Jriff ostavi ja ne mora sprejeti rešitve, po kateri bi ostalo ljudstvo Trsta brez demokratičnih in človečanskih pravic! KARDELJ Leto II. _ št. 37 Ajdovščina, 21. septembra 1946 Cena 4.— lire desnica o Trsta in njegovem statuta ferenti V zadnjem času se na mirovni kon- mnogo govori o bodoči ureditvi godnem mestu Trstu. Včasih, na j ° , ‘e prepogosto pa morajo poileni falični ljudje ugotoviti, da bi ne-i- er® 8ite v svetu rade okrog razprav-^ 0 Trstu napletle celo vrsto svojih in s tem ustvarile nejasne ra-e' Zakaj toliko besedi, ko gre za ; /SPm, enostavno stvar; gre namreč , ..ak° se bo omogočilo visoko de-«ratunemu ljudstvu Trsta bodoče živ-. ,lJe, do katerega ima polno pravico . • rnu ga ne sme nihče pod nikakim "govorom kratiti. j. , rsi> ki je bil že od nekdaj žarišče sto'~ demokratičnih delovnih množic, r-danes ponovno pred vestjo sveta. inueu’ k* ie Pr00 8 svojo vztrajnost-’ borbenostjo in odpornostjo dokazalo /p, ri*0ko življenjsko sposobnost, ka-i• e. ni mogel streti niti terorističen potiski aparat fašistične diktature, niti ■ninesramnejša politika ZVU in njene h,s-C>Je' ndi provokacije importiranih Ug., nai ^i ta statut omogočil živ-jenie, kakršno pripada enakopravnemu e mokra ličnemu ljudstvu. Zadnje raz-Prnvljanje o Trstu pa je znova pokaza-> da so na delu sile, ki niti niso po-,?S(te, niti pokazale volje zasledovati ife cilje, ampak skušajo z vsemi sila-1 ustvarjali v Trstu možnosti novih sPorov. jasno Da je ta ugotovitev resnična, nam pričajo predlogi amerikanskih, plehkih in francoskih zastopnikov na M konferenci1 o bodoči ureditvi Uil?nìa v Trstu, o tako imenovanem Jljkem statutu. Kaj je bistvo teh e odlogov, ki so si med seboj povsem Uaki in ki imajo tudi skupen cilj? S 0"!ul°m, kakršnega predvidevajo prej menjeni predlogi, bi na tako imenova-»svobodnem ozemlju« Trsta bil ne-g os jX) dar guverner, ki bi lahko svoji mili volji služil interesom med-arodnega imperializma. Naloga tega jjFprnerja, ki ne sme biti niti Italijan, ‘ ‘ Slovenec, bi bila torej uresničili na Mu Trsta tujo voljo. Guverner bi r",e* poleg sebe šestčlanski svet, kate-90 bi polovico sam imenoval, polovico q bi gn bilo izvoljenega od ljudstva. c»; rncr k* lahko samovoljno odpokli-rf vsakega člana tega sveta, prav tako ® bi odklonil vsak sklep skupščine. Po *mih bi se mu dalo tudi oborožene ,e in se tako očitno napravilo vojaško “Porine v Trstu. «erf .svoiem zadnjem referatu na za-n»H približno takole: Ne morem tl* Sneb‘ti vtisa, da sploh ne gre za in-nolSe. Trsta, niti za obrambo tako ime-eonifc pravic Italije, ampak že za vna-i^ei narejen sklep, da se Jugoslaviji j .v s ermi zaledju Trsta zapre neoviran na Jadransko morje. Mogoče bo kp° rpk(;l' da si te stvari izmišljujem, „.r, ni nihče navedel niti v Svetu mi- nisi. kn V za sunanle zaaeve, nm na iej ^inferenti takih argumentov. To je res-n c.a\ in sicer neprijetna resnica, ki samo , tr]ujm dejstvo, da govorijo na lej kon-nrpnci mnogo več o stvareh, na katere l mislijo, kakor pa o stvareh, na ka-, R mislijo. Brez nadaljnjega nam te tl**de jasno kažejo, da nekateri ne vo-nòv 110 mirovni konferenci čistih raču- ko *zvajani zastopnika SZ na mirovni vel'e!encb Molotova, zastopnika edine Vl ^e, ki dosledìw brani pravice maki 2'-ro.ki so se dobro obnesle« kolonijah. To dejstvo potem go-ojt’ pomeni ta predlog ne samo calranie Jugoslavije pri njenih pravi-a, ampak ustvarjanje kolonialnih raz--0 r v demokratičnem Trstu. Molotov je j izvajanjih našel jasne primere h in!-"1' s,nlut Sistem guvernerjev s ta-Aj} polnomočji obstoja v Indiji, v Jr}kt itd. Torej pomeni borba za tak Por - borbo za uresničevanje zamorske d. fike, za ustvarjanje kolonije v sre-bog11 Evrope. Na tak način bi iz svo-TVT ■?" Trsta napravili guvernerjev kolo ozemlje spremenili v navadno V istem času pa se predlog bori tudi ' te, da se guvernerju dajo na razpolago 'Potrebna sredstva« za uspostavljanje Jr" za obrambo, taka potrebna sred-b{.a’ ki. so se »dobro obnesla« pri po-demokratičnih množic v Indiji viffydi pri nas v zadnjem času neopra-Poi^V6 politike ZVU in njene civilne '«te, ki brez nadaljnjega pomeni za-hffk lakih potrebnih sredstev. V jasnih t'doh povedano, pomenijo ta polreb-»jp ^odstva oborožene sile, kar pa po-Vn.n\ spremeniti svobodno ozemlje v ln*ko oporišče. fa globoko pošteni demokrati sveta živil’ lpm trenutku dobro vedo, da je kni:euje močnejše od slabih staiulm, kor je izjavil tov. Kardelj. Vsa ta dejstva jasno kažejo, da se je pri razpravljanju o bodoči ureditvi o mestu Trstu jasno pokazala tista gnila nepoštenost zavojevalne politike, ki jo nekateri opravičujejo s protisovjetsko kampanjo. Na ta način bi radi opravičili Zastopnik naših pravic — tov. Edvard Kardelj brani interese demokracije na zasedanju mirovne konference železnio zaveso, s katero skušajo na vsak način odrezati od morja nanj nujno navezane narode. Govoriti o Sovjetski nevarnosti ogrožanja interesov na Sredozemskem morju, o čemer danes tako široko pišejo nekatera glasila v Ameriki, Angliji in Franciji, se pravi zanikati dejstvo, da so s politiko imperializma že od nekdaj ovirali osnovno življenjsko težnjo tržaškega ljudstva, da se združi z ostalimi narodi Jugoslavie. Tovariš Edvard Kardelj je v svojem referatu jasno povedal, da se je Trst boril, da je bil tak boj, kakršnega je dokončno izoblikoval v NOB, že v 10. stoletju in vsega začetka 20. stoletja, takrat, ko še ni bilo SZ, ki naj bi ogrožala prevlado na Sredozemskem morju, niti še Jugoslavije. To je torej jasen dokaz, da hočejo zavezniki tako imenovane politike »bojazni za italijanstvo«, pretveze nezrelosti prebivalstva s tržaškega področja, ki predstavlja nevarnost za nacionalna trenja, samo presekati žile, ki dovajajo kri ekonomskega življenja skozi Jugoslavijo v Trst, in ustvarili v Trstu vojno opo-riče. Pri vsem tem pa jim ne gre ne za obrambo italijanstvo in ne slovenstva, ni jim mar ne gospodarstvo, ne procvit tržaškega mesta. V zagovor svojega nemogočega predloga, ki ni samo krivičen, ampak predstavlja resno nevarnost za bodoči obstoj Trsta, si upajo še govoriti: Kaj hočete, statuì predvideva popolnoma svobodne volitve, kandidatov je, kolikor jih hočete, volilna agitacija je prosta. To govore tisti, ki mislijo, da je v navidezno svobodnih volitvah bistvo demokracije. Svobodne volitve niso same sebi namen, ampak sredstvo, ki omogoča ljudstvu dati obliko svoje oblasti. Dejstvo, da bi vladal v Trstu guverner, ki ima pravico ne samo preklicevati predloge skupščine, ampak celo odpoklicati člane skupščine, pravico nasilne intervencije, dovolj jasno kaže, da so svobodne vol Upe samo krinka za »zamorsko politiko«, ki bi jo radi uresničili v Trstu, v tistem Trstu, ki ima tako stare demokratične tradicije. Zanimivo je nadalje, da anglo-ameri-ški statut predvideva dvotretjinsko večino pri glasovanju v tržaškem svobodnem mestu in to v istem času, ko nihče izmed naših ljudi še ni pozabil, da so se prav ti ljudje potegovali za enostavno večino takrat, ko je šlo za to, da se bo odločevalo o bodočem miru. Tako se pa brezv.estno izmaliči pojem demokracije, čel judje nekaj govorijo, drugo pa mislijo. 0 Trstu in tržaškem statutu se mnogo govori in mnogo piše. Iz vsega tega ogromnega materiala pa se da razbrati, da je bistvena razlika med demokracijo na papirju, ki je dejansko samo krinka imperialističnega sveta, in med pravo ljudsko demokracijo. Prva skriva pod košatim perjem »bojazni» za nacionalno strpnost, »potrebnih sredstev za zaščito« raznih guvernerjev, najširše svobode ter maksimalne demokracije, sistem kolonialnega vladanja, sistem afrikanskih razmer. Na drugi strani pa je ljudska demokracija, ki ima en sam namen, na pošten način omogočiti najširšim delovnim množicam svobodno izgradnjo lepšega življenja in trajnega miru. Obe ti dve dejstvi jasno kažejo predlogi za tržaški statut, tako na eni strani ameri-kanski z dvojnikom v angleškem in DELO MIROVNE KONFERENCE V SEDMEM TEDNU Deistvo ie še eno, da namreč Jugoslavija danes ni pripuščena na milost in nemilost krvnikom malih narodov Vsa dosedanja razpravljanja o razme- 1 jitvi med Jugoslavijo in Italijo in o Trstu so pokazala ne samo osvojevalno politiko včerajšnjega premaganca, temveč tudi jasno in prepričevalno vso krivičnost tako imenovane »francoske črte«. Natančna obrazložitev s strani Jugoslavije bi morala služiti kot izhodišče za pravično rešitev spornih vprašanj, toda zaenkrat je ta argumentacija uspela v toliko, da je razkrinkala vse »tehtne« napore onih, ki zagovarjajo »francosko črto«. Seveda se . nahajajo sedaj delegacije južne Afrike in Brazilije v kočljivem in neprijetnem položaju in preostaja na razpolago samo še molk. Te delegacije gotovo ne dajejo svojih posebnih mnenj, temveč prihajajo nasveti iz že znanega okvira svetovno reakcionarne centrale, ki jo verno zastopa sedanja politika ZDA, ki hoče z znano politiko nasilja podrediti si sistem malih držav, da bi lahko te služile kot teritorij, kamor bi lahko položili industrijski trusti in karteli svojo železno roko. Ne dogaja se samo slučajno, da podpirajo Italijo, ki je velik krivec v zadnji vojni, kajti prav vse te metode uporabljajo v Nemčiji. Tako je g. Byrnes pred par dnevi v Stuttgartu govoril kot prijatelj Nemčije. Njegove besede morajo vznemirjati vse one, ki so preživeli strahote zadnje vojne. »Oblast mora biti v rokah tržaškega ljudstva«, je izjavil na zasedanju mirovne konference zastopnik SZ Molotov VČASIH SO ISTE DRŽAVE, KI DANES IGRAJO VLOGO ODVETNIKA ITALIJE, GOVORILE DRUGAČE Včasih so bile mnenja, da se mora fašizem in,nacizem streti do zadnjih korenin, ker jim je grozil, da bo prevzel tržišča, danes ne obstoja več ta nevarnost in bi celo radi negoval; ubogo Italijo, in kot govori Byrnes, tudi Nemčijo. Razume se, da takšne geste lahko povečajo še vedno nepotešen imperialistični apetit Italije in Nemčije in željo po maščevanju. Vse delovanje proti Jugoslaviji spremlja organiziranost, organiziran je celo molk, s katerim sprejemajo neovrgljive dokaze jugoslovanske delegacije. To je trenutna potreba, saj tudi na razne