Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (Št. 421-1/72).
Člani uradne delegacije občine Raška v Hrastniku
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI 76
Manifestacija bratstva in enotnosti v obliki vlaka se je začela v letu 1971. Njen pomen in vsebina izhaja iz najtežjih časov naše zgodovine iz ljubezni, spoštovanja, odprtosti, topline, varstva ter preskrbe in prebivališča, ki so ga nudili občani srbskih občin slovenskim pregnancem. To bratstvo je pognalo globoke korenine, na nas vseh in mlajših generacijah je, da ga nenehno gojimo na načelih obujanja revolucionarnih tradicij in razvijamo v cilju medsebojnega političnega, gospodarskega, kulturnega in drugega sodelovanja. Srečanja, ki so se začela s sprejemom in podpisom listin o pobratenju med posameznimi občinami Srbije in Slovenije. Vlak je torej manifestacija bratskih odnosov 29 srbskih in 26 slovenskih občin. Med njimi je tudi občina Hrastnik s pobrateno občino Raško iz južne Srbije.
Vlak bratstva in enotnosti organizirata izmenično vsaki 2 leti posebna medobčinska koordinacijska odbora Srbije in Slovenije. Udeležence vsaka pa tvorijo slovenski pregnanci z ožjimi svojci oz.. gostitelji slovenskih pregnancev z ožjimi svojci in člani uradnih delegacij pobratenih občin. V letošnjem letu sprejemamo vlak 5. junija v Sloveniji. Z njim pripotuje v Hrastnik tudi 9-članska delegacija iz pobratene občine Raška.
Za njih sprejem je pri občinski konferenci SZDL oblikovan poseben odbor, ki je pripravil celoten program bivanja delegacije. Program je štiridnevni in zajema vrsto razgovorov o izmenjavi mnenj s predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občine Hrastnik s poudarkom na delovanju delegatskega sistema, utrjevanju socialističnih
samoupravnih odnosov ter delu krajevnih skupnosti. Istočasno izvršiti pregled uspehov dosedanjega sodelovanja in sprejeti zaključke o njegovi poglobitvi in razširitvi.
Ob tej priliki se bodo člani delegacije seznanili tudi z razvojem
naše občine, problemi in smernicami njenega bodočega razvoja ter ogledali nekatere delovne organizacije.
Srečanje z njimi pričakujemo z izrazi radosti naših delovnih ljudi, še toliko bolj tisti, ki so pred 2 leti, ko je vlak potoval v Srbijo, bili njihovi gosti — žal med njimi ne bo tov. Viktorja Malovrha, ki ije bil pobudnik navezave tesnejših in bratskih stikov z občino Raška.
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Člani delegacije so ob priložnosti obiska obiskali tudi planinsko postojanko v Gorah
3	Mladina in občani Hrastnika S5
K Tvojemu rojstnemu dnevu sprejmi naše najboljše želje in iskrene čestitke, da bi nas še dolgo vodil vedno nasmejan in odločen.
Spoštujemo Te in se zavedamo, da živiš za svoje ljudstvo in da je vsak Tvoj korak namenjem resnici, pravici ter spoštovanju med narodi. Ljudi Tvojega značaja svet ne premore veliko, zato si pri delovnih ljudeh priljubljen in spoštovan. Srečni smo, ker si naš voditelj.
Obisk predstavnikov madžarske steklarske industrije
Komisija jugoslovanske industrije stekla pri PKJ se je v letu 1975 dogovorila z Združenjem Mađarske industrije stekla iz Budimpešte, da se v okviru jugoslovansko Mađarskega tehničnega sodelovanja izvrši obojestranska izmenjava strokovnjakov iz industrije stekla. Tako je bil organiziran najprej obisk jugoslovanskih strokovnjakov v času od 13. do 18. oktobra 1975. V tej skupini so bili tudi naši člani
OZD Steklarne Hrastnik: Milan Majcen, Rado Götz, Albert Kape-lari in Niko Kavšek. Skupino je vodil prof. dr. ing. Milutin Jovanovič, predsednik Komisije jugoslovanske industrije stekla pri PKJ in smo ob tej priložnosti o-biskali naslednje steklarne:
—	Steklarno embalažnega, ravnega, termoizolacijskega in litega stekla v Oroshazi;
—	Steklarno litega in profilit stekla v Miškolcu;
Človek — človeku — človek
SPOMIN NA SREČANJE V UŠČU NA IBRU
Vsako snidenje, poznanstvo, topla beseda in gostoljubje, daleč od domačega kraja sta vsakemu človeku še kako dobrodošla, draga in zaželena. Če gre to pri športnem srečanju, pa je to še toliko bolj spodbudno.
Tekmovalci in vodstvo brodarskega društva so bili ne samo presenečeni, ko so jih na lanskoletnem državnem prvenstvu, ki je bilo mimogrede povedano od
2.	do 4. julija pri Ušču na Ibru, nepričakovano obiskali predstavniki pobratene občine Raške.
Ijev iz Raške. Povabili so nas v nadvse prijazno Moščaniško Banjo. Ostali so z nami v dolgem in prisrčnem pogovoru.
Takrat smo šele spoznali, kako blizu smo si. V nevezanem pogovoru smo si izmenjali vse, kar človeka — prijatelja zanima. Prepričan sem, da takšnega gostoljubja ne moremo biti deležni nikjer drugje. Zato se bomo omenjenega srečanja še posebno radi spominjali. Kaj pomeni imeti prijatelja in kaj pravzaprav prijatelj je, so nam naši gostitelji to-
Clani hrastniške delegacije, ki je z vlakom »Bratstva in enotnosti 74« obiskala občino Raška (polaganje venca pred spomenikom žrtev fašizma)
O tem nam je predsednik brodarskega društva inž. Franci Kalšek povedal.
»Težko je. z besedami opisati občutek sreče in notranjega zadovoljstva, ki smo ga bili takrat deležni. Vse se je zgodilo tako nepričakovano. Obiska niti najmanj nismo pričakovali, vendar smo ga ravno zato bili tembolj veseli. Občutek, da te obiščejo prijatelji na tako nepričakovan način in še bolj nepričakovanem mestu, nam je vsem skupaj dalo še posebnih moči. Prišli so tako nenadejano, kar pa ni omajalo, da je bilo naše srečanje nadvse prisrčno in tovariško. Vse se je cdvijalo tako spontano z globokimi notranjimi čustvi.. Ob tej priliki nismo bili samo znanci, prijatelji Jugoslovani, bili smo nekaj več, vsakdo izmed nas je v sebi čutil del njih, naših prijate-
krat pokazali na najbolj dostojanstven in človeški način. Zato se jim ob tej priliki še enkrat najtopleje zahvaljujemo.«
Z enakim navdušenjem so o omenjenem srečanju govorili vsi ostali udeleženci. Beseda je stekla daleč nazaj. Spomini so postali naenkrat tako živi, razgovor tako prepričljiv, da je vse skupaj postalo kar nekam sentimentalno. Toda mar ni to vse tisto, česar si še kako želimo. Zato živimo, delamo in se borimo. Prepričani smo, da enako mislite tudi vi, naši dragi prijatelji in bratje iz Raške.
Toda 5. junij bo kmalu tu.
Ponovnega srečanja si še kako želimo. Zavedajoč se, da smo postali in ostali prijatelji, ki živimo v srečni svobodni domovini.
J. P.
—	Steklarno embalažnega stekla v Sajozsentpetru;
—	Steklarno kristalnega stekla, razsvetljavnega, kaljenega okenskega stekla v Salgotarjunu;
—	Tovarno ampul v Budimpešti;
—	Tovarno laboratorijskega stekla in termos steklenic v Na-gykaniszi.
Ves čas obiska so nas izredno gostoljubno spremljali.
Po dogovoru so v letu 1976, in sicer v času od 10. do 15. maja
steklarne in jih seznanil s samoupravno organiziranost delovne organizacije. Po tem kratkem sprejemu je bil ogled tovarne, ki se je začel v obratu proizvodnje kelihov, nadaljeval skozi obrat avtomatske proizvodnje, ročne proizvodnje v brusilnico, slikar-nico ter končal v orodjarni. O-gled tovarne je trajal uro in pol, na kar pa smo jih peljali na kosilo v Gore. Za to mesto smo se odločili predvsem zaradi tega, ker je to za njih predstavljalo
Direktor OZD steklarne Hrastnik, dipl. ing. Maks Mrcina, pozdravlja v imenu kolektiva goste iz madžarskih steklarn
1976 obiskali Mađarski strokovnjaki jugoslovansko industrijo Stekla. Predvideno je bilo, da bodo obiskali naslednje steklarne: steklarno v Rogaški Slatini. Steklarsko šolo v Rogaški Slatini, steklarno v Straži, steklarno v Hrastniku, steklarno Lipik in steklarno v Paračinu.
Že takoj na začetku obiska so imeli zamudo, tako, da je bil njihov postanek v Rogaški Slatini zelo skrajšan.
V Steklarno Hrastnik so prišli naslednji dan zjutraj ob 8 uri. V sejni dvorani v gradu so jih sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij podjetja. Tovariš direktor jih je pozdravil v imenu delovne organizacije, podal kratek pregled skozi razvoj
doživetje posebne vrste, saj je znano, da je pretežni del Mađarske ravnina. Njihov program o-biska je bil zelo natrpan, zato so se kmalu poslovili in odpeljali naprej.
Ko smo zvedeli kasneje od prof. dr. ing. Milutina Jovanoviča, so bili z obiskom v steklarni Hrastnik zelo zadovoljni, vendar pa so imeli v nadaljevanju smolo, saj so doživeli karambol, ki jih je menda zadržal na cesti celo noč.
V eni izmed prihodnjih številk »Steklarja« bo objavljen podrobnejši opis jugoslovanskih strokovnjakov v Mađarski v preteklem letu.
Vodja razvoja Dipl. ing. Kavšek Niko
Za spomin še spominski posnetek pred upravnim poslopjem OZD
steklarne
Sestanek steklarjev v Skopju
V	okviru dejavnosti gospodarske zbornice Jugoslavije je osnovana posebna »komisija za steklo« pri tej zbornici. Njena o-snovna naloga je združevati strokovne kadre v steklarstvo, spremljati razvoj te veje doma in na tujem. Sodeluje tudi z u-streznim mednarodnim kornite-jem in preko tega tudi z nacionalnimi tovrstnimi institucijami.
To sodelovanje oziroma dejavnost se manifestira na strokovnih posvetih, simpozijih, razstavah in podobno. V to vrsto sodelovanja sodijo tudi predavanja tujih priznanih strokovnjakov, izmenjava delegacij, po strokovni plati z obiski posameznih tovarn in podobno. Prav pred kratkim smo lahko v naši tovarni sprejeli delegacijo steklarjev iz SR Madžarske, ki so na ta način vrnili obisk jugoslovanske delegacije, ki je obiskala madžarsko industrijo stekla prejšnje leto.
Letos je konvencija za steklo organizirala tako manifestacijo v Skopju, in je prevzela organizacijo steklarna v Skopju. V dvodnevnem programu se je nanizalo precejšnje število strokovnih referatov, ki so jih posredovali domači strokovnjaki, nekaj referatov pa so imeli tudi priznani tuji strokovnjaki na področju steklarstva. 2e samo dejstvo, da je na tej manifestaciji bilo prisotnih preko 1Ó0 udeležencev govori o tem, da nam takih sestankov manjka in da je to priložnost za izmenjavo mnenj, izkušenj, predvsem za mlajše strokovnjake. Dogovorjeno je tudi bilo, da bi se take manifestacije vršile vsake 2 leti tako, da bi bila v letu 1978 v Pančevu.
