metlika ob 15.00. prihod liubljana ob 19.25;
vi. 9215 in 9220 imata zvezo v Karlovec in iz njega.
Važno za vse naročnike!
S pričujočo številko se začne novo četrtletje. Zato prosimo cenj. naročnike, da obnove naročnino. V ta namen prilagamo položnice.
Vljudno Vas prosimo, poravnajte naročnino čimprej, da ne bo nerednosti v pošiljanju lista.
Uprava »Družinskega tednika«.
Ljubljana—Novo mesto in obratno: vi. 9219 — odhod Ljubljana ob 18.00, prihod Novo mesto ob 20.30: vi. 9212 — odhod Novo mesto ob 5.05, prihod Ljubljana ob 7.20; vi. 9232 — odhod Novo mesto ob
13.37, prihod Ljubljana ob 15.56; vi. 9232 je mešani vlak.
Ljubljana—Kcčavie in obratno: vi. 9311 — odhod Ljubljana ob 6.12, prihod Kočevje ob 8.50;
vi. 9315 — odhod I iublsana ob 12.31, prihod Kočevje ob 15 12;
vi. 9319 — odhod Ljubljana ob 18.20. prihod Kočevie ob 20.53;
vi. 9312 — ocihod Kočevje ob 6.00, prihod 1 jubljana ob 8.28;
vi. 9316 — odhod Koč.evie od 12.47. prihod l iubljana ob 15.12;
vi. 9318 — odhod Kočevje ob 16.32. prihod Ljubljana ob 19.01
Trabnje—Št. lanž in obratno: vi. 9432 — odhod Trebnje ob 7.00, prihod St. lanž ob /.55;
vi. 9434 — odhod Trebnje ob 14.20, prihod Št lanž ob 15.15: vi. 9433 — odhod St. lanž ob 8.39, prihod Trebnje ob 9.35;
vi. 9435 — odhod St lanž ob 16.15, prihod Trebnie ob 17.10
Novo mesto — Straža Toplice in
obratno:
vi. 9513 — odhod Novo mesto ob 6.20, prihod Strahi-Toplice ob 6.38; vi. 9533 — odhod Novo mesto ob
14.10, prihod Straža-Toplice ob 14.28: vi. 9532 — odhod Straža-Toplice ob
7 00, prihod Novo mesto ob 7.18; vi. 9534 — odhod Straža-Toplice ob
15.37, prihod Novo mesto ob 15.55.
Na proqi Postenja G. — Ljubljana
preneha voziti z 2. julijem t. I. brzi vlak 704 in vozi namesto njega brzi v lak 704 b, ki odhaja iz Postumie G. ob 11.55 in prihaja v Ljubljano ob
13.10.
Nakazovanje bolniških dodatkov
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil bo bolniški odsek ljubljanskega mestnega preskrbovalnena urada meseca julija delil bolniška nakazila vsako dopoldne od 8. do 11.45 samo v pritličju Turjaške palače v Križankah Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu:
Od 1. do 8. julija samo bolnikom, ki imajo pravico tudi za meso, tako
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
LJUBLJANA, seda; Strgarjeva ul. 6.
pri frančiškanskem mostu Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hygremčtn itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. — Samo kvalitstna optika!
da pridejo na vrsio v četrtek, 1. julija, bolniki z začetnicami A do D; v petek, 2. julija, z začetnicami E do 1; v soboto, 3. iuliia. z. začetnico K; v ponedeljek, 5. julija, z začetnicami L do N; v torek, 6. julija, z začetnicama O n P; v sredo 7. julija z začetnicami R do T in v četrtek. 8. julija, z začetnicami U do 2.
Od 9. do 16. julija drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v petek.
9.	julija, bolniki z začetnicami A do D; v soboto, 10. julija, z začetnicami h do ); v ponedeljek, 12, iuliia, z začetnico K; v torek, 13. julija, z začetnicami L do N; v sredo, 14. julija, z začetnicama O in P;, v četrtek, 15. julija, z začetnicami R do T in v petek, 16. julija, bolniki z začetnicami U do 2,
Od 17. do 24. julija bo bolniški odsek delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, toda le na pod-iagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v soboto, 17. julija, upra\ičenci z začetnicami priimka A do D; v ponedeljek, 19. julija, z začetnicami t do I: v torek. 20. julija, z začetnico K; v sredo, dne 21. julija, z začetnicami L do N; v četrtek, 22. iuliia, z začetnicama O in P; v petek, 23. julija, z začetnicami R do T m s soboto, 24. julija, upravičenci z začetnicami U do 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati pose:"'e bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila od 1. do 10. julija samo popoldne.
Bolniki, ki dobivalo dodatek mesa. naj s seboj prineso živilsko nakaznico za mesec julij z odrezki za meso. Vsem onim, ki teh odrezkov ne bodo imeli, bolniški odsek ne bo nakazal bolniškega dodatka za meso.
Opozarjamo, da sprejema mestni fizikat zdravniška spričevala za priznanje bolniškega dodaika živil samo od 1. do 20. v mesecu.
Reklamacij zamudnikov zaradi velikega navala ne bo mogoče upoštevati ter zato opozarjamo na ta razpored. ki se naj upravičenci po mem natanko ravnajo ter ga naj zato izrežejo in shranijo.
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g. Josip Feuče in gdč. Poldka Kerinova.
Bilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Evgen Beran, absolvent tekstilne šole; adletni Alojzij Demšar; 451etni Ludvik Kunaver, gradbeni tehnik: Ivan Mikuž, računski preglednik; Anton Lipovž, državni uslužbenec v pok.; S8leU)i Ivan Kiferle, solski upravitelj v pok.; 40i«*tni Otmar Frifi, novinar.
V Dravljah: Antonija Kregarjeva, posestnica.
V Ncvem mestu: Zdravko Žnidar, bivši stotnik.
Pri Sv. Florijanu pri Rogatcu: Marija Stefan*
ciosa, posestnica.
V Predosljah na Gorenjskem: Marija Drem-pet reva; Anton Basa j; Lovro Škofič.
V Dev. Mariji v Polju: 691etni Ivan Benčina, mesar.
V Ribnici na Dolenjskem: Malči Srebotnja-kova.
Naše sožalje!
ŠPORTNI TEDNIK
7.	nedeljskima dvema tekmama — Korotan-2abjak 2-1 in Mars-Dopo-lavoro 2-0 — je peto kolo domačega nogometnega prvenstva srečno pod streho. Se dve nedelji, vsakokrat po pol kola, pa bomo imeli dokončni razpredelnici tega tekmovanja. Malo predolgo se je ta reč zavlekla, saj smo že v vročem poletju, in se drugod bavijo samo še z zaključnimi tekmami; v glavnem pa so vsepovsod že davno prenehali.
Drugorazredna borba med Korotanom in 2abjakom ie dala prav domačimi. Slo je v glavnem za pozicijsko borbo; vprašanje je bilo, katero ou teh dveh moštev se bo postavilo na drugo in katero na trebe mesto, la trenutek so Korotanci na bolisem, ker
so si z vsem izkupičkom pomaoali za eno ločko nad Zabjačane. V ostalem pa je položaj tak, da je Mladika brez nevarnosti za prvo mesto. Vič pa brez nad, da bi se dvignil s poslednjega.
Marsovci in Dopolavorisli so imeli rešiti vprašanje zadnjega mesta. Možje s Poljan so narinili nasprotniku 2-0 jn ga nerešljivo potisnili na dno. Sami so si odprli možnost, da se po-vzpneio na drugo mesto. Bitka proti Siškarjem, ki se sedaj dobro počutijo tik za belo-zelenimi. bo odločilna. Dve vtočki potrebujejo Poljanci, da dosežejo šiškarje vsaj po točkah. Zastran količnika pa jim ni treba biti preveč v skrbeh: dobri bi jim bili rezultati 2-0, 3-1, 4-2; 1-0 ali 2-1 pa ne bi bila za rabo.
Nogometa pa je sicer, kakor že rečeno, bolj malo. V Nemčiji so imeli na sporedu finalno prvenstveno tekmo. Za to sta se plasirala Dresde-ner in Saarbriicken. Igrali so jo v Olimpijskem štadinonu pred 90.000 gledalci, med njimi je bilo 30.000 vojakov. Zmagali so Saksonci nad za-padnjaki 3-0, šele po odmoru. — Obenem so igrali tudi za tretje in četrto mesto. Nasprotnika sta bila poražena iz polfinala, Vienna in Hol-stein. Dunajčani so seveda veljali za favorite, pa so morali pred 30.000 gledalci kloniti 1-4.
Med tednom so v triesiinskem kopališču Ausonia plavali za moško pr-venstvo. Prireditev ie zelo uspela. Udeležba je bila odlična, skoraj polnoštevilna, ker so bili na startu do-: mala vsi plavari. ki trenutno kaj veljajo; organizacija je bila brezhibna.
Zmagovalci so dosegli naslednje čase:
100 m prosto Rrunelleschi (Fioren-tina) 1:02,1; 400 iti svobodno Žižek (bruno Mussolini) 5:20,1.; 1.500 m Prosto Močan (Fiat) 21:17,6; 100 m hrbtno Angeli (Triestino) 1:14,4; 200 m prsno. Bertetfi (Triestina) 2:58,8; 4 X200 m prosto Fiorentma 10:24.2. — 2ižek in Močan sta bila brez prave konku--renče. — V kvalifikaciji po klubih so zabeležili: Triestina 7«85 točk, Fio-renlina 7819. Fiat 6965 itd. O. C.
MATEMATIČNA VREMENSKA NAPCVS0
za mesec julij 1943. Sestavil dr. Vital Manohin
Vremenska napoved
1. julija, četrtek: spremenljivo, nekaj krajevnih padavin, velik del dneva tudi sončno.
2. julija, petek: v glavnem jasno; nekako ponoči vpad deževnega vremena in nagnjenje k nevihtam.
3. jali-ja, sobota: negotova oblačnost, od časa do časa dež, verjetni so tudi nalivi z nevihtami.
4. julija, nedelja: še nekaj dežja, drugače pa izboljšanje in velik del dneva jasno.
5. julija, ponedeljek: v glavnem jasno, a nekako ponoči zopet dež in morda tudi nevihta.
6. julija, torek: spremenljivo, od časa do čas* dež, velika verjetnost neviht in nalivov.
7. jiflija, sreda: deževno in hladno vreme, po visokih gorah sneg. Ni izključeno, da bo tudi nekaj grmenja.
8. julija, četrtek: še dež, a v teku dneva se bo zjasnilo.
Točnost naš?h napovedi Je v spioSnem naslednja: v 80°/o napovedano vreme se dobro ujema z‘dejanskim; v 10 °/o se dejansko vreme zakasni za 1 dan nasproti napovedanemu; v 5°/0 Aastopi za 1 dan prezgodaj; v 5°/o »e napoved ne obnese.
H
O M A N
NAPISALA M IG N ON G. E B ER H A RT
Šerif Don n v ie visoko namršil obrvi. ] ' O... lej, lei. Miša Šibila, sai izgub- j liate razsodnost...«
»To niste pošteno naredili! Tudi to je umor... nravi pravcati umor... če tiraš nedolžnega na zatožno klon...«
»Čujte me. Miss Šibila.t ii je »koči! šerif v besedo, »ali ste mar na razpravi slišali kai takšnega. kar bi ne bilo resnično?«
'Vse tisto tam Se ni bila popolna rey.n i ra! c
:Sai »e bo smel braniti.«
On ni ničesar zakrivil! Če vam rta rečem, da ni ničesar...« Ni motila dokončati stavka, zakaj solze so ii udn-šile elas.
'Sai Se ni obsojen.« ie s popolnoma suremenienim triasom povzel Serif. Videti je bilo da se za robido skorio skriva mehkejše srce. kakor bi človek mislil,
»Gleite. Miss Šibila,« ie po kratkem premolku nadaljeval, »nobenega dru-eetra eilia ne zasledujem, ko da dože-nem resnico in storim svojo dolžnost. Pripravljen sem v«? storili, kar bo v ntojih močeh, da najdem krivca. Verjemite mi. da sem poslednji, ki bi si želel, da bi obhodili Dicka PoUana. če je nedolžen. Toda umor je umor.«
»Mialite torej..,«
»Umor ie umor.« ie ponovil. »Niti ne sania e« vam. kolikšna mora me teži.* Ko da bi hotel podkrepiti svoje besede, ie izvlekel robec in si obrisal čelo. Mirno, skorai prijazno ie nadaljeval: »Vi ste vedeli, da se ie Dick Bohan skrival v starem hlevu...«
Šibila ie sedla. »Da,« ie liho od-Bovorila.
»In kai ie s človekom, ki fco aa našli
umorjenega? Vrdili ste, da aa ne poznate. Ali kar koli veste o njem/c . Ničesar.t »Kladivo so našli.«
Šibila ie s težavo požrla sline. "Kladivo...?«
Kladivo, ki aa ie z njim ubil. Rilo je v vodi. V orodnici to pot spet kladivo manjka. Sai vidite: spet je ista pesem. Nekdo liči za tem. ki hišo dolilo pozna Rihard Bohan je bil minilo noč tu in tudi prejšnjo že. Domnevam, da ie tista Ben Walthers govorila resnico: se vam ne zdi?;
Rihard ni Eve umoril.« ie vztrajala Šibila. ;ln iaz prav tako ne. V bodoče vam sploh ne bom odgovorila na nobeno vprašanje več. preden se ne bom posvetovala z odvetnikom.«
»No. sai ate vendajf, aovorili e Uow-landom Stacvjem, ie odvrnil jn jo ostro pogledal. ZilaicI ie vprašal: »Miss Šibila, kdo ie bil tisti mož, ki ste ga baje videli pri vrtnarski hišici?«
:Če bj to vedela.« ie odaovorila vsa obupana, bi vam povedala že zaradi tega. da bi Rihardu pomagala.«
-	Morda mu ne bi kdo ve kaj po-maaalo.« ie pomenljivo dejal, »če ie skrivnostni opazovalec kai preveč videl.«
»Ali bi se ne bil v tem primeru /.e zdavnaj iavjl«?
šerif ie seael Po snopiču pesmi, ležečem na mizi. ca vrtel in obračal in dejal: »Morda. Morda tudi ne.« Izpustil ie knjigo. »Če...« Prekinil se je, si pomel nos in naposled nadaljeval: »Vzemiva, da ie neznanec, ki je »laj mrtev, prinesel kakšno obvestilo, ki bi utegnilo biti za Riharda Bohana nevarno ali obremeailjivo — in Rihard
bi ga bil umoril, ker...« Spet se je prekinil. Gubaie čelo ie pogledal k vratom. »Ali ni nekdo trkal?r
Oglasilo se ie plaho trkanje. »NolerK je nestrpno vzklikniT^erif.