pro- testne note FLRJ prihaja v odgovor če-sto molk, nato pa neosnovan napad s pomočjo insceniranega konflikta, ko se skuša mali Jugoslaviji s silo vliti popuščanje. »Politika nasilja«« nam je že precej pokazala, med drugim tud! to, da je vedno spodletela, ker je brez resničnega ozadja. Jugoslovanska argumentacija, kot tudi argumentacije ZSSR, Poljske, Češke, pa imajo nepremagljivo ozadje — resnico. Zelo zelo čudna bi bila pravičnost mirovne konference, če ne bi bilo zagovornice malih narodov Velike SZ, ki ve ceniti vojne napore in svobodo in demokratičnost svojih in vseh drugih narodov, dov. Na tržaških ulicah smo že videli »zarodke potrebnih sredstev« in poznamo dobro tudi njihov namen francoskem predlogu, na drugi strani pa predlog SZ in Jugoslavije. To je prava resnica, ki se vrti okrog tržaškega statuta, prava resnica, ki ne more prikriti dejstva, da so znova na delu temne sile, ki bi rade obudile staro politiko Hitlerjevega in Mussolinijevega sistema, pojačano z »uspelimi poizkusi« kolonialne prakse. Prav ta resnica pa tudi jasno kaže, da tak način ves demokratičen svet najostreje obsoja in s to svojo obsodbo dokazuje, da mali narodi ne smejo biti nikdar več samo igračka v rokah imperialistov. Resnica o borbi za tržaški statut jasno govori, da je SZ ponovno dokazala, da je edino ona izmed velesil danes najtesnejši zaščitnik malih narodov in demokratičnih množic pred izkoriščevalsko igro imperialistov, ki še niso zamenjali svojega pojmovanja, da so mali narodi samo interesne sfere, samo tropa glasov, ki se lahko uporablja za ustvarjanje raznih ravnotežij v svetu Resnica o Trstu je torej lahko samo ena, ki je ni mogoče na noben način potvorili, in la resnica se najjasneje kaže v volji tržaškega ljudstva, ki je že neštetokrat v zgodovini jasno manifestiralo svojo demokratičnost m ki se nik- dar ni odpovedalo svoji prirodni in zgodovinski ekonomski pravici, bili lesno spojen z ostalimi narodi Jugoslavije. Te svoje neomajne volje ni ljudstvo Trsta pustilo streti niti najbolj zakrknjenim eksponentom imperializma od cesarsko-kraljevega absolutizma avstro-ogrske monarhije, preko terorističnega nasilja Mussolinijevih fašistov do ZVU in novih statutov po okusu eksponentov mednarodnega imperializma. Ob lej resnici o tržaškem statutu je naše ljudstvo dobilo znova bogato spoznanje, da je prav vsakdo, kdor skuša prilivati pravičnim zahtevam ljudstva JK in narodov Jugoslavije, ki jih podpira ves demokratični svet s SZ na čelu, kakršne koli pomisleke, kakršne koli bojazni, da je sovražnik napredka, sovražnik svobode delovnih množic, sovražnik prave ljudske demokracije, hlapec svetovnega imperializma, pa naj bo kjer koli v svetu ali pa doma. S to bogato izkušnjo stopa naše ljudstvo z jasnim pogledom naprej, ker točno ve, da nekje v zgodovini se bo končala pod udarci demokratičnih množic »zamorska politika« in da je v zgodovini prej ko slej Trst jugoslovanski, ker je to pravica, edino poštena pravica. NA MIROVNI KONFERENCI JUGOSLAVIJA DEJANSKKO ZMAGUJE ker se po delovanju jugoslovanske delegacije ne manifestira same pravica in resničnost zahtev, temveč tudi iskrena miroljubnost, V tem je pomen dejanske zmage, ki jo je dosegla Jugoslavija pri najbolj zapletenem vprašanju sedanje konference, v diskusiji za ureditev Julijske krajine. Te dejanske zmage ne bo mogoče nikdar izbrisati. Četudi bi preglasovale druge delegacije pod pritiskom anglo-ameriške reakcije resnico, bo za slednjega poštenega človeka dokaz, da se je izvršila krivica. Tako bi dosegla sedanja konferenca iste uspehe kot konferenca 1. 1918, kjer se je položila kal nove vojne ravno na podlagi diktiranja. Kljub vsemu pa Jugoslavija še vedno upa, da pravica ne bo potisnjena v ozadje, v skrajnem primeru pa Jugoslavija ne prevzame nobene odgovornosti za moralno vrednost kakršnega koli krivičnega sklepa. Tovariš Kardelj je to pojasnil še bolj jasno, ko je rekel, da NARODI JUGOSLAVIJE SO MALI NARODI, TODA PRIPRAVLJENI SO BRANITI SVOJE PRAVICE Dejstvo je še eno, da namreč Jugoslavija danes ni prepuščena na milost ih nemilost krvnikom malih narodov, tejn-več da ima zagovornika v bratski SZ in da njene pravične zahteve podpira ves demokratičen svet, vse demokratične množice, celo tistih držav, ki bi hotele v Parizu preglasovati Jugoslavijo. Da tiste množice danes že stavkajo in bodo še stavkale, dokler bodo reakcionarne sile, ki precej sličijo fašizmu, iskale »politiko nasilja« za naraven izhod. Še bolj bomo razumeli dogodke v Parizu in vse poskuse izigrati Jugoslavijo, če se spomnimo izjave maršala Tita, ki jo je dal nekemu francoskemu novinarju namreč, da nihče ne bi nasprotoval Jugoslaviji in takšni ureditvi, ki jo ima sedaj, če bi ključ do gospodarskega polja imeli tujci. Tako lahko jugoslovanski narodi govore o nacionalni in državni neodvisnosti, ker ključi jugoslovanskega gospodarstva niso v tujih rokah. Namesto, da bi ustvarjali osvobodilni mir narodov, delajo račune, ki služijo interesom, ki nimajo ničesar skupnega z vzpostavitvijo miru, svobodo na’-odov in strogo pravico. Tov. Bebler dokazuje: IZGUBA GORICE BI BILA KRIVIČNA IN ŽALJIVA Tako je tov. Bebler obdelal celoten sistem »francoske črte«, sektor za sektorjem od razmejitve v Kanalski dolini, kjer Italijanov ni bilo do leta 1940, Beneško Slovenijo, ki predstavlja strnjeno slovensko ozemlje, Gorico, katere izgubo bi med vsemi krivicami, ki bi jih vsilila francoska črta, jugoslovanski narodi najtežje sprejeli, ker dejansko predstavlja kulturno in upravno središče goriške pokrajine, ki je v etničnem pogledu najbolj čisto slovensko področje vse Julijske krajine, ki je bila središče osvobodilne borbe ljudstva Julijske krajine proti silam Hitlerja in Mussolinija. REAKCIONARNO PROTIJUGOSLOVANSKO POLITIKO ZASTOPAJO AGENTI BRAZILIJE IN JUŽNE AFRIKE Kljub temu, da se Brazilija toliko otresa in zanikuje, da bi bila advokat Italije, vendar se je ponižala do te stopnje, kajti delegacija Brazilije je mnenja, da se zahtevajo od Italije velike žrtve«, ter je zahtevala od Jugoslavije še vso zapadno Istro, celo dolino Soče. Tako naj bi ogromno slovensko ozemlje znova pogoltnila Italija, ker se je v Gorici vgne-zdilo tekom fašizma par tisoč črnih srajc, ki so se preoblekle. Velikodušje Brazilije bi seveda morala plačati Jugoslavija. Kot vemo je namreč Brazilija že uredila svoje terjatve do Italije s tem, da se je »odrekla« reparacijam, pač pa je zasedla bogata italijanska veleposestva, ki se nahajajo v Braziliji in ki znašajo vsaj toliko, kolikor je maksimalna vojna škoda Brazilije. Po domače povedano, Brazilija ne zahteva tega, kar že ima v žepu. MOLK NA MIROVNI KONFERENCI V PARIZU ŠE NE POMENI, DA SE HOČE USTVARITI TEMELJ TRAJNEGA MIRU Pregled dosedanje diskusije o razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo je podal tov. Kardelj. Ugotovil je neke bistvene važnosti, namreč da je Jugoslavija podala tako jasno svoje argumente za vsak Nadaljevanje na 2. strani. IVU krvnik resnične Kfudske demokracije v coni A Od znane nepristranosti ZVU je demokratično ljudstvo doživelo številna razočaranja. Vse delovanje nosi globok pečat krivice, grobega potvarjanja dejstev, kar naj bi pomagalo zaostriti že tako težak položaj antifašističnih množic, ki pravno nikoli ne morejo doseči onih pravic, ki bi morale biti vsekakor upoštevane predvsem v Trstu in coni »A«. Iz istega razloga se ustvarja umetni in nemoralni položaj pokrajine, kjer je ljudstvo s svojimi potrebami potisnjeno v ozadje, da se tako lažje inscenira in ohrani prisotnost zavezniške anglo-ameriške vojske v Trstu in coni »A«. Posebno se tako premišljeno ustvarja napet položaj s tem, da se zaradi podpore neofašistov povzročajo nemiri in poboji, kar lahko ZVU izrablja in daje seveda po svoje oblikovano »resnico« kot neoporečno orožje svetovni reakciji, ki popoloma v skladu z mišljenjem ZVU zahteva dosleden položaj kolonije za Trst in cono »A«. Kolonije obstojajo zato,, da na žrtvah domačinov tujci grabijo svoje dobičke. Žato naj bi bila tudi cona »A« tako ljudožrska kolonija v okviru Evrope, kjer bi hoteli poedinci celo en sam vladati stotisočem, ki bi bili brezpravna raja. Reakcionarnim banditom je vseeno, če fašizem znova vstaja, saj prav on ustvarja vse primerne pogoje za »demokratična« izvajanja ZVU. Razume se, če bi gospodarile neofašistične tolpe, kot se to od časa do časa dogaja. Demokratične množice, ki so si sveste osvobodilnega boja, pa nastopajo kljub vsem zaprekam, kljub terorju, ki je osnoven princip vlade in uprave ZVU. Jasno je. da so se" odmaknili gospodje od resnično demokratičnih idej Roosevelta tako, da danes v ZDA marsikdo obsoja mednarodno politiko lastne , države kot miru škodljivo, predvsem delavstvo, ki kaže neodvisno mišljenje in vzajemnost in zavest o delavskem nacionalnem poslanstvu. Vsa pustolovska politika tudi taka, ki jo vodi ZVU v Julijski krajini, je minljivega značaja, ker se tujim zemljam ne da vekom vladati. Kakor v Grčiji tako tudi v Kitajski in ★ * ravno tako v JK tuja vojska ogroža mir. Slovenske in italijanske demokratične množice pa vedo, da le z dosledno borbo lahko preprečijo nov svetovni požar. Politično zrelost našega ljudstva v coni »A« zamenjujejo nekatere delegacije, ki se jim najbrže o skupni borb: slovenskega in italijanskega ljudstva v JK niti ne sanja, s posebno narodnostno mržnjo in ko govore o gospodarskih težavah, pozabljajo, da prav ZVU ustvarja te težave s tem, da podpira vsemogoče špekulacije svojih agentov in črnobozijattce vseh kategorij in da za obnovo velecenjena ZVU ni še ničesar storila razen par primerov, ko je hotela vsiliti ljudstvu, naj se podpiše na prazno menico, čemur pa ljudstvo zaradi svoje »politične nezrelosti« ni nasedlo Kar se ne da zlepa doseči, se skuša doseči z nasiljem; r tanki, bombami in brzostrelkami. Nerazumljivo je samo to, da se gotovi del svetovne javnosti (ki ne uživa kdove koliko ugleda in slave) ne zaveda nizkosti svojih poizkusov, ki spadajo v isto vrsto kot so nekdaj spadale »dvatisočletna« fašistična civilizacija in svetovni nazor »nadljudi«, ki so hodili po poti Hitlerjevega »Mein Kampf«. Washington in Abraham Lincoln, bi najbrže, če bi živela v Trstu, ne uživala s svojimi idejami priznanja pri ZVU in bi ju civilna policija preganjala, kot preganja in zasleduje stavkovni odbor, ker ne bi hotela trgati zastav z rdečo zvezdo, kot to delajo elementi angloameriške okupacijske vojske. In najbrž bi se Washington in Lincoln branila pajdašiti s fašisti in služiti kot hlapca umazani reakciji. Gotovo je, da trpi v vprašanju JK ugled tistih, katerih zastopniki zagovarjajo imperialistične težnje. Pozdravljamo pa vse napore tamkajšnjih res demokratičnih množic, ki obsojajo ravnanje svojih vlad ne samo z besedami, temveč tudi dejansko, in s stavkami manifestirajo kot ljudstvo cone »A« svoje ogorčenje nad neumestnim ravnanjem »visokih vlad«, ki nočejo upoštevati svobode in pravic malih narodov. ★ Goriško ljudstvo ne bo nikoli pristalo na krivično vsiljeno zahodno mejo med Jugosla* vijo in Italijo Ko v Parizu odločajo o usodi Julijske krajine in določujejo mejo, ki naj bi potekala po Goriškem, je poslal Okrožni N O O za Goriško mirovni konferenci pismo, v katerem ponovno poudarja pravilnost priključitve vse Goriške k Jugoslaviji. V pismu je poudarjeno, da je Gorica edino središče vse okolice, v tem mestu so bile slovenske šole itd. V Gorici se križajo vse ceste goriške dežele. Zato: »Naše ljudstvo ne bo nikoli pristalo na krivično vsiljeno zapadno mejo med Jugoslavijo iu Italijo.