49. štev.
V Kranju, dne 5. decembra 1908.
IX. letu.
Û0RENJEC
Političen in gospodarski list
Stan« u Kranj i dosUvIjiujw» na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, a pol lah S K, a drug« države stan« 680 K. Posutem itevilka po 10 Tin. — Na narotbe brv istodobne vpoiiljatve naročnine m bo ozira, — Uredništvo in uprar-niitvo je na pristavi foap. K. Florian« v tZrezdi».
Ibiarati as računaj« sa eaia stran 10 k% sa pal atraai 80 K, sa
■   «     • « . BI   •■«'«»      «euwgs «e cet* airan l.
Izhaja vsako soboto       ■ta?ni 80 k- lnmrmy m m «pn- & •**»>• osaaaiu
J WWVW I     aa plačuje ■ipatft-mto 10 vin., êe se tiaka enkrat, sa večkrat
zvečer
— UpratrniJtTu saj se blagovolijo po*Ujeti narotaJBa. veje, omenila, sploh vse upravne sadeve, oredatitvu pa dopisi hi Bovice. — Dopisi naj ae »rotijo frankirati. — Rokopisi se aa vračajo.
:: Gircijsta \wl\i strnti u
sklicuje
v nedeljo, dne 6. decembra 1.1.
po popoldanske« nauku
jaVcn \%tl\\ shod
v CerkUab
kateri se vrši pri Matevžu Kernu.
Dnevni  red s
Starostno zavarovanje kmetov.
Vsi na sbodl Vsak naj izrazi svoje mnenje o nameravani postavi, katero se sporoči državnim poslancem. :: Nastopijo kmečki govorniki!
Odkar Gorenjske kmečke stranke/ Človek sem!
•Človek sem!» in na podlagi tega izreka se odgovarja uvodniku it. 279 «Slovenskega Naroda*. Očita se «Gorenjcu*, da ae je ne samo po nepotrebnem, ampak tudi politično nepraktično zavzel aa izročitev ljubljanskega mandata j u g o s 1 o v a n a k i socialno • demokratični stranki.
Kdor trdi kaj takega, ne pozna razmer, aH jih pa note poznati.
Odkrito izjavljamo, da nas je članek v listo •Slovenski Narod* Štev. 279: «Kavalirstvo» presenetil, ker temu članku manjka nekaj, kar se imenuje aDrozabno naziranje ali bratstvo*.
Slovenci smo in Slovenci hočemo ostati ter potrebujemo v sedanjem boju proti Nemcem vsako, četudi najmanjšo podporo.
Sklenili smo vzajemnost s klerikalci, ki so kri naše krvi, in krivica bi bila, če bi odrekali vzajemnost socialnim demokratom, ki so ravno tako kri Base krvi!
Očita se, da je pisal dotifini članek v •Gorenjcu*: »Bodimo kavalirji* nekdo, ki je odločen pristal narodno-napredne stranke. Za to slednje ni treba dokaza.
Ko gledamo snežene velikane v vsej njihovi veličastnosti ob jasnih dnevih, a o čim vlada tam doli večna megla, si drznemo tudi se danes trditi, da je slovenski socialni demokrat ravnotako zelena veja na zeleni slovenski lipi, kakor vsak drogi, ki je rojen iz slovenske matere.
Kdo more zameriti slovenskemu socialnemu demokratu, če se poteza za mandat zastopstva v deželnem zboru, kjer ae dele različne pravice in kujejo postave. la kdo more ocit ti pravičnemu in poštenemu napredno-mialecemu človeku, če se za to korist poteza v prid socialnemu demokratu. Človek je kakor smo vsi dragi. Kjer je prepričanje, tam ni «hipnega razpoloženja* in primera z Idrijo tudi ni tako tjavendan. «Otročaji* se nam lahko predbacivajo, vprašanje pa je, če imajo detični očitarji pravico, očitati nam kaj takega. Mi stojimo na stališču «prirojenih človeških pravic* — če jih vi spoštujete, je prav, če pa ne, jih bomo pa isvenljubljanski Slovenci izvojevalii Vzgojeni smo v telovadnici, vzgojeni in izučeni smo v sokolski disciplini in ta disciplina tezi in drži na demokratičnem principu. Vsi so nam prav, ki so poltene volje in poltenega zadržanja. Ne vprašamo za frakarje, za aristokrate, za bnrzoaziste, vprašamo pa: kje je delof »Po njihovih delih jih boste spozna lil* Tudi podrobno delo, četudi včasih nevidno, je delo za korist narodovo.
Nam je konečno vseeno, če da ali ne da Ljubljana v splošni kuriji mandat socialnemu demokratu, ker ukazovati itak ne moremo 1 Naš princip pa je, da se da mandat tistim, ki so dosedaj nezaatopani v deželnem zboru; mislimo, da bi bilo prav, če se ravno v Ljubljani, ki ima največ delavstva v svoji sredi, da zatiranemu delavstvu
glas v deželnem zastopa. Vse, kar je pravi In to ravno v očigled premirju s klerikalno stranko, od katere seveda pričakujemo lojalnosti v boju proti Nemcem.
Uvodnik «Siov. Naroda* št 279 nas hoče smešiti. Svobodno mu; to nas niti ne draži in ne razburja, niti ne spravlja ob nase narodno-napredno prepričanje. Toda to nas tudi ne spravlja raz tisto pot, katera U marali aaaa itraalra za tarnaj •uurtastti: pat e^oialisiraija la pet leoMkraHaei nasiraaja. Privilegirane kaste so zastarele 1
«Suprême lez* je volja celokupnega naroda, ne pa posameznikov in to ne glede samo Slovencev, nego vseh Slovanov. Ce bomo pa aai Slovenci prezirali delavce, storimo naglavni grah; ker odbijamo v tem tisti sloj, ki stoji dandanes v ospredju in ki tvori glavno zrno poleg kmeta za napredek in obstanek slovenskega narodal
Časi so minuli, ko se je od zgoraj zapovedovalo: tega in tega volite in volilo se je tudi aristokrata vlndisgreea in Heenvarta. Mogoče se bo se nekaj čnaa zapovedovalo od zgoraj, vendar smo mi prepričani, da to ni zdrava politika.
Bodimo odkritosrčni: ne gre as sa nobeno daritev ali darovanje mandata, nego zgolj za pravičnost: dati nesastopanemn delavskemu slovenskemu slano — saatopl Sicer pa brez zamere! 20./IX. 1906.
Fonosid Gorenje® In zavedna Goren|ka! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar 1 Kam zahajaš? AH v slovensko ali nemčursko trgovino ? Slovenec podpiraj Slovenca!
PODLISTEK.
Glas vpijočega v puščavi...
Iz Krakov«.
Es bildet ein Talent sich in der Stille Ein Charakter in dem Strom der Welt Gothe: Torquato Tasso.
Mnogo, mnogo so pretrpeli zadnja leta naši akademiki v Gradcu in na Dunaju pod strahovlado vsenemških »buršeV in profesorjev. — Že nekaj let sem se sicer agitira med dijaštvom, naj opuste nemške univerze in rajši študirajo na slovanskih, toda dozdeva se nam, da so jim še vedno ljubše .batine* oholih „burlev" in Stkane nemško-nacijonalnih profesorjev kot pa slovanska gostoljubnost — Če mislijo, da bodo kedaj dosegli enakopravnost z Nemci na Dunaju in v Gradcu, se jako motijo. Te univerze so za nas izgubljene, in vsako prizadevanje v onem smislu — sisifovo delo. Slovenec in sploh Slovan, bo na teh dveh vseučiliščih veljal le zmerom bolj za nadležnega gosta, toliko bolj, kolikor bo slovanski element v Avstriji prevladoval nad germanskim. In da bo* docnost Avstrije zavisi edinolc od premoči Slovanov, o tem ni nobenega dvoma več. — Kolikor bolj se nas bodo torej bali, tem bolj nas bodo |0VTi»Uli.
Preden govorim dalje za slovanske univerze, mi bodi dovoljeno, konštatirati neki zelo resen, a tudi žalosten fakt Iz lastnih izkušenj poznam življenje naših akademikov na Dunaju in dosti drugačno ni tudi v Gradcu. In tn se nam odkriva precej žalostna slika. Faktum je namreč, da naši dijaki odhajajo navadno na Dunaj ali v Gradec, kakor nekdaj Izraelci v obljubljeno deželo. Polni fantazije in svetlih idealov, posebno gimnazijci, nimajo najmanjšega pojma o realnem življenju. — Kako bi pač mogli imeti? — Vzemimo samo Kranj za vzgled I — Večina dijakov živi vedno v ozkem stiku bodisi s stariši, bodisi s sorodniki. Edina njih skrb je, da jih ne zaloti profesor, kadar so .non parati", ali, da si ne nakoplje na glavo kakega karcerja. — Boja za eksistenco skoro nihče ne okusi. Večini preskrbe vse potrebno stariši, za druge dijaška kuhinja in dobri meščani. In končno se v mesta kakor je Kranj za eno krono dobi več kakor na Dunaju za štiri. V boju za obstanek torej nimajo dosti prilike, da bi se utrjevali, da bi poskušali moč lastne volje in vztrajnosti.
Kaj pa v etičnem ozira? Tam pa se desetkrat manj. — Četudi so na videz prosti, vendar žive življenje menihov. — Do tega jih poleg lokalne omejenosti silita predvsem dva faktorja: Naravnost pedantičen disciplinarni rad in povrhu
se Sikana nekaterih profesorjev, ki se drže še vedno prastarega gesla: .V cerkev in šolo, to je edina pot diJakova.* — Dasi so bili kedaj i sami mladi in so čutili v sebi one kipeče sile, tisto krepko energijo, ki jo opažamo pri vsakem do-zorevajočem mladeniču, posebno pa še pri gimnazijcu, — to je tista čudna sila, ki pokazuje samostojno mišljenje in delo. — Kljub temu sedaj, ko igrajo vlogo pedagogov nočejo poznati mladosti in hočejo — iz mladih narediti že stare, dokler so po letih še mladi. —
Naj bi bili naši pedagogi res pedagogi 1 Toda te metode nikakor ne morem imenovati pedagogi čne. Kaj pomagajo vsi paragrafi in najstrožji karcerji, če se pa v dijaku ne vzgoji močna moralna zavest in dolžnost do dela. Treba je že v gimnazijah vzgoji značaje ali jim vsaj dati pod* stave, na katerih se potem lahko izpolnjujejo sami. In s pritiskom, s sika nami se ne vzgojujejo značaji. Pustite jim svobodo, naj se iztulijo, — in delajte raje s prepričevalno, a odkrito besedo, kaj je dobro in kaj je greh I .Nitimur in vetitum, semper cupimusque negata", to je stara resnica, to je že poznal Ovid. Res je sicer človeška narava splošno bolj nagnjena k slabemu nego k dobremu, toda če pregrešek kaznuje kot greh in prestopek kot zločinstvo, postane naša narava se slabša. Zato proč 9 Ukanami. Le močan značaj,
III.