Bea VValthersova ie smuknila v ftobo. Njene veke so bile pordele in z obrazil si ii bral osuplost.
»No. kaj ie?« ie vprašal šerif. »Ali bi mi radi kai povedali?«
Ne da bi bila Šibilo sploh pogledala, je Bea tihp iecliaje povzela:	Mislila
sem, da vam m o nam kar precej pove-dati. Dosiei... doslei 6em molčala. Naposled ste me le vi speljali, da sem povedala, kai ie bilo med Miss Šibilo in Mrs. Bohanovo....« Medtem ko so njeni prsti mečkali beli predpasnik, ie sunkovito pripovedovala. Na večer, tisti večer namreč, ko so našli Evo Bohanovo mrtvo, malo pred večerjo, ko ie bila že pogrnila mizo. ie odšla za nekai trenutkov na zrak. ker ie bilo v sobah tako neznosno soparno. Zadnia vrala so bila odprta, ona ie pa stala v senci, toda prav natanko je videla, kako ie neki moški stikal na liodnikti po orodnici. Z vrvjo in dežnim plažčom čez roko je potlei odšel na piano. Ni ie mogel videti, ker je stala za bezgovim grmom. Ona ga ie pa opazovala, kako ie krenil okoli hiše.
»Kdo ie bil tisti človek? Ali ste ga spoauali?«
O	da. prav lahko ga ie spoznala. Imel ie smoking. Bil ie — Kalvin Peale.
Poglavje 17
Preden ie Bea odšla iz sobe. ie šerifu že posebej zabičila. nai nikar ne izda, da mu ie ona povedala to novico.
Šibila ni prav vedela, ali je šerif docela nanio pozabil, ali si ie pa prav želel njene navzočnosti, ko ie posneto govoril s Kalvinom; gotovo ie le to, da je ni odslovil.
Kalvin ie bil divji, »Kdor to trdi. je
lažnivec!« ie kričal in tolkel s pestjo po mizi. »To je nesramna kleveta! Orodnici še blizu nisem prišel. Ali hočete^ mar mene razkričati za morilca, šerif? Ali vam 111 že Rihard dovoli?;
Po pričitii izjavi ste imeli čez roko dežni plašč in vrv,« je resno rekel šerif.
Obkorei bi pa nai to liilo?« je vprašal Kalvin. »Kako sem bil oblečen?«
Bilo ie malo pred večerjo. Oblečeni ste bili v smoking.«
Kalvin se ie kakor raketa zapodil po sobi. »Pred večerio? To bi bilo to-rei okoli poli osmih... Jaz vam pa rečem. šerif, vaša priča laže! Še kesal j se boste. Donu v! Zahtevam...« Zdajci se ie zakadil proti Šibili. '»Ali si mar ti kai takšnega trdila?«
»Ne.« ie rekel šerif in dvignil roko. ko da bi moral braniti Šibilo pred maščevalcem. Ure za popolnoma nepristransko pričo.«
»Da si bila to ti, - je pihal Kalvin in jezno oiinial Šibilo, bi te ie naučil kozjih molitvic. Vsekako ie podla kleveta. Niti z dežnim plaščem niti z vrvjo nisem imel opravka. Nel:	mi
hoče mi vsaki ceni škodovati aii pa Riharda spraviti iz zapora.«
"Jaz res nisem ničesar rekla,« se ie branila Šibila. »Usodnega večera te še videla nisem.«
Šerif ie že spet vzel poezije v roke in jih takoj spet izpustil nazai na mizo. ko da si ie opekel prste. Šibila ie morala misliti na izraz strahu v Beinih očeh. ko je šerifa rotila, nai ie ne izda. Ta strah ie bil prav gotovo pristen. Toda bilo ie že kar presniešno. da bi si mogel človek predstavljati Kalvina kot morilca. Kalvina, ki se ie veiu' mer pehal za blaginjo drugih... Kalvina. ki se ie zmerom trudil, da se zdi ljubezniv in dobrovolien... lil mimo vsega: Kalvin sploh nagiba ni imel...
»Kie ste bili ob tistem času?« ie vprašal šerif
Kalvin se ie pogladil s svoio negovano roko po plešasti bulici in po pič-
lih laseh, ki so mu kakor venček obkrožali glavo. »Bil sem zgoraj in sem se preoblačil za večerio. Mislim, da bo moja žtma mogla to potrditi. :
»Pozno popoldne ste se kopali v jezeru, mar ne?«
»Da.« Po premolku ie Kalvin naglo nadaljeval: »Odplaval sem z Evo do splava. Diana in Šibila sta odšli prej domov. Z Evo sva še klepetala, potlej sva se vrnila v hišo. Preden sem ottSel gor, sem še nekai časa telovadil na veramld. Če se ne motim, ie liva od-^la koj v svoio šobo. Ko sem se preoblekel. sem si prižgal smotko in bral časnike.«
»Ali sle med tem časom kai govorili s svojo ženo?«
-Tega se pa ne spomnim več. Sli; šala me ie pa gotovo, zakai najini sobi sta sosedni... res ie pa. da sta njena kopalnica in oblačiltiica na drugi strani veže. Moj alibi kajpak ne bo popolnoma nesporen...«
Alibi »a sploh nimate.« ie počasi odgovoril šerif. »Po lastni izjavi Me bi M ob času umora v knjižnici ali v svoii sobi.«
»To tmli drži. Imel sem dolg telefonski razgovor.« Kalvinovo obličje ie odsevalo žalost in iezo. medtem ko ie napeto opazoval šerifa.
»To zadevo 6em že razkkal. Deset minut ste govorili s Čikagom. Toda to je bilo naposled samo deset minut. Naidalje od polt desetih do četrti pred desetimi.«
Kalvin se ie zdel nekoliko razočaran. »No. da... Pri naiboliši volji ne morem pričarati alibija iz tal.« Za hlinil ilo se nul ie v očeh. »Toda ali n h-to tudi vi takšnih misli, da si morilec predvsem zagotovi nesporen alibi?«
»Alibiiev ne moreš kar iz rokava stresti, kakor splošno mislijo. O P1'm sta se na splavu pogovarjala z Mrs. Bohanovo?«
»Eva me ie prosila, nai ii oosodim denarja«
»...prosila vas ie...? Zakai le?«
Listek ..Družinskega tednika**
Rasputinova smrl
Iz knjige General Spiridovič. Rasputin
(Gl. začetek v prejšnji številki!)
»Veš kai,« ie nato nenadno deial. »moram ti nekaj povedati. Protopouov le bil nocoj pri meni in moral sem mu dati častno besedo, da bom vse te dni ostal doma. .Hočejo te umoriti!1 mi. ie rekel. .Hudobni ljudie nameravalo nekaj £fdega s teboi!*... Jaz pa ?? vsemu temu smejem. Vsekako se “M bo posrečilo: njihove roke a 10 niso dovolj dolge!«
Nenavadno je. da med tem pogovorom — kajpak če ea ie Jusupov pozneje res verno popisal — nihče izmed njiju ni omenil mlade knegmie. ki naj bi jo vendar Rasputin zdravil.
Raspulin si ie z Jusupovo pomočjo oblekel krzneni plašč, si poveznil čepico iz bobrovine na slavo, obul snežke, vzel denar in odšel s knezom.
Zdravnik ie vozil po ovinkih da bi zabrisal sled. Četrt ure pozneje ie zapeljal na Jusupovo dvorišče in ustavil kakor pravi šofer avto tik pred majhnimi vhodnimi vrati, držečimi na stopnišče v jedilnico.
Jusupov in Rasputin sta vstopila in odšla po stopnicah v jedilnico. Vrata za njima so se spet zaprla. Iz delovne sobe v sorniem nadstropju so doneli veseli zvoki Yankee-Doodla.
, Dvakrat ie Jusupov odšel v svoio uetovno sobo. V o; s osupel ie povedal ?v'ojim pajdašem, da strup ne učin-"Ufe. Prijatelji so ga spodbujali, ka-!ior so vedeli in znali, in obakrat se Je vrnil spet v iedilnico. Spet ie nalil hasputinu vina. Čutil ie. kako mu samemu sili vino v glavo. Bil ie z živci bri kraju. Starčeva tršata. krepka narava se ie borila s strupom; Rasputina se je jela lotevati otožnost. Prosil Je kneza, naj mu zapoje kakšno svojih Pesmi. Jusupov ie vzel kitaro in medlem ko ie Rasputin zvračal kozarec za Kozarcem, mu ie pel otožne ciganske Pesmi...
Rasputin ie bil še zmerom živ. In medtem, ko mu ie niegov Jiubi. ma-
li	prijatelj* igral in pel na kitaro. Ca ie meril z ljubečim, otožnim pogledom.
Ura ie bila tri. ko ie odšel Jusupov. že skoraj iz uma. tretjič v gornje prostore. Posvetovali so se, kai bi kazalo storiti. Veliki knez Dmitrii je predlagal, naj odpeljejo starca nazaj v njegovo stanovanje; bodo pač drugič končali z njim. Puriškevič se ie razburil in dejal, da morajo pač vsi dol in starca ubiti, ali naj pa njemu, Punškeviču. dovolijo, da gre dol in vzame s seboj samokres ali kakšen kii. Po nekai minutah so se dogovorili; da bodo vsi skupaj odšli v jedilnico in starca zadavili. Puriškevič Pa poroča, da so izbrali nieca. naj 'h ubil Rasputina s kiiem. Počasi so 8e jeli drug za drugim, na čelu Puriškevič. plaziti po stopnicah navzdol. Nenadno sta pa Jusupov in Dmitrii Pavlovič velela vsem. naj se obrnejo in vrijeio gor. Sama sta pa ostala pri vratih in se posvetovala Drugi so odšli v ozadij delovne sobe; nato sta stopila k njim tudi Jusupov in Dmitrii m Jusupov je izjavil, da bo Rasputina cisto sam ubil. Nihče ni ugovarial. Jusupov ie vzel Dmitrijev samokres in odšel odločnih korakov Po stopnicah navzdol."
Rasputin ie še zmerom sedel na svojem mestu Pobesil je bil glavo na i>rsi in glasno hropel, jusupov je stopil k njemu in sedel poleg njega. Grigorii je zahteval vina. Ko ga ie izpit. se. ie zbudil iz otopelosti, se spet razživel in dejal, naj bi šla k ciganom. Ob tolikšni življenjski sili je Jusupova lotevala groza, tako da ie mislil, da ima opravka z nadnaravnimi silami in da tiči v Raspu-
tinu sam vrag. Samo satan v človeški podobi more biti kos tolikšni količini strašnega strupa, kakor ga ie pojedel Grigorii! To satansko moč ie treba uničiti! Vendar kako? Knezov pogled je obstal na križu, blestečem se na eni izmed omar. in hkrati ga ie preblisnila misel, da bi edino ta križ. utegnil izgnati vraga.
Vstal ie. stopil h križu in poklical Rasputina. Ta ie pristopil. Ko ie ogledoval križ. mu ie Jusupov očital, da se ni prekrižal. Prav. ko se ie Rasputin hotel prekrižati, ie počil strel. Rasputin ie zakričal in padel na krzneno preprogo.
Ob poku so tudi drugi prihiteli po stopnicah v iedilnico. Eden izmed njih ie zavrtel električno stikalo in utrnil luč. Kmalu nato so io spet prižgali. Rasputin ie stegnjen ležal na hrbtu. Mišice na njegovem obrazu so bile spačene od živčnega krča. Zarotniki so mislili, da ga ie krogla zadela v srce in da ie mrtev. Da ne bi umazali lepega medvedjega krzna, so prenesli truplo k vratom in ga položili na kamnitna tla. Jusupov ie poklical vse k sebi v delovno sobo. Čez čas ie Suhotin v Rasputinovi obleki odšel z velikim knezom in Lazavertom. Odpeljala naj bi se naravnost k sanitetnemu vlaku, tam hitro sežgala starčevo obleko in se nato vrnila v zaprtem avtomobilu velikega kneza.
i
JLA
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
Puriškevič in Jusupov sta ostala v
delovni sobi in se pogovarjala o tem, kaj se ie zgodilo.
»Prepričana sva,« ie napisal Jusupov. »da smo rešili Rusijo in da se ho z Rasputinovo smrtjo za nas pričela nova doba: upala sva, da bo vse z nama.«
Jusupov ie kmalu nato spet odšel
v iedilnico. Puriškevič ie ostal zgoraj in hodil po delovni sobi sem in tja. Jusupov se ie približal Ra-sputinovemu truplu in ga iel otipavati in preiskovati. Nenadno ie starec odprl oči. divje pogledal mladega kneza, se penečih ust vzpel in vrgel na Jusupova. Knez se je komaj rešil iz železnega objema svoie žrtve in je moral celo pustiti v njegovih rokah enega svojih naramnih našitkov; glasno kričeč in zmedenega obraza ie planil pokonci in tekel proti Puriškeviču. ki mu ie prihitel na pomoč; nato se ie zatekel v sobo svojih staršev. Puriškevič ie bil slišal ropot in ie hitel po stopnicah s samokresom v rokah. Vrata na dvorišče sc' bila odprta in sredi dvorišča ie zagledal Rasputina. ki je pravkar hotel zbežati...
Starec se ie opotekal proti izhodu. »Feliks! Feliks!« je kričal. »Vse bom povedal carici!«
Puriškevič ie tekel za njim. Med tekom je dvakrat ustrelil, toda obakrat zgrešil Ko ie Rasputin že skoraj dosegel vrata, se ie Puriškevič ustavil in spet dvakrat ustrelil. Tokrat ie starec krileč z rokami omahnil naprej
v sneg. Puriškevič ie planil k njemu in ga pričel z nogami brcati v glavo. Vrnil se ie v hišo in prosil dva Ju-supovlieva vojaka, ki sta stražila ob glavnem vhodu, naj mu pomagata prenesti truplo v hišo. Vojaka sta poiskala truplo in ga položila na Ploščad pri stopnicah. Jusupov ie bil kakor iz uma: planil ie na Rasputina in ga obdeloval s kiiem. Komaj so ga odtrgali od trupla. Posadili so ga, vsega oškropljenega s krvio. na usnjeni divan v niegovi delovni sobi. Bil ie živčno čisto razkrojen; blodnih, kalnih oči ie kar venomer ponavljal: »Feliks! Feliks! Feliks!«
Puriškevič ie velel vojakoma, naj zavijejo truplo v kakšno blago in ga zadrgnejo. Izvršila sta njegovo naročilo.