* CP Hoče s preiskavam? in aretacijami škodovati antifašističnim organizacijam Civilna policija še vedno dela na Bovškem razne preiskave z namenom, čim bolj škodovati antifašističnim organizacijam in odborom ljudske oblasti- Pred nevi je pri odborih ljudske oblasti zaplenila tri pisalne stroje. Sedaj je zaplenila pisalni stroj tudi v uradu Krajevnega narodno-osvobo-dilnega odbora za Bovec. Istočasno so izvedli več hišnih preiskav v Čezsoči, kjer so aretirali brez vsakega vzroka tajnika Krajevnega narodno-osvobodil-nega odbora tovariša Cirila Berginca, ga odpeljali v zapor v Bovec in nato proti Kobaridu. Kobariški guverner preganja zavedno primorsko ljudstvo Kobariški zavezniški guverner kapetan Panter dosledno prepoveduje vse sestanke, manifestacijo in kulturne prireditve zavednega primorskega ljudstva. — Nedavno je izdal nov proti-Ijudski uka/, o izpraznitvi žrebčarne, ki je zaradi zelo razvite konjereje v teh krajih ogromnega pomena. Ko so ljudje žrebčarno izpraznili in si v to svrho poiskali nov prostor, je g. guverner podpisal ukaz, da morajo vrniti ves inventar ,ki ga je nabavil kmetijski odsek pri Okrajnem ljudskem odboru. Fašistični razgrajači napadli stanovanje predsednika PNOO tov. Bevka v Gorici Tolpa fašističnih razgrajačev je 8. septembra v Gorici dvakrat poizkušala vdreti v stanovanje predsednika Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in .Trst tovariša Bevka, ki je sedaj v Parizu, s ceste so grozili njegovi ženi, ko jim pri prvem napadu ni uspelo vlomiti v stanovanje. Ko so se drugič vrnili zvečer in pričeli z vlamljanjem vrat, je nastal tak hrušč, ko so se vrata podirala, da so mislili, da so padli v zasedo, ter so zbežali. Nadaljevanje s 1. strani sektor, da jo je marsikatera delegacija podprla. Kar se ostalih delegacij tiče, ni nobena ovrgla resnice, temveč je bil odgovor samo molk. Nikjer ni bilo zaslediti ostre diskusije, kot je to bilo opaziti pri prejšnjih diskusijah. Molk pa ne pomeni, da delegacije soglašajo, temveč pomeni molk neke delegacije, da ne soglaša in da je nasprotna jugoslovanskemu predlogu. Kardelj je hotel reči, da te delegacije molčijo, a ne bodo vedno molčale. Jugoslavija je mnogo storila, da bi bil dosežen sporazum, če pomislimo na sam Trst in na razmejitev. Toda skupina delegacij, ki že od samega začetka nasprotuje jugoslovanskim zahtevam, ni storila ničesar, da bi prišlo do sporazuma. Niti enega kompromisnega predloga ni postavila. Ni niti častno, niti slavno za ve- liko državo, niti koristno, če ne posveti pažnje neki mali državi . Človeštvo nujno potrebuje mir in ga tudi zahteva. Miru pa ni mogoče doseči z vsiljevanjem tuje volje; niti s pritiskom proti malim narodom. Jugoslavija se je borila proti proceduri, ker je že predvidevala, da je to sredstvo za formalno preglasovanje. Mišljenje, da je z izdajanjem foAnalnih sklepov mogoče ustvariti temelje trajnega miru — je zelo napačno in bi se pokazalo kot velika napaka te konference. Morda še ni prepozno, nadaljuje tov. Kardelj. Jugoslavija poziva vse delegacije, naj preidejo na metodo sporazuma. Kaj naj še pričakujejo mali narodi od takih konferenc razen vsiljevanja tuje volje, kar pa je za Jugoslavijo nesprejemljivo. Narodi Jugoslavije, čeprav so majhni, so pripravljeni braniti svoje pravice. TRST MORA BITI SVOBODEN IN DEMOKRATIČEN, NE PA »ZAMORSKA KOLONIJA« V tem tednu se je pričela generalna diskusija o statutu svobodnega tržaškega ozemlja. Vsega skupaj je pet predlogov, ki so jih predložile delegacije 4 velesil in Jugoslavija. 2e po- znanem protijugoslovanskem stališču so ZDA, Anglija in Francija predložile statute, ki bi 1 rst in ozemlje spremenili v kolonijo, kjer bi bil guverner in 'o še tujec po vrhu pravi despot, ki bi lahko razveljavljal zakone, odstavljal in nastavljal funkcionarje uprave in pravosodja, kakor in kot bi sam hotel, sklepal sporazume z drugimi državami. Imel bi tako oblastno polnomočje. Najbolj zanimiv je britanski predlog o statutu, ki je istoveten z upravo v Indiji in zelo podoben režimu v Rio d'Oro (Zlata obala) angleški koloniji v zap. Afriki. Kakšno pa je stanje v Indiji, kjer se vrše dnevno spopadi in kakšno je zadovoljstvo Indijcev, vemo. To bi pomenilo, da bi Trst doživljal to, kar doživljajo danes, kjer so na dnevnem redu' spopadi. Namenili so sijajno bodočnost metropoli Slov. Primorja, ker so (in to vedno pozabijo) pozabili, da rešitev tržaškega vprašanja ne more biti trajna, če se ne spoštuje volja tržaškega zaledja Jugoslavije. Prvi pogoj za srečen razvoj svobodnega mesta je ta, da prebivalstvo samo izbere obliko in pogoje svojega bodočega življenja. V tem smislu so nastopile delegacije Poljske, Ukrajine in SZ, ki odločno zahtevajo čim večje pravice množicam, tesno povezanost z Jugoslavijo in to upravno, prometno in denarno, ter da naj Jugoslavija v zunanjem svetu zastopa in ščiti interese ozemlja in meščanov Trsta Postavljenih je torej pet načrtov statuta, a dobro vemo, da bo imel Trst lahko samo en statut, z dvema ne bo mogel izhajati. Kaj šele s petimi. Zato bi ves napor odgovornih ljudi moral težiti za tem, da se doseže sporazum. Stara fašistična delovna pogodba mora biti razveljavljena V torek je bilo v tovarni Solvay v Tržiču veliko sindikalno zborovanje, na katerem so razpravljali o mezdnih vjjrašanjih in je zastopnik Enotnih sindikatov izjavil, da ti že pripravljajo novo delovno pogodbo, ki jo bodo predložili delodajalcem. Za sedaj je v veljavi še stara fašistična delovna po- godba iz leta 1937, ki je v nasprotju z načeli demokracije, ker ne izraza gospodarskih in socialnih interesov delavcev. Ob zaključku so delavci postavili zahtevo, da ZVU takoj prekliče zaporni nalog proti članom stavkovnega odbora. Goriško ljudstvo demonstrira proti intrigam raznih delegacij na mirovni konferenci V okolici Gorice, v Podgori, Peumi, Sovodnjah in drugih bližnjih vaseh so bile velike demonstracije proti intrigam raznih delegacij na mirovni konferenci v Parizu. Ljudje so vzklikali: »Hočemo Gorico in vso okolico priključeno k Jugoslaviji! Proč z brazil- skimi predlogi! Naj živi Jugoslavija.« Demonstranti so zatrjevali, da je vse ljudstvo Julijske krajine izvedlo p'?" biscit že v času 1942 do 1945 s svojo krvjo in z dosledno borbo ter s. svojimi žrtvami. Z zborovanja so poslan tudi brzojavke mirovni konferenci. Delavci in nameščenci električnega podjetja SELVEG stavkajo Delavci in nameščenci električnega podjetja SELVEG v Gorici so te dni stopili v stavko. Njim so se pridružili tudi delavci in nameščenci istega podjetja v Trstu in Pulju. V stavko so stopili zaradi tega, ker podjetje ni hotelo pristati na zahteve delavstva, da bi delavcem z družino dodelili enkratno odškodnino v znesku 8000 lir, delavcem brez družine pa 6000 lir odškodnine. Svoje zahteve utemeljujejo s tem, _ d® dosedanje plače nikakor ne odgovarjajo povišanju cen najpotrebnejših živil. Stavke, ki še traja, so se udeležili vsi delavci in nameščenci tega podjetja. V pf'" meru, da ne bi ^destili delavskim zahtevam, bodo delavci nadaljevali s stavko. ZVU tudi s plenjenjem ne bo zavrla dela NOO-ov Civilna policija je pričela na Bovškem pleniti odborom ljudske oblasti pisalne stroje in denar. Okrajneipu NO odboru za Bovško je zaplenila pisalni stroj, ki je bil dckleljen Prosvetni komisiji- Krajevnemu narodnoosvobodilnemu odboru so policisti zaplenili 20.000 lir, krajevnemu NOO v Čezsoči pa pisalni stroj, kljub temu, da je odbor predložil potrdilo, da je stroj kupljen. Te zaplembe dajejo vtis, da hočejo tamkajšnje oblasti s pritiskom raznih vrst zavirati delo od ljudstva izvoljenih odborov. italijanski šovinisti napadajo in ropajo novinarje Tolpa italijanskih šovinistov je pred dnevi napadla v ulici Rosseti v Trstu odgovornega urednika tednika »II progresso«, ga poškodovala po obrazu in glavi ter mu ukradla aktovko. Na Viale XX. Settembre pa so napadli novinarja AlS-a Bazzellinija, ki so ga pomotoma zamenjali z znanim tržaškim novinarjem Marijem Pacorjcm. »Ford v Trstu« — piše tržaški list »Trieste Sera« Tržaški list »Trieste Sera« prinaša v svoji zadnji številki vest pod naslovom »Ford v Trstu?