Nekoliko gospodarske bilance.
B. Mlekjurtk« zadruge laven Gorenjskega
		Sedež		g	> g	Množina v 1. 1907			-■3		
1	Sodni ok^jj			%2 1-	«« >					Opomba	
		zadruge	a g,			donatmo	izdelek kg		M		
			f	5		v litrih	maslo	sir	O		
1	Postojna	Postojna	E. m.	1897	126	301.267	420	—	14		
2	i	Koče	P. m.	1900	179	273.735	22	1000	15		
3		Koiana		1897	173	128.691	145	2114	12-5		
4		Smihel	m	1902	182	150.150		—	12		
5		št. Peter	R m.	1904	35	180.192	—	—	13	Tu sploh ni regist. zadruga, je mlekarna v zasebnih rokah	
											
6	Idrija	Prestranek	P. m.	1904	123	216.095	1.443	—	12		
7		Ledine	R. m.	1896	58	67.023	2.787	—	10		
8		Žiri		1898	102	70.461	5.516	—	8		
9	•	Dobračcvo								Ni nikakih podatkov, čeprav	
							3.080			že zadruga dolgo časa obstoji	
10	Ilirska'Bistrica	Dol. Vrsnik	R. m.	1902	37	70332		—	10		
U		Trnovo	P. m.	1897	231	158.259	47	1714	14		
12	•	Zagorje	_	1901	188	87.543	—	—	12		
13	Senožeče	Senožeče	R. m.	1901	120	204.920	—	—	12		
H		Vremaki Britof	■m	1906	65	72.276	—	—	12		
15		Hruievje	a	1899	175	223.034	12.305	—	10		
16		Landol		1903	58	55.109	250	2050	10		
17	Lož	Stari Trg	P. m.	1899	240	103.142	—	—	10		
18	Ljubljana	Brezovica		1905	207	462.600	600	900	12	■	
19		Dobrova		1905	92	207.414	—	—	12		
20	Logatec	Dol. Logatec	_	1898	412	1428317	133	186	13*5		
21		Rovte	R. m.	1902	142	173.634	—	—	12		
22	_	Planina	a	1899	106	15.000	—	—	12	Je v najemu, v zasebnih rokah	
23	Vrhnika	Vrhnika	P. m.	1904	401	552.233	—	—	12		
24	y	Sv. Jošt	#	1907	45	36 000	1.500	—	11		
25		Horjul	m	1903	145	177.440	7.960	—	11		
26	_	Polhov Gradec	—	—	—	—	—	—	—	Ni nikakih podatkov. Izpuščena	
27		Borovnica št Lovrenc	R. m.	1906	115	129 320	—	—	12	Sploh zadruga ne obstoji	
28	Trebnje		P. m.	1907	78	112.131	4.000	—	13		
29	Velike Lašče	Trebelno	—	—	—	—	—	—	—	Ni nikakih podatkov	
30		Dobro po! je	R. m.	1896	333	62000	2830	—	10		
31	Višnja gora Cirknica	St. Vid	P. m.	1907	69	180.700	3.400	5340	11		
32		Cirknica								Ni nikakih podatkov	
33	* Ljubljana	Fr. Mauser, Grahovo	P. m.	1906	—	225.000	—	—	14		
34		Iv. Rus, Grosuplje	■	1904	—	250.000	—	—	U		
35	■	Fr. Koiak, Grosuplje	•	1906	—	206.390	—	—	U		
36	Zatičina	A. Jereb, Št Vid Fr. Kuralt, Šenčur	R. m.	1906	—	24.000	1.180	—	11		
37	Kranj			—	—	—	—	—	—	Ni podatkov, mislimo pa, da okrog 100.000 litrov	
					•						
Končno po priobfenju Številk, katere smo posneli po knjigi, izdani po uradnih podatkih c. kr. poljedelskega ministrstva «Die Molkereigenossen-schaitea nnd anderen TJnternehmungen zur Ver-wertung der Molkereiprodukte zu Ende 1907», si dovolimo nekoliko lastnih opomb.
Kakor sodimo iz splošnega poročila, sestavljenega in podpisanega po mlekarskem konsulentu J. Legvartu, zato mora tudi on odgovoren biti za statistične podatke zadrug. Ker je poročilo «stro-kovnjaiko* sestavljeno, si mi kot navadni zemljani ne vemo na nikak način razložiti: 1.) da je zadruga v Moravčah iz 818.290 litrov mleka naredila samo 3270 kg masla, do čim ona v Krtini iz 141.520 litrov celih  6000 kg  surovega masla.
2. ) Mlekarska zadruga v Cerkljah it 1 je naredila iz 64.229 litrov mleka 2522 kg surovega masla, dočira ona It II. iz 194.053 litrov samo 3629 kg masla, toraj iz trikratno večje množine prinesenega mleka samo 1107 kg več masla. Menda ni meden šolarcek prvega razreda ljudske šole toliko naiven, da bi dal takim, čeprav «uradnim podatkom* trohico vere! Pripomnimo pa z mirno vestjo, da so podatki it 1 popolnoma zanesljivi.
3. ) Od prav vseh planinskih sir srnic pod st 25 do 36 (Gorenjsko) so ravno ista Števila v uradnih po-
silna moralna samozavest usposobi človeka, da se zna samozatajevati, kadar mu šepeta skušnjavec v uho i — Zato pustite ljudi živeti, ne ovijajte jim življenja v solnčno meglo, pokažite jim odkrito vse rane življenja, obenem pa dokazujte in prepričujte, pa se Vam pozneje ne bo treba sramovati sadov lastnega truda!
Vsak pritisk vidi odpori Kolikor manj svobode se dovoli našim srednješolcem, toliko več jo hočejo užiti kot akademiki A o pravi akademični svobodi naši abiturijenti se pojma nimajo 1 Pokažite jim jo v pravi luči, kakšna je, da ne bodo polni iluzij prestopati praga »Almae matris" 1 — Posledica še dosedanjega sistema pa je, da naši abiturijentje, odhajajoč na vseučilišče, niso prav nič pripravljeni na velikomestno življenje I Potem pa slede prevara za prevaro, pride boj za obstanek povrhu, energija pada, ideali se razprše v meglo, in it »nadebudnega* mladeniča postane
—--.stara bajta". V gimnaziji pa, kakor
v Kranju, se človek mnogo nauči, postane talent, a o realnem življenju nima pojma — ker nima značaja. — In kjer ni značaja, tudi talente čaka pogreb---—
Po tej ekskurziji se vračam do tema 1 — Poživljal, sem akademike naj opuste nemške univerze in se obrnejo na slovanske, dokler smo primo-rani študirati v tujini Dalje prih.
ročilih za 1. 1905 in 1906. Čudno samo, da se v teh 11 sirarnicah donaia tri leta popolnoma enako množino litrov mleka ne, kar povdarjamo, pol litra večalimanj in ravno tako izdela popolnoma enako Število kilogramov siraII 4.) Prav bi bilo, da so zadruge, vpisane v zadrnžni imenik c kr. deželnih, oziroma okrožnih sodišč, ločena od onih, katere sploh v register do danes Se niso vpisane. Med zadnje Štejemo (oddelek Gorenjsko) St 5, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, večinoma delujejo samo po 4 do 6 mesecev in planinske sirnice. To ločitev je treba v bodoče vsekakor omeniti. Sicer se objavljajo gotovo iz nečednih namenov napačni po datin. Regtstrovane zadruge so prisiljene objavljati javne račune, neregistrovanih k temu nikdo ne sili.
Tudi poročilo o zasebnih mlekarskih podjetjih ni točno. Mnogo trgovcev je izpuščenih.
Pripomnimo Se, da se je izvozilo iz Kranjske sladkega mleka približno 6,648.794 litrov, masla napravilo 218.128 kg in trdega sira napravilo 61.552 kg. Poleg tega se je izdelalo mnogo sira in kislega mleka (mohant), ki ne pride v kupčiji mnogo v poštev vsled netrpežnosti.
Joief Janko.
Gospodarski del. s
□□□□
Tedenski sejem v Kranja dno 30. novembra
1908. Prignalo se je — konj, 142 glav domače goveje živine, 30 glav hrvaške goveje živine, 3 domača teleta, — hrvaških telet, 14 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 66—70 K, na polovico 100 kg 58—62 K, za pitanje 100 kg 54—56 K, kumerni 100 kg 36 —40 K. Pšenica K 12*50, proso K 7-50, rž K 950, oves K 9 — , ajda K 9*50, repno seme K —• fižol ribničan K 13*—, mandalon K 13*—, koks 14*— krompir K 3*— za 50 kg, seme dom. detelje 60—65.
Mestna hranilnisa v Kranja. V mesecu novembru 1908 je 351 strank vložilo 126.173 K 93 v, 314 strank je dvignilo 120.748 K 04 vin. 8 strankam se je izplačalo posojil 14.300 K — vin. Stanje hranilnih vlog 4,509.479 K 22 vin. Stanje posojil 2,890.158 K 34 vin. Denarni promet 371.635 K 90 vin.
Mastna hranilnica v Radovljici V mesecu novembra 1908 je 284 strank vložilo 91.614 K 3 vin. 216 strank vzdignilo 79.249 K 80 vin. 24 strankam se je izplačalo posojil 16.280 E. Denarni promet 452.693 K 11 vin.
Mestna orasllaiaa v Kaotatku v mesecu novembru 1908 je 138 strank vložilo 42.916 K 44 vin. 112 strank vzdignilo 34.775 K 92 vin. 7 strankam se je :zplačalo hipotecnih posojil 5010 K. Stanje hranilnih vlog K 1,747.198 K 53 vin. Stanje bipotečnih posojil 1,255.522 K 82 vin. Denarni promet 214.280 K 08 vin.
I f f
0 nove*, starostne«, savarovanj a.
Dalje.
O visim
finančnih dajatev daje pojasnila naslednja tabela« Pri tem je pripomniti, da je državni prispevek 90 K k vsaki renti že vračunjen. Pri delavcih se zaradi enostavnosti smatra, da ostanejo vso prispevno dobo v istem mezdnem razredu. Ako prestopijo iz nižjega mezdnega razreda v višji razred, bi raslo tudi pričakovanje in ž njim renta.
a
• -S g,
—* O O o> i—•
• "23 h, s jg
,°§a
m S >
fa J s
a-s g  a .«—,
1EJI sli,
h Sls "m
-s o
S -
S 58 35
H   94 CO
o §3  ao   S  S uo
— <m    a«    co >»!<
oo    ca    «P    © «*
j-¿      o      o      5t> —<
S a . I Iv
2BS I 58 I I I
S S S I 5¡ S
« ja ce X) co ,c cd JS
'Ú  d  >  > J
1
Krog zavarovancev.