Prav tedai so iavili. da ie prišel narednik, ki ie služboval v bližini palače. in da vprašuje po vzroku streljanja. Odvedli so ga v knezovo delovno sobo. Puriškevič. v uniformi in z Vladimirjevim križcem, ie stopil k njemu in ga vprašal:
»A» me poznaš?«
»N‘e. ekscelenca.«
»Ali si že kdaj slišal o Puriškeviču?«
»Da. ekscelenca.«
»Jaz sem Puriškevič. Ali ljubiš svojega carja in svoio domovino?«
»Da. ekscelenca.«
»Torej orisezi. da ne boš nikomur povedal: Grigorii Rasputin ie mrtev.«
Puriškevič mu ie povedal, da sta s knezom ubila starca, in ga prosil, nai o vsem molči ko grob.
Narednik ie odšel. Kmalu nato so se vrnili veliki knez. zdravnik in Suhotin. povedali so iim. kai se ie ta čas zgodilo. Morali so pohiteti z odstranitvijo trupla. Veliki knez je sedel za krmilo avtomobila, ker Laza-vert ni bil več zmožen šofirati; živci so mu bili čisto odpovedali. Že ponoči ie bil zgoraj v delovni sobi večkrat omedlel.
Suhotin ie prisedel k velikemu knezu. Mrliča so položili v avtomobil. Puriškevič in Lazavert sta pa sedla v ozadje. Puriškevičev ordonanc ie sedel na truplo. S seboi so vzeli tudi uteži in verige. Pognali so motor. Med potio ie Puriškevič zagledal v avtomobilu Rasputinov krzneni plašč in snežke. Ko se ie čudil, zakai iih niso sežgali, ie zdravnik povedal, da gospa Puriškevičeva ni hotela sparati krznenega plašča, da bi ga vrgli v ogenj, zato so sežgali samo manjše stvari. Odločili so se torej, da bodo oboje s truplom vred vrgli v reko.
Kmalu so bili zunaj mesta. Pot ie postala ožja, avto ie poskakoval po izvoženih kolovoznicah in premetaval truplo sem in tia. Naposled so prispeli na most. ki ie vezal Petrovski otok s Krestovskim otokom. Avto se ie ustavil ob neki ograji. Utrnili so luči. Bilo ie tema kakor v rogu. Puriškevič, Suhotin. Lazavert in vojak so potegnili truplo iz avtomobila in ga nihali sem in tia. da bi zletelo v pravem loku: naposled so ga treščili v reko. tik pod ograjo, kier voda ni zmrznila. Za njim so vrgli še uteži, ker so iih bili pozabili privezati na truplo. Ves prizor je traial dve minuti ali tri. Veliki knez ie stal ta čas ob strani in pazil. Ko ie bilo vse gotovo. ie spet sedel za krmilo. Avto ie skorai neslišno iel voziti. Nočni čuvaj je spal v svoji hišici kakor medved. Po poti so se morali l.ekaikrat ustaviti, ker je nagajal motor. Naposled so se pripeljali do palače velikega kneza. Izstopajoč so zarotniki opazili krvave madeže na preprogi: našli so tudi še eno snežko. Veliki knez ie oboje izročil nekemu služabniku in mu velel, naj iu sežge. Puriškevič. Lazavert in Suhotin so se poslovili od velikega kneza in se odnehali naravnost k sanitetnemu vlaku in vzju s seboi tudi ordonanca. ki iim ie bil pomagal.
KONEC
Zgrešeni cilj
Napisal O. Henry
Gospodična Marta ie imela na vogalu ceste majhno pekarijo. Bila ie stara štirideset let. v hranilnici je imela lepo vsoto denarja, poleg tega je bila zelo usmiljenega srca in ie imela umetno zgornjo čeljust. Zavedala se je. da se je poročilo že mnogo štiridesetletnic, pri katerih ie narava bolj skoparila z darovi ko pri njej.
Dva do trikrat na teden ie prihajal v njeno prodajalno neki kunec, ki ie v Marti zbudil pozornost. Mož ie bil videti srednjih let. nosil ie naočnike in skrbno negovano brado. Njegova obleka ie bila sicer nekoliko oguljena in tu pa tam zakrpana, a vendar ie bil ves niegov poiav na moč mikaven, poleg tega se ie znal pa tudi uglajeno vesti.
Ta svojevrstni Martin kupec pa nikdar ni kupil drugega ko star kruh. ki ie bil za polovico cenejši od svežega.
Lepega dne ie Marta zapazila na njegovih prstih rjave in rdeče madeže. Od tega trenutka dalje ie bila prepričana. da ie simpatični kupec siromašen umetnik, ki gotovo prebiva v podstrešni sobici, slika in misli na dobrote, ki iih vidi v njeni prodajalni. ko kupuje kruh.
Kadar je sedela pri obilni južini, se ie vselej spomnila svojega kunca, zavzdihnila in želela, da bi mogla z njim deliti svoie dobrote in da bi mu ne bilo več treba gristi suh kruh. Gospodična Marta ie bila pač usmiljenega srca.
H!
Nekega dne ie sklenila, da se bo prepričala o kupčevem poklicu. Prinesla ie iz svoie sobe neko umetniško sliko. ki io ie bila kupila na dražbi, in io obesila na steno v prodajalni. Na niei je bila naslikana prekrasna beneška palača, z gondolami in kičastim nebom v ozadju. Umetnik bi io moral takoi opaziti.
Naslednii dan ie kupec spet prišel.
»Dva hlebčka starega kruha, prosim!« ie zahteval. Medtem ko mu ie Marta zavijala, ie zagledal sliko na steni. »Novo sliko imate, kakor vidim,« se ie začudil.
»Ali vam ugaja?« je vprašala gospodična Marta in srce ii ie zaradi posrečene zviiače divie bilo. »Ljubim umetniške slike,« ie nadaljevala. »Ali se vam zdi tale dobra?«
»Palača ie zarisana. Perspektiva ie čisto napačna. Zbogom, gospodična!« Vzel je kruh in odšel.
Da. umetnik je! Gospodična Marta ie takoj nato spet odnesla sliko nazai v svoio sobo.
Kako ljubeznivo so gledale njegove oči skozi naočnike! Na prvi pogled ie opazil, da perspektiva ni prava. In takšen človek mora živeti ob suhem kruhu. Da. geniji se moraio pač dolgo boriti, preden za sl o ve.
Seveda bi bilo čisto drugače, če bi našel usmiljeno srce. imel hranilno knjižico z lepo vsoto denarja in pekarno!
*
Kupec ie zdai še bolj pogosto prihajal in včasih celo pokramljal z gospodično Marto. Kupoval ie pa še zmerom samo star kruh. Marti se ie zdelo, da ie čedalje boli suh. Od srca rada bi mu zavila k siaremu kruhu »e malo priboljška, a se ni upala. Bala se je. da ea bo užalila. Vedela ie, da so umetniki ponosni!
Gospodična Marta ie zdai v prodajalni zmerom nosila nov čipkast predpasnik. V sobici za prodajalno ie pa kuhala skrivnostno mazilo iz kutinovega semena in boraksa. S tem lepo-tilom si je negovala obraz.
Nekega dne ie svojevrstni kupec spet stopil v njeno prodajalno iu ka-
kor po navadi zahteval dva hlebčka starega kruha. Zdajci se ie pa s ceste zaslišal strašen ropot. Kupec je stopil k vratom, da bi videl kai se ie zgodilo. Mimo so se peljali gasilci.
Gospodična Marta ie izrabila ta trenutek. Brž je prerezala oba hiebčka na dvoje in iu namazala s presnim maslom, ki ga ie imela na polici. Ko se ie kupec obrnil, ie ravno zavijala oba hlebčka. Pozneje, ko ie bil že davno odšel, se ie gospodična Marta srečno nasmehnila, a vendar ii ie pri tem srce močno bilo.
Ali bo užaljen? Ne. prav gotovo ne! Še dolgo ie potem mislila na to. V duhu ie že videla, kako bo siromašni umetnik odkril njeno prevaro. Ko bo prišel v svoio sobico, bo naiorei pospravil z mize čopič in paleto. Poleg mize gotovo stoji stoialo z že skorai dovršeno sliko, ki ie perspektivno popolnoma pravilna. Potem bo postavil na mizo kozarec z vodo. sedel in odvil zavitek s suhim kruhom — o!
Gospodična Marta ie zardela. Ali se bo medtem ko bo jedel z maslom namazan kruh. spomnil nanjo?
*
Vrata v Martino prodajalno so se sunkovito odprla, da ie zvonec na njih divie zazvonil. Gospodična Marta je pohitela iz svoje sobice. V prodajalni ie zagledala dva moža. Nekega mladeniča s pipo v ustih ki ga še svoj živ dan ni videla, in — umetnika.
Mož ie bil od razburjenja ves rdeč v obraz, klobuk si je bii poveznil preveč na tilnik, lase ie imel razmršene. Jezno ie stiskal pesti, pretil z njimi gospodični Marti in zavpil:
»Neumna gos!« zraven Pa še pristavil krepko kletvico. Niegov spremljevalec ga ie skušal pomiriti in ga odvesti iz prodajalne. A umetnik se ni dal potolažiti, temveč je dalje vpil:
»Ne. ne grem. dokler ji ne povem vsega.« Njegove sinje oči so se iezno bliskale skozi naočnike. S pestmi ie tolkel po Martini mizi in sikal: »Uničili ste me! Ali veste, kaj ste? Neumna stara škatla!«
Gospodična Marta se ie brez besed naslonila na mizo. Noge so ii klecale. Mladenič ie prijel umetnika ned roko in ga potisnil skozi vrata. »Poidi, dovolj jek je rekel. Potem je zaprl vrata za njim. sam pa ostal v prodajalni, rekoč;
»Pojasniti vam moram zadevo, gospodična. Moj prijatelj ie gradbeni tehnik. Oba delava pri istem arhitektu. Že tri mesece je noč in dan risal načrt za novo mestno hišo. na katerega je razpisana nagrada. Včeraj ie risbo prevlekel s tušem. Saj najbrže veste, da tehnik naiprei nariše svoj osnutek s svinčnikom, potem ga prevleče s tušem, črte svinčnika oa zbrise s starim kruhom, ki ie boljši ko radirka. Moi prijatelj ie zato vsak dan pri vas kupoval star kruh. No iu danes... je spel hotel radirati s kruhom m... sai veste, gospodična, da presno maslo pušča mastne madeže... skratka;^ njegov načrt ni za nobeno rabo več.«^
Gospodična Marta ie odšla v svoio sobico, odpela pikčasti predpasnik iti ga zamenjala s starim. Lepotilno kremo ie pa zlila v lijak.
£.1111111111111111111111111111111111111 f i > 111: -
|O KV IR J I
S	za	s
E SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE, E
I	KLEIN	|
= LjUBLjANA, Wo/fova 4 E
."Ti 1111111111111111111111111111111111111111 j 11 ^
»CISTDIADEŽ« — »Smaccbiafore« se je za čiščenje oblek izkazal za najboljše sredstvo, ker čisti hitro, temeljito in ne pušča krogov. Zahtevaite v vseli trgovinah in drogerijah. Navodilo uporabe ie na steklenici. Glavna zaloga Petronafta. Ljubljana. Ciril Metodova 35 a. Tel. 3390.
Kalvin te zmignil z rameni. »Tega ne vem. Eva ie venomer denar potrebovala. To se pravi, ni ga tolikanj potrebovala. kolikor ie bila bolj obsedena na denar. Zato se tudi nisem nič kaj čudil, ko sem izvedel, da ie imela čeden kupček denarja. Grabila ga ie skupaj kakor hrček zrnje. Za denar bi bila ne yem česa vsega zmožna.« »Koliko je pa želela«?
»Vsote ni omenila. Bržčas bi se bila sprijaznila s slehernim zneskom.«
»Ali ste ii kai dali?«
»0. ti ljubi Bog — seveda ne! Saj sploh nimam denaria. ki bi z njim razpolagal. Oskrbujem sicer premoženje svoie žene, vendar bi se nikoli ne drznil, da bi ga kakor koli po svojem obrnil.« Niegov obraz se je napel in okoli ustnic se mu je zarisala podsmeh-jliva črta. »Vsak trenutek vam je bančni obračun na vpogled.«
Šerif ie prikimal. »Hvala. Bil sem tol tka ni drzen, da sem to že storil« Bežno se je nasmehnil. »Obračuni so v vzornem redu. Upam, da mi te samovoljnosti ne bosle zamerili. Toda “'.‘a ie moja dolžnost, zakai ko sem jmsal o prihrankih Mre. Bohanove me !e Pri priči obšla misel, da utegnejo 'zvirati od kdo ve kakšnega izsiljevati ia.<
rKalvin ie zmedeno strinel v šerifa. »Izsuievaoia...?« je ponovil Seni te prikimal. »V tem primeru bi moral tisti ki bi od njega kaj izsiljevala, imeti ali sam denar ali bi si ea pa moral umeti kakor koli priskrbeti.«
•Kalvin ie zardel. Odprl ie usta iih spet zaprl in naposled s trudom izdavil: »Šerif, na napačni poti ate! Za sleherni novec Dianinega premoženja vam lahko pokažem račune.«
»Vem. vem,« ie hlastno odgovoril šerif »Razen tega ie bančni račun Eve Bohanove le po malem naraščal: gre torej le za majhne, priskoparjene vsote. 0 izsiljevanju še govora ne mo. [e Intl. Lahko se popolnoma pomirite, r- I eale...« šerif se je nasmehnil.
»Moi glas pri prihodnjih volitvah vam ie zagotovljen, zakai prav nič ne dvomim, da bi ne bili častivreden mož.«
S	Kalvinovega obraza so bili kakor bi pihnil izbrisani jeza, žalost in srd; ves je sijal. »Resnično se potegujem za senatorski stolček,« je dejal malce v zadregi in ponosno hkratu. »Diani ie mnogo do tega. da bi me izvolili. Alt. da se vrneva k prejšnjemu, so-,da.,vam. ie katera izmed deklet podtaknila tisto pravljico o dežnem Plašču in vrvi. Ali je bila Elvira ali Bea — drugi itak ne prideio v poštev.« Oster pogled je od strani ošinil Šibilo. »Samo trenutek še počakajte. pri priči se spet vrnem.« Naglo ie odhitel iz sobe.