«, v kateri piše: »Proučujejo velike načrte za razširjenje tržaškega pristanišča in za preosnovanje mesta v veliki industrijski center. Razpravljajo o možnosti preselitve ladjedelnic, ker bi moralo na njihovem mestu zrasti novo pristanišče. V načrtu je tudi gradnja nove industrijske cone v bližini Skednja v tržaškem predmestju. Izvedenci in zastopniki ameriške industrije naj bi po tej vesti pripravljali načrte za vzpostavitev nove tovarne za stroje »Ford« v coni A. Tržaški župan, ki ga je postavila ZVU, se je udeležil zborovanja italijanskih županov v Rimu Mestni osvobodilni svet za Trst je na svoji zadnji seji izglasoval resolucijo, v kateri protestira, da se je predsednik tržaške občine, postavljen od ZVU, udeležil zborovanja italijanskih županov v Rimu, kjer je govoril v imenu tržaškega prebivalstva, da hoče priključitev k Italiji. OZOP-ovski teroristi še vedno dovažajo orožje v obmejne vasi v Slovenski Benečiji V Slovenski Benečiji Ozopovski teroristi še vedno dovažajo orožje v obmejne vasi proti coni A. Tako so te dni pripeljali orožjd v vasi Ogoršče, Lajšče' in Podrske, tik ob meji med cono A in Videmsko pokrajino. Organizacijo tega oboroževanja vodita Paus iz Gogoršč in Napoli iz Podrskega, ki se je v te kraje preselil iz južne Italije. S pomočjo tega orožja nato terorizirajo domačine, zlasti pa še bivše partizane. Zloglasni vojni zločinec Emilio Grazioli izpuščen na svobodo Kakor poročajo iz Torina, se je pred tamkajšnjim porotnim sodiščem sodilo Emiliu Grazioliu, vojnemu zločincu, fašističnemu federalu tržaške pokrajine in zloglasnemu višjemu komisarju Ljubljanske pokrajine. Emiliu Grazioliu so v Torinu sodili zaradi zločinov, ki jih je kot prefekt Torina za časa nemške okupacije zagrešil v Italiji. Obtožnica mu je očitala celo vrsto zločinov. Javni tože lec je zahteval, naj se ga obsodi na let ječe, sodišče pa ga je obsodilo B® 5 let in 6 mesecev pogojno. Tako je p1* zloglasni vojni zločinec in fašistični hie* rarh izpuščen na svobodo. V tej obsodpi se kaže jasna slika, kako v Italiji sodi)0 fašistom in vojnim zločincem. Angleški vojaki trgajo ljudskt zastave Skupina angleških vojakov je T Padričah pri Trstu 7. t. m., medtem ko je ljudstvo proslavljajo važno zg0' dovinsko obletnico borbe prebivalstva Julijske krajine, snela s hiše št-drog z zastavo z rdečo zvezdo. Vojak* so drog zlomili, zastavo pa strgali, B*1' sleč, da jih nihče ne opazuje. Civilna policija aretirala tri člane SIAU-ja v Trstu Te dni je civilna policija aretiral® v privatni menzi v ulici Romagna v Trstu tri člane odbora SIAU-ja: 0^• Peterina, dr. Marušiča in slovenskug8 primorskega publicista tov. Zorka Je' li-nčiča. Policija je omenjene tri člane aretirala na sestanku uslužbencev PNOO-ja in jih odpeljala na kvesturo- V svitu grške »demokracije« Sile odpora naraščajo V Grčiji, ki jo lahko smatramo za verno kopijo položaja v coni »A«, lahko ugotovimo, kakšno pot je ubrala nova Grčija, odkar se vmešavajo v politiko zasedbene angleške čete. Nikoli ne smemo in ne bomo pozabili vseh naporov grškega ljudstva, ki je na najvažnejši točki Balkana tolklo nemški in italijanski imperializem in s tem dalo velik doprinos k skupni zmagi. Takoj v začetku je bilo opaziti, da zasleduje okupacijska vojska svojstvene interese, ker je pričela direktno kampanjo proti osvobodilnemu gibanju. To je imelo za posledico, da se voditelji osvobodilnega odpora niso hoteli družiti z nezdravimi in korumpiranimi zastopniki monarhije, ki so služili okupatorju in so po zaslugi Anglije prevzeli v Grčiji vodilni položaj. Prepad se je večal iz dneva v dan, monarhisti, z drugo besedo grški fašistični elementi, so začeli izvajati svojo politiko, ki pa so jo lahko vodili edino s terorjem. Tako danes predstavlja Grčija deželo, kjer vlada največja anarhija, kjer ljudstvo občuti vse »blago-dati« širokega izkoriščanja, kjer vlada lakota in pomanjkanje. Tisoči so zaprti in obsojeni celo na smrt, ker preveč jasno izpovedujejo nepravilnosti sedanje grške politike. Člani osvobodilnega gibanja EAM so poiskali zatočišča izven mest, da se rešijo terorjfa in smrti. Ker se je Grčija pripravljala na plebiscit, ki naj bi določil ali monarhijo ali demokracijo ljudstva, so bile temu posvečene vse sile fašistične vlade, da stre vsak tak poizkus demokratičnih sil. Točno se ve, pod kakšnimi pogoji se je izglasovala monarhija, koliko bajonetov je bilo potrebnih, da so zagotovili kralju povrnitev, kako so bila organizirana volišča. Kot prej so tudi sedaj volili najbolj navdušeni fašisti po dvokrat. Da je bila zmaga popolna, so preskrbele vladne in zavezniške čete vse potrebno, da na volišče ni prišel kak nasprotnik, kjer pa so ga zlepa ali zgrda likvidirali. Voliliso gotovo tudi mrtvi, kar je v Grčiji najbrže uradno dovoljeno, zato je bila zmaga sto-odsotna. Ni pa mogoče skriti vseh teh dejstev, ljudstvo kliče na pomoč, med tem pa zasedbene čete zavezniške Anglije ne storijo niti koraka, da bi nemoralno stanje preprečile, pač pa pomagajo z vso silo sovražnikom ljudstva. Grčija je razkrinkana, zato so poskrbeli prijatelji grškega ljudstva. Zato grška vlada danes ne predstavlja volje ljudstva temveč je vseskozi reakcionarno nastrojena, v svojih vrhovih pa poraja prave vojne zločince, ki bodo morali priti pred sodišče ljud- stva kot vojni zločinci v Niirnbergu, kot Mihajlovič, Rupnik, Rožman, hrvaški ko-Ijači in vsi drugi. Trenutno pa je v Grčiji tako, da fašizem vlada, ker tako prija anglo-ameri-ški reakciji, ki niti najmanje ne spoštuje ljudstva, kot ga ne spoštuje ZVU v coni »A«, kjer za dosego gospodarske nadvlade terorizira ljudstvo in dovoljuje priznanim zlačincem prosto vršenje obrti. Če se ugotovi, da je potrebno nasilje v smislu »politike nasilja«, ga brž najdejo. Kršijo su-vereniteto Jugoslavije, kadar skušajo škodovati jugoslovanskemu narodu. Prav iz istega principa se je odločilo ameriško brodovje, da organizira »turnejo« po vzhodnem delu Sredozemskega morja, da prinese z grožnjo topov svojih admiralskih in vseh mogočih kontreadmiralskih ladij čimveč k »pravični ureditvi Grčije«. Storili so pač vse ti »prijatelji« grškega ljudstva, da dosežejo tam tajco stanje, zato ni čudno, da vidiš v Grčiji danes take slike, kot smo jih bili vajeni vi- deti, ko je pri nas vladal režim Rima *n nemških nadljudi, da so pred nedavni® odvedli iz Solunskega pristanišča skup1' no 150 Makedoncev in Grkov — antif»' šistov v internacijo na »otok smrti«. Ulice, po katerih so šli obsojenci. s® bile blokirane od policije, ki ljudstvu nl dovolila da bi pozdravila borce za sv0' bodo in demokracijo. Se istega dne r konvoj odplul z obsojenci proti otoku-Take so metode danes v Grčiji, ljudstvo pa ne molči in ne more molčati, za*0,Sn je poživilo gibanje odpora, in prihaja ds^ za dnevom do ostrih oboroženih ^p°P®' dov. Taki so sadovi, kjer svetovna reakcij® išče zadoščenja svojim interesom, sev*' da pa s tem še daleč ne nudi prilik® mednarodno sodelovanje in vsak mir, * bil grajen na takih temeljih, postaja ®b' surd in laž. Pač pa se le neti plam®0 nove vojne. Grško ministrstvo za tisk poroča, ' last v svoje roke, ki ima svojo vlad0 in vodi svojo politiko.« V Jugoslaviji s® mudi danski književnik M. A. Neks°: ki je obiskal mladinske brigade P?* delu Posavskega kanala ter se Prl' srčno razgovarjal z mladino. Na s.v.°' jem potovanju obišče tudi SlovenU0; Seo delu drugega zasedanja SNOS-f • tovariš Kidrič je imel na II. zasedanj11 SNOS-a govor, v katerem je je ja*1!^ povedal, kakšnega značaja je na5 ljudska oblast z razliko od ostalih oblasti po drugih državah. Predsedstvo SNOS-a je izdalo ukaz o imenovanj0 republiške volilne komisije za vo*jfv„ poslancev v ustavodajno skupščin Slovenije. Dalje o razpustu SNOS-a in o volitvah v ustavodajno skupščin0’ ki se bodo vršile 27. oktobra 1946. OSTRA OBSODBA BYRNESOVEGA GOVORA V STUTTGARTU V Poljski se vrše množična protestna zborovanja, na katerih poljsko ljudstvo obsoja By meso ve izjave o potrebi spremembe zapadne poljske meje v korist Nemčiji. Prav tako poljsko časopisje ostro zavrača Byrnesova izvajanja. Napredni nemški list »Neues Deutschland« obsoja Byrnesov govor o federativni razdelitvi Nemčije. Pod- predsednik francoske ustavodaj»® skupščine J- Duclos je kritiziral BlT nesa, češ da je posvetil večjo sk11' obnovi nemškega gospodarstva, kot Pa industrijski obnovi Francije. Prav t8*® je Molotov v svojem zadnjem obsodil amerikansko politiko spremembe poljske meje v kori® Nemčiji. OBSOJANJE IMPERIALISTIČNE POLITIKE PO DEMOKRATIČNIH SILAH V Albaniji se vršijo velike protestne demonstracije proti napadalni grški politiki. — Centralni kom it et EAM-a jo poslal vladam SZ, ZDA, Anglije in Francije poslanico, v kateri protestira proti izidu plebiscita v Grčiji in zahteva umik angleških čet iz Grčije. Maršal Poljske, Roja Zimdersky je izdal na bivše poljske oborožene sile pod britanskim poveljstvom proglas, v katerem svari vojake tega korpusa, naj sc ne izpostavljajo nevarnosti, da izgubijo državljanske pravice in možnost povratka v domovino. — Na bansetu v čast tujim sindikalnim organizacij80! y Sofiji je govoril tov. Dimitrov,* je najprej obsodil sovražno štab»00 Anglije in Amerike do nove demokra' tične Bolgarije, na drugi strani P8 1® ugotovil, da so Sovjetska zveza, Jug0' slavija, Poljska, Češka in druge dem0! kfatične sile v svetu zvesti prijat®*” in zagovorniki nove Bolgarije. D1011' trov je prikazal tudi pravi pomen P00' glasitve republike v Bolgariji. —, V®' mokratični svet obsoja izgon 150 Ma*®" doncov in Grkov na »otok smrti** Nadaljevanje na 5. stran«« Štev. 37. Naši udarniki /'r^o Titovo tekmovanje n_... ,,, da., P°Jeg velikih uspehov tudi 58 arnikov, ki so se v času obnove posebno izkazali. Tako tov. Paglovec Ciril, rojen 1894 ®Povanui zaposlen kot delovodja ob-ovi vene zadruge, je postal udarnik zali; * ker se je odlikoval z iznajd- j vestjo in požrtvovalnostjo pri zaupanih ■ oehh kot tehnični delovodja obnoviti tn,e 2all ‘ov. Paglovec v teku Petletk v Rusiji v mestu Kirov (to-rna »boljševik«) proglašen za udarnika Paglovec Ciril l; iniciator raznih predlogov, ki so dati' , de efekt v delu in materialu. Ra-1 tega je bil večkrat nagrajen in tudi M j rezPlačnem zdravljenju v Odesi. ed domovinsko vojno je bil interniran v Italiji in Mauthausnu, ki- ‘^o zaslug za uspehe pravkar za-iučenega tekmovanja imajo tehnične aze. Vodstvo in osebje tehničnih baz je fjalo precej iniciative za organizacijo nove. Ustanavljali so obnovitvene za-,/^e in izvedli vso administrativno in nnično organizacijo