V	okviru te manifestacije je bilo dogovorjeno, da se predstav-
niki jugoslovanskih steklarn pogovorijo tudi o tekočih gospodarskih gibanjih, še posebno o specifični problematiki, v kateri se nahaja steklarska industrija Jugoslavije. Ker je branža heterogena, se je razprava vodila po treh glavnih vejah:
a)	embalažno steklo,
b)	ravno steklo,
c)	steklo za široko potrošnjo in kristal.
Na področju embalažnega stekla prav vse pesti problem velikih zalog vseh vrst steklenic. Nazadovanje o porabi, ki se je začelo v drugi polovici 1. 1975, je doseglo vrhunec v mesecu aprilu. Predvideva se sicer porast potrošnje, toda daleč od razpoložljivih kapacitet domače steklarske industrije.
Pri analizi ocene takega stanja so ugotovili, na eni strani tudi manjšo porabo pijač (predvsem alkoholnih), spremembo konsuma piva od ostekleničenega na točeno po gostinskih obratih, pa do hitrejšega obračanja steklenic, ki so v obratu. Napori za preusmeritev prodaje na tuja tržišča so zelo omejeni, predvsem zaradi nižjih cen na tržiščih posameznih držav, in po relativno visokih dodatnih stroških pri prevozu težke steklene embalaže.
O stanju v tej veji je bilo nanizanih veliko problemov, ki pogojujejo nivo cen, kakršen je, kakor visoke cene surovin, tehnoloških goriv in druge vrste dajatev, ki so ob relativno nizkih o-sebnih dohodkih pripeljali steklarsko industrijo v položaj, ko mora omejevati svoje proizvodne zmogljivosti, kar obenem zmanjšuje ekonomičnost; še posebej je bilo povdarjeno, da prihaja do velike fluktuacije delovne sile,
kar problematiko še bolj zaostruje.	<
Proizvodnja ravnega stekla in stekla za široko potrošnjo in kristal se ukvarja z isto problematiko, problem prodaje pa skušajo reševati s tem, da več stekla preusmerijo na tuja tržišča. Tu se seveda srečujejo z veliko konkurenco, kar zmanjšuje nivo doseženih cen.
Hannovrski velesejem 1976 je bil živahnejši od lanskega. Pri naših kupcih je bilo treba čakati na vrsto za razgovore, saj so se stranke kar vrstile. Tudi predstavnik firme JUNO (ta firma sicer ne razstavlja na sejmu) iz Skandinavije se je pohvalno izrazil o konjunkturi, prav tako gospod Ivars iz Švedske. — Taka je ocena dinamike v Hannovru 1976, detaljno pa stvari izgledajo takole:
1.	Design: Poleg klasičnih tul-pic in plafonjer (izvedbe z dekorji, bisernimi robovi itd.) je bilo na sejmu prisotnih tudi dovolj lepih programov razsvetljave. To so predvsem firme: Kalmar, Wien-Essen; Oberglas, Wien; švedski Orrefors in Flygsfors; nemške firme Limburg Hilebrand in Putzier. — Prepričljive so nekatere podrobnosti:
a)	Omenjene firme so v prvi vrsti steklarne in ne proizvajalci lestencev, pa vendar razstavljajo vso razsvetljavo v finalni obliki, torej kot gotova svetila (neredko je zraven predstavljena tudi embalaža).
b)	Predstavljeni so programi razsvetljave in le malokdaj raz-svetljavna telesa samo v eni izvedbi :— ali konkretno: ista oblika (ne velikost) je prikazana kot stensko, stropno, namizno in še talno svetilo — torej družina svetil (oblikovhi izraz).
c)	Pri omenjenih firmah je o-paziti prizadevnost v smeri posebnih vrst (barv) stekla kot tudi posebnih tehnik izdelave, npr. vlito steklo. V nekaterih izvedbah je bilo podobno steklo kot naš onix, le da so določene barvne optike bile do neke mere regulirane. S tem je bil dosežen e-noten vtis programa, kljub temu da proizvodi le niso bili identični med seboj.
d)	Oblikovno so omenjeni programi rafinirani glede na vse komponente — oblika, izvedba, sistem.
e)	Na področju plafonjer in tulpic je smer približno ista kot lani. Morda je izjema serija plafonjer pri Hustadu, ki pa jo bom omenil pri dekorju.
2.	Dekorji: Prisotnost dekorira-Oega stekla je bila opazna, posamezni dekorji pa izgledajo takole:
a)	Še vedno so aktualni dekorji, kjer z ustrezno šablono pokrijejo določene dele površine, ostalo pa brizgajo z barvo. Tako dobijo različne izvedbe istega raz-svetljavnega telesa.
b)	Zanimiva izvedba dekorja je, da ustrezno svetlobno telo (iz mghurčastega stekla (dekoriraj o
Izrečenih je bilo veliko besed o nezadostni stimulaciji pri izvozu. Seveda je bila razprava veliko širša in kompleksnejša.
Na koncu je bilo dogovorjeno, da naj bi se steklarji preko delegatov sestajali bolj pogosto in na teh sestankih skušali poenotiti stališča in tudi enotnejše nastopati.
Dipl. ing. Maks Mrcina
z belo mat barvo. Za dekoriran j e uporabijo verjetno valjček z de-zènom, ki ga sicer uporabljamo za slikanje sten.
c)	Prisotni so bili dekorji (tul-pice), kjer na steklo verjetno nalepijo odlepke z določenim de-zenom, nato pa tako steklo brizgajo z barvo. Tam, kjer je od-lepka, se barva ne prime in ostane po žganju prozoren dežen.
d)	Kot novost je deloval dekor serije plafonjer (Hustadt), kjer je deloma gladka in deloma strukturirana površina plafoniere dekorirana s kristalnim ledom konjak barve.
e)	Za dekorirana stekla lahko označimo tudi določene izvedbe, ki jih ni bilo malo, vendar niso izvedene v dekorirnici, temveč že v steklu samem. Gre za razne optike, barvne črte, madeže itd., katerih nastanek pa ni bilo možno točno analizirati. Ta vrsta dekorja je razmeroma nova, ja pa lepa ni zanimiva.
3.	Kvaliteta: Kvalitetno so bili razstavljeni proizvodi v okvirih naše kvalitete s tem, da so določeni proizvodi bili občutno kvalitetnejši od naših, videti pa je bilo tudi slabšo kvaliteto.
4.	Zaključki: a) Neobhodno je seveda, da si prizadevamo za dobro poslovanje z našimi obstoječimi kupci na področju klasičnega programa razsvetljave, in sicer z dobrim sodelovanjem med proizvodnimi TOZD, komercialo in oblikovanjem.
b)	Skupaj s TOZD-1, komercialo in oblikovanjem je potrebno i-skati rešitve oziroma programe razsvetljave, ki bi glede na tehniko izdelave, obliko in ceno pomenile perspektivo za našo ročno proizvodnjo. V mislih imam tehnike izdelave, ki so pri nas pozabljene ali pa nismo nič eksperimentirali v tej smeri. Posebno aktualno.se mi zdi to področje dela zato, ker je gospod Finn Lunde iz skandinavske firme JUNO izrazil izredno zanimanje za dober design in ustrezne specifične izvedbe v ročni tehnologiji izdelave svetlobnih teles.
c)	V TOZD — 3 je potrebno u-vesti nekatere nove načine deko-riranja razsvetljavnih teles. Gre za določene tehnike, ki sem jih približno opisal v odstavku »Dekorji«, za katere pa nimamo potrebnih materialov oziroma izkušenj. Koristno bi bilo obiskati kakega našega kupca, ki sam dekorira naše steklo, in pa tudi poživiti kontakte s proizvajalci barv (Degussa, Johnson).
Vodja oblikovanja Marčen Alojz
RAZPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1976/77
2 štipendiji na ekonomski fakulteti 1 štipendijo na pravni fakulteti
1	štipendija na višji upravni šoli — smer novinar organizator obveščanja
2	štipendiji na ekonomski srednji šoli
Štipendije za izučitev poklica:
2	skoblarja
1	orodjar
2	elektrikarja
3	elektromehanike
4	ključavničarje
1	klepar
2	lesostrugarja
1 modelni mizar 20 strojnih steklarjev osnovne šole)
(pogoj : dokončanih 6. razredov
Po uspešno končanem šolanju oziroma študiju bodo štipendisti nastopili delo v TOZD Steklarne Hrastnik in DSSS. Pismene prijave s potrdilom osebnega dohodka staršev naj kandidati vložijo osebno v splošno-kadrovski sektor OZD Steklarne Hrastnik, Grajska pot 10, ali po pošti do 30. junija. OZD Steklarna Hrastnik razpisuje za šolsko leto 1976/77 štipendije na naslednjih šolah
5
♦
♦
«
:
♦
♦
i

HANNOVER 1976
KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE OZD STEKLARNE
Po ugotovitvi sklepčnosti vseh delegacij TOZD je tov. Vidovič Franc, kot vodja splošno-kadrov-skega sektorja in po pooblastilu družbenopolitičnih organizacij predlagal vsem delegatom, da se izvoli za predsednika skupščine OZD tov. Koritnika Matijo, delegata iz TOZD II avtomatske proizvodnje, in za namestnika predsednika tov. Cakiča Ljuba iz TOZD I, ročna in polavtomatska predelava steklene mase.
Vse delegacije so se zedinile, da se vsi organi skupščine volijo z javnim glasovanjem.
Predlog za predsednika skupščine in namestnika so vse delegacije enoglasno potrdile.
Po sprejemu odgovornosti kot predsednik skupščine OZD je tov. Koritnik dal poudarka na odgovornost vseh delegatov pri sprejemanju sklepov. Poudaril je, da gospodarski položaj kolektiva ni najboljši, vendar upa, da bo kolektiv sposoben tudi te težave v sedanjem obdobju obvladati.
Matija Koritnik predsednik skupščine OZD
Za posamezne organe pri skupščini OZD so bili predlagani v i-menu družbenopolitičnih organizacij tile tovariši:
V	komisijo za spremljanje in izvajanje samoupravnih aktov: Strgaršek Janko, Surina ing. I-van, Grašič Dušan, Volfand Edvard, Seničar Mira.
Za člane arbitraže: Predsednik dipl. ing. Kavšek Niko, ing. Krsnik Franjo, Petan Marjeta. V primeru spora med TOZD ali drugem primeru se še dodatno določita po 2 člana delovne skupnosti, s katero je nastal spor.
V	odbor za SLO in družbeno samozaščito OZD se potrdi predlog: dipl. ing. Mrcina Maks, predsednik, Žagar ing. Anton, Tušar ing. Jože, Rački Viktor, Gornik Slavko, Vidovič Franc, Cigler Janez, dipl. ing. Us Aleksej, Marčen Alojz, Drame Hilda, Vovk Erik, Cigelnak Božo.
Potrdi se predlog za štab civilne zaščite OZD: ing. Tušar Jože, predsednik, Rački Viktor, namestnik; Hudi Tea, član, Zaletel Frida, namestnik; Kavšek Niko, dipl. ing., član, Velej Jože, namestnik; Kobal Anton, član, Rome Ana, namestnik; Surina Ivan,
ing., član, Potušek Slavica, namestnik; Kirhmajer Rudi, član, Knap Dominik, namestnik; Drame Stane, član, Tošič Savo, namestnik; Dremel Karli, član, Selič Franc, namestnik; Strgaršek Janko, član, Gerhard Jože, namestnik; Kalšek Franc, ing., član, Vovk Erih, namestnik.