Čez nekaj časa se ie vrnil z Diano. Bila ie na moč razdražena in ni svoje togote prav nič prikrivala. »Kakšna smešna zgodba ie pa to spet? Kalvin mi ie pravkar pripovedoval, da ga ie bila baje Bea opazovala pri orodnici. To je Pa že od sile in smešno naravnosti Bržčas ie storila to iz maščevanja. ker sem ji odpovedala. In če je naposled res koga videla. Kalvin to prav gotovo ni bil.« Šerif je hotel odgovoriti, toda še mar ji ni bilo in je kar viharno nadaljevala: »Najmanj pet m štirideset minut je bil Kalvin v svoji sobi in ie bral časnike, preden sva skupaj odšla k večerii. Natanko vem, da se iz svoje sobe ni odddaljil, ko se ie vrnil s kopanja. In še nekaj, šerif...« globoko ie zajela sapo »...o tem sicer nisem bolela govoriti, preden vsa stvar ne bi bila pojasnjena, toda zdai se mi zdi, da je morda pravilnejše. ce sem odkritosrčna. Tudi iaz sem bila priča prepira med Evo in Šibilo tistega jutra.« Ošinila ie Šibilo s prav čudnim pogledom. »Bea ie torei v tem primeru resnico povedala. Razen tega tudi ne nameravam več zamolčati, da se mi ie na zavojčku s sladkorčki eJ?, .r,!eliai čudno, ko sem jih vzela v ... “j,	. sobi in iih odnesla Ljud-
mili Zavitek ie bil nekam pomečkan, ko da bi ga bila napravila nevešča
roka. Prav natanko sem to opazila.«
Spet je pogledala Šibilo; njena lica so bila lahno pordela, le nien pogled je bil trden.
»Diana!« ie osuplo vzkliknil Kalvin. »Pa menda ne nameravaš zvaliti suma na Šibilo?«
Šibila se ie obrnila k šerifu: »Ali ie bil zavojček v redu ali ne. tega ne vem. Z gotovostjo pa lahko rečem, da ie na večer mojega prihoda nekdo vzel sladkorčke iz moje sobe in jih potlej moral prinesti spet nazaj.«
»Vsaj s tem nimam opravka.« ie veselo vzkliknil Kalvin. »Takrat sploh doma nisem bil.«
Šerif ie preskočil drugam: »Obko-rei je tu v hiši ugasnila električna luč. Mre. Peale? Mislim, tisto noč. ko so našli Evo Bohanovo umorjeno?«
»Električna luč... To smo vam vendar ze zdavnaj povedali. Mr. Donnv. Kaipak ob istem času kakor v vrtnarski hišici. Minute va.ni pa res ne morem povedati...«
»Ali ste se vi in Miss Ljudmila vrnili v hiso. preden ie luč ugasnila, ali šele pozneje?«
»Prav tedai. Tudi to sva vam že povedali. Vedeli sva. da se mora nevihta vsak čas razbesneti. Odšli sva noter. da poiščeva sveče...«
»Koliko časa sta za to potrebovali?« ie prijazno vprašal šerif.
»Koliko časa...«
»Potrebovali ste več ko dvajset minut. da ste .poiskali sveče*, medtem ko ie Miss Ljudmila sama sedela v knjižnici. Morda ie bilo celd pol ure, zakaj navedbe Miss Ljudmile so malce netočne, Torei ie tudi vaš alibi. Mrs. leale, in alibi vaše tete malce’ šenav.«
»Toda...« Vsa kri ie Diani izginila z obraza. »Toda bila sem vendar s teto skupaj, ko. ie ugasnila elektrika, bi ob isti uri ie bila Eva že mrtva... Šibila ie vendar rekla, da jo ie videla... mrtvo... še preden ie luč ugasnila...«
»Luč v vrtnarski hišici in razsvetljava tu v hiši nisla več priključeni
na isto napeljavo.« je pomenljivo odgovoril šerif. »To sem včeraj dognal. Pred tremi leti so napeli nove žice.«
»Toda... toda jaz nisem umorila Eve! Morda sem res porabila kaj več časa, da sem zbrala sveče, kakor sem mislila. Najprej... dovolite, da malo premislim... da, naiprei sem krenila v iedilnico in tipala v temi... to ie bilo kaipak zamudno, zakai predalnik sem morala v temi odpreti. Potlej sem hitela v shrambo, kier sem poiskala žepne svetilke.« Nien obraz se ie zdajci zjasnil. »No da. zdai se spomnim! Odprla sem steklenico piva in si odžejala. Sai veste, kako soparno ie bilo tistega večera... Nazadnje sem le našla dovoli sveč in sem se vrnila v knjižnico. Morda ie sedela Ljudmila res dalje časa sama v temi. Toda med lem časom bi jaz prav gotovo ne bila utegnila odbežati do vrtnarske hišice in se odondod vrniti. Razen tega se ie med teni vlil dež in to dokazuje, da n.i bila nobena izmed naju zunaj, sicer bi bili imeli mokri obleki...«
»Ne po vsaki ceni. Luč v vrtnarski hišici ie ugasnila prei. preden je začelo deževati. Človek, ki pozna pot in ima le količkaj sreče, bi bil imel dovolj časa... S tem seveda nočem trditi, da ste bili to vi...«
»Tega bi vam tudi ne svetovala!« ie brez sape vzkliknila Diana. »Zakaj bi bila iaz umorila Evo? Oh. vsa stvar ie naravnost smešna! Sai ne mislite resno!«
Šerif ie vstal. »Bodite prepričani. Mre. Peale. da mi morda še nikoli v življenju ni bilo tako resno pri duši. Umor ni šala!«
Nekdo je po tihem potrkal na vrata. Ho\vland ie smehljaje se pomolii glavo. preden io vrata do kraja odprl in stopil v sol>o. Njegove krotke rja^e oči so begale od tega do onega. »Upam, da ne motim,« je ogovoril šerifa. »Nekaj bi vam rad povedal. Donnv. Ali ie pa nemara že Kalvin govoril z vami?«
»Kar pusti, Hovvland,« mu ie brc nil Kalvin. »Sai je popolnoma nepc trebno.«
Howland ni počakal, da bi mu šeri odgovoril. »Po mojem bi vendar me ral: vedeti, da sva bila ob času umor midva 6 Kalvinom skupaj in sic->r lam le v knjižnica. Upam. da boste s lei alibijem zadovoljni.«
»Kai hočete s tem reči?«
»Reči hoče...« je povzel Kalvin, tod Hovvland mu je skočil v besedo: »Pu sti, nai jaz govorim. Kalvin!« Spet s ie obrnil k šerifu: »Glejte, Donnv. Kalvin in iaz sva se bila domenili da o tem ne bova govorila, če ne b hude sile. Resno sva mislila, da ie I tievažno in odveč, zato sva 'molčal: Tistega večera sem prišel namreč sen da se pogovorim s Kalvinom. Med šti rimi očmi. Ali razumete? Hotel sen da bi o »tem razgovoru nihče nič n vedel. Ko smo oollei slišali, da j Eva mrtva, sva še trdneje sklenil? da bova najin sestanek zamolčala. Al vam ie nemara Kalvin medtem ž sam povedal resnico?«
»Ničesar ni še doslej omenil o vas, ie odgovoril šerif.
»Predmet, ki sva se o njem pogc variala.« ie nadaljeval Hovvland,« j malce neprijeten zame. zato bi va prosil, da o tem molčite.«
»No — in?« ie odsekano vpraša šerif.
Hovvland ie skomignil z rameni. »J denarni stiski sem. Donnv. Nekaj na ložb — na žel io vam lahko to vsa! trenutek dokažem — nekai naložb i šlo torej po zlu. Tako sem zašel v za gato. Ker gre pri tem samo za tre nutne težave, sem se zatekel h Kal vinu. ker sem pričakoval, da mi b mogel za šest mesecev posoditi po trebni denar. Izjavil je. da se mor
o	zadevi naiprei pogovoriti z Diane Četrt ure pred devetimi 6em tore prišel pri stranskem vhodu v hišo i sem odšel ob desetih. Zdai torei vi dite: Kalvinov alibi ie trdno pribit!
Dalje prihotlnjii
5. Ko ie nesel otroka h krsiu, se r je zdaici spomnil, da je pozabil vprašati kralia, s kakšnim imenom naj krstiv niegovega sina. Ker ie bil že daleč od gradu, si ie mislil: »Vrnil se ne bom, predaleč ie za moje stare noge; a ker sem že iaz Angelin, naj pa se princ nosi to ime!« In tako se] ie tudi zgodilo. Ko se ie stari romai vrnil, ie s strahom povedal kraliu, da e megov sin krščen na isto ime, ka- | kor ga nosi njegov boter: Angelini j Kralj pa se ie še boli razveselil, sai |e tudi sam hotel za sina prav isto ime, le da ie bil od samega veselia pozabil na to...	....	,	•
6. Stari romar je preživel se nekai tednov pri presrečnem kralievem paru, naposled pa se je. poslovil: »Lepa vam hvala, dragi krali, za tako dolgo in dobro postrežbo! Navaien sem pač večnega popotoyania. Spet me vleče v svet, čeprav imam ze hudo stare noge!« Ko ga krali le ni mogel pregovoriti, da bi še ostal, mu je dal mošnjo zlata rekoč: »Prav! Toda tole malenkost vzemi na pot! Nočem, da bi boter mojega otroka beračil po moji zemlii! Kadar boš hotel, se pa vrni! Dobro došel boš, kadar koli boš Prestopil prag mojega gradu!«
7. Hvaležen je vzel starček kraljevi dar in odšel. V graiskem vrtu se je pa zdajci ustavil in jel nekai premišljevati. Kakor imajo pač stari ljudje nav< do, ie tudi romar svojo misel poved il glasno: »Kraljevemu sinu sem boter, pa mu niti najmanjšega darila ne morem dati; — hočem pa, da se dečku, ko bo dovršil dvanapsto leto. izpolni vsaka dobra želial« Potem se je počasi prestopil in odšel. Na glasno govorjenje s samim seboi pa je bil postal pozoren kralievi vrtnar, ki je delal v vrtu. Prisluhnil je in tako ujel skrivnost, ki mu ni več dala miru... Tuhtal ie in tuhtal, kako bi io mogel s pridom porabiti zase...
8. Nekega poletnega dne ie prišla kraljica s sinčkom na vrt in ondi zaspala... Vrtnar ie to videl in črna misel se ie splazila v niegovo srce... Previdno se ie ozrl okoli sebe, da bi ga kdo morda ne videl pri zločinskem dejanju, potem pa ie kakor ptico roparica pograbil speče dele, z njim zbežal in ga skril v svoji umazani kamrL.	Dalje juihodnjič
načrt ponesrečil.
Mladi plemič ie med tem časom stopal no cesti proti mestnemu parku. Nedaleč od svetilke je odkril med ormičeviem klop, sedel nanjo in pričel brati časopis, ki ga ie bil prinesel s seboj. Od časa do časa ie pogledal na svojo zapestno uro. Ko ie minila dobra urn. io ie mahnil nazaj v gostilno. Komaj ie stopil v za-Kaieno pivnico, že so gospodje pri stalnem omizju od vseh strani silili
nem omizju so presenečeni strmeli v vrata, skozi katera ie izginil mladi plemič. Potem so še vročičneje razpravljali dalje. Vsi po vrsti so na,mah potegnili z baronom in celo očitali lekarnarju, da ni prav ravnal.. Natakar, ki ni bil vajen, da bi se gospodie tako razburjeno pogovarjali, ie zaskrbljeno pomolil glavo skozi vrata. Čeprav se je kazalec ure pomikal že proti dvanajsti, so gostje še naročili pijače.
Komaj so bil gospodie pri stalnem omizju izpili nekai kozarcev, že so se odprla vrata In v sobo ie vsa zasopla planila lekarnarjeva žena. Padla je svojemu možu okrog vratu in zaihtela: »Hvala Bogu, da si še živ.
Kdor se zadnji smeje...
Stava
Potegavščina prekanjenega sleparja
»Dragi gospodje,« je rekel državni pravdnik svojim prijateljem pri stalnem omizju v neki gostilni, »motite se. če mislite, da bi vam iz kriminalnih spisov, ki vsak dan romajo skozi moje roke, mogel povedati kaj zanimivega. Vsak dan se sicer zgodi lepo število zločinov, a vsi se odlikujejo samo po podlosti, brezvestnosti ali surovosti. Časi, ko so znali ljudje, da se tako izrazim, elegantno slepariti, so minili. Danes skušajo doseči svoj cilj samo še s silo, ne pa s pametio.«
Državni pravdnik je kakor v potrdilo svojih besed prekrižal noge, se s kolenom zadel ob mizo in odrinil svoj stol nekoliko nazai. Pri lem je lako nesrečno zadel v sosedno mizo, da se je na njej prevrnil kozarec in se je vino razlilo nekemu gostu na obleko.
Državni pravdnik je skočil pokonci in se je hotel opravičiti, a še preden je odprl usta, se ie gost za sosedno mizo že ljubeznivo nasmehnil, kakor da se ne bi bilo nič zgodilo, in rekel:
»Oprostite, dragi gospod, če se z vašim naziraniem glede lokavosti današnjih sleparjev ne strinjam. Ali dovolite. da vam to dokažem?«
Družba gospodov okrog državnega pravdnika ie bila tako presenečena, da ni sprva nihče izmed njih odgovoril. Vsi hkrati so pa ugotovili, da je neznanec za sosedno mizo izredno elegantno oblečen. Ko se jim je predstavil, so kljub temu, da ie nenavadno tiho govoril, vsi slišali, da je povedal ugledno plemiško ime.
»Vaš dokaz bi nas zanimal,« je naposled izpregovoril državni pravnik.
»Kateremu izmed nas bosie neopazno izmaknili uro?« je potem smeje se dodal.
»Eno' samo zapestno uro imam,« se je vmešal v pogovor sodni svetnik, »zato odstopim od igre.« Druž-fca se je veselo zasmejala. »A lu pri našem prijatelju lekarnarju bi že bolje opravili. Pri niem bi bilo vredno vlomiti,« je smeje se nadaljeval sodni svetnik in potrepljal lekarnarja po rami.
Videli ie bilo, da je mladi gospod
fireslišal smeh, ki je spet zadonel po eh besedah. »Ali staviva?« se je zdajci obrnil k lekarnarju, ki ie bil jezen, da so prijatelii že spel omenili njegovo bogastvo. »V dveh urah bom izmaknil iz vašega stanovanja biserno ovratnico vaše žene in vam io prinesel semkaj.«
1 Lekarnar ie bil na moc presenečen.
»Vraga, kako pa veste, da sem oženjen in da ima moja zena bise-Ve?«
V	odgovoru je mladenič pokazal jia niegovo desnico, kjer se ie le-
fketal poročni prstan, poleg njega pa e prstan, okrašen s prekrasnim briljantom.