teh zadrug, jim iz-®lali načrte in proračune, dajali teh-t . e nasvete, organizirali dobavo ma-^nala in izvedbo obnovitvenih del sa-‘n. Če upoštevamo, da je bilo treba gagati stari način dela in postaviti novo na nove zadružne temelje, ter Pomerjamo vse napore z doseženimi I^Pelji' potem moramo dati tovarišem t I tehničnih baz zasluženo priznanje. Iz en razlogov so bili imenovani za udarjan tov. Hvala Venceslav, vodja teh-jjene baze v Idriji, tov. Pagon Ivan, vo-j,j? tehnične baze Ilirska Bistrica in tov. Karel, vodja tehnične baze Koper, p tovariš Hvala, star borec za pravice nmorskega ljudstva, zadnji slovenski uPan in ustanovitelj prosvetnega dru-va_ v Volčah, preganjan v včasu fašiz-. a in zaprt in interniran v zadnji vojni i borec NOV, je septembra lanskega *K t P°s*a^ ■vodja tehnične baze v Idriji, °t vodja se je izkazal neutrudljiv de-^^ge, obnovil njih poslovanje in tehnič-I or. Ustanovil je štiri obnovitvene za-4vec, dober aktivist in izvrsten organi-0 organizacijo. Pod njegovim vodstvom j® obnovitvene zadruge v okraju Idrija gradile vrsto apnenic, osnovale izdelo-ajnico cementnih strešnikov, mizarsko Junico in zgradile opekarno v Sp. j j1)*- S pomočjo svojega osebja je iz-®lal detailne načrte za vsako posamezne Poslopje, ki se je obnavljalo, ter ta-,° mnogo pripomogel k asanaciji naših Pietskih domov. Organizacija in uspeh nove na Vojskem je v veliki meri nje-Jv.'fe delo, vodil je tudi sam več udar-n . dl nedelj in posvetil svoj čas obnovi asega porušenega podeželja. V času pr-omajskega in Titovega tekmovanja je epravil 480 udarniških del. Tovariš Pagon Ivan, doma iz Godoviča, je že leta 1942 stopil v NOV, katero pa je moral zapustiti radi kronične bolezni. Po osvoboditvi je lansko leto meseca novembra prevzel vodstvo tehnične baze v Ilirski Bistrici. Ustanovil je in organiziral na svojem področju 16 obnovitvenih zadrug, uredil njih poslovanje in vzgajal duh zadružništva in udarni-štva. Organiziral je dobavo in izdelavo gradbenega materiala kljub siromašno-sti prebivalcev in zelo težkih prometnih razmer. Sam je prevzel zapuščeno opekarno »Aita«, jo popravil, dozidal sušilnice in pričel z delom. Organiziral je delavnico za cementne strešnike in po njegovi zaslugi so obnovitvene zadruge postavile več apnenic. V Titovem tekmovanju je napravil 300 udarniških ur. Tovariš Kljun Karlo, doma iz Ilirske Bistrice, je bil že med osvobodilno borbo član OF in sam borec. Po osvoboditvi je bil tehnični referent v Ilirski Bistrici, pozneje vodja tehnične baze istotam, novembra 1945 pa je prevzel mesto vodje tehnične baze v Kopru.. Vse svoje moči je posvetil obnovi porušenega podeželja. Ustanovil je pet obnovitvenih zadrug, uredil njih poslovanje in organizacijo. Ravno tako je ustanovil medza-družno blagajno in s pomočjo osebja TB prevzel kontrolo nad njenim poslovanjem. Skrbel je za napravo načrtov in proračuna z^ vsako obnovljeno poslopje. Organiziral je mizarsko in kovaško de« lavnico, bil je vodja skoraj vseh udarniških nedeljskih skupin v okraju Koper. Z iznajdljivostjo je premagal vse težave pri nabavi lesa in ostalega materiala radi velike revščine prebivalstva in pomanjkanja lesa. V teku trimesečnega^tek-movanja je opravil 467 udarniških ur. Obnova v okraju Koper je sicer manj efektna kot v ostalih okrajih, toda treba je računati na vse težave, to je revščino, pomanjkanje, posebno pa težave pri prevozu materiala zaradi neprimernega terena in oddaljenosti. Delovna brigada ljudske mladine Jugoslavije je bila na prostovol nem delu v Varšavi Iz vsake brigade iz Brčko-Banovi-čev je odšel en mladinec v delovno brigado Ljudske mladine Jugoslavije na delo v Varšavo za obnovitev ene ulice in dveh parkov, ki so bili uničeni od nemških fašistov. Skupno v tej delovni brigadi »Ljudske mladine Jugoslavije« je odpotovalo 107 mladincev, izmed katerih je tudi en Primorec Kalc Ivan iz Trnovega, okraj Ilirska Bistrica, kateri nam piše: Dne 11. julija 1946 smo nestrpno pričakovali odhoda na Poljsko. Želje so se izpolnile in po dolgi vožnji smo dospeli v Beograd. Mladina Beograda nas je sprejela z velikim veseljem in nas je spremila do partizanske gimnazije, kjer smo dobili vsak svojo obleko ter drr.ge potrebne stvari. Ob 16.30 smo pripravljeni čakali na odhod iz Beograda proti Novemu Sadu ter dalje proti madžarski meji. Pred odhodom nam je govoril predsednik mladine iz Beograda. Ob polnoči smo prekoračili mejo in si že ogledovali madžarsko zemljo. Od meje pa do Budimpešte je krasna dežela, bogata pri-rodnih lepot. Budimpešta, nekdaj res lepo mesto, je med vojno doživela takšno usodo kot mnoga druga mesta in je sedaj vsa v ruševinah. Ves dan smo se vozili po Madžarski in uživali njene naravne krasote. Dne 14. jplija ob 8 zjutraj smo dospeli na češko ozemlje. Na postaji nas je pričakovala češka mladina, ki nas je sprejela z vzkliki: »Živeli bratje Jugoslovani!« Tudi češka zemlja je polna prirod-nih lepot. Njeno ljudstvo je zelo zavedno. Delo po tovarnah in poljih jim poteka v redu, tako da so res vredni pohvale. Dne 16. julija smo dospeli na Poljsko. Ustavili smo se v mestu Katovice. Prebivalci mesta so nas sprejeli z vzkliki. Pripovedovali so nam, koliko je to mesto pretrpelo za časa vojne in da je bilo med vojno mnogo meščanov pobitih. Katovice so štele pred vojno 300.000 prebivalcev, sedaj jih je pa samo 215.000. Korakali smo še nekaj časa po mestu in peli slovenske pesmi. Lepi pogledi so nas spremljali po ulicah in ljudj so nam klicali: »Živelo bratstvo z jugoslovanskimi narodi!« Poljska delovna mladina nas je povabila v svoj mladinski dom, kjer nam je predsednik Z. B. M. podal kratek govor. V njem je razlagal ljudstvu pomen naše delovne brigade. Ljudje so nam pričeli podajati roke in se zanimati, kakšno je življenje v naši domovini. Pojasnili smo jim vse, kar jih je zanimalo. Zapeli smo še nekaj slovenskih pesmi, se poslovili ter v spremstvu ljudstva odkorakali na postajo, kjer smo se še enkrat prav prisrčno poslovili. Dne 18. julija smo dospeli na določeno mesto v Varšavo. Na postaji nas je pričakovala velika množica ljudstva, podajali so nam roke in vzklikali maršalu Titu. Po enodnevnem počitku smo si ogledali Varšavo. Ljudje so nam pravili o grozovitostih, ki so jih pretrpeli prebivalci Varšave za časa nemške okupacije. 19. julija smo pričeli obnavljati trg. Vsak dan po končanem delu nas je mladina povabila na razne prireditve. Tudi mladina iz Lodža nas je povabila. Ogledali smo si tekstilno tovarno. Delavci tovarne so nas spraševali, kakšno je življenje v Jugoslaviji, zanimali so se za naše organizacije, spraševali so nas, kako napreduje obnoVa pri nas. Razlagali smo jim, da naši narodi storijo vse, da čimprej obnovijo svojo izmučeno in porušeno domovino. — Obiskali smo še druga mesta, kjer so nas povsod z veseljem sprejeli in od koder smo odnesli najboljše vtise. Obiskali smo tudi rudnik v Katovicah. Interesantna je kapela 120 metrov pod zemljo, v kateri so kipi, izklesani iz kamene soli. Kapela je stara že 800 let. V tem rudniku dela 1600 delavcev. Dne 17. avgusta smo zaključili naše delo v Varšavi in imeli otvoritev parka, v katerem smo delali. Naša brigada je dobila razna odlikovanja za svoje delo. Komandantu brigade je ljudstvo Varšave podarilo pozlačeno odlikovanje, udarnikom srebrna odlikovanja, ostalim pa vsakemu svojo diplomo. Priredili so nam krasen banket. Tovarišev in tovarišic iz Varšave naša delovna brigada ne bo nikdar pozabila. Težko smo zapustili bratsko Poljsko, od koder smo odnesli najlepše vtise. Ponosni smo, da smo pomagali bratom graditi dom in bratstvo med poljskim in jugoslovanskimi narodi. Kalc Ivan. Delovna brigada LMJ na poti v Varšavo. GOSPODARSTVO Bizjak Ida V vrsto udarnikov je stopila prva tovarišica Bizjak Ida, roj. 1928 v Dol Predmeja. Omenjena tovarišica se je odlikovala pri vodstvu mladine. Kot resnična udarnica je doprinesla največji delež pri obnovi domače vasi in pri vodstvu mladinske organizacije. Kljub mladosti je vršila v času NOB posel kurirke in je prestala internacijo v Auschwitzu. Pri svojem delu je vedno vesela in pri tovariših in tovarišicah zelo priljubljena. Cestna baza v Idriji je imenovala za udarnika tov. Vidmarja Jožefa, roj. 1905, po poklicu cestarja, ker je prekoračil pri produkciji gramoza normo za 33%, cestišče svojega sektorja pa je izboljšal za nadaljnjih 30%. Svoje znanje prenaša tudi na tovariše in se mu zdi delo za skupno stvar nujno, kot se mu je zdelo nujno stopiti v vrste partizanov, kjer je dosegel čin podoficirja, danes pa so ga izvolili delavci za svojega zaupnika. Elektrifikacija šentviške planote je uspeh Titovega tekmovanja V nedeljo, dne 19. sept. 1946 je Šent- ska planota slavila velik praznik, Ijud-n!» pr.a2.n'k, praznik dela. Na šentviški Z Prv’č zagorela električna luč. v “elom so pričeli že v aprilu mesecu, v IiP.ar i® bilo glavno delo izvršeno ravno so il*Pvem tekmovanju. Elektrificirane 2 ,Va*i: Praprotno, Polje, Šentviška gora, inKrai. Daverg in Planota. Splošno delo ča nia.*er'ali prostovoljni prispevki, piale K i v VTednosti 3,150.160 lir. Proga a dl * «lo dolga, postavili so 533 d dv à ° 1® bilo težko, kajti Planota gju’*® v višini 700 m, vendar je bila ' n; a ~ela narejenega ravno s prostovolj-delom. je , .?s Plenota, kjer se je vršila slavnost, lla vsa okrašena z zastavami, nešte- dro- se ve- timi parolami, kakor: »Kaj boš napravil v novem tekmovanju«, »Za priključitev k Jugoslaviji«, »Delu čast in oblast«, »Izkažimo se junake dela, za saboterje in lenuhe ni mesta med nami« in slično. Vas Prapretno pa je napisala velik plakat in ga pritrdila na zid hiše: »Vas Prapretno si je v novem tekmovanju zadala nalogo: Industrijsko napeljavo elektrike, pri tem izvršiti 800 udarniških ur, prostovoljno popraviti 1000 m ceste in za šolo pripraviti 10 m3 drv.