V	kolikor ing, Kalšek Franc zapusti podjetje, se na naslednjem zasedanju skupščine izvoli nov član.
V	komisijo za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev se izvoli: Dragar ing!. Karl, Guzaj ing. Jože, Potušek Zdravko, Predovnik Ervin in Majcen Jože.
Skupščina OZD meni, da je komisija za ocenitev, nabavo in odpis osnovnih sredstev le začasni organ, v kolikor zakonodaja ne bo drugače določila izvolitev tega organa po TOZD.
Za podpisnika na ravni OZD se namesto tov. Sušina Viktorja, izvoli ing. Krsnik Franjo.
Skupščina podjetja je potrdila predlog za prodajo odpadne modelne in strojne litine.
Naloži se komisiji, da najde najboljšega kupca in obvesti skupščino, katera cena se je dosegla za prodajo te litine. Dose-daj je najboljše cene ponudilo podjetje Ferralit, Žalec.
Skupščina podjetja ni potrdila
Na podlagi sklepa konference članov zveze komunistov steklarne Hrastnik, ki je bila dne 23. 4. 1976, je Svet ZK skupno z sekretarji OO ZK in poslovnim odborom formuliral sklepe, ki se navezujejo na sprejete sklepe problemske konference, ki je bila dne 1. 11. 1975.
1 SKLEP
a)	Koordinacijski odbor na liniji OZD pripravi gradivo za razpravo o predlogu novega zakona o združenem delu, izdela rokovnik in določi grupo ljudi iz OZD, ki bodo vodili razpravo o novem zakonu po posameznih TOZD.
ROK PRIPRAVE GRADIVA JE
31.	5. 1976.
b)	Pravilniki, ki še niso sprejeti, se morajo sprejeti do 31. 12. 1976. (9 pravilnikov)
c)	4. pravilniki, ki se bodo u-sklaj evali z novim zakonom o združenem delu že med samo razpravo so:
1.	Pravilnik o zastopnikih v blagovnem prometu
2.	Pravilnik o koriščenju sredstev za reprezentanco
3.	Pravilnik o porabi sredstev sklada skupne porabe
4.	Pravilnik o postopku pred arbitražo.
Odgovorni za pripravo pravilnikov: Splošno kadrovski sektor. Za spi'ejem pa vodje TOZD in politično koordinacijski odbori: ROK 31. 12. 1976.
2.	SKLEP
Odbor za informiranje izdela osnutek in program, kako se naj kolektiv informira o problemih,
predloge za odpis kartonske embalaže v vrednosti 46.648 din; od prodajne službe zahteva točno obrazložitev, za katere odpadne kartone gre in zakaj so neuporabni.
Skupščina podjetja obširno obravnava »poslovnik reda industrijskega tira«. Zahteva pojasnilo po členu 50 in 51, ki naj poda vodja transporta.
Člen 81 se korigira in se ga prilagodi naši interni zakonodaji. Pravilnik se sicer v celoti potrdi.
In naloga skupščine OZD je, da izvoli za dobo 6 mesecev vodjo delovne skupnosti skupnih služb. Soglasno je potrdila tov. dipl. ing. KaVšeka Nika.
Skupščina podjetja potrdi predlog komercialnega sektorja, da se izda soglasje za pokritje plačila carine v znesku 1.070,39 DM. Ta razlika je nastala zaradi spremembe cen in jo pokrije izvoznik. Skupščina podjetja se strinja, da se zaradi sprememb pri zunanjem trgovskem poslovanju Industrijskega biroja izdaje soglasje, da se lahko izvrši izbris iz zunanjetrgovskega registra.
Ker se na ravni revirjev formira gospodarska zbornica, izvoli kot delegata OZD steklarne tov. dipl. ing. Usa Alekseja. Ta pred-
ki se obravnavajo po naj hitrejšem postopku.
Nabavi se razglasna postaja. Že sprejet sklep na koordinacijskem odboru na nivoju OZD.
ROK IZDELAVE OSNUTKA JE 31. 5. 1976.
ZADOLŽEN PREDSEDNIK ODBORA ZA INFORMIRANJE
3.	SKLEP
a)	Sprejme se predlog, da se izvoli disciplinska komisija na nivoju OZD. Na prvih sejah DS po OZD je potrebno izvoliti člana za skupno komisijo. V tej vezi u-skladiti samoupravne akte po TOZD.
b)	Vse vodstvene strukture zaposlenih morajo večkrat razpravljati z zaposlenimi o vprašanju delovne discipline, kako doseči boljše rezultate in boljše medsebojne odnose.
c)	Urediti varnost skladišča — glede na odnose do izdelkov. Pregledati vse možnosti, da se transport kartonov in odpadnega papirja, odlitkov, modelov preusmeri na druge transportne poti in dvigala.
č) V vseh TOZD izdelati programe, kako doseči izboljšane odnose do dela in discipline.
d)	Vodje TOZD morajo vsaj enkrat mesečno obravnavati problematiko discipline in odnosov do dela na svojih sestankih. Koordinacija.
e)	Delovna disciplina se mora ponovno bolj konkretno obravnavati na prvih sestankih OO ZK in na koordinaciji. V tem pogle-
log so že potrdili vsi TOZD in verificirali na svojih DS.
Tov. direktor ing. Maks Mrcina je članom skupščine obrazložil, zakaj je prišlo do ustavitve linije za izdelavo kozarcev z nogo (kelihi). Vse delegacije so obrazložitev potrdile in se strinjale z odločitvijo DS TOZD II avtomatske predelave steklene mase. Poiščejo naj se vse možnosti na domačem in tujem trgu, da se kozarci prodajo po najbolj ugodnih cenah, tako da bi lahko v najkrajšem času ponovno pričeli z obratovanjem linije za kelihe.
Tov. Krsnik ing. Franjo, pomočnik vodje komercialnega sektorja, je seznanil vse delegacije s trenutnim stanjem prodaje izdelkov na domačem in tujem trgu. Poiskati je treba vse možnosti, da z boljšo estetsko embalažo uspemo v najkrajšem času prodati zaloge (predvsem kozarce z nogo).
Skupščina podjetja meni, da je problem obratovanja linije kozarcev z nogo stvar celega podjetja. Glede na to je potrebno u-speti, da se najbolj racionalno izkoristi vse zaposlene iz tega oddelka. O gibanju prodaje in ostale -problematike tržišča se daje nalog, da se skupščina podjetja in vse delegacije tekoče obvešča o položaju na tržišču.
du tekoče zasledovati izvajanje sklepov. Za realizacijo nalog pod c) zadolženi sekretarji OO ZK in vodje koordinacije po TOZD.
f)	Razprave o odnosu do dela in discipline obvezno izvršiti na sestanku osnovne organizacije sindikata.
4.	SKLEP
O sistemu nagrajevanja naj strokovna komisija na nivoju TOZD pripravi osnutke in predloge o boljšem načinu stimulativne j šega nagrajevanja.
Vse predloge je obravnavati na skupnem sestanku sveta ZK in poslovnega odbora.
Se izdelani predlog osnutka pravilnika o nagrajevanju gre v obravnavo že pred pripravo novega sistema stimulativne j šega nagrajevanja.
Rok priprave predlogov je 30. junij - 1976.
Razprave o osnutku predloga novo izdelanega pravilnika pripravi, rokovnik in razpored izdela koordinacijsko politični organ pri OZD.
Strokovno komisijo za izdelavo osnutka stimulativnejšega nagrajevanja imenujejo DS TOZD in koordinacijsko politični odbor.
5.	SKLEP
Srednjeročni program razvoja OZD in TOZD je pripravljen. Ta se mora obravnavati __na prvih zborih delovnih ljudi. Zadolženi za izvedbo vodje TOZD.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Sklepi sveta ZK Steklarne Hrastnik
ORGANIZACIJA JAVNE RAZPRAVE OSNUTKA ZAKONA
0 ZDRUŽENEM DELU OZD SIEKARNE HRASTNIK
I.	NALOGE KOMISIJE DPO OZD STEKLARNA HRASTNIK
1.	Analiza samoupravne organiziranosti TOZD in OZD glede na novi zakon o združenem delu.
1.	1. Rok 20. 6. 1976
1.	2. Nosilec naloge dipl. ing. Maks Mrcina
2.	Uskladitev samoupravnih aktov
2.	1. Rok 29. 11. 1977
2.	2. Nosilec naloge splošno-ka-drovski sektor
3.	Priprava organizacije javnih razprav osnutka zakona o združenem delu v TOZD in OZD kot celote.
3.	1. Rok 31. 5. 1976
3.	2. Nosilec naloge predsednik komisije DPO OZD Steklarne Hrastnik.
4.	Dokončni organiziranost delovne organizacije po sprejetju zakona o združenem delu (predlog dokončno osvojijo TOZD s predhodno akcijo DPO).
4.	1. Rok 1.1. 1977
4.	2. Nosilec naloge komisija DPO na nivoju OZD.
5.	Predloge oziroma mnenja glede na novi zakon o združenem delu sprejema komisija DPO na nivoju OZD do 30. 6. 1976.
5.	1. Zadolženi vodje TOZD, vodje sektorjev, sekretar Sveta ZK, sekretarji. OO ZK v TOZD in DSSS
predsednik IOKOOS OZD Ste-klarne
predsedniki OOS v TOZD in DSSS
predsednik KO ZSMS OZD Ste-klarne
predsedniki ZSMS v TOZD in DSSS.
SKLEPI SVETA ZK STEKLARNE HRASTNIK
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
6.	SKLEP
Potrebno je izdelati konkretno oceno dosedanjih priprav integracije na širši osnovi.
(Steklarska industrija, karto-nažna in izdelovalci lestencev.)
Na zborih delovnih ljudi dobiti pristanek, ali se lahko pristopi k pripravi integracije. Celotna integracija mora temeljiti na dohodkovni osnovi. Šele po pristanku vseh TOZD se lahko prične s konkretnimi razgovori o integraciji. Pripravo gradiva (obrazložitev) izdelata tov. direktor dipl. ing. Maks Mrcina in v. d. vodje splošno kadrovskega sektorja Vidovič Franc.
Rok obravnave je na prvih zborih delovnih ljudi. Stališče Sveta ZK in poslovnega organa je, da se poišče najbolj primerna torma integracije, kep je to v sedanjem položaju potrebno in nujno.
7.	SKLEP
Za izvajanje sprejetih sklepov so zadolženi:
1.	Odbor za sprejemanje in izvajanje samoupravnih aktov in informacij.
2.	Koordinacijski — politični odbori pri OZD in ZOZD.
6.	Naloga izvršnega odbora sindikata konferenc osnovnih organizacij.
6.	1. Sklic javne razprave DPO OZD Steklarne Hrastnik (svet ZK, IOKOOS, KO ZSMS, ZB, predsedniki delegacij v SIS, predsedniki delegacij v občinsko skupščino, predsedniki DS).
6.	2. Rok 15. 6. 1976.
6.	3. Nosilci naloge Cigler Janez, Cigelnjak Božo, Gornik Slavko.
6.	4. Osem dni pred javno obravnavo osnutka Zakona o združenem delu DPO se določi nosilce razprave.
7.	Sklic javne razprave v TOZD in DSSS.
7.	1. Obravnava predosnutka zakona o združenem delu politič-no-koordinacijskih odborov v TOZD in DSSS.
7.	2. Določiti nosilca razprave.
7.	3. Zadolžen predsednik sindikata v TOZD in DSSS in predsednik strokovne komisije za obravnavo predosnutka zakona.