1. Nesamostojni. Zavarovanju so zavezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače Šivilje, domače perice, postrežnice i. t. d. (okroglo 6 milijonov duš). Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom starosti; izvzete od nje so že onemogle in več nego Sestdesetietne osebe. Prav tako niso zavarovane osebe, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 kron ali na leto 2400 kron.
2. Izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja ali kmetijskega in gozdarskega obrata. Izvzeti so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 kron ali ki redno nimajo v delu več nego dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini.
Prispevki
se preračunjajo pri delavcih po mezdnih razredih. Polovico prispevkov mora plačati delavec, polovico pa delodajalec. O višini rent daje gornja tabela natančnejše pojasnilo.
Pri samostojnih
so razmere bistveno drugačne. Niti kmetovalec, niti obrtnik in kupčevalec na drobno ne more kakor delavec računati na vedno enake in stalne dohodke. Obvezni najmanjši prispevek se je moral torej določiti tem previdnejše, ker so vrhutega gospodarske razmere v posameznih delih države izredno različne. Temu primerno določa predloga, da znaSaj mesečni prispevek pri dohodku do 480 K na leto 50 vin., in pri dohodku med 480 in 2400 K najmanj mesečno 1 K. Nadalje pa določa načrt, da bodi pridržano deželnemu zakonodajstvu ta obvezni minimum zvišati za celo ali delovito področje kronovine.
Čeravno se more torej samostojnim osebam naložiti dolžnost le za manjhne tekoče dajatve, je vendar na drugi strani mogoče, da plačajo o priliki večjih dohodkov znatnejše enkratne prispevke. Na primer: kmetovalec lahko vplača znatnejšo vsoto, ko je spravil letino. Slične so razmere pri mnogih sezonskih obrtih. Oziraje se na te okolnosti, omenja zakon
prostovoljne večje dajatve, ki niso omejene niti v roku vplačila, niti v višini (le navzgor s 100 K v letu). Na Belgijskem opazovane izkušnje pa kažejo, da je potrebno, da se k tem prostovoljnim večjim dajatvam posebno vzpodbuja. To bi se moglo izvoliti tako, da se iz javnih novcev ob vsakem vplačilu odstoten prispevek zapise v prid. Ob veliki raznovrstnosti razmer v posameznih delih države pa bo moglo vplivanje v tem zmislu le tedaj postati uspešno, če deluje po zmožnosti individualizujoče. Da se raivije tako delovanje, so toraj posebno poklicana deželna zako-nodajstva. Po predlogi jim je prepuščeno za pospeševanje prostovoljnega zavarovanja pripraviti pripomočke in o njih porabi izdati natančnejša določila. S tem se odkazuje avtonomnim doželnim upravam pomembna socijalno-politična naloga.
Z vsako prostovoljno večjo dajatvijo se ravna kakor z enkratno vlogo, s katero se pridobi pričakovanje, ki se preračuni zavarovalno - tehniško. Skupna pravica se sestavi potem iz vsote delnih pričakovanj. Starostna renta, ki ss pokaže is teh
I. Bflglä „Gortnlcu" if. 49 Iz 1.190$.
prostovoljnih večjih dajatev, se lahko nastopi pred 66. letom, in sicer že po 55. letn starosti. S tem je za samostojne preskrbljeno delovito nadomestilo rente za onemogle. Povdariti je treba, da je to zavarovanje s prostovoljnimi večjimi dajatvami dano na voljo vsem starostnim zavarovancem, torej tudi delavcem.
Cas čakanja.
Preden se doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znata:
Pri delavcih za dosego rente za onemogle 200 prispevkov tednov (pri 50 letnih prispevnih tednih 4 leta, pri 40 prispevnih tednih 5 let). Za čas prispevanja velja pri tem tudi brez dejanskega dajanja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec aktivno vojaško službovanje ali v katerem ima bolezen, ki je združena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka slnžbodajniku. Pri starostni renti znata čas čakanja 30 let, in sicer računajo od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje. Prehodno določilo krajia ta čas čakanja za tiste, ki postanejo zavarovanju zavezani, ko dobi zakon moč, ali v teku naslednjega leta. Za nje znata Čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov.
Pri samostojnih znata čas čakanja za starostno rento 200 prispevnih tednov. S tem razmeroma kratkim časom čakanja se omogoči dosega starostne rente tudi osebam, ki postanejo šele v višji starosti zavezane zavarovanju. V tem tiči nekaka izravnava za to, ker se samostojnim ne daje renta za onemogle. Dalje prih.
Zgodovinski in slovstveni pregled in prih. teden.
6. decembra. — 1492. Kolumb dospe na otok Haiti. — 1724. Na Dunaju slovesno proglase pragmatično sankcijo. — 1787. f France Sega, kolajnar in pečatorezec v Monakovem. — 1813. Zader se vda Avstrijcem. — 1892. f Elektrotehnik W. pl. Siemens.
7. decembra. — 43. pred Kristom. f Govornik in pisatelj Mark Tulij Cicero. — 899. f Arnulf Koroški. — 1494. V Požunu sklenejo mir med cesarjem Maksom I. in med Madžari. — 1811.
* Anatom Jožef Hyrtl v Eisenstadtu. — 1815. Maršal Ney ustreljen po prekem sodu. — 1828.
* Pisatelj Andrej Marušič v St Andražu pri Gorici.
— 1835. Otvoritev prve nemške železni čoe proge Nürnberg—Fürth. — 1843. * Pisatelj France Kosec v Vodicah. — 1894. f Lesseps, zgraditelj sueškega prekopa.
8. decembra. — 65 pred Kristom. * Rimski ppsnik Kvint Horaclj Flak v Venuziji. — 1815. t Slikar A. pl. Menzel. — 1826. * Pesnik France Gegnar pri Sv. Duhu poleg Škofje Loke. — 1863. Požar cerkve v San J ago (Chile), 2000 ljudi sežganih. — 1864. Papež Pij IX. izda « Syllabus*. — 1869 V Vatikanu otvorijo cerkveni zbor. — 1881. Na Dunaju pogori gledališče na Ringu.
9. decembra. — 1437. f Cesar Žiga v Znojmu.
— 1608. * John Milton. — 1641. * Slikar Anton van Dyck. — 1717. * Janez Winckelmann. — 1783.
* Sloveč kemik pater Gotard Bizjak v Radgoni. — 1838. * Zgodovinar Janez Parapat v Ljubljani. — 1867. f Nikolaj Dreyse. — 1878. * Pisatelj France Steržaj na Rakeku pri Cerknici. — 1889. f Lu-dovik Anzengruber. — 1893. Vaillant vrže bombo v francoski parlament.
10. decembra. — 1520. Luter sežge v Viten-bergu papeževo bulo. — 1818. * Češki politik France Ladislav Rieger. — 1877. Osman pata preda Plevno. — 1901. t Pisatelj France Marešič na Lipoglavu pod Ljubljano. — 1905. f Pesnik Alojzij Pin v Dolenjem Logatcu.
11. decembra. — 1686. f Veliki Conde (Lu-dovik II., princ burbonski) — 1718. Švedski kralj Karel XII. ustreljen v okopih pri Frederikshalln. — 1755. * Prvi slovenski dramatik Anton Linhart v Radovljici. — 1784. * Pesnik Maks Schenkendorf.
— 1806. Saksonsko postane kraljestvo. — 1872. Nabožni pisatelj Majija Vodušek v Celju. — 1900. f Pesnik Janez Vesel v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
12. decembra. — 1298. * Albreht Modri. — 1766. f Pisatelj Janez Krištof Gottsched. — 1847. f Pesnik Moric Strachwitz. — 1851. * Pisatelj, zgodovinar, potopisen Jožef Lavtižar v Kranjski gori. — 1866. * Pisatelj dr. Jožef Pavlica v Rihem-bergn. — 1884 f Slikar Janez Wolf v Ljubljani
Godovi prihodnjega tedna: 6. Nikolaj, Vladovita, Slavič, Borivoj; 7. Ambrozij, Višesava, Veselin; 8. Spoe. M. D., Mojslav; 9. Valerija, Salvislav, Savica; 10. Mira; 11. Damez, Vladimir, Zivka; 12. Sinezij, Siroslav, Ratislav.
Sejmi na. Gorenjskem prih. teden; 12. v Mengišn in Radovljici (za blago in živino).
Dopisi.
Raimere sa dunajske*, vseučilišča,
(Dopis is visokošolskih krogov.)
Lepe misli smo imeli o dunajski cAlma materi*, ko smo še namreč trgali hlače po kranjski gimnaziji in t živali gostoljubnost kranjskih meščanov.
Zakaj pa danes ni več laku, bodo pa cenjeni čitatelji takoj zvedeli.
Gospodar dunajskega vseučilišča ni rektor niti vseučitišni senat, ampak nemsko-nacijonalni burši. Razdeljeni so na celo vrsto društev s samimi panger-manskimi imeni. Kadar nastopijo oficijelno, imajo na glavi pisane čepice, kadar pa jib srbi koža, imajo pa v rokah palice, model k la tolkač. Ce se izda parola: «Danes na univerzo s čepicami 1» pridejo kot en mož s čepicami, če se pa reče s tvlkači, pa puste čepice doma in pridejo s tolkači. Da se pa pri vsem svojem «vitestvut ne morejo zdržati, da ne bi tudi kaj prepovedanega vtaknili v žep, nam pričajo razni «totslegarji» ali pa revolverji, ki leže po končanih pretepih po avli, kot na obligatnem bojnem torišču dunajske univerze.
Izzivanja nenemških dijakov in pa kravale v malem obsegu prirejajo vsak teden. Dvakrat so pa stopili v večjo akcijo: okrog Vseh svetih z judi in pa 23. novembra.