»Sai je čisto naravno, da sem ob lem pogledu pomislil tudi na nakit vaše žene,« se ie ljubeznivo nasmehnil mladi baron.
Lekarnar ie jezno udaril s peslio po mizi, rekoč: »Nisem navdušen za lakšne šale in slave.«
»Vaš predlog je zanimiv,« se ie vmešal v pogovor državni prevdnik.
»Ce hočete, pa skleniva stavo. Samo da zdaj ne boste izbrali mene za svoj objekt. Sem namreč star samec.«
Naposled so stavo sklenili. Plemič bi moral v dveh urah prinesti v gostilno nakit lekarnarjeve žene. Vsi so zmajevali z glavami in se čudili elegantnemu gostu, da se mu ljubi početi norčije, s katerimi si bo kvečjemu nakopal neprijetnosti.
Mala lesena ura na steni je prav tedaj odbila desel. Baron ie vstal in hotel oditi, a lekarnar ga ie zadržal in mu dejal: »Zapomnite si. če boste prestopili prag sobe, ki leži v prvem nadstropju nasproti stopnic, vam polomim kosti, ko pridete nazai. Ta soba je namreč spalnica moje žene, ki v tem času gotovo že spi. Poleg tega ie pa ta soba za vas nepomembna, moia žena namreč ni tako neprevidna, da bi svoi nakit hranila pri sebi v sobi.«
Ko je baron naposled odšel, ie zavladalo pri stalnem omiziu veliko razburjenje. Unibali so to in ono in se pomenkovali o posledicah, ki bi lah-
se
r —
Sodni svetnik ie skušal razburjeno ženo pomiriti: »Vaš mož ie vendar zdrav ko riba v vodi. Kaj naj bi se mu bilo pripetilo?«
Razburjena žena ga je začudeno pogledala:
»Saj ste mi vendar sporočili.« je še zmerom s solzami v očeh dejala, »naj takoj pridem v gostilno, ker ie mo-lega moža zadela kap.«
»Kdo vam ie lo povedal?« so vsi hkrati vprašali.
»Mladi mož, ki ste qa poslali k meni.«
»Ne razumem, kai se ie zgodilo,« je rekel sodni svetnik.
»Povej vendar že, kdo ti ie natvezel to neumnost,« je silil v ženo lekarnar.
»Spala sem že,« je naposled začela pripovedovati, »tedai je nekdo pozvonil. Mislila sem, da si pozabil ključ, in sem pogledala skozi okno. Pred vrati je stal neki gospod, mi razburjeno mahal z roko in vpil. nai mu hitro odprem vrata, ker mi ima nekai zelo važnega povedati. Od strahu sem komai prišla po stopnicah navzdol. Mladenič mi je potem povedal, da je mojega moža kap zadela in naj hitro pridem v tole gostilno.«
»Kai se je potem zgodilo? Kje ie ostal neznanec?« je vprašal državni pravnik.
»Pustila sem ga v veži in odhitela v svojo sobo, da se oblečem,« je nadaljevala lekarnarjeva žena. »Dejal ie bil namreč, da me bo spremil v gostilno. Ko sem pa čez nekai minut prišla nazaj, ga ni bilo več...«
Po leh besedah ie državni pravnik skočil pokonci in zaklical lekarnarju: »Hitro domov!«
, Ko je taksi pripeljal pred lekarnarjevo hišo, je državni pravnik lakoi opazil, da so vhodna vrata samo priprta. Pregledal je spodnje prostore in ugotovil, da ie vse v redu, lekarnar je pa tekel po stopnicah v ženino spalnco. V sobi ie vladal zaleden red, samo toaletna mizica ie bila nekoliko odmaknjerja. Ko je lekarnar natančneje pogledal, ie videl, da ie skrivni predal, ki se ie odpiral v steno, odprt in da manjka v njem nakit.
Na loaletni mizici ie ležalo skrbno zloženo pismo. Lekarnar ga ie razgrnil in bral:
»Ko boste brali to pismo, naibrže ura še ne bo polnoči. Ker ste stavo izgubili, vas ne bo čudilo, da vam v banki čeka, ki ste ga malo prej dobili, ne bodo izplačali.«
U6AHKE
Prva križanka
I gemen lfaliani e germanici fortificano sistematicamenie tutte le localita piu importanti dell’isola di Creta. La foto ritrae uno dei fortini eretti dai genieri su un golfo. — Italijanski in nemški pionirji načrtno utrjujejo otok Kreto na vseh važnejših mestih. Na sliki vidite enega izmed betonskih bunkerjev, ki so ga pionirji postavili nad zalivom.
Pajek z dežnikom
Vrtni pajek ni nič kaj rad moker. Kadar se bliža slabo vreme, si iz pajčevine splele streho nad seboj, v katero poveže vse mogoče rastline, da je tem bolj nepremočljiva.
Kokosi ne jedo modrih zrn
Kokošjerejci so ugotovili, da se perutnina ogiblje modrikastih in vijoličastih zrn. Naibrže se jim zde la zrna neužitna.
Praktično lahko to kokošio lastnost tako izrabimo, da strup, ki ga nastavljamo vranam, podganam in mišim, modro pobarvamo: potem se nam ni treba bati, da bi qa kokoši požrle.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Zanimivosti z vseh vetrov f
Pri mestu Ausseeiu v Nemčiji so pred nedavnim našli v neki jami čudno oblikovano kost z luknjico v gornji polovici. Strokovnjaki so ugotovili, da je to kost uporabljal jamski človek, ki ie živel pred približno 100.000 leti, za glasbilo. Glasove ie proizvajal tako. da ie pihal skozi luknjico.
Statistika ie pokazala, da se v Italiji na vsakih 62 otrok rodita dvojčka, v Nemčiii pa na vsakih 85. Mnogo redke si so dvojčki na laponskem in Kitaiskem. Tam so trojčki že redkost, saj pridejo na svet šele na vsakih 7000 rojstev.
Strašen zračni vrtinec ie nedavno v indijski pokrajini Orissi razdejal 3500 hiš. Nesreča je zahtevala 436 žrtev.
Danskemu bakteriologu dr. Tempiiu se je posrečilo odkriti bacil meningitisa. Medicinska znanost ie z novim odkritjem veliko pridobila.
z vprašann vam.
, »Izgubil sem stavo. «ie krotko izia-vil baron. »Nisem našel nakita, čeprav sem prebrskal vse stanovanje — seveda si pa nisem upal prestopiti praga spalnice vaše žene,« je potem smeie se dejal lekarnarju.
Tišino, ki je takoj nato nastala, je pretrgal lekarnarjev grmeči smeh.
»Seveda potem niste mogli ničesar najti, dragi moj,« se je zagrohotal. Nakit ie namreč ravno v spalnici mole zene, in sicer v nekem skrivnem predalu toaletne mizice.« Lekarnar sc le kar zvijal od smeha.
»Gospod državni pravdnik ima vendarle prav,« ie nadaljeval lekarnar. »Ljudie danes res ne znajo elegantno vlamljati.« Po teh besedah se je udobno zleknil v naslanjač.
Mladi baron ie brez besed potegnil iz žepa čekovno knjižico in pero in položil čez nekai sekund izpolnjen ček na mizo.
»Ker sem slavo izgubil, moram pač plačati,« je potem resno rekel, vstal •in odšel iz gosrtilne.
Nekai časa ie bilo v sobi slišali Bomo tiktakanje ure. Gostje pri stal-
Vodoravno: 1. Počivališče vseh. 2. Priznati, potrditi, verificirati. 3. Nemški spolnik; glagol premikanja; medmet. 4. Nemška kratica za konjsko silo: koza brez rogov; žensko ime.
5.	Nagnenjev zgrudenje, propad. 6. Uspeva, množi se (zlasti kar je živo).; zavarovane zoper nalezljive bolezni, svobodne (tujka). 7. Zadrževanje, preprečevanje. 8. Mik. kras; osebni zaimek; dva enaka soglasnika. 9. Tuja kratica za številko; slavnostne
pesmi; gostija. 10. Dragocen les, največkrat tropičnih dreves. 11. Ogromno število s 24 ničlami.
Navpično: 1. častnik. 2. Krma, latnata trava; Ober. 3. Vzročni veznik; mlečni izdelek; latinski zaimek (dva samoglasnika). 4. Francoski zlato; poznam rudarja, gore ustvarja (dve črki zamenjani); del glagola obdati. 5. Predlog; strupen grm z usnjatimi, zimzelenimi listi, raste v Sredozemlju in v Aziji. 6. Obvestilo, naznanilo, sporočilo (iz ital.); svojilni zaimek. 7. Cerkveni obred; slovansko pivo. 8. Glagol iz 3. vod.; naziv, ki ga dobi vsaka posamezna stvar; osebni zaimek. 9. Sosednji črki iz besede v prvi vodoravni vrsti; očetu; ime več papežev, tudi sedanjega. 19. Števnik: tujka za tenko, rahlo, nežno, drobceno, umetno. 11. Naš pri-rodoslovec in pisatelj (1834.—87.).
•
Druga križanka
■ Vodoravno: 1. Kratica in soseda v 'abecedi; s silo odvzemati. 2. Moško ime in omejen čas; ni zdrav. 3. Pripovedni pesnik; enostavno orodje in orožje. 4. Težaško delo. pa tudi zlasti poleti prijetno opravilo. 5. Arabski koni; tuje žensko ime. prvi del imena Romulove in Remove matere; pogostna kratjca. 6. Kraj pri Mariboru.
7.	Sila: važno arabsko pristanišče v tuii posesti, 8. Del kopališča: žensko ime v množ. 9. Športnik; pol race.
Navpično: 1. Del srca, kamrica; dva ustničnika. 2. Vrsta šuma: slovenski zgodovinar. 3. Umetnina: divja in domača žival. 4. Rusko mesto blizu Br-janska. 5. Predlog in veletok; ne zna govoriti; predlog. 6. Ravnica, polie.
7.	Afriška debelolistnata rastlina (množina) ; žensko ime in ime grške in turške gore. 8. Kazalni zaimek: prizor, oder (tujka). 9. Veznik; breg, polog.
ČAROBEN LIK
3
A.	A.	n.	D.	E
E.	K.	K.	K.	K
L.	L.	0.	O.	0
0.	0.	P.	P.	ii
R.	R.	R.	S.	>
1. šum. 2. cvetni prah. 3. športnik,
4.	hrvatski pisatelj (r. 1879.). o. darilo.
Rešitev ugank iz prejšnje številke
Križanka: Vodoravno: 1. mohamedanec. 2. obelodaniti. 3. nam, ri, rt. 4. trapezi, dur. 5. ea, Jtlfea. 6. kruli, č8. 7. insolvenca. 8. Jena. 9. indij. 10. okorna, ar. 11 on, ata, afia. — navpično: 1. Montevideo. 2. obara. ko. 8. Henia, Ksenon. 4. Al, ro. 5. molekularna. 0 ed, HV, at. 7. Darij. 8. Ani, ednina. 0. ni, dl, cedra. 10. Etruščuni. 11. citraS, ajda čaroben l*ks 1. poset, 2. posel, 3. polaj, 4. pobič, 5. potač, 1—7, polič, 5—« polet. Uganka: Sreda, kreda, Breda, greda, čreda. Iztcfiilnica: Lažna sreča rodi če6to resnično zavist.
Posetnica: nadučiteljica.
DRUŽINSKI TEDNIgS	.	   -_________________    1.	tk.	1D52JP®
. To je bilo še najbolj enostavno, ker Je stal hotel v neposredni bližini njenega pravega stanovanja pri Mrs. Grayevi. Lahko se bo izmuznila, brž ko bo Howard izginil za vogalom, in stekla domov.
»Rad bi. da bi še dalje ostali v ■Ncwyorku,« je rekel Howard, ko sta sPet sedla v avto. »Ne morem vam odpustiti, da nameravate že odpotovati.«
»Tudi jaz bi rada,« je odgovorila Dafna.
hočet*5?Vem’ Vam ')ran*’ res
»Ne, prav za prav mi res nihče ne more braniti,« je počasi dejala. Črtov?« ne Spremenili svojih na-
• Aakaj pa ne!« je vprašala bolj zase kakor zanj.
v.,	» zakaj ne? če se ji je posre-
čilo ta večer, zakaj se ii ne bi postilo igrati vojvodinjo še nekaj P v Zakaj ne bi tistih sto dolarjev Plačala za čedno hotelsko sobo in se nekaj dni zabavala? Dokler bo imela denar, bo lahko vojvodinja Mayflo-jverska, ko ji bo pa postalo prevroče, bo odpotovala z jahto, izginila s površja in mir besedi. Ta večer res nihče ni zaslutil, da je vse samo komedija.
Z očarljivim smehljajem se je obrnila k Mr. Hovvardu.
»Dobro znate pregovarjati. Mr. IIo-ward,« je rekla.
»AH naj to pomeni, da se mi je Posrečilo, pi'egovoriti vas, da še ostanete?«
Dafna se je naslonila v blazine.
»Prav za prav res nimam pravega Vzroka, ki bi me naganjal k hitrici,« dejala kakor sama zase. »Hotela sam se peljati naravnost v Zahodno lomijo, od ondod dalje proti Hono-luluiu in mimo Filipinov proti vzhodu. Nič ne de, če odrinem nekaj dni Pozneje.« Spet se je obrnila k Ho-\vardu.
»Mr. Howard,<; je rekla, »odločila sem se, da bom ostala še dva ali tri dni v I\e\vyorku, da mi boste mogli razkazati mesto!«
Mr Howard je bil očaran. Ne samo, da ga je bila Dafnina lepota y?ega prevzela, godilo je njegovi nečimrnosti, da bo smel voditi po New-yorku vojvodinjo, in kakšno vo.ivo-utn.jo! Izredno mično in lepo vo.jvo-, i,'e samo na njegovo prošnjo ostala dal.ie v Newyorku!
. »Sicer jih bom kmalu petdeset,« .le sam pri sebi pomislil Mr. Howard, vendar se še zmerom lahko pomerim z raznimi mladimi petelinčki!«
Avto se je ustavil pred .Ambassa-dorjem'.
i -»Ali vas smem jutri zjutraj poklicati?« jo vprašal Howard. »Zelo bi me veselilo, če bi hoteli južinati z menoj!«
Dafna se je nekaj trenutkov obotavljala.