« — Še slični plakati so bili razobešeni po vseh vaseh. Da je ljudstvo videlo velike koristi elektrike, je ta dan obiskal Planoto tudi okrožni potujoči kino s filmom »Lenin oktobra«, zvočniki pa so ves dan skrbeli za dobro razpoloženje. Naša industrija je napravila v zadnjem času odločen korak naprej Kadar s'e govori o industriji Slovenskega Primorja, tedaj se razume vselej v prvi vrsti lesna industrija, ki je v glavnem steber našega ljudskega gospodarstva in njega blagostanja. Lesna industrija je bila v prvih dneh osvoboditve Slov. Primorja v poraznem stanju. Posamezni obrati so bili na splošno brez surovin, brez delavske sile in vseh ostalih potrebščin. Okupator je skozi dolga leta izčrpal vsa razpoložljiva sredstva, kakor tudi v več primerih pri večjih obratih namenoma opustošil posamezne tehnične naprave. Prevzem obratov potom naših oblasti ni bil lahak, treba je bilo intenzivne volje in nepopustljivosti v vsakem delu, da smo lahko stopnjevaje odpirali posamezne obrate in s tem od dne do dne dvigali našo produkcijo. Potreba po gradbenem lesu je bila vsepovsod velika. 'Z razumevanjem naše vojske je uspelo mobilizirati prve delavske skupine in voznike, da se je pričel dotok okroglega lesa na posamezne obrate, na druga strani pa je delavstvo rade volje na poziv naše vojaške oblasti prijelo za delo. Tako smo uspeli, da so v prvih dneh naše osvoboditve posamezne večje žage že obratovale ter dvigale svojo produkcijo gradbenega lesa, katerega se je nujno potrebovalo bodisi pri gradnji porušenih mostov, obnovi posameznih stavb itd. V zaledju smo bili deležni znatnih va, Repič Josip - Šturje pri Ajdovščini in v tolminskem okraju Pasquinelli - Sv. Lucija. Vsi ’ ti obrati stalno nepretrgoma obratujejo s povprečno dnevno zaposlitvijo cca 700 delavcev in nameščencev. V zadnjem času se opaža veliko povpraševanje po rezanem in tesanem lesu. Zaloge vsega rezanega in tesanega lesa so v stalnem premikanju na odprodaji bodisi za potrebe naše ohnove in potrebe inozemstva preko prodaje UIVOD-a - Trst in Gorica. Kot zelo važen faktor beležimo na našem teritoriju tovarno lesovinskih plošč »Fallersa« v Trnovem pri D. Bistrici. Ta obrat je po svojem postrojenju edinstven na našem področju, kakor tudi za teritorij Jugoslavije in cele osrednje Evrope. Kljub težkočam, ker smo ostali brez strokovno-usposohljenega osebja, se nam je posrečilo z našim iniciativnim delavstvom, da smo ta obrat popolnoma usposobili za normalno produkcijo lesovinskih plošč. Danes ta tovarna zaposluje cca 70 delavcev, ki so še v teku zadnjih 3 mesecev popolnoma usposobili pri tem delu. Produkti teh lesovinskih plošč so kvalitativno prvovrstni z ozirom na oceno našega znanstvenega instituta v Ljubljani, ki obeležuje te proizvode kot dokončne proizvode posebne trdote. Ta tovarna ima velik delokrog naših gozdnih predelov in je zgrajena v prvi vrsti na dokončno izkoriščanje vseh lesnih odpadkov, ki so bili vse do sedaj neizkoriščeni, lahko rečemo, popolnoma nedonosni. Ti odpadki, ki so bili do nedavna uporabljivi največ za manj vredno gorivo, se danes potom te tovarne izkoristijo s pomočjo kemične procedure v nove lesovinske plošče. Ta izdelek se uveljavlja na domačem in tujem trgu. Povpraševanje po njem se iz dneva v dan dviga. Z intenzivno pažnjo in pravilno proizvodnjo teh lesovinskih plošč bomo sčasoma prav gotovo dosegli to, da bomo omejili izdelovanje rezanega lesa po naših malih žagarskih obratih iz vidikV, ker zasledujemo, kako bi izdelek teh lesovinskih plošč čim najbolj pocenili in s tem dali možnost za povzdigo tipiziranega pohištva. Zaposlitev v sami lesni industriji je popolna, tu pa tam se čuti pomanjkanje potrebnega upravnega kadra, vendar računamo, da s prihodnjim letom bodo tudi te vrzeli prekoračene. Obnova našega področja je stalno in pravočasno oskrbovana z vsem potrebnim gradbenim lesom in v zadnjem času beležimo, da bo morala naša lesna industrija zadostiti "olrebar" obnove tudi Hrvatske Istre. Keber Dušan. Naš rudnik Rudnik živega srebra v Idriji ^“daljevanje s 4. strani. S.ret«r KP Anglije je nupovedul naj-.'«Aktivnost Partije v zvezi z im-dt> 1 politiko laburistične vla- • Ji le kampanje bo dvigniti in ka ptUziraU ljudi, da se iz voj uje Veli-stv Britanija taka, za kakršno je Ijud-y,,i;i glasovalo na zadnjih volitvah: z Britanija, ki bo živela v miru dei- anÌ'IU svetom in delala za napre-zi* svpjega ljudstva.« Dalje je kriti-inii;-- *11 politiko laburistične vlade v indici ‘Dokler hoče Anglija obdržati ni «1° lr2'Sčc, toliko časa za Indijo hiirioex ?e’ ie izjavil Palme Dat. La-n„ stieni poslanec Zilliacus je v IJrugi J obsodil angleško politiko ■ -.“Ja. _ Sekretar KP Francije ušt„ ',Clos ie (flede vprašanja nove s tič.,/ v Franciji izjavil: »Deguulli- "sta*. Zveza hoče preprečiti sprejem Po ? kateri sedaj razpravljajo-« nev® ,B. Francoze naj se proti tej »ko l?-‘‘ ^mvbolj združijo. — Alba.n-èiti čet* t VO Proslavlja na svečan na-n{l jT; l *<.) obletnico konference v Pezi, eijlVi i * 80 •*’*** postavljeni organiza-temelji ulbtuiskemu naroduo- Prav osvobodilnemu gibanju. — Na Saškem je pri volitvah zmagala enotna socialistična stranka, ki je dobila sama več glasov, kot vse druge stranke skupaj. Na nekem demokratičnem zborovanju v Ameriki je govoril tudi ameriški senator Pcpper, ki je ostro obsodil ameriško zunanjo politiko. Pepper je mod drugim dejal: »Ljudstvo je vznemirjeno. Ono želi zvedeti, zakaj so ameriške sile postale simbol monar-hizma in reakcije v Evropi in Aziji, zakaj ameriška diplomacija pošilja brodovje v Palestino, proti Bosporu in Sueškemu prekopu.« • Razvoj političnih dogodkov v svetu in doma v zadnjem tednu nam lepo kaže. kako |>o zaslugi delegacij SZ, Jugoslavije, Češke in Poljske odpadajo demokratične krinke s političnega delovanja Anglije in Amerike, kako se njihova politika vedno bolj kaže v vsej svoji goloti kot delo za interese raznih nenasitnih velekapital jetičnih skunin in kako ta politika doživlja vsak dan vedno večji odpor ter kritiko X gumi Angliji in Ameriki. , < Ko danes razpravljamo o delu in pro- podpor, zlasti v dobavi nujnih tehnič- biemih naših rudnikov, moramo prednik potreb, tako mazilnih olj, gonilnih I vsem postaviti v ospredje gigantske na-i pore našega delavstva, ki se je v tako požrtvovalnem zaletu odzvalo »borbi za jermenov, žagnih listov in raznega potrebnega orodja. Zaposlenje s produkcijo se je dvigalo od meseca do meseca. Danes obratuje na našem področju 20 večjih lesno-indu-strijskih podjetij in nad 50 malih vodnih žag. Vsi ti obrati so zavarovani s po trebno količino jelove hlodovine za ce loletno nemoteno obratovanje. Hlodovina, ki je odkazana na posek in predelavo za našo industrijo iz naših gozdov, sega na 128.000 m3 iz državnega sektorja in 4.000 m3 iz privatnega sektorja — kmečke posesti. Ta masa jelove hlodovine Izvira iz državnih gozdov iz površine 18.000 ha in veleposestniških gozdov; pod upravo KUNI 22.000 ha. Teh 40.000 ha »o edini gozdovi, ki dajejo potrebni tehnični les na predelavo našim žagam. Kakor je uspelo usposobiti posamezne lesno-indu-strijske obrate za normalno produkcijo, tako nam je uspelo, da smo v zadnjem času dosegli zadostno število potrebnih .voznikov, katerih število se danes ceni na našem področju cca 900, ki poleg ostalih težkih tovornih avtomobilov stalno izvažajo hlodovino iz gozdov do naših obratov. Večina naših obratov je že dosegla predvojni dnevni izrez hlodovine in celo ugotavljamo, da so posamezni obrati v teku našega tekmovanja prekoračili svoje norme od 10 do 15%. Kot glavne industrijske obrate zaznamujemo na okraju Postojne SIGLA s vojiml štirimi žagnimi obrati in tovarne vezanih plošč, v okraju H. Bistrice poznane žage Urbančič Alojz - Bač pri Knežaku. Viktor Tomšič - II. Bistrica, Scarpa A. - II, Bistrica in Samsa Stanislav - II. Bistrica. Na vipavskem okraju pa Rizzat-to A. - Ajdovščina, Brata Lutman - Vipa- obnovo«, da čimprej izpolni tiste pogoje, na katerih se danes gradi nova Jugoslavija in za katere pogoje so naši borci dali svoja dragocena življenja. Če se malo poglobimo v predvojna leta in v leto tik pred padcem fašistične Italije, bomo imeli lahko jasen pregled, kakšen je bil izkoriščevalni program takratne imperialistične klike, kar se tiče delovanja vseh naših rudnikov v območju Slov. Primorja, predvsem pa rudnika živega srebra v Idriji. Last rudnika je bila italijanska družba »Montemiata S. A. M.«, ki je imela svoj celoten delniški kapital v rokah dobro znanih italijanskih kapitalistov pod vodstvom Mussolinijeve lutke grofa Ciana, kateri je bil istočasno lastnik velike veličine delnic rudnika. Primitivne naprave rudnikovih instalacij in razne druge tehnične opreme so nam pokazale cilj, za katerega so se borili ti nosilci rimske civilizacije. Danes, ko se naš delavec bori, da izboljša sleherno napravo, ki bi omogočila čim večjo produktivnost rudnika samega, lahko vidimo, da je bila včerajšnjim gospodarjem deveta briga, ali se bo produkcija tega objekta povečala ali ne. Oni so se dobro zavedali, da bi zboljšanje tehničnih naprav v rudniku doprineslo tudi med delavsko maso razpoloženje do enakopravnih zahtev radi zelo nizkih življenjskih pogojev, ki so jih uživali idrijski rudarji v primeri z drugimi rudniki v Italiji in inozemstvu. Aktiva rudnika so bila zadovoljiva za sestradanega in siromašnega rudanja. Sistem je za nekatere dobro uspel, seveda le, samo na račun slovenskega rudarja, ki se je hote ali nehote moral pokoriti diktatutu italijanskih Rothschildov. Danes je za nami že daleč tisti 29. april 1945, ko so edinice naše narodno osvobodilne vojske osvobodile v svojem zmagovitem poletu Idrijo in seveda tudi njen rudnik živega srebra, ki je ponovno prišel v last slovenskega delavca. Ni zgolj slučaj, da so se v mnogih partizanskih edinicah borili najboljši sinovi Idrije, da bi pripomogli s svojo lastno krvjo osvoboditi ta del svoje last.ne slovenske dežele. Pričela se je nova doba idrijskega rudarja. Doba obnove in napredka vsega delovnega ljudstva. Danes ima rudnik Idrija čisto drugačno lice kakor ga je imel pred letom dni. V rekordnem času so se izvršila razna popravila v rudniških napravah, ki so bila 9 krat bombardirana od zavezniške avijacije. Pri bombardiranju so bile uničene razne velike Spirekove peči, jaški in upravno poslopje. Bila je