Prvikrat sta se sprla en jud in pa en nemški burš. Prvi je drugega vsled razžaljenja pozval na dvoboj. Kot odgovor na to so čakali burši drugega dne jude, prihajajoče posamezno od predavanj, in jih klofutah. Nato so druzega dne zasedli judje rampo (dohod k vseučilišču) in niso pustili nobenega nacijonalca na vseučilišče. To pa je silno razkačilo Nemce. Proti deseti uri jih je primarširalo kakih 2000 v sklenjenih vrstah pred rampo in jo naskočilo. Po dveurnem boju so bili Iuraelovi sinovi pregnani z rampe, s katere se je oglasila takoj «Die Wacht am Rhein», «Hast du gesehen den kleinen Hund» i. t. d., reševalno društvo je odpeljalo 27 ranjencev in čast je bila rešena I «Kaj pa policija?* bi vprašal mogoče čitatelj. Ej, prijatelj, to pa je jako pereče vprašanje, nemških načijonalcev ni bilo nič aretiranih, pač pa polno judovl
Drugič pa so stopili burši v prav krvavo akcijo 23. novembra. Sedeli smo pri predavanju. Kar se odpro vrata. «Deutsche hinaus, Italiener 1» Le malo se jih odzvalo klicu — ker nas je bilo le malo! Po predavanju pa hitimo v avlo. Notri že nismo več mogli. Do dvatisočglava množica se je porivala semintja — enaka morskim valovom. Razločili smo dobro dve skupini: manjša, 150/—200 glav broječa četa, stoječa v kotu z Dantejevimi znaki na prs h. vročih ognjevitih pogledov in ožganih obrazov. Skrajna odločnost se jim je brala z njih. Njim nasproti pa do 1500 glava množica s frank-furtaricami, z izzivajočim, moči in števila se zave-dajočim pogledom. Pedeli (vseuč. policaji) naskočijo oba vulkana. Kar zavre klic, kot iz enega grla: «Evviva 1' universitär italiana in Triestel» Nemci se razburijo in pritisnejo grozeče proti mali četi, posamezniki se že zmerjajo in klofutajo. Tu pa zadoni «Die Wacht am Rhein». Nemci se odkrijejo, Lahi pa odgovor z Garibaidijevo himno. Š) niso zamrli poslednji pevski glasovi, ko se zasliši rezko pokanje palic — Nemci so naskočili Italijane, tolkači so stopili v akcijo. Prvi naskok Lahi srečno odbijejo, kar le zdražt velikansko premoč Nemcev. Z vso divjostjo planejo še enkrat na Lahe — ti začnejo omagovati. Tu pade eden, tam zopet drugi. Tedaj pa zadone streli, streli na vseučilišču, tovariša proti tovarišu — kot bi trenil omahnejo roke, lica preblede, Nemci odskočijo. Vse čuti, da se je zgodilo nekaj, kar bi se ne smelo zgoditi. Lahi dobe prost odhod. V tem trenutku pa vdete policija z golimi sabljami na vseučilišče in začne svoje delo, toda šele tedaj, ko je krog 50 akademikov obstre-ljenih in do krvi stepenih!
Slovani nismo posegli v boj, ampak smo gledali od strani, kako se akademiki dveh «visoko* kulturnih narodov pobijajo kot psi.
Dunajska «Alma mater», ki bi morala biti kot najvišji kulturni zavod moderne države visoko vzvišena nad takimi brutalnimi izbruhi, ta «Alma mater* je onečaščena s streli in s krvjo njenih lastnih sinov. Zadnjič je tekla laško-nemška kri, kdo pa nam garantira, da ne bi v bližnji bodočnosti tekla slovenska? In mi Slovani, ki smo se vpisali v «Alma mater*, smo se vpisati zato, da študiramo, ne pa da se pretepamo ali da bi gledali druge, kako se pretepavajot
Sedaj so zaprli univerzo na nedoločen čas in sistirali vsa predavanja. Nihče ne sme na univerzo. C emu pa smo potem na Dunaju? Jako dobro izpričevalo za vlado, našo slavno avstrijsko vlado, ki ne preskrbi, da bi mogli kot svobodni državljani svobodno vršiti svoje dolžnosti 1
Nemški nacijonalci so sklenili, da bodo demonstrirali pred menso in povzroče vali kravale, ako se takoj ne zapre. V mensi obedujejo namreč večinoma nenemški dijaki za znižano ceno, med njimi dve tretjim slovenskih visokošolcev. In visokošolska oblast je lepo kapitulirala pred burši in s veseljem zaprla menzo. S tem je tiste dijake, ki niso gmotno dobro podprti, obsodila na nemilosrdno stradanje,
Sedaj čutimo prav v živem, kako potrebno bi bilo slovensko vseučilišče. Lahi bodo gotovo dobili svoje vseučilišče; Slovenci si moramo zapomniti, če ga dobe Lahi, da so ga izsilili s revolverji v rokah I
- s
Iz friiea. Vroča želja, ki jo goji telovadno drrštvo «Sokol* v Tržiču od svojega početka, se bo vendarle izpolnila. Za težko pogrešano telovadnico je prostor že pripravljen, so načrti že gotovi in je nabranega tudi že nekaj denarja. Vendar manjka le dosti. Ali telovadnica mora izrasti leta
1909 iz tal; saj brez telovadnice ni sokolskega življenja. Tržiški «Sokol* jo mora imeti, sicer se je bati za slovenstvo Tržiča, Slovenci tržiški 1 Pomagajte postaviti telovadnico. Kogar je rodila slovenska mati v Tržiču, položi mal dar za telovadnico. Vemo, da ne živite v obilici, vemo, da imate samo to, kar prisluži žilava in žuljava roka, vendar smo prepričani, da nam ne odrečete in ne kratite malega daru. Ko pričnemo prihodnjo nedeljo 13. t. as. po Tržiču nabirati za telovadnico, naj odpre sleherni tržiški Slovenec svoj mošnjiček in naj priloži, kolikor more. Nabiranje se bo vršilo vsakih 14 dni. Slovenci tržiški I Pokažite svojo zavednost in svojo požrtvovalnost
Umetnost in književnost
□□□□□ -
A. Aškerc, Akropoli« in piramid«. Založil
L. Schwentner v Ljubljani. Gena broš. K 3'—, elegantno vezani K 4 60, po pošti 20 v več. To najnovejše delo prav toplo priporočamo.
Novi mesečnik. V najkrajšem času prične izhajati v Ljubljani nov list, mesečnik, ki bo izpolnil veliko vrzel na polju našega strokovnega informacijskega in organizacijskega časopisja. V prejšnjih časih je bila znanost le last višjih bogov, dandanes pa, ko živimo v času splošne demokratizacije, odprla so se ljudstvu tudi vrata v Ivam prosvete in kulture. Znanost se poputishra. Izobrazbo, prosveto med ljudstvo, je danes klic vseh kulturnih narodov, le povsod se je ta klic praktično izvedel. Tudi pri nas na Slovenskem smo nekaj začeli v tem oziru. Lepi so že vspehi, da, tako lepi, da je treba misliti na organizirano, smiselno ljudskoizobraževalno delo. Ljudskih knjižnic je premalo in še te so nekatere pomanjkljivo urejene. Predavanja se premalo goje, izobraževalna društva in čitalnice te morajo preurediti, da bodo izpolnjevala svoj namen. Kje so drugod tako vzorno urejena ljudska vseučilišča? Novi list bo vse to ljudsko izobraževalno delo v drugih narodih zasledoval in prinašal natančna poročila. Prinašal bo tudi natančna poročila in statistike o našem ljudsko-izobraževalnem delu. Služil bo tedaj knjižničarjem, predavateljem, sn o vate) jem in voditeljem izobraževalcih društev in čitalnic in sploh vsem onim, ki se za Ijudsko-izobraževalno delo zanimajo m so na tem polju delavni List se bo pričel izdajat* le, če se oglasi toliko naročnikov, kolikor jih je za vzdrževanje lista potreba. — Uprava «Ljudske prosvete* v Ljubljani, Vegove ulice štev. 2.
V Kranju, dne 5. decembra 1906.
Ministrski predsednik baron Bieaerth se zopet pogaja z voditelji «velikih* parlamentarnih strank, ker bi rad č'm prej sestavil parlamentarično mini« strstvo. Oficiozno utemeljujejo to naglico s tem, da zahteva notranji del države čim hitrejšo rešitev. Nekaj resnice je že na tem; saj je sedanji položaj sploh nevzdržen. Ampak menda je na stvari še nekaj drugega, kar se oficiozno ne pove. Zunanji položaj države je namreč še bolj siten in tudi za barona Aerentnala so notranie razmere neznosne. Posledice aneksije Bosne in Hercegovine se napravile Avstro-Ogrski take težave, da ji vladanje a uradniškimi kabineti ne pride v okom.
V Pragi je razglašena preka sodb a. Ce je to začetek Bienerthove modrosti, tedaj pač tudi do njegovega konca ni daleč. Za civilizatorično moč avstrijskega zistema je slabo spričevalo, da si is take zadrege, kakršna je praška, ne more pomagati drugače kakor s preko sodbo. Beckova vlada je padla zaradi praških homatij, Bieaerth jih hoče premagati z žugaj o čim i vislicami. Toda računi tudi v politiki ne prenašajo sile; če se posreči z najbolj drastičnim sredstvom za nekaj časa preprečiti kravale, se s tem še ne odpravijo tista globoko segajoča nasprotja, za katerimi boleha cela država. Pred svetom si pa vlada tudi ne bo povečala ugleda s takimi koraki. Da vodi afera študentovskih kap v Avstriji do preke sodbe, nas bo izven ernorumenih mej k ve čemu nekoliko osmešilo.
Previdna vlada bi se imela pa, preden se odloči za tako ekstremno sredstvo, tudi vprašati, kaka bo učinkovalo z osirora na ves položaj. Da je mednarodna situacija Avstrije v tem hipu kritična, mora biti znano tndi ministrskemu predsedniku in njegovemu češkemu namestniku Coudenbovenu. Z aneksijo Bosne in Hercegovine je hotela Avstrija pokazati državniško energijo; za to je pa treba tndi politične moči, slasti če povzroči prvi energični korak tako razburjeno zmešnjavo po vsej Evropa, kakršno opazujemo kot posledico aneksije. Dtplo* matična odkritosrčnost je itak vedno problematična reč, a v sedenjih časih ima Avstrija s evropsko diplomac jo nedvomne težave. Ce je v takih časih koristno, z najvrednejšimi sredstvi privlačiti pozornost na notranje težave, je vprašanje, na katere odgovor pravzaprav ne more biti težak. Gospod Aehrentbal ne more biti hvaležen gosp. Bienerthu.
Dunajsko vseučilišče, ki je bilo zaradi bojev med nemškimi in italijanskimi dijaki zaprto, se je v četrtek zopet odorlo.
Velika razstava v Bsra|«?en. Avstrijski in-dustrialci so sklenili, da prirede prihodnje leto v Sarajevom veliko razstavo.
ftfikl nitflaaeat se otvori dne 14. decembra«
V Italiji agitirajo za bojkotiranje avstrijskega bisga. Za povod navajajo dogodke na dunajskem vseučilišču. Na Turškem je avstrijsko blago že bojkotirano; za avstrijsko industrijo in vsled tega za industrialoe delavce «e obetajo hudi časi.
Butki čaiopiai trdijo, da bo Rusija v bližnjem času objavila protest proti aneksiji Bosne in Hercegovine.
Bed Jspossko In Severna Ameriko je sklenjena pogodba glede politike obeh držav na Velikem oceanu.
Novičar.
Odlikovanja povodom ceearjevoga jubileja.