7.	4. Rok 20. 6. 1976.
8.	Zbori delovnih ljudi v TOZD in DSSS po delovnih izmenah. (Izvedba zborov izven rednega delovnega časa).
8.	1. TOZD I. ročna in polavtomatska predelava steklene mase.
8.	1. 1. Prva izmena — zadolžen predsednik OOS — Leskovšek Jože
8.	1. 2. Druga izmena — zadolžen sekretar OOZK — Grašič Dušan
8.	1. 3. Tretja izmena — zadolžen vodja TOZD I. —- ing. Kirn Stane
8.	1. 4. V obravnavo morajo biti vključene vse proizvodne enote.
8. 1. 5. Za vsako izmeno mora biti voden zapisnik.
8. 1. 6. Rok 30. 6. 1976.
8.	1. 7. Nosilec akcije vodja po-litično-koordinacijskega odbora ing. Kirn Stane.
9.	TOZD II. — avtomatska predelava steklene mase.
9.1.	— Prva izmena — zadolžen predsednik OOS — Vretič Ivan.
9.2.	— Druga izmena — zadolžen sekretar OO ZK — Kapela-ri Albert.
9.3.	— Tretja izmena — zadolžen — Koritnik Matija.
9.4.	— Četrta izmena — zadolžen vodja TOZD II inž. Žagar Anton.
9.5.	— Vsaka izmena mora voditi zapisnik.
9.6.	— V obravnavo morajo biti vključene vse proizvodne enote.
9.7.	— Rok 30. 6. 1976.
9.8.	— Nosilec akcije vodja po-litično-koordinacijskega odbora TOZD II inž. Žagar Anton.
10.	TOZD III — dekorirnica s satinirnico.
10.1.	— Prva izmena — zadolžena predsednica OOS — Dreu Marj ana.
10.2.	— Druga izmena — zadolžen vodja TOZD III — Kobal Anton.
10.3.	— Vsaka izmena vodi zapisnik.
10.4.	— V obravnavo morajo biti vključene vse proizvodne e-note.
10.5.	— Rok 30. 6. 1976.
10.6.	— Nosilec akcije vodja politično-kordinacijskega odbora TOZD III Kobal Anton.
11.	TOZD IV. — orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico.
11.1.	-— Prva izmena — zadolžen predsednik OOS — Volfand Edi.
11.2.	— Druga izmena — zadolžen vodja TOZD IV — inž. Dragar Karl.
11.3.	— vsaka izmena vodi zapisnik.
11.4.	— V obravnavo morajo biti vključene vse proizvodne e-note.
11.5.	— Rok 30. 6. 1976.
11.6.	— Nosilec akcije vodja politično-kordinacijskega odbora TOZD IV inž. Dragar Karl.
12.	TOZD V — energetika s ključavničarsko delavnico.
12.1.	— Prva izmena — zadolžen predsednik OOS — Jeršin Ignac.
12.2.	— Druga izmena — zadolžen vodja TOZD V — inž. Guza j Jože.
12.3.	— Vsaka izmena vodi zapisnik.
12.4.	— V obravnavo morajo biti vključene vse proizvodne e-note.
12.5.	— Rok 30. 6. 1976.
. 12.6. — Nosilec akcije vodja politično-kordinacijskega odbora TOZD V inž. Guzaj Jože.
13.	TOZD VI —menza in počitniški domovi.
13.1.	— prva izmena — zadolžen tovariš Moder Leopold, vodja TOZD VI.
13.2.	— Na zboru se vodi zapisnik.
13.3.	— Rok 30. 6. 1976.
13.4.	— Nosilec akcije vodja politično-kordinacijskega odbora TOZD VI Moder Leopold.
14.	Delovna skupnost skupnih služb.
14. 1. — Prva izmena — zadolžen predsednik OOS — Konček Vlado.
14.2.	— Druga izmena — zadolžen starešina DSSS — dipl. inž. Kavšek Niko.
14.3.	— Vsaka izmena vodi zapisnik.
14.4.	•— V obravnavo morajo biti vključene vse službe in proizvodne enote.
14.5.	— Rok 30. 6. 1976.
14.6.	— Nosilec akcije vodja politično koordinacijskega odbora DSSS — dipl. inž. Kavšek Niko.
15.	Dostava zapisnikov zborov delovnih ljudi, politično-koordi-nacijskih odborov, družbenopolitičnih organizacij, komisij na nivoju OZD — rok 5. 7. 1976!
Zapisniki se dostavijo predsedniku komisije DPO OZD — dipl. inž. Maksu Mrcini.
16.	Formiranje zaključkov razprav.
16.1.	— Zadolžena komisija
DPO na nivoju OZD.
16.	2. — Rok 10. 7. 1976.
17.	Obvestilo:
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, nehajo veljati:
1)	Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Ur. list SFRJ št. 22/73 in 63/73);
2)	Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Ur list SFRJ št. 22/73);
3)	Zakon o firmi in imenu organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ št. 22/73);
4)	Zakon o pravnem prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ št. 22/73);
5)	Zakon o poslovnem združevanju (Ur. list SFRJ št. 22/73).
Uredba o vpisih v sodni register (Ur. list SFRJ št. 42/73) in navodilo o vodenju sodnega registra organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ št. 65/73) se bosta uporabljala tudi po uveljavitvi tega zakona.
Predpisa iz prvega odstavka tega člena se morata uskladiti s tem zakonom v treh mesecih od njegove uveljavitve.
Predsednik
politično-koordinacij skega odbora OZD
dipl. inž. Maks Mrcina, 1. r.
Steklarji in steklarski strokovnjaki iz madžarskih steklarn pozorno poslušajo direktorja OZD
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
V torek, dne 25. maja 1976 je bilo sklicano 15. skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so na zasedanju sprejeli naslednje ugotovitve, zaključke in sklepe:
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so sprejeli odlok o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov za civilno zaščito na območju občine Hrastnik v besedilu, kot jim je bil ustno podano na zasedanju skupščine.
Prav tako so potrdili sestavo občinskega štaba za civilno zaščito in sicer:
—	poveljnik štaba za CZ — ROGLIC Vojteh
—	namestnik poveljnika štaba za CZ — ŽIBRET Jože
—	načelnik štaba za CZ — SREBOTNIK David
—	pomočnik načelnika za pouk enot in prebivalstva ter evakuacija, sprejem in nastanitev prebivalstva — KOVAČ Alojz
—	pomočnik načelnika za zaklonišča, asanacijo (komunalne dejavnosti) — VLAGA Janez
—	pomočnik načelnika za reševanje iz ruševin in odstranjevanje le-teh — ŠMUC Janez
—	pomočnik načelnika za protipožarno varnost — MAJCEN Darko
—	pomočnik načelnika za prvo medicinsko pomoč in socialno delo — TOPLAK dr. Jože
—	pomočnik načelnika za prvo veterinarsko pomoč in zaščito rastlinskih kultur in proizvodov — URBAJS Jože
—	pomočnik načelnika za RBK zaščito — KALUŽA Franc.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik so se s predlogom odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrabme strinjali in ga sprejeli v besedilu, kot jim ga je ustno posredoval na zasedanju skupšične predstavnik izvršnega svelga.
Odlok o ustanovitvi občinskega štaba in enot teritorialne obrambe občine Hrastnik so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik sprejeli v besedilu, kot jim ga je predložil v obravnavo in sprejem Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine so obravnavali analizo SDK — podružnice Trbovlje o zaključnih računih organizacij združenega dela i^. gospodarstva za leto 1975 občine Hrastnik in pri tem sprejeli naslednje ugotovitve in zaključke:
Splošna ocena gospodarstva v občini:
Delegati vseh treh - zborov Skupščine občine Hrastnik se strinjajo z ugotovitvijo SDK — podružnice Trbovlje, da je hrast-niško gospodarstvo v izredno problematični situaciji, kar ponazarjajo nasl®di?ji kazalci: cele' .! dohodek se je povečal za 28 %, kar je nekoliko več kot v republiki Sloveniji. To povečanje gre
skoraj v celoti na račun večjih porabljenih sredstev tako, da je rast dohodka znatno pod slovenskim poprečjem (za 8 indeksnih točk). Zanimivo pa je, da je hitreje naraščala amortizacija in izredni izdatki, kajti obveznosti hrastniškega gospodarstva so večje od njegovih terjatev, medtem, ko za Slovenijo velja ravno nasprotno.
Produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost in akumulativnost se je v primerjavi z republiko Slovenijo poslabšala. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se je nominalna produktivnost (doseženi dohodek na zaposlenega) povečala samo za 6 %, kar pomeni, da se je realna produktivnost zmanjšala najmanj za 10 %.
Osebni dohodki so se v skladu z gibanjem produktivnosti povečali manj kot v Sloveniji. Pri tem pa je treba vedeti, da so bili o-sebni dohodki v letu 1975 v občini že itak za 7 % pot slovenskim poprečjem in na ta način se bodo pri takem razvoju gospodarstva razlike še povečevale.
Prva skrb hrastniškega gospodarstva bi morala biti v dvigu produktivnosti, sicer se bo življenjski .standard zaposlenih še poslabšal v primerjavi z drugimi območji v SR Sloveniji, čeprav bi na nivoju občine ostajal na isti višini ali celo rastel.
Prav tako bo treba znotraj gospodarstva več naporov za povezovanje, posvetiti pa bo treba večjo skrb raziskavam tržišča.
Gospodarstvo občine in načela resolucije:
Resolucija za leto 1975 načrtuje potrebnost krepitve reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. S tem v zvezi je bilo z resolucijo zapisano, po kakšnih kriterijih naj bi se gospodarstvo ravnalo, da bi bil cilj uresničen. V Sloveniji naj bi se družbeni proizvod povečal za 31 %, bruto osebni dohodki pa le za 28,5 %, sredstva za reprodukcijo bi zato naraščala po stopnji 36 %, njihov delež v bruto produkt pa za 1,2 strukturni točki. Obenem pa je bilo predvideno, da bi produktivnost narasla za okrog 4 %, zaposlenost za 3 %, realni osebni dohodki na zaposlenega pa za 1 %.
2e ob 9-mesečnem analiziranju gospodarstva v občini Hrastnik je bilo ugotovljeno, da se predvidevanja resolucije ne bodo uresničila. Analiza zaključnih računov pa je to še potrdila. Preveč so se povečali osebni dohodki, ki so se namesto po rasti produktivnosti, ravnali po zvišanju življenjskih stroškov. Med letom so bili sprejeti nekateri ukrepi, s katerimi se tudi ni računalo ob sprejetju resolucije in so se tako razmerja, predvidena z resolucijo, spremenila.
Iz tabel je razvidno, da se je hrastniško gospodarstvo še bolj odmaknilo od resolucijskih načel kot v republiki Sloveniji. Bruto dohodek se je povečal samo za 18 %, medtem ko so se bruto o-sebni dohodki povečali za 25 %. Zaradi vseh teh in drugih razloži	j s prišlo hrastniško gospo-
darstvo v izredno problematičen položaj. Sredstva za reprodukcijo so se nasproti prejšnjemu letu
(amortizacija + poslovni sklad) celo zmanjšala, zato bodo v letošnjem letu nujni ukrepi, ki bodo takšno stanje popravili, sicer se bo zgodilo, da pride v nevarnost celo enostavna, kaj šele razširjena reprodukcija. Eden takšnih ukrepov je bil že izveden (revalorizacija osnovnih sredstev), same OZD pa bodo morale skrbeti za dvig produktivnosti, kajti le tako je mogoče dokončno odpraviti motnje v procesu reprodukcije.