tudi težko poškodovana izbiralnica rude. Delovanje rudnika je bilo iz teh razlogov skrčeno na minimum. V mesecu juniju leta 1946. pa je bila obnovljena izbiralnica z dovoznim mostom in zasilno popravljeni tudi ostali deli poškodovanih naprav in sta bila tako izbiralnica kakor tudi rudnik že meseca junija istega leta pripravljena za nadaljnji obrat. Danes je rudnik že prekosil svojo predvojno normo in z zadovoljstvom ugotavljamo, da ni bil napor naših idrijskih rudarjev zaman. Imena idrijskih udarnikov-rudarjev — Brilej Feliksa, Zajc Konrada, Pajer Ivana, Peternelj vse satelite v okrožju grofa Ciano, in je I Martina, Tratnik Stankota, Kumar Iva* bilo zato nepotrebno, da se rudnik mo-1 na, Cigalj Ivana in ostalih so nam jasen dernizira ter zboljša življenjski »tandart I dokaz naše »uspešne borbe« za obnovo. PIZKULTUR A JESENSKI TEK ČEZ DRN IN STRN Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje okrožno prvenstvo v teku čez drn in strn 6. oktobra 1946 ob 9. uri v Ajdovščini s startom in ciljem na Titovem trgu. Tekmuje se po pravilih FISAJ-a, in sicer: Mladinci do 18. leta na progi 2000 metrov; Člani od 18. leta naprej na progi 3000 metrov; Mladinke do 18. leta na progi 800 metrov; članice od 18. leta naprej na progi 1000 metrov. Pravico tekmovanja imajo vsi člani fizkulturnih društev in aktivov, čljini ZMJK in Enotnih sindikatov ter člani Jugoslovanske armade. Stroške potovanja za udeležence nosi fizkulturno društvo ali pa vsak posameznik, prehrano pa plača vsem tekmovalcem, ki se bodo prijavili najpozneje do 5. oktobra. Okrožni fizkulturni odbor. Prijave za tekmovanje je treba poslati do 3. oktobra 1946, na- knadne prijave pa eno uro pred startom. Tekmovalci iz oddaljenih krajev, ki bi reflektirali na prenočišče, morajo pravočasno javiti Okrožnemu fizkul-turnemu odboru najkasneje do 3. oktobra 1946. Tekmovanja v teku čez drn in strn je treba smairati za množično tekmovanje in je treba narediti po društvih in aktivih čim večjo propagando, tako da bo to množična predpriprava v tekmovanju za fizkulturno značko ZREN. Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo naslov okrožnega prvaka za Vzhodno Primorsko v teku čez drn in strn in diplomo. Ocenjevala se bodo tudi posamezna moštva v neomejenem številu tekmovalcev in sicer šteje 1 točko vsak tekmovalec, ki prispe na cilj med prvo tričetrtiho tekmovalcev. Društvo, ki prejme največ točk je zmagovalec v množičnem teku čez drn in strn Vzhodno-primorskega okrožja in,prejme diplomo. ZREN Razposlane so bile prijavnice za ZREN in s temotvarjamo prvi prijavni rok za tekmovanje za značko ZREN-a, ki traja do 15. oktobra 1946. V tem času se morajo zbirati vse prijave za to tekmovanje in jih poslati okrožnemu fizkulturnemu odboru — centru ZREN-a. Tekmovanje za ZREN se bo pričelo v našem okrožju 20. oktobra in sicer z razpisom, ki ga bo center ZREN-a še pravočasno poslal na okraje. Prijave se zbirajo točno po navodilih, ki so določena v knjižici o tekmah za ZREN. V času do 15. oktobra morajo vsa fizkulturna društva organizirati skupno z ZMJK masovna predavanja s tolmačenjem pravil ZREN-a. V gimnazijah naj se organizirajo fizkulturni aktivi po pravilih Fizkulturne zveze Slovenije in naj ti aktivi vodijo prijavljence za tekmovanje v kolikor bi ti mladinci še ne bili člani fizkulturnih društev. Da bo to tekmovanje čim lepše uspelo in dobilo čimboljšo organizacijsko obliko, sklicuje okrožni center ZREN-a sestanek vseh delegatov fizkulturnih društev in aktivov v Ajdovščini dne 28. septembra 1946 ob 14. uri v Bratinovi dvorabi. Na sestanku bo naslednji okviren načrt razprav: 1. Pregled pravilnika o tekmovanju za fizkulturni znak. 2. Skupine tekmovalnih panog in priloge. 3. Centri ZREN-a, tekmovalne komisije. 4. Koledar tekem ZREN-a, 5. Razdelilni načrt prijav po posameznih krajih. 6. Vključevanje mladine in sindikatov v tekme za ZREN. 7. Način prijavljanja fizkulturnih društev in aktivov, mladine in sindikatov. 8. Prevzem obvez za predavanja o tekmah ZREN-a na množičnih sestankih. 9. Krepitev fizkulturne organizacije in aktivizacije članstva. Ker se bodo sestanka udeležile tudi druge množične organizacije, zastopniki vojske, ZMJK, sindikatov, SIALI, AF2, se morajo obvezno po fizkulturni liniji udeležiti sestanka vsi okrajni fizkulturni referenti, učitelji telovadbe na srednji šoli, zastopniki fizkulturnih okrajnih odborov in fizkulturnih društev ter aktivov in zastopniki fizkulturnih aktivov iz vrst srednješolcev v kolikor so aktivi osnovani, v nasprotnem primeru pa iz vrst mladinske organizacije. Vsem udeležencem plača stroške prevoza organizacija, ki jih pošilja na ta sestanek, kosilo in večerjo pa plača Okrožni fizkulturni odbor. OKRAJNI FIZKULTURNI ZLET V IDRIJI V nedeljo, dne 22. septembra bo v Idriji okrajni fizkulturni zlet v Idriji. Na sporedu so sledeče točke: 1. Proste vaje mladincev in mladink. 2. Vlačenje vrvi med F. D. Rudarjem in moštvom divizije. 3. Člani: drog. 4. Mladinci orodne vaje na konju, mladinke orodne vaje na kozi. 5. Člani: orodne vaje na bradlji. 6. Prikaz iz lahkoatletike. 7. Skupinske vaje. 8. Murnikove vaje izvajajo člani. 9. Nastop vojske: vaje s puškami. 10. Člani: orodne vaje na krogih. 11. Zaključna skupina s sodelovanjem vseh skupin. Vabimo občinstvo, da se fizkultumega zleta številno udeležite. Fizkulturniki iz Idrije. KAI PIŠEJO ..PRIMORSKI BORBI' Sindikalno gibanje Na pobudo medstrokovnega sveta Enotnih sindikatov za vipavski okraj smo si uslužbenci Okrajne gospodarske zadruge Ajdovščina postavili podružnico ES. Na tajnih volitvah smo si izvolili svoje predstavnike ter imamo,redne tedenske sestanke. Že na prvih sestankih smo trgovino razdelili na oddelke ter postavili vsakega posameznika, ki odgovarja za določeni oddelek glede reda, snage itd. Pri upravnem odboru se je posredovalo, da se zviša plača nekaterim uslužbencem. Tudi za vajenko, ki se je res dobro izkazala, se je poskrbelo, da dobi toliko plače, da bo lahko plačevala hrano in stanovanje. Upravni in nadzorni odbor sta na skupni seji dne 15. t. m. odobrila predlog uslužbencev, da z ozirom na nadurno delo, ki ga zaradi številnega članstva morajo delati, vse nadure tako razporedi: 1 uro se daruje zadrugi, 1 uro se daruje za obnovo, ostale nadure se bodo darovale za druge socialne ustanove. Tekom trimesečnega tekmovanja priključitve smo sklenili, da bomo izboljšali higieno in snago v trgovini, kakor se morajo tudi naši odnosi napram članom za 50% izboljšati, ter moramo tekom treh mesecev doseči število 2220 članov. Predjama je proslavila pričetek novega tekmovanja z drobnimi vprašanji vaškega značaja, le tu pa tam se je kateri oglasil, ki je videl celotni okraj in potrebe ljudstva v celem okraju. Pojavi, da so odposlanci premalo posegali v razpravo na poročila je vzrok posebno to, da so bila podana poročila predolga in prepodrobna in da (»slanci niso sproti zapisovali vprašanj za razpravo. Dolga poročila so odposlance utrudila, da se tako niso niti znašli, kje naj bi začeli razpravljati. Pri nadaljnjem poročilu o gospodarstvu in v razpravi na poročilo pa se je pokazal škodljiv lokalni patriotizem; tako je bilo n. pr. ko je šlo za znižanje cen senu, tedaj so glasovali v veliki večini vsi odposlanci, ko pa je šlo za znižanje cen vinu, so nastajali vsakovrstni izgovori, da je v gotovih vaseh vino slabše, da je v drugih boljše, da imajo za prodajo samo vino in nič drugega itd. Končno pa so sprejeli sklep, da se uredijo cene vinu v sorazmerju z vsemi drugimi potrebščinami. Obravnavali so tudi tekmovanje »Priključitve k Jugoslaviji«. Pokazalo se je tudi pri tem obravnavanju, da vse premalo računajo odposlanci na moč ljudskih množic in na povezavo krajevnih odborov z okrajnimi odbori, okrajni odbor pa z vsemi gospodarskimi ustanovami. Sicer pa so vse te napake in drobnjakarstvo naših odposlancev prehodnega značaja, ker imajo prvič v zgodovini oblast v svojih rokah. Pri vseh teh napakah se je pokazal napredek od prejšnjega zasedanja skupščine do zasedanja 14. septembra. S kritičnim pogledom na vse pomanjkljivosti pa smo trdno prepričani, da bodo odposlanci in ok^jni N00 na prihodnjem zasedanju obojestransko izboljšali potek skupščine, podajanje poročil itd. Živinski semenj Kako se življenje v coni B normalizira, so dokaz tudi živinski sejmi, ki se že več mesecev redno vršijo po vseh večjih krajih. Tako je bil pretekli teden velik sejem v Št. Petru na Krasu, kamor je bilo pripeljano 60 glav odrasle goveje živine in čez 70 mladih prašičkov. Z velikim zadovoljstvom so kmetje ogledovali in kupovali živino, saj je toliko 'kupaj niso videli že od časa, ko je okupator požgal kako vas in odpeljal s seboj vso živino. Kupčija je potekala zelo živahno, brez vmešavanja »mešetarjev« kot v prejšnjih časih. Cene prašičkom so bile od 1000 do 1750 lir za glave; po velikosti in teži. Goveja živina po cenah, določenih od Poverjeništva PNOO-ja. Ogarev. Kdor še ni poravnal naročnine, naj to stori čimprej ! Delovni bataljon »Franca Prelaze (iz Podnanosa) okraj Postojna je otvoril novo tekmovanje s tem, da je šel ves /bataljon v zgodnjih jutranjih urah na delo in delal res udarniško. V popoldanskih urah smo se pa zbrali na velikem množičnem zborovanju v Buhovju, kjer smo skupno z vsemi organizacijami proslavi- novo tekmovanje, za katero je vsa mladina zelo navdušena. Komandant našega bataljona je v svojem govoru povedal, da je naš bataljon (sedaj imenovan brigada) dosegel največji uspeh v postojnskem okraju in zato je naš bataljon dobil v priznanje in pohvalo diplomo, ki je veliko veselje in ponos našega bataljona. Bajc Zofka. Visoko hiti z udarniškim delom V sedanje tekmovanje, katero smo pričeli 15. septembra, kako vsi ostali kraji naše dežele, smo se podali z vsem navdušenjem in gotovi smo, da bo to navdušenje trajalo skozi vse tri mesece tekmovanja, tako da bomo prekosili dvakratno, kar smo si zadali ob načrtu trimesečnega tekmovanja. Pri prejšnjem tekmovanju je bila ved* no skoraj izključno sama mladima, ki je z udarnim delom obnavljala' zanemarjene ceste in druge posle, ali v nedeljo,. 