Tajni svetnik je postal med drugimi goriški nadškof dr. Fran Sedej. Plemstvo je dobil deželni glavar kranjski Fran Šuklje. Komturni križec Fran J osi p -ovega reda s zvezdo so dobili deželni glavar dalmatinski dr. Vicko Ivčevič, župan v Korminu Jurij baron Locatelli, drž. poslanec dr. Ivan Sušteršič. Viteški križec Leopoldovega reda je dobil državni poslanec dr. Miroslav Ploj. Komturni križec Fran Josipovega reda so dobili: dež. glavarja namestnik v Ptuju dr. Fran Jurtela in državni poslanec Josip Pogačnik. Red železne krone III. vrste so dobili: deželni odbornik kranjski grof« Anton Josip Barbo, veleposestnik na Kranjskem Nikolaj vitez Gutt-mannstbal-Benevenutti, dež. vladni svetnik v Ljubljani, prideljen ministrstvu za javna dela Vil. Haas, drž. poslanec dr. Matko Laginja, dež. vladni svetnik v Črnovcih dr. Peter Laharnar, predsednik trgovske in obrtne zbornice kranjske Josip Lenarčič, kanonik v Trstu Peter Martelauz, opat v Celju Fran Ogradi, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru Ljudevit Perko, dež. odbornik v Gradcu Fran Robič, župan mariborski dr. Ivan Schmiderer, ravnatelj <Kranjske hranilnice* dr. Anton vitez Scböppl in višji deželni svetnik v Ljubljani Matija Zamida. Viteški križec Fran Josipovega reda so dobili: notar v Celju L. Baš, višji okrajni zdravnik v Kamniku dr. Anton Binter, ravnatelj učiteljišča v Ljubljani A. Črnivec, dekan v Ribnici Fran Dolinar, dekan v Smohoru Ivan Držanič, okrajni glavar v Trstu Edm. Fabiani, frančiškanski provincial v Ljubljani Piacid Fabian*, zdravnik v bolnici usmiljenih bratov v Gorici dr. Ernest Fratnich, drž. pravdnih v Gorici Andrej Jeglič, dekan v Ljutomeru Martin Jurkovič, deželni stavbni svetnik v Ljubljani Anton Klinar, dekan v Stari Loki Fran Kummer, veleindustrijalec v Kranju Vinko Majdič, vinarski nadzornik v Gradcu Fran Matiašič, sodni tajnik v Ljubljani Fran Milčinski, finančni svetnik v Ljubljani dr. Ivan Mrak, notar v Laškem trgu dr. Adolf Mravlag, dež. sod. svetnik v Vipavi Ivan Nosan, ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani Alojzij Poljanec, kanonik v Novem mestu Franc Povše, gozd. svetnik v Ljubljani Vil. Putick, rud. ravnatelj v Trbovljah Ferdo Schüller, mag. svetnik v Ljubljani Ivan Sesek, profesor v Ljubljani dr. Josip Tominšek, primarij v Ljubljani dr. Alfred Valenta. Naslov cesarskega svetnika je dobil: ravnatelj »Kmetijske družbe* v Ljubljani Gustav Pire. Zlati zaslužni križec s krono so dobili: Župnik v Gorjah Ivan Ažman, župnik v Srednji vasi v Bohinju Ivan Berlic, zdravnik dr. Demeter vitez Bleiweis - Trsteniški, vodja zem. knjige v Ljubljani Ivan Cerček, duhovnik v ženski kaznilnici v Begunjah Ivan Cudermann, ravnatelj «Glasbene Matice* v Ljubljani Matej Hubad, župan v Kamni gorici Adolf Kappus pl. Pichelstein, dež. poslanec na Grosupljem Fr. Košak, rudo. upravitelj v Idriji Josip Kopač, nadučitelj v Mengšu Lovro Letnar, višji kom. finančne straže v Ljubljani Jurij Pfeifer. Zlati zaslužni križec so dobili: župan v Št. Vidu Anton Belec, oficial drž. železnic na Jesenicah Viktor Ječminek, župan v Kaplji vasi Andrej Mejač, župan na Jezerskem Fran Muri. Srebrni zaslužni križec s krono sta dobila: višji respicient finančne straže v Kranju Henrik Kettner, uradni sluga pri dež. vladi v Ljubljani Mihael Kosmač. Srebrni zaslužni križec so dobili: Jurij Čebul, Fran Ficker, Blaž Krištofič, Anton in Ivan Letnar, Matevž Vidmar in Franc Rems, uslužbenci v smodišnici v Kamniku.
Pinkl SSd ▼ Pragi. Res lepo je, kako se deli pravica Slovanom 1 Radi par nemških smrkavih buršakov, kojim so celo iz «rajha'» prišli na pomoč demonstrirat njihovi čedni bratci, se pa razglasi nagla sodba po § 429. i. t. d. kaz. pr. reda v Pragi, dasi so praška tla od nekdaj bila temelj avstrijske države — Praga caput regnil — Pozabili ste nemški državniki, kaj vse je že nemški moloh požrl iz izstradanih življenskih celic slovanskih, osobito čeških, in zatorej delate tako. Reklo se je svoj čas: «Mit Gewalt der Waffen» ali pa z «Regimentsmuziko». Ali mislite, da smo še vedno na tem staluP — Res je in prav star «Witz» je, ko se je pri II. državnem Izpitu ob § 431. k. p. r. izpraševalo, kako vlogo igra godba v kazenskem pravu — preki sod se razglaša z bobnom in trom-peto — da, da take i Witte» smo svoj čas sprejemali kot kratko časje, danes so pa časi postali ne samo dolgočasni, nego resnobni. Kaj je treba «muzike» po g 431. k. p. r. radi par smrkavih nemških buršev 1 Zaprite jih, če delajo protipostavno in napram naredbam, nemir in sicer navlašč nemir, nas Slovane pa pustite pri miru. Ali so nemški burši stebri Avstrije, ali so stebri Avstrije tisti, ki dobivajo pomoč iz «rajha», ali je za 2. decembra 1908 bilo treba razglasitve po g 429.—
481. k. p. r.lP In konečno, zakaj ni avstrijska državna modrost vse to v pravem času prehitela in preprečila)P Za to, ker tega ne zna in nikdar znala nil Seveda: «bei Tromelschlag oder Trom-pentenschall* — se sliši lepo, toda državljani si pri tem mislijo najbrž kaj druzega. Saj so tako misleči ljudje, kakor pa kak namestnik. Huda kritika nam leži v peresu. Ogniti se je hočemo, ker mislimo, da bode osrednja vlada toli pametna, da takoj prekliče § 431. k. p. r. z bobnom in trom-peto. Toda nekaj druzega je tu, kar nam preki sod v Pragi polaga na jezik, — to pa velja za nas Slovence in prav nič za ohole aristokratične, v zakupnino pameti a priori notri vržene državnike. Naglašamo še enkrat, da slovenski narod ni samo en sloj, nego jih ima več, ki vsi čutijo slovensko in slovansko. Ce enega izpustimo, raztrgali smo skupno verigo, ki nas drži in veže ter nam daje moč skupnosti. Kdo prevzame pogum in odgovornost to skupnostno verigo razkovati in delati razločke mej slovenskimi sloji 1 — Tudi delavec je Slovenec in mogoče boljši, kakor tisti, ki ima polna usta slovenske hvale, otroke pa pošilja v nemške šole, jim daje nemške guvernante in odgojitelje, — slovenski delavec pa vzgaja deco svojo slovensko v slovenskem duhu, ker mu srce tako veli in, ker se zaveda, da je tvorilen član slovenskega naroda. Zaradi tega pa naglašamo še enkrat: mandat slovenskemu delavstvu — in sicer v beli Ljubljani v izpodbudo in ponos Slovenstva in v spomin nemškim birokratom, ki so proglasili preki sod v Pragi, da naj pomnijo: tudi slovenska inteligenca in slovensko delavstvo je duša svoje duše in da pri tem združenju lahko bratje Cehi računajo na nas—vkljub «muziki» do § 431. k. p. r. 20/IX. 1908.
Prokleta grabijo ali nemška kaltura! V •Deutsche Stimen* št. 95 cGrazer Tak-blata* št. 330 čitamo na drugi strani impertinenten izbruh nemške kulture najbrže *e bolj impertinentnega in sirovega dopisnika. Seveda državno pravdništvo ni zaplenilo taistega, dasi se obrača ost tega dopisa ne proti posamezniku, nego proti oelemu prebivalstvu našega prijaznega mesta Kranj. Kaj pa mar tistemu potepuhu, ki je zagrešil ta dopis, če ima g. hotelir na «Stari pošti* napis tudi v cirilici 1? Kdo pa je on, da se postavlja za sodnika nad državno priznano cirilsko pisavo; kako se upa ta glupež kritizirati cufilski napis in cirilsko pisavo, ki je v Avstriji saj in najmanje toliko vredna kakor nemška gotika, katere že skoraj nikjer več nimajo v rabi; in kdo je temu oholemu Nemcu oziroma nemčurju, ki se je najbrž že preobjel slovenskih grošev in kv ga je rodila, kakor se nam vidi slovenska mati, dal pravico zabavljati čez naše nadvse prijazno in gostoljubno mesto Kranj, kamor marsikateri nemčurski romar hodi po slovenske groše. Seveda
v gorenjskem zraku se bladi in kranjski groš mu ne smrdi!
Kaj briga tega dopisnika, kje in koga sprejema ljubljanski župan Hribar v goste in o čem se pogovarja z gosti. Da, cA denuncijanstvo je tisti kos nemške kulture, za katero se mi zavedni Kranjci zahvaljujemo in ki ga hočemo ostraniti. Za to je pa tudi naš občinski zastop in sicer še pred 20. oktobrom 1908 enoglasno sklenil: «Proč z nemškimi napisi v slovenskem Kranju*. Človek, ki stoji na tako nizki kulturni stopinji, da zmore članek št. 95 •Deutsche Stimmen*, naj se sam pobota s svojo nemško kulturo; mi je ne rabimo, hvala bogu I Abderitstvo more očitati zgolj le abderil, ki ne vidi dalje, nego mu njegova narodnostna sovražnost kaže, nas Kranjce naj pa pusti pri miru, ker mi vemo že, kaj delamo in kaj smo dolžni svoji slovanski časti. Tudi Slovenci smo enakopravni državljani in se nemškutarski dopisuni grdo motijo, če mislijo, da se ponove časi, ko so ljublianski kazinotje vladali kranjska mesta. Mesto Kranj je naše mesto in sicer vseskozi slovensko mesto. Ti pa, ki kuješ o našem mestu dopise, vedi, da se ne hodi nekaznovan pod palmami. Smo tukaj in bomo tukaj, ko «Deutsche Stimmen* najbrž že ne bodo imele poguma tako pisati o nas in denuncijatorično obrekovati, kakor v št. 95 leta 1908.
Slovenski trgovci io le začeli probujatl.