Opaža se tudi, da trgovina, predvsem grosisti, izsiljujejo nastale težave predvsem z dodatnimi ugodnostmi za nakup blaga (daljši plačilni pogoji, bonitete).
Zaloge:
Zaloge polizdelkov in gotovih izdelkov so se v nekaterih delovnih organizacijah izredno povečale. To velja predvsem za Steklarno Hrastnik, kjer so zaloge porastle za 91 %, pri SGP za 21 %, gostinskemu podjetju »Jelka« za 26 % in Komunalno obrtnemu podjetju Hrastnik za 36 %. Vse ostale delovne organizacije pa so s svojimi zalogami ostale na višini predhodnega leta, oziroma so jih celo znatno zmanjšale (TKI Hrastnik, »Jutranjka«).
Izgube:
Z izgubo (gledano v celoti)' ni zaključila nobena organizacija združenega dela v občini za leto 1975. Sicer pa so ugotovljene izgube pri nekaterih TOZD, kot je to primer v TOZD dekorirnica s satinirnico, ki je ustvarila
1,418.000	din izgube in TOZD menza in počitniški domovi Steklarne, ki je ustvarila 200.000 din izgube. Pri obeh TOZD je OZD sama pokrila nastalo izgubo.
Izguba je bila -ugotovljena tudi v Kmetijski zadrugi Trbovlje — Hrastnik, ki znaša 2,593.000 din. Pretežni del izgube je pokrila zadruga iz lastnih rezervnih sredstev, razliko pa iz sredstev skupnih rezerv občine Trbovlje in Hrastnik. Zadruga je pravočasno predložila sanacijski program obema skupščinama skupnih rezerv, kakor tudi Službi družbenega knjigovodstva.
Izvoz:
V zvezi z mednarodno delitvijo dela je vredno omeniti, da gospodarstvo občine Hrastnik v minulem letu ni doseglo svojih planskih predvidevanj. V letu 1975 so OZD izvozile za 5,079.000 dolarjev napram 6,773.000 dolarjem v letu 1974. Uvoz pa se je povečal od 3,873.000 dolarjev v letu 1974 na 4,699.000 dolarjev v letu 1975.
Steklarna Hrastnik, kot naj-večji. izvoznik v občini, je bila v letu 1975 vrednostno za 32 % pod planom izvoza, fizično pa za 49 %» Tudi ostale delovne organizacije niso v taki višini kot leto poprej dosegle planiranega izvoza.
Iz prikazanih podatkov je sicer razvidno, da je v občini Hrastnik še vedno večji izvoz kot uvoz, vendar pri uvozu ni upoštevan uvoz opreme za potrebe TOZD Rudnika premoga Hrastnik, kar bi dejansko sliko spremenilo tako, da bi bil uvoz verjetno večji od izvoza. (Podatkov za rudnik ni.)
Se vedno je ostalo nerešeno vprašanje ureditve olajšav za izvoznike, kar pa je naloga zveznih organov.
Kljub gornjim ugotovitvam in ocenam delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik menijo, da je v dani situaciji gospodarstvo občine Hrastnik .res v nekoliko slabšem položaju zaradi njegove strukture, nezadostnega vlaganja v izpopolnjevanje razpoložljivih proizvodnih kapacitet, kakor tudi zaradi premajhnih vlaganj v nove proizvodne kapacitete, kot gospodarstvo ostalih občin v Sloveniji. Vendar pa so mnenja, da zadeva ni brezizhodna, kar je bilo ugotovljeno tudi na dosedanjih prizadevanjih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v občini, ki so zadevo že obravnavali in sprejeli nekatere konkretne zaključke in smernice.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so še vedno aktualni predlogi in stališča, ki so bili sprejeti v letu 1974 in 1975, med njimi najvažnejši:
—	gospodarstvo občine bo moralo vlagati večje napore za zmanjšanje porabljenih sredstev in s tem povečanje družbenega proizvoda in dohodka, predvsem pa za varčevanje materialov, poskrbeti za boljše izkoriščanje delovnega časa in naprav ter za zmanjšanje stroškov. Vse to pa bo možno doseči z boljšo organizacijo dela. Iz podatkov namreč izhaja, da znašajo v letu 1975 odpadki pri OZD Steklarna Hrastnik nad 28 %, v primerjavi z letom 1974 pa so se povečali za nad 2,5 %. Delno opravičuje povečan lom uvedba nove proizvodnje, menjava asortimana in ne dovolj strokovno usposobljeni kadri.
—	Vse delovne organizacije na območju občine naj preanalizira-jo zaloge gotovih proizvodov, obenem pa tudi zaloge materiala in skušajo poiskati vse možnosti, da se te zaloge v čim večji možni meri odprodajo, pa čeprav na račun nižjega dohodka. V letu 1976 pa naj se preusmerijo predvsem na proizvodnjo blaga, ki gre v prodajo, pa čeprav bi zato bilo potrebno sedanjo utečeno proizvodnjo preusmeriti.
—	Delovne organizacije, ki izvažajo in uvažajo, morajo ponovno proučiti umestnost uvoza ter poskrbeti in storiti vse potrebno za povečanje izvoza. Ponovno je treba omejiti uvoz le na najnujnejšo opremo in reprodukcijski material, ki ga na domačem tržišču ni ter storiti vse potrebno, da se gotovi izdelki v čim večji možni meri plasirajo na inozemsko tržišče. Za stimulans izvoza in ureditev olajšav se mora bolj vključiti novoustanovljena revirska gospodarska zbornica predvsem s pripravo ustreznih analiz in tudi konkretnih predlogov.
—	Del krivde 'za takšno stanje prav gotovo izhaja iz nezadostnega števila strokovno usposobljenih kadrov, predvsem določenih profilov. Ugotovljeno je, da ima občina Hrastnik najnižji od-
(Nadaljevanje na 7. strani)
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s prejšnje strani) stotek zaposlenih kadrov z višjo in visoko izobrazbo v republiki Sloveniji. Veliko fluktuacijo teh kadrov v znatni meri pogojuje dosedanji način nagrajevanja, ki ni bil tak, da bi te kadre privabljal v Hrastnik.
OZD Steklarni Hrastnik so delegati vseh treh zborov izdali pozitivno mnenje k sanacijskemu programu za odobritev kredita za trajno obratna sredstva pri Skladu skupnih rezerv SR Slovenije.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik so pri obravnavi analize o izvajanju družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju v občini Hrastnik in poročilu o štipendiranju iz združenih sredstev za štipendiranje v občini Hrastnik potrdili zaključke, ki so jih sprejeli Občinska konferenca SZDL Hrastnik, Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik in komisija za volitve in imenovanja Skupščine občine Hrastnik in sicer:
—	Ugotavlja se, da stanje na področju kadrovske politike v Hrastniku ni zadovoljivo, še zlasti, če upoštevamo stanje v Sloveniji in Jugoslaviji, pa se ugotavlja porazno stanje. Neugodna kadrovska politika se odraža tako v gospodarstvu kot negospodarstvu v pogledu strukture kadrov s srednjo, višjo in visokošolsko izobrazbo.
Obstoječe sistemizacije, še posebej v organizacijah združenega dela po sprejetju družbenih dogovorov niso bile dopolnjene oz. usklajene z določili samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki.
—	Sprejete samoupravne sporazume na področju kadrovske politike in štipendiranja je potrebno dosledno izvajati.
—	Vsem TOZD in OZD se dostavi analiza izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki in štipendiranju, da material skupno s samoupravnimi organi obravnavajo in v zvezi s tem sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje takega stanja. Rok za dostavo tozadevnih poročil je 31.
3.	1976.
—	Vodilne v organizacijah združenega dela se opozori na izvajanje določil družbenega dogovora o pogledu usmerjanja kadrovske politike. Povečini kadrovski plani tudi niso sestavni deli celotnih planov TOZD in OZD.
—	Skupna komisija za štipendiranje pri občini Hrastnik pošlje vsem organizacijam združenega dela seznam štipendistov v zvezi z možnostjo preusmeritve štipendistov v organizacije združenega dela.
—	Ob usmerjeni kadrovski politiki je potrebno voditi tudi pravilno politiko do dopolnilnega izobraževanja vseh zaposlenih glede na potrebe.
—	Pri dodeljevanju štipendij in pri odobravanju dopolnilnega izobraževanja se morajo upoštevati enotni pogoji. TOZD in OZD morajo pravočasno razpisati kadrovske štipendije.
—	V skladu z VIII. točko družbenega dogovora o kadrovski politiki se ustanovi 7-članski odbor podpisnikov družbenega dogovora, katerega naloga bo, zasledovanje izvajanja kadrovske politike v občini.
V odbor delegirajo svoje delegate naslednji: .
1	delegata, ki bo obenem predsednik odbora — Skupščina občine Hrastnik
2	delegata — Občinska konferenca SZDL Hrastnik
1 delegata — Steklarna Hrastnik
1 delegata — TKI Hrastnik
1 delegata — TOZD Rudnik Hrastnik
1 delegata — »SIJAJ« Hrastnik.
—	Vsem podpisnikom družbenega dogovora se predlaga, da preko odbora zagotovijo ustrezne spremembe in dopolpitve družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini.
—	Skupni komisiji za štipendiranje se priporoča, da zagotovi najmanj dvakrat letno ustrezne stike z vsemi štipendisti v občini, z namenom, da se jih čimbolj primerno usmeri v združeno de-
lo.
—	Vse delovne skupnosti, ki bodo sprejemale svoje srednjeročne programe razvoja, morajo vanje obvezno vključiti program kadrov, ter način in program štipendiranja.
—	Ob prehodu na usmerjeno izobraževanje morajo vse delovne skupnosti posvetiti izobraževanju kadrov več pozornosti kot doslej.
—	Pristojni činitelji v občini si morajo prizadevati, da bomo ob prehodu na usmerjeno izobraževanje, organizirali v občini u-strezne oblike (oddelke) izobraževanja in pridobivanja ustreznih profilov za potrebe združenega dela.
—	Službi, ki je ustanovljena v občini in zadolžena za poklicno usmerjanje se priporoča, da svojo aktivnost kar najbolj poveča in zagotovi čimbolj smotrno u-smerjanje mladine v posamezne šole.
—	OZD Steklarno Hrastnik in TOZD Rudnik premoga Hrastnik se pismeno opozori na doslednejše izvajanje družbenega dogovora o združevanju sredstev za štipendiranje ter jih seznani s težavami, ki jih s tem povzročata (štipendije se ne morejo redno izplačevati, 100 % realizacija obveznosti v občini pa je tudi pogoj za pridobitev sredstev iz vzajemnega prelivanja. Z dopisom naj se seznani tudi občinsko konferenco SZDL in občinski sindikalni svet.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine so sprejeli sklep o potrditvi statuta občinske raziskovalne skupnosti Hrastnik s spremembami in dopolnitvami, ki jih je predlagal Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Poročila o delu Občinskega sodišča v Trbovljah, Javnega tožilstva Trbovlje, Medobčinskega javnega pravobranilstva Trbovlje, Sodišča združenega dela v Ljubljani, Postaje milice Hrastnik in občinskega sodnika za pre-
krške Hrastnik za leto 1975, so delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejeli brez pripomb.
Za -sodnika sodišča združenega dela v Ljubljani so delegati'vseh treh zborov izvolili:
—	tov. Ano DEISINGER, rojeno 3. 8. 1943 v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Cilenškova ul. 16;
—	tov. Liljano FRIEDL, rojeno
17.	3. 1935 v Ljubljani, stanuje Ljubljana, Linhartova 1;
obe z lastnostjo delavcev v združenem delu.