»Ne,« je odgovorila. »Vse dopoldne 5>om miela dosti opravkov. Moram se, 1° 111 oi)p pogovoriti s svojim kapitanom. Pokličite me popoldne okrog stil ih. Dotlej bom menda že vse uredila.«
Mr. Hovvard jo je spremil do hotelskega vhoda.
»Lahko noč,« je rekla Dafna.
Mr. Howard se je sklonil nad njeno roko.
'	najprijetnejši	večer, kar
sem uh kdai doživel,« je vzkliknil.
' j.caal je za Dafno. dokler ni izginita za vrtilnimi vrati.
»Kakšna ženska!« je vzdihnil sam pri sebi. »Vse ima... obraz... postavo... izobrazbo... družabni položaj — in vdova je! Kakor nalašč zame!«
Mr. Ho\vard se ie. krepkih korakov vrnil do avtomobila.
Medtem ie smuknila Dafna skozi hotelsko vežo k nekemu stranskemu , o<iu„,se izmuznila skozenj in hlastno stekla proti 53. Cesti.
Drugo jutro je Dafna zgodaj vstala. Potegnila je izpod postelje svoj oguljeni kovčeg in zložila vanj tistih nekaj oblek, ki jih je imela. Navrh je položila, skrbno zgrajeno, novo večerno obleko. Nato je spet po-
iW» ilvi ifti
*
LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA
»W» *W» Sf«
iVTitlvtmttlT«
*
rinila kovčeg pod posteljo, si ogrnila plašč, nadela klobuk in odšla iz hiše.
Pol ure pozneje je stopila v Mary-no pisarno.
»No, ljuba moja,« jo je pozdravila
Mary, »ali se je vse dobro končalo?«
»Ni se moglo bolje,« ji je zagotovila Dafna. »Imela sem velik uspeh.
Tako so me vabili, da bi ves teden lahko zastonj živela.«
»Imenitno! In ali vam je kupila kakšno čedno obleko?«
Dafna je zmignila z rameni.
»Ne vem. kaj bi rekla. Obleke, ki so bile meni všeč, so ji bile predrage. Zdi se mi, da ji gre denar težko od rok. Vseeno — naredila sem vtis nanjo. Bila sem izvrstno oblečena od nog do glave.«
»O tem sem prepričana, ljuba moja. če se bodo razmere popravile, vam bom morda lahko priskrbela stalen zaslužek. Dober tip ste.«
»Lepo — toda danes nisenr prišla, da bi vas spet prosila za delo. Rada bi, da bi me plačali vsa.i za tisto, ki sem ga že izvršila.«
»Žal vas moram prositi, da še nekaj dni počakate,« se je izjavila Mary. »še sama nisem prejela vsega denarja.«
»Prebedasto,« je vzkliknila Dafna.
»Pridite čez dva dni!«
»Žal mi je,« je rekla Dafna, »toda denar potrebujem takoj. In če mi ga vi ne morete dati, si a'a. moram pač drugače priskrbeti. Ali se lahko po-služim vašega telefona?«
Dvignila je slušalko.
»Dajte mi uredništvo .Morning-Newsa\« je rekla in se hkrati Mary ljubeznivo nasmehnila. »Ti bod.o že znali napisati o vsem tem čedno zgodbico.«
»Kako to mislite?«
»Razbobnala vaš bom... kakor lepo po domače pravimo. Pikantna zgodbica o sleparski posredovalnici, ki oskrb.ije novopečene bogataše z lažnimi vojvodinjami. Izvrstna reklama za vas. Kajpak utegnete pri tem izgubiti strokovno dovoljenje za posredovalnico, toda na koncu koncev...«
»Takoj odložite slušalko,« je velela Mary. Odprla je predal in vzela iz njega skrinjico z denarjem.
»Tukaj imate svoj denar!«
Če misli dekle resno, ji utegne pokvariti vso kupčijo z Mrs. Darleyevo. In tega vendar ne more tvegati!
Dafna je vzela denar in ga skrbno preštela.
»Hvala,« je rekla. »Sicer vas tako ne bi naznanila, toda morala sem vas prestrašiti, drugače mi ne bi bili ničesar dali.« Spravila je denar v žep.
»Pošteno predrzni ste,« je. vzkliknila Mary. »Malo preveč predrzni, se mi zdi. Svetujem vam, da se poboljšate.«
Dafna se je zasmejala.
»Lepa hvala, da ste mi priskrbeli
delo. Veste, v bistvu sicer ne spadam
med nehvaležneže. toda v sili hudič muhe žre. Na svidenje!«
Odšla je iz pisarne. Imela je denar v žepu in velik dan pred seboj. Vesela se je vrnila domov, odšla v svojo sobo in potegnila kovčeg izpod postelje.
Spodaj, v temnem predsobju, ie odložila kovčeg in krenila v kraljestvo gospe Grayeve.
II gospe Grayevi je pravkar prišla v vas neka znanka. Sedeli sta v praž-nji sobi in Mrs. Grayeva se je kar topila v izčrpnem opisovanju elegantnega avtomobila in Dafnine večerne obleke. Obe gospe sta se zedinili, da Dafna vsekako ni takšna, kakršna bi morala biti. Prekinila ju je Dafna sama, ko se je prikazala na pragu.
»Odpotovala bom za nekaj dni, Mrs. Graveva,« je rekla. »Saj sem plačala račun do konca tedna, ali ne?«
i>Do sobote,« je pritrdila Mrs. Qray-eva in pomembno pogledala prijateljico. »Kdaj se boste, pa vrnili?«
»še nev vem natanko.« Dafna je bila ponoči pretehtala vso zadevo in sev odločila, da ne bo odložila vloge lažne vojvodinje, dokler ne bo nujno potrebno. »Če se pa do sobote ne bom vrnila, ni treba več hraniti sobe zame. Ko bom prišla, bom že pogledala, ali imate se kaj prosto.«
Mrs. Grayeva jo je spremila v predsobje.
»Če boste znali ubrati prave strune, se vam sploh ne bo treba vračati sem,« ji je zaupno dejala. »Ne prenaglite se! In nobenih neumnosti, preden vam ne natakne poročnega prstana na roko! Ali vas spet čaka avto?«
»Vso zadevo ste napak razumeli, ljuba Mrs. Grayeva,« se je zasmejala Dafna.
»Napak je napak in prav je prav,« je filozofski odgovorila Mrs. Gray-eva. »Toda poročni prstan je zmerom pravo. Dekle, ki ima le ščepec soli v glavi...«
Tedaj je pozvonil telefon in zmotil' Mrs. Grayevo, da ni mogla dokončati svojega zlatega nauka. Odracala je v sobo. se oglasila, odložila slušalko in se po prstih vrnila k Dafni.
»Vaš mladi oboževalec...« je zašepetala. »Kaj naj mu porečem? Hud bo na vas!« Zaskrbljeno je zmajala z glavo.
V 24 URAH
barva, plis-ira in kemično cisti obleke, klobuke itd škrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, nionjja in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puli
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Kaj bi tu človek govoril?« Dafna je sama odšla v sobo in prijela slušalko.
»Halo, Mark!« je vzkliknila.
_ Mark Warren se je bil sicer odločil, da se nekaj časa ne bo zmenil za_ Dafno, toda ugotovil je. da ta odločitev slabo vpliva na njegovo voljo in njegovo delo. In ker bi bil rad preživel večer z njo, jo je vseeno telefonski poklical.
»No, kako je bilo včeraj?« je vprašal.
»Imenitno! Tniela snu tak usneh, da bom še dalje delala zanje. Vendar ne v Newyorku. V provinci.«
»Izvrstno!« je odgovoril Mark. »Ali
ste se že pogodili?«
»Da.«
»Ali boš drevi večerjala z menoj?«
»Ne ljubi, žal ne. Takoj se odpeljem. Pravkar sem hotela oditi, ko si poklical. Ostala bom zunaj dva ali tri dni. Ko se bom vrnila, ti bom že telefonirala.«
Dafna je čutila, kako se ji je ob teh besedah zganil v srcu lahen kes, toda želja po zabavi in svetovnia-škem, lahkotnem življenju je bila močnejša od tega šibkega glaska vesti.
«Takoj se boš odpeljala?« Markov glas je zvenel nejeverno. »Nameravala si odpotovati, ne da bi me obvestila!«
»Oh. polno glavo skrbi imam. Mark! Hotela sem ti telefonirati z železniške postaje.«
»S katere postaje se pa odpelješ? Prišel bom tja in spregovorila bova lahko še par besed.«
»To pa ne gre, ljubi.«
»Zakaj ne?«
»Ker se bom odpeljala z avtom.
Čaka me pred vrati.«
»No, kako bi mi pa telefonirala s postaje, če se boš odpeljala z avtom?«
»Še pred dobro minuto tega sama nisem vedela. Pravkar so mi telefonirali in mi sporočili, naj se kar z njimi odpeljem. Hotela sem ti sporočiti, tedaj si pa že ti pozvonil.«
»Kdo pa so tisti, ki se boš z njimi odpeljala?«
»Ljubi, zdaj moram iti. Videla se bova čez dan ali dva.«
»Lažeš se mi!«
»Da, ljubi! Na svidenje!«
Dafna je odložila slušalko, vzela kovčeg in odšla proti vratom.
»Na svidenje, Mrs. Grayeva,« je rekla in ji pomolila roko.
»Boste že sami vedeli, kaj delate,« je odgovorila Mrs. Grayeva. »Toda, ce bi bila na vašem mestu...«
Dafna je pokimala in stekla po stopnicah navzdol. Pred hišo je poklicala taksi in se odpeljala.
Mrs. Grayeva je zamišljeno gledala za njo.
»Spet ena od tistih, ki krenejo na krivo pot,« je zašepetala sama zase, ko je zaklepala vežna vrata. Nato se je vrnila v sobo in jela prijateljici razlagati Dafnin značaj .
Dafna je hitela čez veliko hotelsko vežo hotela .Ambassadorja' proti vratarjevi celici. Vratar jo je zvedavo opazoval in se sam pri sebi vpraševal, kaj neki ta išče v njegovem hotelu.
»Rada bi imela sobo,« je rekla Dafna. »Eno samo sobo in ne predrago.«
»Za koliko časa?« je vprašal vratar. Njegov glas je izdajal, da mu je pogled na Dafno v oguljenem modrem plašču v njegovi hotelski veži kaj neljub.
»Za tri dni,« je odvrnila Dafna.
»Ali imate prtljago s seboj, ma-dame?«
»Seveda.« Dafna je pokazala svoj mali ročni kovčeg.
Vratar ga je nezaupno ogledoval.
»Trideset dolarj?v,« je naposled dejal. »In vnaprej bi prosil!«
Dafna je vzela denar iz žepa in odštela trideset dolarjev. Vratar je izročil ključ hotelskemu boyu, ki je yzel Dafni kovčeg iz rok. Dafna se je vpisala v knjigo za goste in odšla za boyem v dvigalo.
Vratar se je spet sklonil nad knjigo.
»Moj Bog!« je zašepetal. »Človek pač ne ve. s kom ima opravka!«
Ob štirih je zazvonil pri Dafni telefon. Bil je Mr. Ho\vard; hotel jo je povabiti na čaj.
»Hvala za ljubeznivo povabilo,« je odgovorila Dafna, »toda v pol ura imam tako bedast posloven sestanek. Predlagam, da se o pol sedmih pripeljete pome in bova skupaj večerjala.«
Resnica je bila pa, da Dafna razen večtirne obleke, ki ji jo ie bila kupila Mrs. L)arleyeva, ni imela česa obleči. Dokler si torej ne bo izpopolnila garderobe, se bo morala pač zadovoljiti z večernimi zabavami.
»Priskrbeti si moram čimprej nekaj spodobnih oblek,« je pomislila, ko je odložila slušalko.
Po večerji sta sedela v nekem dragem lokalu ob kavi in likerjih. Dafiia si je z dlanjo podpirala brado in se zapeljivo smehljala očaranemu Ho-vvarcui.
»Danes sem naredila veliko neumnost,« je rekla. iPsav zdaj sem se spomnila nanjo.«
»Ne vem, ali ste sploh zmožni narediti neumnost,« je odgovoril Ho-ward,
Dafna se je sama pri sebii nasmejala- tako nespametnemu odgovoru.
»Pač. Poslala sem v ladjedelnico svojo jahto, da jo bodo prečistili,, pregledali in na novo prebarvali. Mislila sem, da je zdaj- pač prava priložnost, da jo dam prenoviti.
ker me čaka pozneje tako dolgo potovanje.«
Mr. Howard je prikimal.
»Zelo modro,« je rekel.
»Videti je pa. da so me pri tern vsi dobri bogovi pustili na cedilu, ker sem na jahti pustila vse svoje obleke. In tako me je zdaj morje nanla-vilo tu v Newyorku, pa imam s seboj samo dopoldanski kostim in to strašansko večerno obleko.«
»Meni se zdi zelo mična obleka,« je dejal Mr. Ho\vard in jo občudujoče pogledal.
»Moram si nakupiti nekaj novih oblek,« je vzdihnila Dafna.
»In najbrže mislite, da je Newyork takšno gnezdo, da ni moči dobiti spodobne obleke? Zagotavljam vam, da imamo trgovine, kjer lahko kupite pariške modele, preden jih je Pariz sploh videl. In razen tega imamo modne ustvarjalce, ki celo prekašajo sloves pariških.«
»O tem sem prepričana. Vendar me to ne skrbi. Tujka sem in nimam pojma, kje v Newyorku lahko kaj poštenega kupim.«
»Tu vam pa morda lahko pomagam,« je z lahnim ponosom v glasu izjavil Mr. Howard. Precej znan sem v Newyorku. Napisal vam bom
E ar besed in dobili boste povsod naj-oljše od najboljšega.«
»O, kako ljubeznivo.« je olajšano vzkliknila Dafna. »Rešili ste me hude skrbi. Sovražim kupovanje v novih trgovinah, kjer ne vedo, kdo sem. Precej sem plašna, veste.«
Mr. Ho\vard je potegnil iz žepa nekaj posetnic. Načečkal je nanje par besed in jih ponudil Dafni.