Kak- r je vse slovenske sloje prešinila odločna misel, da je treba nositi slovenski denar samo k Slovencem, ako hočemo postati gospodarsko neodvisni od Nemcev, tako so se tudi naši trgovci pričeli ravnati po geslu, naj se podpira predvsem slovenska, oziroma slovanska industrija. Slovenci nimamo razvite industrije, a kolikor je imamo, je sposobna najlepšega napredka. Zato so uvideli slovenski trgovci, da je treba podpirati vsaj ono domačo industrijo, ki že obstoji, in pri tej naročati potrebno blago. Tako je došla «Prvi jugoslovanski tovarni za kavine surogate* v Ljubljani že cela vrsta dopisov iz vseh slovenskih pokrajin, s katerimi ji trgovci poročajo, da so popolnoma opustili prodajo izdelkov nemške tvrdke Frank iz Zagreba in da bodo razpečavali odslej le slovensko »Zvezdno* cikorijo. Želeti bi bilo, da vsi slovenski trgovci brez izjeme slede temu lepemu zgledu in se s tem praktično podpirajo giba* nje, ki naj dovede slovenski narod do lepše bodočnosti. S strani odjemalcev jim ni pričakovati nobenega odpora, ker slovenski kupovalci sami zahtevajo, naj se jim da slovensko blago.
Občinske volitve v Kamniku so oe vršite v soboto dne 28. m. mi. Izvoljenih je 14 naprednja-kov in 10 klerikalcev.
Uljudno vpraianje. Na zadnjem shodu ljubljanskih zaupnikov se je parkrat povdarjalo, da so začetkom meseca novembra iz osle deiele kranjske zbrani zaupniki odobrili kandidature v Ljubljani. Nam o tem ni prav nič znnnega in dasiravno smo vprašali več kakor 20 somišljenikov narodno-napredne stranke iz raznih krajev, nihče ne ve, da bi se bi vršil kak zaupen shod iz cele dežele. Prosimo pojasnila.
Ali je res? O J več strani nas izprašujejo ljudje, če je res, kar se govori po mestu, da je županstvo oddalo namesto razsvetljave za «Otroka* nabranih več kakor 300 K tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu, ki hoče, ali je že poslalo nabrani denar za <Otroka* na Dunaj. To seveda nikakor ne gre, ker imamo domače društvo za varstvo otrok. Sicer pa mi tega ne verjamemo in čakamo le ooja-nila od prizadetih krogov.
Običajni Miklavžev večer priredi danes zvečer ob pol 7. uri -Narodna čitalnica* v svojih prostorih ter vabi s tem k obilni udeležbi.
Občinski zastos Radovljica je v svoji seji dne 26. novembra izvolil c. kr. finančnega komisarja gosp. Valentina Žuna za častnega meščana in sicer soglasno, to je z glasovi naprednih odbornikov in pristašev S. L. S., v zahvalo za nesebično in požrtvovalno delovanje v občinsko korist. Čestitamo!
Sokol v Radovljici je dosedaj ustanovil dva odseka, na Bledu in v Kamni gorici, in sicer se je zborovalo na obeh krajih v nedeljo dne 25. oktobra 1908. Na Bledu se je udeležilo čez 80 članov občnega zbora. V odbor so bili izvoljeni že navedeni bratje. Članov se je priglasilo dosedaj 125. Telovadi se vsako sredo in nedeljo, povprečni obisk 40 na uro. Orodje je naročeno pri tvrdki Vindyš v Pragi. Odsek si je naročil več i?, tiso v •Slovenskega Sokola*. Pripravlja se tudi telovadba naraščaja in se morda pozneje ustanovi tudi ženski oddelek. — Isti dan se je vršil v Kamni gorici občni zbor; za sedaj se je izvolil samo pripravljalni odbor, in sicer bratje: Bajželj, Debevec in Vari. Priglasilo se je 35 članov. Ker ni na razpolago nobenega prostora, se telovadi na prostem, in sicer vsako nedeljo popoldan proste in redovne vaje. Na spomlad sezida brat Bajželj velik salon, kjer bode tudi odsek telovadil. — Pri obeh občnih zborih je bil zastopan radovljiški Sokol po močnih deputanjah ter je dajal nasvete glede uredbe društev in tudi prevzel tehn čno vodstvo. Upati je, da se s skupnimi močmi ustanovi prihodnje leto tudi Sokol v Bohinju ter bo radovljiški Sokol sporazumno z drugimi društvi v ta namen priredil izlet z javno telovadbo in predavanjem. Želeti bi bilo tudi, da se oživi Sokol v Kamni gori, ker društvo še ni razpadlo, edino vaditelja, ki bi oživil zaspance, manjka.
Izdaja voznih listkov v postajališču Križe lokalne železnice Kranj-Tržič. Za postajico Križe lokalne železnice Kranj-Tržič se bo izdajalo vozne listke od 1. decembra 1908 naprej v bližnji gostilni g. Jakoba Zupana z omejitvijo, da bodo vojaštvo v in izven službe in imetniki legitimacij za vozne ugodnosti dobivali še nadalje vozne listke v vlaku proti naknadnemu plačilu.
Nabiralnike družbe sv. C rila in Metoda so od tukajšnje moške podružnice sprejeli nadalje: hotel •Stara pošta* in gostilna Pogačnik.
Gosp. Ivan Jelačin, lastnik -Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate* v Ljubljani, je zopet poslal «Društvu slovenskih književnikov in časnikarjev* izdatno podporo 100 K, za kar se mu najprisrčneje zahvaljujemo.
Dramatični odsek »Družbe it. Cirila In Metoda* v Radovljici priredi v torek, dne 8. decembra 1908 v salonu g. Rudolfa Kunstelja burko v petih dejanjih: Zmešnjava na zmešnjavo. Začetek točno ob 8. uri. Cene prostorom': Oi 1. do 3. vrste 1 K 20 vin.; od 3. do 6. vrste 1 K; ostali sedeži 80 vin. Stojišče 40 vin.
Obrtna zadruga na Bledu priregi tekom meseca januarja 1909 preiskovalno komisijo za učence, ki so učno dobo dovršili in še nimajo izpričevala preizkušnje. To. velja tudi za tiste obrtne pomočnike, ki takih izpričeval še nimajo, akoravno imajo že učno izpričevalo, ki ne zadostuje po novem obrtnem redu za dosego samostalnega obrta kot mojster. K preizkusni se pripuste tudi učenci iz drugih krajev Gorenjske, ter se imajo v ta namen priglasiti vsi udeleženci pismeno pri obrtni zadrugi na Bledu. Učna izpričevala naj se eventualno prošnji prilože. Zglasiti se je tekom 14 dni. Pristojbina za člane obrtne zadruge na Bledu 5 kron, za zunanje prosilce pa 12 kron, ter se ima ta svota pred preizkušnjo doposlati na obrtno zadrugo na Bledu.
Mladinska spevoigra «Slava cesarju Francu Jožefu l.», ki se je uprizorila kot jubilejska prireditev dne 2. decembra v sokolski telovadnici v Kranju, je vspela v vsestransko zadovoljnost Uči-teljstvo obeh tukajšnjih šol je storilo vse, da je bil nastop posameznih skupin kolikormožno učinkujoč, bodisi glede kostumov, glede petja, ali pa glede deklamacij. V tej spevoigri je nastopilo nad sto učencev in učenk. Pevske točke sta na klavirju in harmoniju mojstrski spremljevala gospa prof. Anica Pirnatova ter gospod ravnatelj Ivan Pezdič. Slednji je imel tudi slavnoati primeren govor na zbrano
šolsko mladino, sled odmc.om pa je krasno izvajal izbrane godbene točke septet znanega in priljubljenega orkestra »Slogo. Igri je prisostvoval skladatelj gosp. Emil Adamič, kateremu so zaklicali ob koncu igre mladi igralci in igralke prisrčni «2ivio!» — Da se lahko udeleži te spevoigre tudi slavno občinstvo, in da se pokrijejo režijski stroški, zato se ponavlja ta spevoigra dne G. in 8. decembra 1.1. istotam, vsakokrat ob treh popoldne. Ona prostorom je naslednja: sedeži 1 K 40 h, 1 K, 60h, stojišča 40 h, dijaške vstopnice 20 h. Prodajo vstopnic je prevzela blagohotno tukajšnja knjigo-tržnica K. Florian. Z* zadnjo predstavo, ki je dne 8. decembra, pa se dobe vstopnice v isti trgovini, na praznik zjutraj pa v pritličju dekliške šole.
Ii kranjske hranilnice v Ljubljani (nemške šparkase) se je v minulem mesecu dvignilo okrog 5 milijonov kron. Od 20. septembra t. 1. se je dosedaj dvignilo okrog 12 milijonov kron. Z novim letom je odpovedan tudi cerkveni denar okrog 20 milijonov kron.
V Železnikih so ustanovili hranilnico in posojilnico, ki je v naprednih rokah.
Velikanski požar ? Kranju, Včeraj okoli 8. ure zvečer je začelo goreti v tovarni za usnje g. Karla Pollaka pod mestom. Ko se je ogenj zapazil, je bil že ves trakt, kjer se suše kože, oziroma ž3 dogo-tovljei o usnje v popolnem plamenu. Predno se je naznanilo požar kranjskemu gasilnemu društvu, je gorela že streha. Ko je prišlo v najhitrejši naglici pod vodstvom načelnika g. Janka Sajovica, se je povspel ogenj že na drugi trakt. Kakor bi trenil, je bila streha v ognju. Groza je pretresala človeka, ko je'gledal na ta veličasten prizor. Gost dim se je valil in rdečkastovijoličasti plameni so švigali do oblakov, katere je spremljalo morje isker. V hipu se je raztegnil ogenj tudi na tretji trakt, kjer se nahaja stanovanje g. Pollaka. Neumorno delujočemu kranjskemu gasilnemu društvu se je posrečilo omejiti ogenj, a pravi vspeh se je šele dosegel, ko je dospelo gasilno društvo iz Stražišča. Kasneje so prišla še gasilna društva iz Ljubljane, Škofje Loke in Dupljan in z združenimi močmi se je posrečilo rešiti vsaj skladišče, kjer je spravljenih nad 80 vagonov čresla. Samozavesti maši nista se je tudi zahvaliti, da ni eksplodiral veliki kotel za paro. Kako je ogenj nastal, se še ne ve. Ko je gospod Pollak ob 8. uri zvečer šel iz pisarne v svoje stanovanje čez dvorišče, je videl že švigati plamen skozi okna. Ali je padla iskra iz sušilne peči ali pa se je vnelo usnje po gorkoti. Zgorelo je v vseh traktih vse podstrešje s usnjem, ki se je sušilo in bilo namenjeno za eventuelno vojno. Trakt pa, kjer je ogenj izbruhnil, je pogorel do tal in samo zidovje še stoji. Skoda se ceni nad pol milijona kron. Na lice mesta je pri hi tel tudi svetnik Pire ter župan Savnik. Le neumornemu delu gasilnih društev se je zahvaliti, da se ogenj še bolj ni razširil ter so se obvarovala sosednja poslopja.