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Hrastnik so sprejeli sklep, da dosedanji člani sekcij oz. sveta pri Skupnosti slovenskih občin obdržijo mandat do izteka mandatne dobe, kar pomeni, da bodo svojo funkcijo opravljali še dve leti.
Za člana v sekcijo za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se imenuje tov. PIŠKUR Matjaž, komandant štaba TO Skupščine občine Trbovlje.
Prav tako so se delegati strinjali s tem, da izvršni in nadzorni odbor še vnaprej delujeta do konca mandata, t. j. še dve leti, v sedanjem sestavu.
Informacije — stališča, predloge in sklepe Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik v zvezi s predlogi za delno odpravo posledic potresa v občini Tolmin in Nova Gorica, informacijo o posojilu za ceste v SR Sloveniji, dogovor o organizaciji in izvedbi javne razprave o zakonu o združenem delu, informacijo o obisku delegacije pobratene občine Raška, SR Srbija in predlog za konkretizacijo sprejetega programa o sodelovanju med občinama v letu 1976 ter informacijo o obisku delegacije iz pobratene občine Montigny en Gohelle iz Francije, ki so bile posredovane delegatom v pismeni obliki z materialom za zasedanje, so delegati brez pripomb vzeli na znanje.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora so na predlog predsednika skupščine pooblastili predsedstvo skupščine in izvršni svet skupščine občine za pripravo okvirnega programa praznovanja letošnjega občinskega praznika.
Delegati so na zasedanju postavili naslednja delegatska vprašanja:
—	CESTNIK Peter, delegat KS Dol pri Hrastniku:
Zakaj ne bi tudi v občini Hrastnik delovni ljudje in občani prispevali višji °/a za posojilo za ceste, kot je to primer v občini Trbovlje, saj bi s tem viškom lahko rekonstruirali, in modernizirali ceste na območju občine. Hrastnik?
Odgovoril mu je predsednik skupščine v tem smislu, da je malo verjetnosti, da bi lahko ta višek uporabili za te namene, saj se lahko uporabi le za urejanje in modernizacijo regionalnih cest, katerih v občini, razen ceste, ki pelje preko Marka v Trbovlje in od mostu proti Smarjeti, nimamo. Predlagal je, da se to stališče po-
sreduje občinskemu štabu za izvedbo posojila za ceste, ki naj razmisli, v katere namene naj se uporabijo ta sredstva. Z odgovorom in predlogom se je delegat strinjal.
—	BORSlČ Albin, delegat SGP Hrastnik:
Ali sta v programu urejanja in rekonstrukcije cest, ki se bodo uredile z ljudskim posojilom, vključeni tudi cesti Trbovlje — Zagorje in Hrastnik—Zidani, most—Radeče?
Predsednik skupščine mu je odgovoril, da v program rekonstrukcije cesta Hrastnik—Zidani most—Radeče ni vključena, da pa je obljubljena, rekonstrukcija ceste Hrastnik — Trbovlje in da je v programu zgraditev zasavske ceste Zagorje — Trbovlje za Savo pod pogojem, če bo posojilo v celoti uspelo.
—	GRČAR Karli, delegat TOZD I. Steklarna Hrastnik je opozoril na neurejeno kanalizacijo iz naselja Podkraj, ki je bila speljana ob graditvi novega mostu iz tega naselja pod cestiščem direktno v brežino do Save. Ker voda, ki odteka iz te kanalizacije, odnaša z brežin zemljo, je potrebno nekaj ukreniti.
Predsednik skupščine je predlagal, da oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine Hrastnik ugotovi, kaj se da ukreniti, konkreten odgovor pa bo nato posredovan na prvo zasedanje skupščine.
— Laznik Ivan, delegat OZD Sijaj Hrastnik, je v imenu delegacije OZD Sijaj predlagal, da se cesta Log — Sijaj, katero je asfaltirala njihova OZD, kategorizira kot cesta IV. reda, tako da bo za njeno vzdrževanje pristojno KOP Hrastnik, saj jo uporabljajo tudi drugi občani (ZTP, borčevsko naselje, občani, ki stanujejo na Ani in drugi).
Odgovoril mu je član izvršnega sveta, načelnik oddelka za gospodarstvo in finance v tem smislu, da je prekategorizacija ceste spričo pomanjkanja- sredstev za splošno porabo nemogoča ter da je pričakovati spremembo odloka o kategorizaciji cest in sicer tako, da se bo število cest IV. reda še zmanjšalo. Delegat se je z odgovorom zadovoljil.
Predsednik skupščine občine Hrastnik je nato delegate zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora informiral o tem, da bo tekom jutrišnjega dne Občinska konferenca SZDL Hrastnik razposlala vsem televizijskim naročnikom na območju občine Hrastnik pismo, s katerim jih bo seznanila o tem, da so možnosti, da bi v roku 2 — 3 mesecev preuredili TV pretvornik na Kovku za gledanje II. televizijskega programa.
Za preureditev le-tega je potrebno ca. 20 milijonov S din, ki bi se zbrala na ta način, da bi vsi televizijski naročniki prispevali po 10.000 din, pri čemer bi izločili tiste, ki so na področju Suhadola, Krnic in Savne peči, ki ne dobijo signala s tega pretvornika.
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik
Splošni pojmi o avtomatski obdelavi podatkov
V sedanjem času ničkolikokrat slišimo termin »avtomatska obdelava podatkov« ali tudi »elektronska obdelava podatkov«. Kaj predstavlja ta termin, pa bom poskušal na kratko pojasniti.
Obdelava podatkov je veda, ki obravnava postopke in tehniko reševanja problemov na vseh področjih, kjer se pojavljajo množični podatki. V bistvu pa je obdelava podatkov proces, v katerem gre za znanje, sprejemanje, zbiranje, povezovanje, preoblikovanje, hranjenje, posredovanje podatkov s "končnim ciljem pridobivanja -tistih informacij, katere želimo podrobneje spoznati. Torej je cilj in namen obdelave podatkov pridobivanje informacij. Z obdelavo podatkov kot tehnološko razvitim postopkom, v katerega se vključujejo sredstva mehanizacije in avtomatizacije, želimo doseči predvsem naslednje:
—	olajšati človekovo delo pri procesu obdelave podatkov,
—	dosegati večjo ekonomičnost in storilnost,
—	hitrejše in kvalitetnejše spremljanje informacij ter njih spreminjanje.
Organizacija obdelave podatkov spada med splošne organizacijske spremembe v podjetjih. Vzrokov za spreminjanje organizacije podjetja je lahko več, največkrat pa se kažejo npr. v:
—	splošnem dvigu stroškov
—	rasti upravnih stroškov
—	visoki fluktuaciji
—	upadanju prometa'
—	znižanju dohodka
Vsi navedeni in drugi vzroki vodijo k iskanju poti k izboljšanju poslovne situacije. Včasih se ta usmeri na druge organizacijske posege, danes pa pogosteje k izgradnji informacijskega sistema in pa na proces obdelave podatkov.
V večini primerov pa vodijo podjetja želje in potrebe po toč-nejši in hitrejši informiranosti o svojem poslovanju.
Uvajanje nove organizacije obdelave podatkov pa sloni na več zaporednih fazah dela, katere po vsebini dela ter raznovrstnosti izvajanja združujemo v naslednje skupine :
1.	Analiza sedanjega stanja in postavitev ciljev
2.	Osnutek novega sistema organizacije obdelave podatkov in izbor sredstev
3.	Uvajanje sistema obdelave podatkov
Na osnovi postavljenih ciljev, oziroma kaj hočemo doseči z avtomatsko obdelavo podatkov, se mora v podjetju formirati posebna raziskovalna skupina, ki proučuje podjetje na osnovi postavljenih ciljev.
Področja obdelave podatkov so različna, in sicer:
—	obdelava osebnih dohodkov
—	obdelava obračuna materiala
—	fakturiranje
—	saldakonti
—	delni obračuni stroškov
—	evidence zalog
Torej je stvar podjetja, oziroma vodstva podjetja, da določi opredelitev cilja, katerega želimo doseči pri uvajanju nove organizacije. Seveda pa stremimo pri uvajanju sistema obdelave
podatkov za tem, da bo proces čimbolj avtomatiziran, kar je logična posledica razvoja proizvajalnih sil in družbene dejavnosti nasploh.
Poleg navedenih področij obdelave podatkov, katera spadajo v vodoravno avtomatizacijo obdelave, to je avtomatizacijo posamezno vzporedno organiziranih področij obdelave podatkov, pa se v praksi uporablja še vertikalna avtomatizacija procesa obdelave podatkov. Tu so organizacijska dela težja, obširnejša, dolgotrajnejša in zahtevnejša, vendar pa dajejo tako organizirani procesi obdelave podatkov večje možnosti za stalno, dinamično in neposredno spremljanje in nadzor celotnega poslovnega procesa od preskrbe sredstev, vskladišče-nje proizvodnega procesa do vskladiščenja in prodaje rezultatov proizvodnje.
Šele potem, ko točno določimo organizacijska dela pri sistemu obdelave podatkov, se odločimo, kakšna tehnična sredstva potrebujemo na podlagi razpoložljivih finančnih sredstev, kakšen računalniški sistem je primeren za naše podjetje. Pri tej odločitvi se primernost računalniških sistemov odraža oziroma presoja po njihovi aparaturni opremi, po u-slugah.
Poleg naštetih faktorjev pa pri izbiri sistema štejemo še:
—	šolanje kadrov
—	tehnični servis
—	možnost zakupa ter možnosti za:
—	ustanovitev lastnega računskega centra
—	vključitev v enega izmed računskih centrov, ki opravljajo servisno dejavnost
—	ustanovitev centra združenih podjetij za skupno uporabo
Iz navedenih informacij lahko zaključimo, da je obdelava podatkov v podjetju sistem, ki ima naslednje sestavne elemente:
1.	Proces obdelave podatkov, ki je s specifično organizacijo usklajen s celotnim poslovnim procesom podjetja
2.	Izkoriščanje sredstev za obdelavo podatkov
3.	Komunikacijski sistem pretoka informacij
Tudi pri- obdelavi podatkov razlikujemo več razvojnih stopenj, katere združujemo v tri glavne skupine:
—	ročna obdelava podatkov
—	mehanizirana obdelava podatkov
—	avtomatizirana obdelava podatkov
1.	Ročna obdelava podatkov je hajnižja začetna stopnja obdelave podatkov. Pod tem razumemo razne enostavne pripomočke za računanje, pisanje, knjiženje. Značilno za ta nivo obdelave je počasnost dela in nizka produktivnost.
2.	Mehanizirana obdelava podatkov pa zajema štiri razvojne nivoje, katere razdelimo glede na principe delovanja na sredstva mehanične in sredstva elektro-mehanične obdelave. Ločimo:
—	naprave, ki opravljajo samo eno vrsto operacij (npr. pisalni stroj nadomesti ročno pisanje)
—	naprave, ki predstavljajo že mehanizacijo različnih operacij v eni napravi (računski stroj)
—	naprave s programiranimi postopki — kot so knjigovodski stroji, fakturni stroji itd.
—	sklop strojev in naprav, ki so med seboj povezani v proces obdelave podatkov vnaprej programiranem vrstnem redu.
3.	Avtomatizirano obdelavo podatkov omogočajo elektronske naprave, kjer v sistemu obdelave potekajo samodejno vse operacije, kontrola izvršenih operacij in programiranje operacij.