15. septembra, je tudi precejšnje število odraslih prijelo za kramp im lopato ter se uvrstilo med mlade udarnike ter so vsi skupno popravljali cesto. V peturnem dehi smo nakopali in zvozili približno 20 kub. m gramoza in popravili 250 m ceste. Ker v našem kraju ni požganih im porušenih domov, bomo takoj, ko^ dovršimo popravo naših cest, priskočili na pomoč sosednim vasem, kjer je bilo mnogo kmetov prizadetih ob času vojne, tako da bodo naši doanovi čimprej obnovljeni. Četudi so prvo nedeljo še nekateri izostali ter se niso udeležili udarniškega dela, smo prepričani, da bodo prihodnjič prišli, saj je dolžnost vseh, pomagati pri obnovi naše domovine. Ivam Košuta. Zasedanje Vipavske okrajne skupščine Dne 14. 9. t. 1. je zasedala okrajna narodno Osvobodilna skupščina. Zasedanje skupščine je otvoril predsednik okrajnega NOG. Po pozdravnih govorih članov okrožnega odbora OF in zastopnika Jugoslovanske armade in po izvršitvi vseh formalnosti je podal predsednik okrajnega 1NOO poročilo o delovanju NOG in izvrševanju sklepov, ki jih je sprejela skupščina na svojem prejšnjem zasedanju. Njegovo poročilo so dopolnili še poverjeniki za vse odseke. Od- poslanci so z vso vestnostjo poslušali poročila in jih tudi odobrili. Pokazala pa se je pomanjkljivost v teni, da so odposlanci smatrali podano poročilo kot poročilo, ki ga mora podati okrajni NOG im se v diskusiji v poročilih niso oglašali k poročilu, temveč so vse preveč iznašali samo vprašanja, ki se tičejo bodočega dela. To, da niso na poročilo podali potrebne kritike, se je zlasti videlo v teku vsega časa zasedamja NO skupščine, ko so se bavili vse preveč samo RAZGLASI Začetek pouka v gluhonemnici za Slovensko Primorje v Portorožah V gluhonemnici za Slovensko Primorje v Portorožu bo pričetek rednega pouka v torek 1. oktobra t. 1. Istega dne se bodo sprejemali tudi novinci. Starši novincev morajo prinesti s seboj rojstni list, izkaz o premoženjskem stanju, zdravniško spričevalo, živilsko karto ter izjavo merodajnega ljudskega odbora. Redni gojenci in novinci naj prinesejo s seboj potrebno obleko, perilo, rjuhe in odejo ter potrebščine za umivanje zob in čiščenje čevljev. Opozarjamo, da se sprejemajo v gluhonemnico novinci le po predhodni inteligenčni preizkušnji pred posebno komisijo, ker se sprejemajo le telesno in duševno zdravi otroci v starosti od 6 do 14 let, ki so sposobni šolanja. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo gluhonemnice v Portorožah. Popis slepih in slabovidnih otrok v Slovenskem Primorju S prihodnjim šolskim letom se bo otvoril v Portorožah zavod za slepo mladino. Sprejeti bodo slepi in slabovidni otroci iz vsega Slovenskega Primorja v starosti od 6 do 14 let. Starši takih otrok naj takoj pošljejo prošnje na tov. Rupnik Vinka, ravnatelja gluhonemnice Portorožah. Prošnji naj prilože rojstni list, izkaz o premoženjskem stanju, zdravniško spričevalo in izjavo merodajnega ljudskega odbora. Reden pouk na ženski obrtni šoli v Idriji se prične 1. oktobra 1946. Isti dan bo tudi svečana otvoritev šolskega leta. Reden pouk na tehnični šoli v Idriji se bo pričel z otvoritveno svečanostjo 1. oktobra 1916. Izgubila sem osebno izkaznico št. 204 izdane od okrajnega INOO Grgar, na ime Šuligoj Danica iz Kala nad Kanalom 204. S tem jo proglašam za neveljavno. Izgubila sem osebno izkaznico na ime Cergol Bogoslava iz Petrini 13, okraj Herpelje-Kozima, izdano leta 1946 od okraja Herpelje-Kozina. S tem jo proglašam za neveljavno. Tov. Jereb Angela, roj. 1. 9. 1928 v Pečniku in stanujoča v Idrskem 4, je izgubila osebno izkaznico na poti iz Črnega Vrha proti Koševniku. Izkaznica je bila izdana od MNOG v Idriji in je imela številko 1112, ter se s tem proglaša za neveljavno. Tov. Volk Pavli, roj. 9. 8. 1914 na Suhorju 14, je bila ukradena osebna izkaznica št. 1056 in se s tem proglaša za neveljavno. Vsi udarniki 3. Titovega tekmovanja naj dvignejo dodatne živilske nakaznice pri upravi svojega podjetja V težko dostopne Kozjane so vozili opeko s traktorjem. Dovolj, gospod Budihna Nekateri gospodje se še danes ne morejo, ali bolje rečeno, se nočejo vživet1 v današnje nove prilike. Ti gospodje najbrž pozabljajo, da danes ne živimo več v stari predaprilski Jugoslaviji, pozabljajo, da ima danes ljudstvo oblast v rokah. Eden 'zmed teh je tudi gospod Budihna, železniški kontrolor v Št. Petru na Krasu. Izrazil se je, da se železničar ne sme vmešavati v politiko. S tem je hotel reči, da naj bo železničar zopet, kakor v prejšnji Jugoslaviji, samo številka, železničar naj bo samo stroj, za politiko se bomo pa že mi brigali, ki smo na »površju«. To je bil pač načrt takratnih reakcionarnih vodilnih krogov v Jugoslaviji, ko so železničarja načrtno zasužnjevali. Čim se je izkazal naprednejšega, so ga takoj proglasili kot »komunista« ali »protidržavnega elementa« in ga takoj odpustili ali premestili na drugi konec države. To bi zopet želel gospod Budihna. Tudi tega ne moremo (»zabiti, da omenjeni gospod nasprotuje železničarjem, ko obnavljajo naše porušene domove s prostovoljnim delom. Prihaja z izgovori, da se železničar preveč izmuči ter zato ne more izvrševati svoje redne službe. Mislimo, da tukaj ni potrebno razpravljanje. Apeliramo na gospoda Budibnjk naj si gre ogledat vas Volče, ki je bb požgana od fašistov, in videl bo, v kaks' nih razmerah živijo ti ljudje. Vidci p-v enem prostoru kuhinjo, spalnico, lab* trdin» tudi hlev, nad seboj namesto strehe samo deske, tako da če dežuje, kapUa v to stanovanje, a če je burja, slehernega prepiha do kosti. Človeka mora zabole' srce, ko vidi ljudi v takem stanju in k sliši take neumestne izjave od nekakeg prometnega kontrolorja. Namesto, da bi gospod Budihna P0-hvalil železničarje iz Št. Petra na Kra®u' ki so se e prostovoljnim delom najbolj izkazali izmed vseh železniških postaj ; Slovenskem Primorju, jih obsoja za nj1' hovo prostovoljno delo. Hoteli bi ga vPra’ sati, koliko je ta gospod prispeval f prostovoljnim delom skupno z železničarji pri naši obnovi. Najbrž nič. Železničarji so si že začrtali svojo p0*’ to je pot k obnovi, v borbo na gospoda^ skem polju, v borbo proti reakciji in Pr011 birokraciji. A gospod Budihna? Milan. Mladina iz Štjaka se spominja Bazoviških junakov Pred nekaj dnevi smo dovršili Titovo trimesečno tekmovanje. Presegli smo okvirni načrt in to nam je v veselje in ponos. Mnogo priznanja gre za ta uspeh mladini, katera se je skoraj stoodstotno odzvala udarniškemu delu. Ne bomo pa prezrli nekaterih starejših tov. in tovarišic, ki so s požrtvovalnim delom vzpodbujali mladino na čim hitrejše delo. Tekmovanje pa še ni končano, kakor še ni končala naša politična borba; delati moramo naprej do končne zmage. Zgrabiti moramo za delo, ker naši domovi še niso obnovljeni, še mnogo zaprek bo treba prebresti in vztrajno delati. Delati brez oddiha in cilj bo dosežen, Še v poznejših letih bomo ponosni na uspehe svojega dela, v ponos in veselje nam bodo lepi in udobni domovi. Prebivalci teh novih domov se bodo hvaležnostjo spominjali mladine, ki ® poznala počitka ne težkoč, kadar r šlo za skupni blagor zatiranih ljudi. Le na ta način bomo lahko v najkrb” šem času rekli — končali smo delo, " so ga začeli pred šestnajstimi leti štiri slovenski rodoljubi, ki so plačali svop ljubezen do domovine z mladimi živlr nji v Bazovici 6 septembra 1930. Spominjati se moramo tistega mla^e ga septembrskega jutra, ko so Bidovec' Marušič, Miloš in Valenčič zadnjič umirajočim pogledom objeli Trst in kta, ško planoto. — Naše žrtve ne smejo bi zaman, one nam kažejo pot in cilje, katere so dale življenja. — Slava vse padlim za našo svobodo. Pavlič Ivank3' Otroci počitniških kolonij na počitnicah v Hrvatski Istri V petek so se otroci druge počitniške kolonije v Kopru, po večini otroci idrijskih rudarjev, odpeljali na izlet v »Ponte Salvore« v Hrvatsko Istro, kjer so Obiskali kolonijo otrok iz Hrvatske Istre in cone A. Male obiskovalce so sprejeli z velikim navdušenjem, skupno so priredili kulturno prireditev, prepevali in se iS1/' li ob morju. Tu si videl in čutil, kak naši najmlajši, katerib ne hujska rea* cija, čutijo slovensko, hrvatsko in '*a lijansko bratstvo. Tu je bila živa slik cele nedeljive Julijske krajine. Ta i*1., bo ostal v trajnem spominu A. Bubin ■ Prva loterija mizarske delavnice v Kopru bilo Ob priliki predstave ENCI. Sa- * dvorani Santa Chiara žrebanje. Sreòk^ Mizarska delavnica v Kopam je priredila svojo prvo loterijo, srečka po 20 Ur. Dobitek za izžrebano srečko je: 1 divan, 2 naslanjača in 1 miza v skupni vrednosti 50.000 lir. V soboto, 14. septembra, »večer je št. 1013 je dobitnik, katere lastnik se = ni javil. Ko se javi, dobi takoj diivaib naslanjača in mizo. A. Bubnič' MLADINSKA GODBA IZ LJUBLJANE NA PRIMORSKEM Doma so iz Ljubljane, deset mesecev so se trudili, da danes lahko obvladajo inštrumente, ki so skoraj večji kakor oni sami. Pokazali so rezultat volje, ljubezen do glasbe in do kulture sploh, posebno pa ljubezen do naroda, do Tita, ki je vse pozval k delu za lepšo bodočnost. Prišli so na Primorsko, občudovali smo jih v Ajdovščini, sedaj prihajajo pohval110 besede o njihovem nastopu v Pira' nu, o njihovem koncertu v Kopru lia Titovem trgu, o njihovem obisku med ribiči, o njih koncertu ob priliki d0' letnice ustanovitve Gubčeve brigad®-Mladi godbf želimo še nadaljnjega razvoja in uspešnega dela! Primorska jim je hvaležna za njihov obisk* F novo tekmovanje, z zavestjo, da smo s stovoljnim delom obnovili 1472 hiš v kvatk1'1 treh mesecih ODSEK ZA POSREDOVANJE DELA PRI IO ESZDN V AJDOVŠČINI nuino potrebuie večje število zidarjev in tesarjev ter 1500 navadnih delavcev (težakov) za dela v Sloveniji. — Delovni pogoji so zelo ugodni in je preskrbljeno za dobro in ceneno prehrano ter brezplačno stanovanje. — Vsi oni, ki re-fektirajo na delo v Sloveniji, naj se prijavijo pri Okrajnih posredovalnicah za delo ali direktno na Odsek za posredovanje dela pri Izvršnem odbor« ESZDN v Ajdovščini. .J »Primorska borba« izhaja tedensko ▼ Ajdovščini. — Urejuje uredniški odbor.