Na Osojah. Zadnji dve predstavi, ki nam jih je nudil »Dramatični odsek* Narodne čitalnice v Kranju smemo pač prištevati k najboljšim, kar smo jih dosedaj videli na našem odru. Lahko rečemo, da so bile dokaj dovršene v vsakem odru. Skoro, da smo malo skeptično pričakovali to prireditev, kajti igra, ki je na repertoarju dvornega gledališča, je pač zelo težko predstavljati v tako malenkostnih razmerah kakor jih imamo tu v Kranju. Pa smo bili, lahko rečemo, iznenadeni, ko smo videli naše vrle diletante. Saj so igrali kakor da ne bi bili diletantje, ampak igralci na kakem gledališču. Posamezni stavki fino niancirahi, geste, mimika, vse takorekoč dovršeno. Marijano, eno najtežjih vlog, je igrala gospa Anica Pirnatova ter pokazala, da je izza lanske predstave »Brata Martina* kaj vrlo napredovala. Občudovali smo nje krasno igro osobito v prizorih z Valentinom. Višek dovršenosti pa je dosegla v prizoru z Ano pred cerkvijo. Užaljena ljubezen, kipeča ljubosumnost, iatajen up, gojus in strah, vse to je bilo citati v obrazu Marijane. Skratka gospa Anica Pirnatova je bila vprav mojstrsko dovršen značaj gospodinje. Dramatičnemu odseku kakor tudi Narodni čitalnici v Kranju čestitamo k taki pridobitvi. Nič manj težavna je bila uloga Ane, ki jo je igrala gospa Hermina Valenčičeva. Stara naša znanka je, in težko smo jo pogrešali lansko leto. Dovršena skozinskoi. Ne diletantka ampak igralka, ki premisli in preštudira vsak stavek, vsako besedo, vsako kretnjo, ki se prilagodi vsaki situaciji. Krasna je bila v sceni v tretjem dejanju, ko* pripoveduje Valentinu zločin svojega očeta in v končnem prizoru, ko s plamtečim obrazom obdolži Matijo, da je on zažgal kolovško kovačnico in ne črni J ur ko, njen oče. Originalna je bila Mreta, ki jo je igrala gdč. Hani Sajovičeva. Vedno so bile še težave s starejšimi karakterji pri damah, a gdč. Hani je pokazala, kaj vse se lahko napravi iz najstarejše uloge, če človek hoče. To je bila stara jezikava dekla, kakor si je boljše niti misliti ne moremo. Trda, rezka, jezikava, zlobna, a pri vsem tem dobrega srca. Tudi tu se kaže krasno razvijajoč se talent. Veselo planšarico in nevesto Micko je igrala gdč. Mara Polakova. Tudi ta nam je stara, dobra znanka in če le stopi na oder, razširja vesel in razkošen duh. Tudi pri njej lahko rečemo, da se leto za letom izpopolnjuje. Kakor je dobro lansko leto igrala Urško in letos županjo, ravnotako izvrstno je pogodila tudi veselo-zaupljiv značaj M cke. Zal, da je uloga premajhna, da bi se lahko popol-
noma razvila. Isto velja tudi od Neže, ki jo je igrala gdč. Jelica Mayr. Pa tudi v teh treh stavkih je bila jako dobra. Omeniti moramo tudi še lepo narodno pesmico, ki so jo pele omenjene gdč. dokaj dovršeno. Od moških vlog moramo pohvalno omeniti g. J. Pehar ca, ki je šele v zadnjem tre-notku prevzel vlogo Valentina. Igral je dovršeno. Nekoliko mu je pokvaril efekt prehlajen glas, ksr pa ob letošnji zgodnji zimi ni čuda. Originalen piskrovez Šimen je bil g. Janko S a jo vi c. Prav dober tudi g. Viktor Golob kot cerkovnik ter g. Slavko Duller kot Tilen in g. Mikuš kot Matija. Jako ljubka je bila tudi gdč. Irmica Mavr kot otrok. Končno naj še omenimo, da se je dokaj gladko igralo. Vidi se pa šele pri takih igrah, kako so vsi naši prostori premajhni, osobito pa oder. Obsojati moramo tudi, da se je našel med občinstvom prijazen gospod, ki je ugaševal in prižigal luči v dvorani prav po svoji volji ter ko se ga je opozorilo na to, še prav nalašč uganjal neumnosti. Prihodnjič bo treba tu pač strogo postopati ter dotičoiku kratkomalo prepovedati vstop. Dramatičnemu odseku pa kličemo: Le tako vrlo naprej na začeti potil Ljnkeus.
Umrla je soproga g. Josipa Kunčiča v Lescah v starosti 33 let. — V Kranju so dne 2. t. m. pokopali najmlajšega sinčka Ivota tukajšnjega trgovca in posestnika g. Franca Crobatha. Lahka jima žemljica I
* * e
Poskusen samomor pionirja. Na gradu v Gorici so nastanjeni pionirji. V torek dopoldne je skočil iz drugega nadstropja na gradu pionir Stark ter se ves pobil in polomil. Prenesli so ga takoj v vojaško bolnišnico. Ta korak je storil baje radi tega, ker ga je trpinčil gospod korporal.
Pri ogledovanju iluminacije na Dunaju dne 1. decembra je umrlo pet oseb, med njimi krščansko-socialni poslanec H-Mzl. Obolelo in poškodovalo se jih je nesteviino.
Svobodna vožnja po železnici sa rezervista. Te dni izda vojno ministerstvo nove pozivnice za rezerviste. Pozivnice bodo imele kupon, ki nakaže rezervistom svobodno vožnjo po železnici k orožnim vajam in domov.
Vojna uprava je sklenila, da poslej ne bo branila, objavljati njene naredbe, tičoče se varstva mej. Zadnje dni je bilo že več takih objav v časopisju. Ogrsko-hrvatsko parobrodno društvo na Reki je dobilo povelje, nai iu*« pripravljene ladje za vojaške transporte. Z Ogrskega je odšlo več vojaških čet v Bosno in vozi se mnogo vojnih potrebščin tja. Lepo jo je zavozila diplomacija! Ali naj res narodi plačujejo njene nerodnosti s krvjo?
Zvišanje tarifa na Južni Železnici je navzlic ugovorom železniško ministrstvo že odobrilo. Uvede se z novim letom. Južna železnica bo imela od tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov.
Demonstracije in rabate so na vseh koncih in krajih Avstrije na dnevnem redu. V Pragi so se v nedeljo ponovili kravali zaradi »bumla* nemških buršev. Nastopala je policija in žandarmerija, bilo je vsč ranjenih in mnogo ljudi so zaprli. V Trstu so bile demonstracije zaradi italjanskega vseučilišča. Tudi te so bile zelo hrupne. V Gradcu so bili pretepi med nemškimi in slovenskimi dijaki. Vlada in merodajne stranke pa nočejo razumeti, da se
Ustna voda
„KALO D IN" Lekarna, Kranj.
vprašanja, ki so zrela za rešitev, morajo rešiti in da se s samimi »paliativniml* sredstvi ne ozdravi tako huda bolezen, kakor je avstrijska.
Dunajski župan Luegar je povodom cesarjevega jubileja postal tajni svetnik, torej ekscelenca.
Med odlikovani!, ki so izdana ob priliki cesarjevega jubileja, so tudi sledeča: Podpredsednik gosposke zbornice knez Furstenberg je dobil veliki križ Leopoldovega reda; sedanji predsednik poslanske zbornice dr. VVeiflkirchner veliki križ Franc Jožefovega reda; bivši predsednik poslanske zbornice in delegacije dr. Fuchs je postal baron; tudi poslanec dr. Chiari, • načelnik nemško-nacionalnega kluba, je postal baron. Vseh odlikovanj je nesteviino.
Turški bojkot avstrijskega blaga še ni končan, pač pa je turška vlada izjavila, da bo vplivala, da bodo delavci, ki so v državni službi, izkrcevali blago z avstrijskih ladij. Avstrijski poslanik v Carigradu je dobil dovoljenje, da gre lahko na dopust, kadar se mu zdi potrebno. Njegov odhod iz Carigrada bi se v sedanjih razmerah smatral za demonstracijo proti Turčiji. Avstrija je baje sklenila, da bodo odslej bojne ladje spremljevale avstrijske Llovdove parnike, ki so namenjeni za Turčijo. Angleška vlada je dala nato svoji eskadri v Sredozemskem morju tajne ukaze.
Listnica uredništva.
Resnici na ljubo potrjujemo, da g. Elbin Kristan iz Ljubljane ni v prav nikaki zvezi s člankom: Bodimo kavalirji!
Loterijska srečka dne 28. novembra t. L
Gradec    31   47   26  55 73
Tužnim snom naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna soproga, mati, sestra i. t. d. go?pa
Ceciliji tačic, roj. Muk
v starosti 33 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preljube ranjke bode v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
V LESCAH, dne 5. decembra 1908.
Jože Kunčič, soprog. (Mika, Jožica, Mirko, Katinka, otroci. Janez, Tomaž, Boštjan Klančnik, bratje. Terezija, Helena Babic, sestri.
Iščem za Gorenjsko
zastopnika
:: s nitim i Kritji
teta
kateremu sem pripravljen plačevati po 80 do 120 kron mesečne prispevnine za potovanje ter po 20 •/• provizije od do-:: seženega prometa. ::
Prijazne ponudbe z opisom dosedanjega delovanja in referencami je nasloviti na :: upravništvo tega lista. ::
g£g§^S] svoji e svojimi \&BčS
TrgoVci, pozor!
KAVO
prodaja radi ugodnih sklepov pod dnevno oeno od tu ali is Trsta :::
Zdravko JCrajnc
v Kranja:: trgovina delikates špecerij«, deželnih pridelkov.
SVOJI K SVOJIM! MEJŽ
Stanovanje
z dvema aH tremi sobami in kuhinjo se takoj odda
pri
pp. H PfflUH) MMHJi 171.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nai iskreno ljubljeni, nepozabni sinček in bratec
Ivo
danes ponoči v nežni starosti 18 dni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preljubega ranjkega bode v sredo, dne 2. t. m. ob 2. uri popoldne iz hifie žalosti na pokopališče.
V Kranju, dne 1. decembra 1908.
Franc  in Marija  Crobath, starisi, Franc, Mirko, Stanko, Viktor, bratje, Anica, Marica, Jožica, Heda, Milena, Vita, sestre.
Zahvala.
Za izraženo sožalje ob priliki bridke izgube ter za prijazno udeležbo pri pogrebu se najsrčnejše zahvaljuje
rodbina Crobathova.
Heblfrana soba
za enega ali dva gospoda je za oddati. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 3—10
prejemov1 bratu"
V KRANJU
je nanovo prenovljen in se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v mestu in okolici.