Elektronske naprave so bile najprej konstruirane kot znanstveni računalniki za reševanje znanstveno-tehničnih problemov. Šele kasneje se je uporabnost prenesla na druga področja, zla-
ti delu OOS v TOZD se zelo malo ali pa skoraj nič ne sliši in izve, je opaziti skorajda v vsakem našem listu, ki redno izhaja. Ne bi mogel reči, da je to nekakšno mrtvilo, samo nekaterim manjka poguma in odločnosti, da javljajo množici. Ljudje, ki delujejo v okviru OOS bi morali biti bolj sproščeni, kadar je vprašanje njihovega dela. Želim in u-pam, da bo v doglednem času kaj več slišati o delu OO v TOZD, posebno po tej družbeni dinamiki, a posebno po razpravah ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU.
Prav na tem področju moramo biti sindikati prioritetni nosilci razprav, hkrati oceno tako ali drugače pravilno izpeljati do kraja. Ni tu namen, da na nekoga direktno vplivam, kajti svoje dolžnosti in obveze se mora pač vsakdo izmed nas še kako zavedati in nositi popolno odgovornost. Pravi namen teh vrstic je prav o delu sindikalne organizacije v TOZD IV. Res je, da pogostih sestankov ne tretiramo, pač pa izrecno po potrebi in kadar se potreba izkaže.
Tako se je IOOOS TOZD IV. sestal 13. maja 1976 na svoji redni seji ter obravnaval pet točk dnevnega reda. Ne bom nakazal vseh, v bistvu gre samo za dve točki dnevnega reda, ki se mi zdita zelo pomembni, pomembni prav zaradi tega, ker so predlogi iz vrst novo izvoljenih predsednikov odborov, ki delujejo v okviru TOZD IV. Pri nas je že ustaljena praksa, da drug drugega vabimo na seje odborov, kadar ta zaseda in da je prav praksa pokazala pravilnost takega obveščanja. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da se vseh teh sestankov odzivamo skorajda stoodstotno. To prakso bomo še v bodoče nadaljevali.
Ena točka dnevnega reda je med ostalim glasila tudi tako:
»Vključitev upokojencev v preventivna zdravljenja v naših počitniških domovih; Portorož — Bohinj«. Seveda je bil sklep soglasno sprejet. Ne gre tu za nekakšno socialno gesto. Znano namreč je, da naši upokojenci materialno ne stojijo ravno slabo. V bistvu gre tu samo za majhno pozornost do naših upokojencev in pa odnos tistih, ki z živim u-st var jalnim	delom ustvarjajo
materialne dobrine, kajti ne malo
sti za poslovno obdelavo podatkov. Zaradi specifičnosti obdelave se razlikujejo elektronski računalniki, namenjeni za poslovno obdelavo podatkov, od računalnikov, namenjenih za reševanje znanstveno-tehničnih problemqy. Prvi zahtevajo nasprotno od drugih računalnikov malo instruk-cij — navodil, pač pa velike količine vhodnih in izhodnih podatkov.
Ker smo se tudi v naši OZD odločili, da bomo postopoma prešli na avtomatsko obdelavo podatkov, upam, da sem v glavnih črtah orisal obdelavo podatkov in probleme pri uvajanju novega sistema.
Adi Zaletel
zaslug imajo prav upokojenci za vse to, kar danes posedujemo, med njimi tudi oba počitniška domova. To začetno prakso mislimo nadaljevati tudi v bodoče. Zamisel tega predloga je bila tov. Ferda Žlindra, dolgoletnega člana našega kolektiva in zato se mu v imenu IO OOS TOZD IV. iskreno zahvaljujem.
Drugi nič manj pomembnejši predlog od prvega ze predlagal tov. Jože Premec, o ustanovitvi posebnega sklada v TOZD IV, za člane delovne skupnosti, ki so dalj kot 30 dni v bolniškem staležu. Tudi ta predlog smo soglasno podprli, določili članico našega odbora, da skrbi za ta denar in vodi evidenco o mesečnem dotoku 5 dinarjev posameznega člana delovne skupnosti, za katerega smo glasovali. Ni mnogo, je pa. Je v toliko, da tisti, ki bo redno vlagal, dobi tudi ustrezno pomoč, finančno seveda.
Na tem mestu gre izredna hvala zaposlenim v TOZD IV, kajti do 21. 5. je plačalo prvi mesečni obrok že 50 °/q vseh zaposlenih. Mislim pa, da ta številka ne bo dokončna. Najbolje se je dosedaj izkazala delavnica, kjer je njen vodja Jože Ržek, toda njen agilni iniciator je bil njegov namestnik Franc Rot. Njemu iskrena hvala za pogumen pristop k delu.
Na tem mestu želim, da to ne bi bil osamljen primer ter da bi tudi ostale OOS pristopile k reševanju takih in podobnih problemov, kar bi bilo izredno hvale vredno in ocenjeno z naj višjo možno oceno.
Vsem sodelujočim v bogati razpravi na sestanku z dne 13. V. 1976 iskrena hvala!
Predsednik OOS TOZD IV.
Edo Volf and
Z A H, V A L A
Ob odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem mojim sodelavkam in sodelavcem za nadvse lepo darilo in krasen šop nageljnov.
Darilo mi bo _drag spomin na kolektiv.
Valerija Matko
PRAVILNE SMERNICE OOS V TOZD IV
PETEROBOJ ’76
Uspeh naših predstavnikov — fair pley v Hrastnik
V Kranju je bil pretekli mesec tradicionalni peteroboj; športne igre železarjev, gumar-jev, kovinarjev, kemikov in steklarjev. Športnice in športniki jeseniške železarne, krajnske Save, žalskega Ferralita, medvoškega Donita in steklarne so se sešli na svoje vsakoletno tradicionalno srečanje, ki ni več samo športno, ampak je postalo srečanje starih prijateljev, ki si ob tovrstnih priložnostih izmenjujejo izkušnje, s srečanji pa krepijo in še bolj poglabljajo svoja poznanstva.
Predstavniki Steklarne- med slavnostno otvo ritvijo
Direktor SAVE otvarja športne igre železarjev, gnmarjev, kovinarjev in steklarjev »Peteroboj 1976«
In prav letošnji 9. po vrsti peteroboj je dosegel tisto, za kar smo pravzaprav že leta stremeli vsi. Dosegel je kompaktnost, odvijal se je v pravem športnem in fer vzdušju. Pripomb in pritožb ni bilo. Prav tako ni bilo očitanj ali natolcevanj. Vse se je odvijalo tako kot je bilo želeti. Res da je imel organizator, kolektiv domače Save, precej težav pri organizaciji, kajti mogoče zveni malo čudno, vendar praksa kaže, da je tovrstna srečanja skoraj lažje organizirati v manjših mestih. Zakaj? Če je takšna prireditev v manjšem kraju, potem pomeni le-ta za določen kraj praznik v malem in je pomoč mnogo lažje najti na vsakem koraku.
Drugače pa je to v večjih mestih, kjer se vse skupaj izgubi v množici vsakodnevnega življenja. In prav zaradi tega je imel organizator precej težav predvsem pri nabavi in rezervaciji tekmovalnih prizorišč. Zato gledano s tega stališča smo prepričani, da so pri-
reditelji storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Trudili so -se, skušali ugoditi vsem in vsakomur. Da so v tem in vsem uspeli, pa smo ugotovili vsi vodje ekip na zaključnem sestanku.
Na letošnjih igrah je skupno nastopilo prek 300 športnic in športnikov. Edina novost nasproti nekaj let nazaj pa je bila ponovna vključitev ženskih ekip v redni del tekmovanja.
Športni dosežki plod načrtnega dela
Naj mi bo dovoljeno, da kljub izrednemu uspehu naših predstavnikov najprej omenim kolektiv jeseniške železarne. Njihovi predstavniki so na 9. peteroboju ponovili uspeh iz preteklih let ter. že drugi prehodni pokal o-svojili v trajno last. Njihov uspeh rii uspeh trenutnega razpoloženja, ampak je plod večletnega in načrtnega dela pri razvoju in krepitvi rekreacije njihovega delovnega človeka skozi vse leto, načrtno in konstruktivno. Takšna srečanja pa predstavljajo priznanja tistim njihovim članom, ki se skozi vse leto redno rekreiraj d. Kaj sem mislim s tem, ko sem rekel priznanja? To pomeni, da kolektiv zastopajo le tisti, ki so s svojo aktivnostjo skozi vse leto to čast tudi zaslužili.
Morda mi bo kdo takšen uvod zameril. Vendar moram poudariti, da je to odgovor vsem tistim, zadnje čase tudi vse redkejšim posameznikom, ki zaradi svojega nepoznavanja situacije imajo dosežke naših predstavnikov za slabe ali pa bolj blago rečeno — zadostne. Pustimo to, ker verjetno situacije s tem zapisom ne bomo bistveno popravili in spremenili na bolje.
Prav pa je, da vemo.
Naj se povrnem k našim predstavnikom. Gledano skozi vse tisto, kar smo prej omenili, je bil nastop naših na 9. Peteroboju- več kot odličen. Za vse, ki so nas na teh igrah zastopali, pa velja, da so se borili pošteno, se trudili po svojih najboljših močeh in častno zastopali svoj kolektiv. Bolj kot vse, pa jim lahko ponovno čestitamo k izredno fer in športnem obnašanju tako med tekmovanjem •kot izven tekmovalnih prizorišč.
REZULTATI
Streljanje z zračno puško
Tako kot že vrsto let nazaj so bili tudi na teh igrah strelci naše najmočnejše orožje. Tako fantje kot dekleta so zasluženo osvojili prvi mesti. Enak uspeh pa so dosegli tudi v konkurenci posameznikov.
Moški ekipno:
1.	Steklarna	681	krogov
2.	Železarna	676	krogov
3.	Sava	676	krogov
4.	Ferrali!	546	krogov
5.	Donit	401	krogov
Moški posamezno:
1.	Lisec Danilo, Steklarna 180 krogov
2.	Delpin Ivo, Steklarna	176 krogov
3.	Dobravec Edo, Železarna 174 krogov
4.	Rotar Drago, Sava	174 krogov
5.	Brglez Vinko, Steklarna 173 krogov
Ženske ekipno:
1.	Steklarna	435	krogov
2.	Železarna	432	krogov
3.	Ferralit	269	krogov
4.	Donit	258	krogov
Zenske posamezno:
1.	Šuštar Nada,	Steklarna	156	krogov
2.	Kralj -Majda,	Železarna	148	krogov
3.	Eniko Vanda,	Železarna	144	krogov
4.	Verač Milka,	Steklarna	141	krogov
5.	Junež Majda,	Železarna	140	krogov
6.	Grohar Ivica,	Steklanra	138	krogov
V moški ekipi je nastopil še Tutner Samo (152 krogov), vodja ekip pa je bil Grohar Janez.
Rokomet:
Rokometaši so glede na lansko leto dosegli letos boljšo uvrstitev. Premagali so ekipo Ferralita ter pristali na 4. mestu. To pa je glede na kvaliteto ekipe tudi realen dosežek. Rezultati:
Sava : Steklarna 22 : 17 Ferralit : Steklarna 17 : 21 Železarna : Steklarna 26 : 11 Donit : Steklarna 18 : 10 LESTVICA
1.	Donit	4	4	0	0	86 :47	8
2.	Železarna	4	3	0	1	80 :47	6
3.	Sava	4	2	0	2	70 : 76	4
4.	Steklarna	4	1	0	3	59 : 83	2
5.	Ferralit	4	0	0	4	54 :94	0
Ekipo so sestavljali: Volfand Viktor, Strniša Marjan, Štiher Robert II, Štiher Drago, Lavrič Albin, Drugovič Jože, Gračner Marjan, Koritnik Karli, Godicelj Jože, Volaj Boris, Ržek Igor in Štiher Robert I kot vodja ekipe.