Vsa srečna je Dafna vzela posetnice in eno izmed njih prebrala. Na vsaki je bilo napisano: »Vojvodinja Mayflowerska prihaja po mojem priporočilu.« Vsako je Mr. Ho\vard sam podpisal, a na drugi strani je bilo natisnjeno njegovo ime in njegov naslov. Dafna je bila vesela, videč, da je v zgornji desni vogal napisal imena trgovin, ki bi jih bila tudi sama izbrala. Očitno ie imel Mr. Ilov.ard nekaj pojma o oblekah in ženskah.
| »Prav lepa hvala,«-je rekla. »Jutri j zvečer bom spet čedno oblečena in mi ■ ne bo treba nositi teh cap.«
' Mr. Hovvard jo je peljal h gledališki premieri, ki jo je ves N’e\vyork j napeto pričakoval. Dafna si je bila poprej obupno prizadevala, da bi ji v tem delu dodelili vlogo naivke. Ironija usode je hotela, da je zdaj zbujala pri občinstvu več pozornosti kakor dekle, ki je bila to vlogo dobila.
Dafna je res presenetljivo učinkovala na premiersko občinstvo. Nikogar ni bilo. ki bi jo bil mogel zasenčiti. Mr. Ho\vard je na takšne prireditve sicer vselej prihajal v družbi kakšne lepotice, toda po navadi je bila to slavna filmska ali gledališka igralka, ovešena z dragulji kakor božično drevo. Dafna je bila drugačna. Nekaj posebnega je bilo na njej; bila je hladna in nedostopna v črni večerni ■ obleki, enostavnejši od vseh ti-itih, ki so jih nosile druge dame. Nobenega lišpa ni nosila, samo šopek snežnobelih gardenij jo je krasil in ozarjal njeno plavolaso lepoto. Bila je lepa — vse lepša kakor spremljevalke, ki jim je dotlej Mr. Howard poklanjal svojo družbo in pozornost.
V prvem odmoru so Mr. Ho\varda obletavali moški, mladi in starejši gospodje; radi bi bili govorili z njim m slišali njegovo sodbo o novi komediji. Nikoli mu še niso posvečali toliko pozornosti kakor ta večer. Vsem je predstavil Dafno. In vse, mlado in staro, oienienojn samsko se je takoj do ušes zaljubilo vanjo.
Dafna se je izvrstno zabavala.
»Koliko časa ste že v Newyorku?« jo je vprašal neki mlajši gospod.
»Šele dva dni,« je odgovorila Dafna.
»Mislil sem si. Ne bi moglo biti drug-ače.«
»Zakaj pa ne?« je radovedno vprašala.
»Ker bi vas bil sicer že opazil.«
Dalje prihodnjič
H UMOR
Nevarnost nevihte
»Kadar besni nevihta, nikar ne stopite pod drevo. Meni se ie nekoč pri 'akšnj priložnosti zqodila velika nesreča.«
»Ali ie mar treščilo v drevo?«
»Ne — a neka qospodična ie pribežala pod isto drevo Danes je ta gospodična moja žena.«
Užaljena kuharica
Gospa: »Kolikokrat bomo še neslano ledli?«
. Kubanca (užaljeno): »Samo deseb-arat še. gospa. Danes smo dvajsete--Ja. prveqa pa gf.ennJ«
Možev samogovor
Pred poroko sem iaz govoril in ie ona poslušala. Po poroki ie ona govorila m sem iaz poslušal. Zdaj ko sva deset' let' poročena, govoriva oba, sosedie pQ poslušajo.
Vabilo
.lanez pokliče svojega prijatelja' Miho po telefonu
»Kakšne namene imaš za drevi?«
»Se ne vem.«
»In za- jutri zvečer?«
»1 udi še ne vem.«	;	.
•	»Pa za pojutrišnjem?«
»Gledališče.« i. jTo ie pa res smola: Prav' poiu-Vnstnem sem te hotel povabiti na ve-cerio.«
Hjoohond«
»Očka, kaj ie hipohonder?«
»To ie človek, ki je zadovoljen samo icdai, kadar se slabo počuti.«
Lovska
»Kam se je pa odpeljal vaš mož z avtomobilom?«
»Na lov.«
»Pa brez puške?«
»Sai ie ne potrebuje. Če skozi dve ali tri vasi dobro požene, prinese več perutnine, kakor če bi bil še luko spreten lovec.«
Pri zobozdravniku
»Zakaj pa tako kričita? Sai se bolnega zoba še dotaknil nisem,«
.»Zato ker mi stojite na kurjem
očesu.«
Razlika
»l am prihaja Zaplotnik, ki sem mu dolžan lepo vsoto denarja.« pravi gospod Podplat svoji ženi. »Pojdiva na drugo stran ceste.«
»Tam gre pa Petršiliček. ki si mu tudi nekai dolžan,« vzklikne obupano žena .
»Saj res,« zastoka mož, »a. vandar
—	njemu sem znutrio mani dolžan.«
Spomin
2ena vzdihuje;
-»Le kje- sem- imela- gftrvo? k-«- -sem pristala, da se bom s teboj poročila!«
»Na mojih prsih,« se odreže mož.
NAJSTRAŠNEJŠI POTRESI
Ze v starem veku ie bilo dosti po.-Iresov. a najstrašnejši med njimi ie bil nedvomno potres, ki ie uničil mesti Sodomo in Goronio. ki sta stali tam. kjer zdai valovi Mrtvo morje1.
Tragična usoda Pompejev, prekrasnega starorimskeaa mesta v bližini
Razume glasbo
Gospod Kozamurmk in gospod Koren sta bila na koncerta. Pa vpraša gospod Koren Kozamurnika:
»Ah razumeš glasbo?«
»Malo ze.«
»No, pa mi povei. kaj ie igral virtuoz, ki sva qu poslušala.«
»Klavir vendar.«
Radovednost:
Prodajalka v trgovini: »Kaj bi rad, Mihec?«
Mihec: »O. nič. Samo pogledat sem prišel, kaj bi lahko kupil, če ne bi bil izgubil deset lir.«
Zamotana zadeva
»Le zakai se tvoja sestra še ni omožila?«
.. »Ker ie prepametna, da bi se poročila z moškim, ki bi bil tako neumen, da bi jo vzel.«
Prvič
Sodnik: »Obtoženec, ali sc čutite krivega?«
Obtoženec: »Ne. gospod sodnik.«
Sodnik: »Ali'ste bili že kdaj kaznovani	.	.,
Obtoženec: »Ne, to ie prvič, da sem kaj ukradel.*
i Napolija. kamor so boeali Rimljani I hodili lia letovišče, še danes privab.-■Ija bii tisoče izletnikov,, ki si ottlcdu-j ieio izkopu in e. Pompeie ie ognjenik i Vezuv dvakrat preplavil z žarečo lavo. Prvič leja (53. po Ki:., drueič pa leta j 79. no Kr. Tega. leta ie Vezuv uničil i tudi mesti Slabite in H-erkulanuiih j Mnogo prebivalcev ie našlo smrt v žareči lavi. med. njimi tudi najslavnejši prirodosloven tedanje dobe Pliuii;
Največji notres v IM, stoletju so doživeli prebivalci Lizbone. I.. novembra leta 1735, se ie nenadno začul u tresti zeniija. v uekai trenutkih so se porušile nailepše palače v mestu in pod ruševinami ie obležalo HO.DOO mjitviiu 'Itakoi no iinH-esu ie nustnl v niestu požar in uničil: 5e vse tista, čemur je potres- prizanesel.
V 19; stoletju je precej katastrofalni potres- zadki fitmoiiski otok (iaudh-;lqupe. 'Fedilj' bnje ni osta.'h> niti ena hiša cela im in pod ruševinami naelb smrt	liudi.
Spanskoi mitsth. Seviljo ie obiskal potres 25. dtHiembm letu 18K4-: K. snočl ni zahtevati pneveč žrtev, ker se Jiudfe pu> večini še o-pravem Sjiho m-'šilii iz- hiš.
StlsitHiejša! usodn ie zadtda pretiU valee mesta. HainUlMerrio- me fhuifiot skem otoku- Mtirtiiiiune: 8- mnjai let ti IflOi je naJepeur začel linihult ognji«* nik Polo. ki. jo bil iitt let miroval. Ulije ie ognjenik tako, strašilo divjal, da to med prebivalci ostal Hu samo neki na'smrt obsojen zločin ep. zaprt v kainnithi ječi: Ogpipnik. je temu možu prinesel cv-obodb. a' vsfein dnt* aim smrt.
V 20. stolotiii ie pi^ftei. lhid" nofh*s obiskitl otok jkmaiii) v; vSlVŠilv An* tilih:	.	- -	•	-
--feeHf Jt906r i4asls)*r»otrt<!* v* Šhii*■ ;Franoisen. Porušilo se jo mnogo hiš, iloveških žrtev ie bilo okrog 500.
Polog potresa ie o pustošil mest« še požar.
Istega leta ie pričel bljuvati tudi oanjailik Vezuv v Italiji in povzročil v Nasolijo velik strah.
Eden najstrašnejših potresov kar. jih pomnimo, ie zadel 'i<i. decembra leta 1.9B.S-. Mbsftiito. Keizajo Cnlabrijo in še ok>r«ir 20 diuttilii italijanskih mest. I)a ie bila nesreča še večja, ie pričelai še ICliia bljuvati, in sipati na porušene hiše' žanetio lavo- velikanski morski v5tlou| so pa odnašali žrive. Pri tej sinainii_ nesreči je našlo/ smrt 77.000 ljudi. 50Ni00W jih ie »a ostalo brez stndia.
Po katastrofi v Messinj in ostalih m« , tih potres občutili še v V-enti-'miiill blizu Marseilla, Pbti^s- je porušil' tri mesth,
1 Od. leta liMItt; pa do leta 14)15: ni bilo večjih potresov.. Leta 1915 so občutiti močne pott-esne sunke prebivalci A lir U7.7. ov v Italiji. Potres ie zahteval 30.000 človeških' žrtev.
Ameriško, mesto (iuatomalo ie porušil potres 24. januarja- leta 10185 Pii tej nesroči je našlo, smrt 2!00fl ljudi.
NuiveB potresov ie na .laponfikoim Soizmoiij-afsk-i. aparat, »o iili v sedmih letih zabeležili nič mani ko 8887. a najstrašnejši izmed njih je bil 1. septembra. leta l!12i>(. ko ie pod. ruševinami obležala 72:000 mrtvilu. Pbtrot ie porušil: ittbl 1o liifi. požar, ki je im> stal takoj zai njim., pa 298)453. Tokio ut Jokohamo j e požar stlušno' razdejal.
dtok .tava ima nič mani ko 120 ouiiienikov. N<i j st ra finejši izbruh opnie-inl<a- NrnkalHo so dbžmdi prebivalci Mave 25. in- 20. marca leta l»68i Tedaj je soreža' lava preplavita tli. wSrtii>r nfrika: 2š* imfla,Hetit- HMO-.ie blluvnl oEiiienik Kloet. Žrtev ie bilo tokrat 7000.
a mamica
Vam, prav vam bi rada napisala teh par vrstic, vam, ki vam hči dora-šča in se skoraj neopazno razvija iz nežnega dekletca v čedno in zalo dekle.
In zakaj vam pišem te vrstice? Vsak dan vidim v družbi, na cesti, po parkih itd. prizore, ki niso nič kaj razveseljivi. In ker vem marsikaj, kar vam kot staršem ni znano, saj so ta dekleta vendar moje tovarišice, bom skušala vašo pozornost obrniti v smer, za katero ste se mogoče premalo zanimali.
Vidim v duhu vašo hčer. Mlada je, čedna je in prikupne zunanjosti. Ko ste jo vzgajali in negovali, ko ste nad n/o ali zaradi nje prelili marsikakšno solzo — od veselja ali žalosti — niti zapazili niste, kako so leta hitela in kako se vam je hči razvila v odraslo in zalo dekle.
Z otrokom so rasle tudi skrbi... Da, tega ste se zavedali, zavedali se pa niste, da je dorasla, da hodi svoja pota in da so ta pota včasih zelo nevarna in tvegana.
In vprašala sem se: Ali moji starši vedo za vsak moj korak, ali moji starši vedo, kje in kako prebijem vsako minuto prostega časa? Na to vprašanje sem odgovorila sama sebi brez dolgega premišljevanja iskreno in pošteno: Ne. Zdi se mi pa potrebno postaviti isto vprašanje tudi vam. In če boste po pravici nanj odgovorili, boste tudi vi rekli: Ne.
Vem, kako je življenje težko in kako težke so vsakdanje skrbi. Vem, ker je tako pri nas doma in ker je prav tako gotovo tudi pri vas. Vživeti se pa tudi znam v dušo vaše hčere. Mislim, da bi vas včasih rada kaj povprašala Da bi se rada z vami pogovorila, menim pa tudi, da se boji, da je danes ali jutri ne boste vprašali za to ali ono. Toda vi imate druge skrbi in zato se za njo ne zanimate zadosti in tudi ne sprašujete.
Tudi ona bi vas včasih rada kaj vprašala, pa nikoli ni časa, ne priložnosti za to. Takšni razgovori so težki in za mlado dekle je neprijetno nače-ninti te čudne reči in končno si mo-
goče mislite vi, kakor tudi ona, da je boljše, o vsem tem ne govoriti. Da bo že kako. Vaša dolžnost bi bila več vprašati, več svetovati in več svariti. Ne samo da je prav, to je celo vaša dolžnost.
Pri drugih dekletih imate zmerom kaj pripomnili: glede vzgoje, glede družbe in glede vedenja. Ko vam o tem ali onem dekletu pride do ušes kakšna nečedna zadeva, kaj radi zmajate 2 glavo, kaj radi grajate starše, kaj radi se čudite in razburjate. Ne zavedate se pa, da vam tuji ljudje, če gre za takšne reči, ne povedo o vaših otrocih resnice v obraz, ampak se o teh stvareh rajši pogovorijo s sosedi, za vašim hrbtom.
Gledam in opazujem okoli sebe. Koliko nevarnosti preti mlademu dekletu! Duševne in telesne nevarnosti. In prav zato bi se morali vi, starši, prav posebno zanimati za svoje hčere, saj so to bodoče matere, steber naroda. Vzgajati bi jih morali, čeprav so že odrasle, voditi in poučevati bi jih morali, da bi narod imel zdrav in moralno neomadeževan naraščaj, telesno zdrave in moralno neomadeževane matere.
Vaše vsakdanje skrbi so velike, vaša roditeljska ljubezen in ponos na otroke pa brez meja. A to ni izgovor, da se ne bi za svoje otroke prav posebno brigali. Vsak dan bi morali vedeti, kaj vaša hči počne, kaj dela in kje hodi. In če nima dela in dobre družbe, potem je vaša sveta dolžnost, da to družbo najde pri vas in da ji najdete delo pri knjigi, v kuhinji, na vrtu ali kjer koli. Skrbite za to, da se bodo dekleta zanimala bolj za resne stvari, manj pa za novo obleko, novo pričesko, nove čevlje in novo zabavo. Zakaj vi ste odgovorni za to, kar ona počne, in za to, ali bo sloves naših deklet dober ali pa slab.