Toči se izborni cviček, kakor tudi druga pristna vina. 2
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOrl! 327 52-18
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touralne iz Ha vre v Newyork. ===== Najkrajša črta. i
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska 0.18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
Svoji k svojimi
Prodam več tisoč komadov
is samega poriland cementa zase izdelanega. Sprejemam naročila za vse vrste betonskih izdelkov n. pr. stopnice, hangarje, korita za živino in za vodnjake, okvirje za nagrobne krste i. t. d. Izdelujem tudi žične ograje s cementnimi stojali ali verejami. 886 6
Ivan Waland1 posestnik
Hlebce pri Leiean, Gorenjsko.
Slovenci,   kupujte vii-palioe v korist družbi sv- Cirila in Metoda!
Dvoje stanovanj ,
sns se takoj odda. sns
Povpraša se pri tvrdki R. & E. Rooss v Kranja.
ničesar ne prenese
in navadna posledica tega je, hrezslaslnost, želodčna bol, slabosti, nerodnosti prebavljan.a, glavoboli i. t d. Gotova odpomoč proti temu so
Kaiserjeve karamele
===== sdravniiko preizkušene 1 —-——
Oživljajoče, prebavo pospešujoče in želodec okrepujoče sredstvo. 376 12—7
Zavoj po 20 in 40 vin. v:
= lekarni v Tržiča. ;
Najceueji nakup pri sv. Cirilo in Metodu II
Nova narodna trgovina pri sv. Cirila in Metoda
rxet debelo i rs drobno
■ ŠTIGLIC & ŠMIT iS
v Radovljici, na Glavnem trgu (zraven cerkve) :: Podružnica v Predtrgu,
Priporočata svojo veliko zalogo raznovrstnega špecerijskega blaga, kakor: riž, vedno svežo kavo, najboljšo moko iz Majdičevega mlina, zelo fiai ruski čaj in runa, rar.lične barvo, razne vrste žganja, kakor: slivovko, tropinovec, Florian, Triglav ter pravo Ciril Metodovo in Zvendno kavino primes. Dalje imava v zalogi ramliöno ielesnino za kovače, ključavničarje, kleparje i. t. d.
Kupovala bova proti gotovini ali v zamenjavo z blagom vse vrste deželnih pridelkov, kakor: orehe, fliol, oves, suho gobe i. t. d. vedno po najvišjih dnevnih cenah. — Ker kupujeva izključno le od prvih in največjih tvrdk, sva v prijetnem položaju naše cenj. odjemalce z le preizkušenim dobrim blagom najceneje postreči. s Blagovolite se prepričati! =-——s
Za mnogobrojni obisk se priporočava z odličnim spoštovanjem
52-2 Štigllc & Smit
i
Najcenejl naknp pri sv. Cirilu in Metodu 1!
et® SW ÄfS «S W> eie> it® ®t® t=ife) <5VS> ®t® ®t® ®T® C?$® ff^> C5TS> «fe      ^TŠ) <^b «fe) (5^® <S^f® «t® <^Š> C^® <5TS> «¥® «tž>      «fe> <5T® <^5> «tš)
Istrsko vino
lastnega pridelka, pristno naravno, prve vrste
moškat :: belo vino :: teran rožno vino
Tropinovec
lastnega pridelka, zajamčeno pristni li ssmib čistih jagodovih vinskih tropin brez pecljev
50 odstotni
382 10-6
s* dobiva se po prav ugodnih cenah na velepoiestvn vinogradov
28 mocco perlan V KoViaju (Jstra)«
ajs sjs e|s e^ejteu)   e^e <^s>   ^^^^^^ ^ ^ ^      ^^.^ ^ ^ <^ ^ ^^<m
Za Miklavža in
božično drevo
priporoča
razne igrače, galanterijsko blago, razne šolske potrebščine, otroške vozičke in drugo vse po najnižjih cenah :;
Magda Rant v Kranju
Savsko predmestje.
A-C
8272
01
00
SINGER
šivalne stroje
naj se kupuje le v naših prodajalnah, ki se jih spozna po toh napisnih tablah.
Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali stroje drugih vrst; kajti nafti stroji se no oddajo prekupoem, temveč ae jih prodaja naravnost od nas cenjenemu občinstva.
SINGER Co.
Akc. dražba sa šivalne stroje Kranj it. 53. 38
Nova knbična knjiga I
Ma drobno in dobèlol
■a si robno in dobolol
Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo i
1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; I. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in Sirokosti; 5. Preračunjenje col v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v aetre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 18. Načrt, po katerem se lahka napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 «V2— 44
Knjiga stane v močno celo platno vezana 8 K, po po iti 90 vIm. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raAanar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 8 K 20 »la. Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
priporoča svojo veliko zalogo
pravih ivicarakih
žepnih ur
vsake vrste, dalje budilka« ara aa alaatat prstana in verf ilee, pa najnižjih oaaah.
UMg  Popravila mš
se izdelujejo v lastni, delavnici, ter sem zmožen po stoji blizn 20 letal skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po ajskttl cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1*40 K. Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
91
INTACT".
Kolesarske potrebidine
NB. Ako želite imeti uro ras debro popravljeno jo ne tttsjaj taknu,ki umije siti isuesai niso. 17-19
Ravnokar došle, krasne, najnovejše igrače za
Miklavža
in naj nihče ne zamudi prilike, pogledati si
62 35
m*r katera Je v I. nadstropja posebno oddaljena.
Velika zaloga pripravnih igrač za gosp. trgovce in sejaarfe na debelo 1
Priporoča se za obilen obisk
Anton Aiaič, Kranj, filai In M. 1.
IB nadStrOPJOs    Cene zmernel Postrežba točnal    L O&dStTOPJOi
5 r^e^r^r^r^r^^h^r^^^^^n^lrzzdr.
■HSBBal
Brata HLAVKAi
isdeloTateljs kirurg, instrnmenior atelje sa ortop. aparate in bandsže
tjubljana, preženioveitl.5
priporočata
svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško po* strežbo, bižejev, irigatorjev, aparatov za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne žile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih posteljnih podložk. — Vse bandaže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—87 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunanja naročil*  aa Izvršujejo too«<o,
hltro In diskretno. Oalvanični poniklcvani zavod s obratom na motor. Popravila aa Izvršujejo točno jn oeno.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
130—72
Iv. Jax-a v Iajubljani
Dunajska cesta 17 priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na sahtevanje zattonj.
~=~m Kdor ■-=~i
hoče sebe'ali svoje otroke oprostiti
jf ICO &1 J EL g
hrlpavostt, katara, sastisenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kaálja,  naj kupi zdravniško proizkušene in priporočene
Kaiserjeft prsne Karamele
s 3 smrekami.
375 24-6
5500 notarsko overo verjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Dosa sa 80 vin. Dobiva se v: Lekarni t Trliču
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJ ÜBLJANA,
Slomikove   valioea   sat. 4.
Sîtvbeeo-umetsQ il koistnkelltko kiiofitviibritro.
Zidno omrežje na stroj, ograje na miredvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d
Špecijaliteta : 152—54
valjični zastori (Rollbalken).
Zlite sfctii!c : tuli«, Pariz, (i« iti.
NajbokJSe kosmetlčno
ZObOčistilno sredstvo
Jzčtlovattlj
0. Ssydt
Sjubljana, Spitoi-Stritar.u/. 7
G. Tönnies
422-43
tovarna sa stroje, železo in kovinolivaroa v Ljubljani
priporoča kot posebnost iage in vsa stroja tz
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagins naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generators ki plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Kavarna »Ilirija11
v Ljubljani
oddaljena 3 Minute od Južnega kolodvora
je vsak dan
81» 20
celo noč odprta.
Prioroca se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset fe*, M|hoUČ.
Svoji k svojim I
256 52—88
Staroanana narodna tvrdka:
Anton Iv. Pečenko
GORICA :: ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi ln črnimi vini iz lastnih in drugih prisnanih vinogradov po oani 30—50 vin. liter; potem s plsenjskdm pivom «prazdroj» iz sloveče češke •Meščanske pivovarne*, in lab ornim proti vinskim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenbergs v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem 1. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države t sodih od 56 lit. naprej franko goriika postaja.
Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premirano!
Glinaste peči
štedilnike, banje aa kopeli, kakor tndl kipe, vaie ln druge glinaste lideike v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najvočja tovarna paöi in glinastih izdalkov v LJubljani.
1 52-82
Predno iščete
ali realno
POSOJILO
zahtevajte brezplačni prospekt
Mollir L. Egyed, Budimpešta
IX., Lónyai-ütca 7.
Tülbfun interurban 46—31.
360 52-8
CR*
00
03
Zobozdravniâkl atelje
dr. £Mard Globo?««;
▼ Kranju
844 62—14
je cd 18. septembra 1908 sla?, občinstva na razpolago
vsaki dan iti tudi v nedeljo.
□□□□□□□□□□
■ ■   Električna gonilna sila.   ■ ■
Ttfirai tljutib larf, liti ia firncža
Brata deri
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
nasproti hot. «Union4
■
D
QQQD3DD0DD
Ustanovljeno 1842. ■52-?0 _
3
5tccH«npferd Httjino milo
najboljše milo ia k.io.
H artinova cesta 20 a>   fana Martinova oesta 20
Postajališča električna cestne        • 9    telsanlea pri ientpaterakt cerkvi
kalagatel) drnštva c. kr. avstr. drl. nradnikov.
Bogati zaloga pohištva vsake vrata f vseh oanah. Ogledala, slike f vseh velikostih.
LJUBLJANA
Popolna oprava za rile. špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki
seit/i
Modrool It Učna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali Ume, prve vrste vedno r zalogi.
Ia spalno aobo sd 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
špeoljalltete v nevestinih balah. Ve-11*1 prostori, pritlično In v I. nadstropju, čudovito poeenl za hotele, rile In za letovišča 62 gld.
Za sobo; postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
scaasBisssHSKSSBasRasBffaBss!
s
Od c. kr. nsmestništva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L. Jandl
prev7ame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
Dopošljite nam torej takoj franku vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 391 52—4
Prano Omesrssa. v Kranju prodaja doma&e bukovo oslje, vlite Uotle Marla V., petrolej Standard \Vhlte'  portlaad  oemerat. 989 11
ZobOtebnični itlijl
Oton Seyil
v Roossovi hiši nad prodajalno
ZOBOVJA, tudi ne da bi ae odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In 0BTURAT0RJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 111-77
Sprejemne are vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga i omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
VI.
Rezervna zaklada iznaša :
178.
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obresto vanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po SV«v/s ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 67.. — Eskoinpti-rajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet v letu 1907.:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Urad nje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop.
in
od 2. do 6. nre pop. iaviemši nedelje pop.
Poštno - hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
120—66
Izdaja konsordj «9or*ujca», Odgovami urednik Lavosiav Mikal. Lastnina in Usek Iv. Pr. Lampreta v Kranju.