Ponavljam še enkrat: Ne pozabite svojih dolžnosti, zakaj nihče ne bo grajal otroka, ampak starše, ki so otrokom pustili svobodne roke, da so zapravili svoje dobro ime in svojo bodočnost.	Vida
Urejuje A. Preinfalk
Problem st. 246
Sestavil |. Kos
Beli: Kli3. Dq2; Lh7; Pb6. (4 f.).
Crm: Ka8; Te8; Pb7. (3 f.J.
Mat v 4 potezah
To ie tih, a zaqrizen spopad dame s trdnjavo. Dama se mora tako pihati, da bo z napadi na liniji a oqra-žala trdnjavo na 8. vrsti. Seveda jo bo treba najprej privesti na ugodnejša mesta, kakor se bo pač obnašal stolp, ki qrozi s šahiranjem belega kralja. Rešitev ie vredna truda, sai bo nazorno pokazala qibčnost dame.
CTI trije modeli sc* risanj izrečno za »Družinski tednik« in niso bili Se objavljeni.)
Na naši sliki vidimo tri modele ljubkih poletnih oblek. Prva ie temnomodra, okrašena z belim pikejem. Od majhneqa sedelca spredaj in zadaj nabrana. Žepi in stranski šivi so tudi obrobljeni z belim pikejem. Zanimivo je krito, ki ima zavihan rob. Druqa poletna obleka ie malinskordeče barve. Vratni izrez seqa do pasu. PoIeq nosimo bele bluzice ali samo na-prsnike. Rob na žepu, rokavih, izrezu in bokih poudarimo z belo svilo ali ga pa samo izvezemo v navadnem vbodu. Zadnjo obleko pa lahko se-šijemo iz stare sive obleke. Zelo nabrano krilo obrobimo s temnejšim sivim blaqom. Pas je precej širok in je iste barve kakor krilo. Krilo ima všite žepe. Poleq nosimo enobarvne bluzice z izvezenim monogramom.
Problem št. 247
Sestavil G. E. Carpenler
Kadar čistimo zelenjavo, položimo zmerom na mizo kos časopisnega papirja. Vsi ostanki bodo ostali na papirju, miza pa ne bo nikdar umazana.
dajejo smrekove in borove vejice. Var rovati ga moramo pred cvetlicami, ki razširjajo preveč opojne vonje Po njih še zdraveqa človeka roda qlava boli, za bolnika so pa pravi strup
Vsaka gospodinja, mati in žena najprej skuša svojega bolnika ozdraviti z domačimi zdravili. Prav. Vendar mora biti precej previdna, da pokliče o pravem času zdravnika, če njena domača zdravila ne pokažejo hitro pravega učinka. Kadar kliče zdravnika, mora pripraviti vse potrebno za zdravnikov obisk. Zelo važni za uqotovitev bolezni so zapiski temperature od vseqa početka bolezni. Prav tako važna sta urin in blato. Iz pregleda obeh lahko zdravnik uqoiovi. za čim bolnik bo-luie. Za zdravnika mora pa pripraviti toplo vodo, milo in svežo brisačo, da si bo umil roke, ko bo bolnika preiskal.
Vsa navodila, ki jih daje zdravnik, si moramo zapisati, da ne bo kakšne pomote in bomo bolniku dajali zdravila ob določeni uri. Zato ie najboljše, če si pripravimo na mizici poleq postelje zapisnico, komor si napišemo vsa navodlo. Stekleničke z zdravili, praške, mazila in podobno
m?
Kadar imajo roke neprijeten vonj po čebuli, jih umijte v mlačni vodi, ki ji dodajte nekoliko salmijaka in jih splaknite v čisti mlačni vodi.
Kadar imamo bolnika v hiši
Bolnik postavi velikokrat vso hišo na qlavo. Žena izgubi glavo in ne ve, kai bi naredila, da bi bolniku pomagala. Nikdar pa ne pomisli., da mu š svojim beganjem sem in tja ne da miru, ki ga je potreben.	.
Vsaka žena, mati in qospodinia bi morala vedeti, da ie bolniku v prvi vrsti potreben mir. Kdaj pa kdaj mu lahko privoščimo tudi nekoliko več hrupa, da mu ni dolqčas. Prevelika tišina in skrivnostni mir tiščita na bolnika kakor mora in bolnik v takem okolišu ne bo dobro okreval.
Bolniku, majhnemu kakor velikemu, moramo odrediti, seveda če razmere dopuščajo, posebno sobo. Izr beremo sobo na vzhodni ali zahodni strani. Posteljo postavimo tako, da hodimo lahko na treh straneh okoli nje. Poleg postelje postavimo nočno omarico in majhno mizico, kamor polagamo zdravila, toplomer, temperaturni list in zapisnico. Nočna omarica pa naj služi samo bolniku, kamor bo lahko polagal stvari, ki mu delajo druščino.
Ce bolnik ni prehudo bolan, mu lahko dovolimo, da sam bere. Seveda mora biti svetilka postavljena tako, da meče luč od zadaj ali pa vsai od strani na knjigo, ker le tako obvarujemo bolnikove oči pred prejar-ko svetlobo. Bolniku pa, ki ne more sam brati, žrtvujmo vsaj eno urico na dan in mu berimo iz knjige razne odlomke, ki so mu najbolj všeč. Videli bomo, kako nam bo hvaležen, sai mu le tako pomagamo prebiti tistih nekaj trenutkov, ne da bi mislil na svojo bolezen.
Bolniško sobo moramo dobro zračiti. Bolnika pokrijemo, zavarujemo glavo z blazino, da ne vleče nanj, in odpremo okno m vrata. S hitrim prepihom dobimo v sobo dovolj svežega zraka. Sobo zračimo zjutraj, ko se bolnik zbudi in mu prinesemo vse potrebno za iutrnjo nego, in pa zvečer, preden zaspi.
V	sobi ne sme manjkati zelenja. Znesimo v bolnikovo sobo vse vaze, ki jih imamo v stanovanju, in jih napolnimo z zelenjem. Najboljši vonj
NAS NAGRADNI NATEČAJ
V loncih in kanglicah kjer hranimo vodo, se zelo rada nabira apnenčeva usedlina, ki je nehigienična in ne-
Za vsak prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Beli: Kf 1; Td3; Sh2. (31 Crni: Khl; Pq4. (2)
Mat v 3 potezah Preveč sivih las menda ne bo PO' vzročil.
Ponarejena jetra
Danes skoraj ni hiše, kjer ne bi mu kokoši ali zajcev. Zdaj smo se šele naučili nrav ceniti kokošjo ali zajčio pečenko. Koristno pa lahko uporabiš tudi živalsko kri.
Kadar kolješ kokoš ali zajca, prestreza kri v skodelico. Krvi dodaj
1	iaice, lahko samo beljak, ščepec sesekljane kumine, soli in popra. Na masti ali oliu zarumeni precej drobno zrezane čebule Ko zarumeni. zlij nanjo kri in pusti, da za-brekne. Potem jo dvakrat ali trikrat premešaj in daj na mizo, Niti po .okusu, niti po zunanji obliki ne bodo domači tako hitro uganili, da so samo ponarejena jetra.
A. |., Ljubljana
Pudinq iz koruzneqa zdroba
V	pol litra umetnega ali praveqa mleka zakuhaj 16 dek koruznega zdroba in pusti med neprestanim mešanjem vreti 15 minut, da se zgosti. Dodaj 25 nramov oresnena masla in 9 dek sladkorja. Ko se to nekoliko ohladi, dodaj 1 rumenjak, 5 dekgroz-dičev, sneg 1 beljaka in po možnosti žlico ruma. Zmešaj, stresi v namazano obliko za puding, v katero si vlila malenkost karamela, in pusti vreti 20 minut. Kuhani puding stresi v plitvo skledo in ga ohladi.
A. P., Ljubljana
|aqode v steklenicah
lagode, maline, borovnice, brusnice, ribez se zelo dobro obdržijo celo leto brez sladkorja v navadnih steklenicah. laqode očisti, odberi gnile in jih suhe deni v posodo brez vsake kapljice vode in sladkorja. Posodo postavi na kraj štedilnika, da se sadeži napno. Brž ko se nabere toliko soka, da ni nevarnosti, da se sadje ne pripali, postavi skledo na močan oqeni in pusti, da nekajkrat zavre. Ko se ohladijo, iih daj v osušene vinske steklenice. Ko so steklenice in jagode povsem hladne, vlij v vsako steklenico žlico ruma in zamaši z novim zamaškom. Cez nekag časa se nabere na vrhu iaqod plesni-’ va mrenicn, ki jo zlahka odstraniš, ko jemlješ jagode iz steklenice. Okus zaradi mrenice ni prav nič pokvar-ien, celo dobro je to. ker so jagode nenrodušno zaprte.
lagode lahko uporabiš za mezgo ali pa za kompote. Zelo važno pri tem je pa to. da se tako konservira-ne jaqode ohranijo celo leto. ne da bi lim dodali prašek sladkorja. Če nimaš ruma, lahko uporabiš tudi olje.
M. P., Notranje gorice
LEPOTNA PENA
Problem št. 248
Sestavil 1. Gunst
ZA ZRAK IN SONCE
LANOL
ŠPORT KREMA
postavimo na mizici v takšen red, kakor jih moramo bolniku po vrsti dajati. Vsako stvar postavimo nazaj na določen prostor in nikdar se nam ne bo zgodijo, da bi namesto pravih kapljic dali bolniku kapljice, ki jih uporabljamo za obkladke, in podobno.
Za bolniško nego moramo biti, če že ne izvežbanf, pa vsaj pripravljeni, da bolniku kar najbolj pomagamo. Kadar stopimo v njegovo sobo. bodimo čisto oblečeni, počesani in dobre volje. Bolniku ne smemo nikoli pokazati, da nas tare skrb in da imamo zaradi niega preveč dela. Ce mu bomo pokazali.. da moramo zaradi njega zanemarjati druge stvari, da smo utrujeni, bo bolniku hudo, da nam je v breme in niegova bolezen se zaradi ieqa razqlabliania ne bo
§ opravila, ampak še poslabšala Za oblika imejmo zmerom dovolj časa, zmerom besedo tolažbe in pravega razumevanja, čeprav je še tako siten. Le predstavliajmo si, koko bi bilo. če bi morali vsi ležati dneve in tedne v postelji, trpeti in samo upati na okrevanje.
Zato ie najboljše, da vsak sam poskrbi, da bolezen prepreči, in da svoje telo okrepi in utrdi, da se ga ne bo lotila nobena bolezen.
je moderno kozmetično sredstvo
napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je:
čist mlad, svež obraz
Dobi se v drogerijah in parfumerijah
Beli: Kd5; Lc8; Sb8. (3)
Črni: Kd8; Pa7, d7, 13)
Beli na potezi zmaga
Vse bi bilo preprosto, da bi le obe lahki figuri ne bili v taki zadreqi. Potrebna bo posebna požrtvovalnost.
Vesti
Na nedavnem malem turnirju v Poznanju je velemojster Keres premagal vseh pet nasprotnikov, Griinfeld z Dunaja ie zbral 4 točke. Regman 3. Kieninger P/s, Evser 1 in Bickenbach pol točke.
Na dunajskem izbirnem turnirju ie odločno zmaqal Lokvenc z 8 točkami od 9 možnih. .
V	tej polovici lunua igra 12 šahi-stov na Dunaju mešan mojstrski turnir, ki se qa med drugimi udeležujejo Hans Miiller, Kopetzkv. Pitschak ;iz Brna in von Berner iz Beograda, kateri si je v Ccliu pridobil bivše jugoslovansko mojstrstvo.
;	Turnir	v	Solnogradu
> Na kratko lahko poročamo, da sta !zmaqovalca dr. Aljehin in Keres .z
I	enakim številom točk. Schmidt ie [tretji: prav lahko qa pa še dohiti Bogoljubov v prckimeni partiji z Rell-stabom, ki bo gotovo zadnii. Foltvs je na petem mestu. Prihodnjič kaj več ;o tem zanimivem turnirju.
zdrava. Odstranimo jo, če jo zdrgnemo z mešanico kisa in debele kuhinjske soli.
Ali ste se že odvadili vleči likalnik za žico, namesto da primete za stikalo in ga potegnete iz pušice?
Porabni nasveti B
Jajčne lupine obelijo zarumenelo perilo. Stolčene zašijemo v vrečico in jili damo v kotel, kjer kuhamo perilo.
Nikar ne vzdihujte zaradi strganih hlač vaših lan tov. Res je, da ne pazijo na svojo obleko, vendar sesti tudi morajo. Zato pogrnite po tleh v kotu, kjer se otroci igrajo, kos stare preproge, ki bo varovala hlače, večjim pa naredite iz klobučevine ali sukna primerne blazinice za na stol.
Gorčica, ki se je že posušila, bo spet dobra, če ji dodamo nekoliko kisa m jo dobro premešamo.
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele tokrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«, Kotiček za praktične oospodinie, Ljubljana, Poštni predal 253.
Ce dobite žilav kos mesa in mislite, da bo meso trdo, ga zvečer pred uporabo na vseh straneh namažite z gorčico.
REŠITEV PROBLEMA ŠT. 246.
t. fSTl, KXI8. 2. Ta7 in 3. h8T nmt 1. .. . Kxh7. 2. Tel in 3. ThS nmt 1. . . . KgO. 2. h8T In S. Tgl mat Kmet se ne sme nikoli spremeniti v dumo, ker bi črni zaradi patne grožnje utekel. Slabše silo včasih hitreje zmngnjo kakor močnejše; temu Je kriv. kot rečeno, pat.
Mlada dekleta zapomnite sl to: Mladi moški ne cenijo pretiravanja. Za to ne igrajte vloge nedosegljive princeske, ko se pa obrnete, pa vlogo dobrega tovariša. Bodite take kakršne ste, preproste in naravne.
K poletni obleki oblečemo bele rokavice posute z nežnimi vezenimi cvetlicami, kakršne vidimo na naši zgornji sliki. Zelo lepo se podajo črni čipkasti obleki
Brisača bo veliko dalj časa služila, če ji na obe strani prišijemo trakce za obešanje.
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja II. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalekj— vsi v Ljubljani.