Ekipa rokometašev, udeležencev »Peteroboja ’76«
Mali nogomet:
Prav gotovo, da je bilo tekmovanje v malem nogometu najbolj izenačeno. Tretje mesto naše ekipe predstavlja mogoče majhno razočaranje, vendar je vrstni red v precejšnji meri krojila tudi športna sreča.
Rezultati :
Sava : Steklarna 0 : 2 Železarna : Steklarna 3:1 Ferralit : Steklarna .3:1 Donit : Steklarna 2 : 5 Lestvica
1.	Ferralit	4	2	1	1	4:3	5
2.	Železarna	4	2	0	2	8 :6	4
3.	Steklarna	4	2	0	2	8 : 6	4
4.	Sava	4	2	0	2	4 : 6	4
5.	Donit	4	1	1	2	5 : 8	3
Ekipo so sestavljali: Debelak Franjo, Mif-tari Skender, Tršek Ivan, Pogačnik Milenko, Tržan Franc, Pufler Ivan, Stoklasa Edi, Ka-luder Bruno, Mlakar Boris, Jelenc Slavko, Kolenc Branko, Cvelbar Venci, Rancinger Roman in Ocepek Franc kot vodja.
Nogometaši kljub dobri igri slabši kot preteklo leto
PETEROBOJ 76
SAH
Čeprav so nastopile samo 4 ekipe, pa so naši več kot zasluženo osvojili 3. mesto ter ponovili uspeh iz lanskega leta.
Rezultati:
Železarna : Steklarna	2 V* : 1 V*
Sava : Steklarna	1	:3
Ferralit : Steklarna	2 :2
Vrstni red:
1.	Železarna 10 točk
2.	Sava 6 V2 točk
3.	Steklarna 4 V2 točk
4.	Ferralit 3 točke
Naše barve so zastopali: Sušter Franc, Vu-jisič Milan, Zalokar Anton, in čičič Risto.
Namizni tenis
Ekipa je dosegla boljši rezultat kot zadnja leta, saj se je iz tretjega prebila na drugo mesto.
Rezultati:
Steklarna : Sava 5 : 4 železarna : Steklarna 5 : 1 Steklarna : Ferralit 5 : 0 Donit : Steklarna 3 : 5
Vrstni red:
1.	Železarna •	4	4	0	20 : 4	8
2.	Steklarna	4	3	1	16 :12	6
3.	Sava	4	2	2	16 :13	4
4.	Donit	4	1	3	12 :15	2
5.	Ferralit	4	0	4	0 :20	2
Ekipo so sestavljali: Zalaznik Bogdan, Žlindra Ferdo in Šoba Viktor.
Kegljanje
Če je drugo mesto moške ekipe kolikor toliko pričakovano, pa je treba dodati, da je z enakim rezultatom močno presenetila naša ženska ekipa.
Sicer pa so imeli kegljači edini nekaj nevšečnosti pri tekmovanju. Na kegljišču, kjer bi se moralo tekmovanje odvijati, je namreč zmanjkalo toka. Organizator je v zadnjem času uspel preskrbeti drugo kegljišče, na katerem pa se je kmalu pokvarila ena steza, tako da je nadaljnje tekmovanje potekalo samo na treh stezah. Zato tudi rezultati posameznikov niso realni.
Namreč iz vsake ekipe je le dvema tekmovalcema uspelo izvesti vseh 100 lučajev. Preostali 4 pa so izvedli samo po 75 lučajev. Med tistimi, ki so izvedli 100 lučajev, je bil naš Pokraj ac Džoko na solidnem 3: mestu. Dekleta so tekmovala pod enakimi pogoji, zato pri njih objavljamo tudi vrstni red posameznic.
Rezultati ekipno — moški
1.	Železarna
2.	Steklarna
3.	Donit
4.	Sava
5.	Ferralit
Ekipno — ženske 4 X 75
1.	Železarna
2.	Steklarna
3.	Sava
4.	Fèrralit
5.	Donit
Ženske posamezno
1.	Čerin Ana, Železarna	342	kegljev
2.	Mirtič Irena, Železarna	329	kegljev
3.	Lotrič Sonja, Železarna	326	kegljev
4.	Pokrajac Krista, Steklarna	319	kegljev
5.,	Mustač Vlasta, Steklarna	308	kegljev
6.	Fabijan Ančka, Železarna	307	kegljev
7.	Janežič Pavla, Steklarna	305	kegljev
8.	Vidmar Marija, Steklarna	290	kegljev
Moško ekipo so sestavljali: Pokrajac Džoko, Čakič Ljubo, Gnjidič Mile, Koritnik Bojan, Peršič Anton, Rancinger Zdravko.
Odbojka
Brez dvoma, da so naši odbojkarji najlepši dokaz, kako ne smemo delati. Rezultat enotedenskega treninga pa je tradicionalno péto mesto.
2415 kegljev 2329 kegljev 2254 kegljev 2236 kegljev 2209 kegljev
1304 kegljev 1222 kegljev. 1111 kegljev 1066 kegljev 853 kegljev
Rezultati:
Donit : Steklarna 2 : 0 Sava : Steklarna 2 : 0 Železarna : Steklarna 2 : 0 Ferralit : Steklarna 2 : 0
Lestvica
1.	Železarna
2.	Ferralit
3.	Sava
4.	Donit
5.	Steklarna
4 4 0 8:0	8
4316:26 4224:44 4132:62 4040:80
Našo ekipo so sestavljali: Kapelar Albert, Guzaj Jože, Jakšič Srečko, Špacapan Marjan, Pufler Edi, Vidovič Franc, Kuhar Stane in Tosič Peter.
Po točkovanju za prvo mesto v posamezni disciplini 5 točk, za drugo 4 itd. so ekipe v končni razpredelnici Peteroboja 76 zasedle
naslednja mesta:
1.	mesto	Železarna Jesenice	41	točk
2.	mesto	Steklarna Hrastnik	31	točk
3.	mesto	Sava Kranj	23	točk
4.	mesto	Ferralit Žalec	21	točk
5.	mesto	Donit Medvode	17	točk
Fer play — Steklarni
Medobratno prvenstvo v malem nogometa
Odigran je že prvi del spomladanskega dela prvenstva v malem nogometu. Tako kot pretekla leta tudi letos tekmuje sedem ekip. Srečanja so zanimiva, potekajo pa v izrednem fer in športnem vzdušju. Trenutno se nahaja v vodstvu ekipa DSSS, vendar so ji tesno za petami nogometaši orodjarne.
Trenutna lestvica:
Skupne službe	4	3	1	0	16 : 9	7
Orodjarna	3	3	0	0	18 : 3	6
Delavnice	3	2	0	1	11 : 7	4
Notranji obrat I	3	1	0	2	11 :15	2
Samski dom	4	1	0	3	8 :12	2
Avtomati	4	1	0	3	10 :24	2
Notranji obrat II	3	0	1	2	1 : 5 J.	1 P.
Spomin na brhko Gorenjko
Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu
Letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu poteka na igrišču za Savo. Žal je tudi tokrat opaziti neresnost nekaterih ekip. Posamezniki namreč mislijo, da je dovolj, če so ekipe prijavljene, vse ostalo pa je potem stvar nekoga drugega. Žal, kot kaže, bo takšno neodgovorno dejanje moralo pripeljati do obveznega pologa — kavcije pred pričetkom tekmovanja.
Rezultati doslej odigranih srečanj:
I. kolo
Rudnik : RGD	0 :3
TKI : KOP	3 :0
Steklarna : SGP	5 : 0
II. ,kolo	
RGD : Steklarna	2 :1
KOP : Sijaj	0:8
Rudnik : TKI	3 :2
III. kolo	
TKI : RGD	0 :1
Sijaj : Rudnik	4 :1
SGP : KOP	3 :0
Uvodoma sem že omenil, da smo lahko še posebno veseli obnašanja naših predstavnikov. Ni prvič, da so športnice in športniki steklarne prejeli dragoceno trofejo — pokal za fair play, ki se vsako leto podeljuje najbolj športni in disciplinirani ekipi. Letos je bilo za to odličje več kandidatov. Vendar je komisija, ki so jo sestavljali predstavniki vseh petih podjetij — udeleženk iger, menila, da gre naši ekipi kot najbolj disciplinirani in čigar vodstvo je največ prispevalo k uspešnemu razvoju vseh prejšnjih kot tudi tokratnem peteroboju, še posebno priznanje. Prav tako je komisija imela v vidu dejstvo, da so predstavniki Steklarne, tako tekmovalci kot vodstvo, največ prispevali k medsebojnemu zbližan ju in razvijanju prijateljskih odnosov. Še posebno pa je bilo poudarjeno, da je ekipa Steklarne edina doslej, ki je to trofejo osvojila tretjič zapored. Zato koristim priložnost, da se kot vodja vseh ekip še enkrat zahvalim vsem sodelujočim, našim predstavnikom na Peteroboju ’76 v Kranju.
Pozdravno pismo predsedniku TITU!
Na zaključni prireditvi so vsi udeleženci športnih iger železarjev, gumar jev, kovinarjev, kemikov in steklarjev, udeleženci »Peteroboja ’76«, na predlog naših, predstavnikov poslali pozdravno pismo tovarišu Titu za njegov 84. rojstni dan.
Na koncu naj še omenimo, da bo prihodnji, 10: tradicionalni peteroboj v maju mesecu prihodnje leto v Medvodah. Organizator pa bo Donit,
Torej nasvidenje prihodnje leto v Medvodah.
J. Premec
IV. kolo
TKI : Sijaj	0 : 2
VII. kolo
SGP : RGD	2 : 4
Trenutna lestvica:
1.	RDG	4	4	0	0	10 :3	8
2.	Sijaj	3	3	0	0	14 :1	6
3.	Steklarna	2	1	0	1	6 :2	2
4.	TKI	4	1	0	3	5 : 6	2
5.	SGP	3	1	0	2	5 : 9	2
6.	Rudnik	3	1	0	2	4:9	2
7.	KOP	3	0	0	3	0 : 14	0
J. P.
II	Čitajte	I
j STEKLARJA I
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje APRIL—MAJ
Mikša Josip, ključavničar; Slapar Marija, kontrolor stekla; Čirič Vlado, odnašalec stekla; Džu-brovič Vesel, odnašalec stekla; Hasičič Idris, odnašalec stekla; Brglez Olga, kontrolor stekla; Kramžar Ivan, nabiralec stekla; Zorec Miroslav II., izmenski vodja; Kmet Marija, prodajalka v bifeju; Šoba Andrej, delavec vkar-tonaži; Knez Jože III, delavec težak; Alt Jože, ključavničar; Gav-ranovič Mirko, menjalec modelov; Odžič Žakor, menjalec modelov.
Odšli iz podjetja Na lastno željo
Lipovšek Jožefa, odnašalka; Železnik Danijel, ključavničar; Ivnik Martin, odnašalec; Resman Božidara, kontrolor stekla; Grač-nar Ivanka, kontrolor stekla; Rakovič Marija, prodajalka v bifeju; Krajnc Janez, delavec težak; Dimič Ivo, pobiralec 'črepinj ; Bo-rovšek Marija, čistilka v TOZD V.; Podmenik Francka, prodajalka v bifeju; Tosič Dane, ročni pihalec; Abram Franc II, dostav-ljalec modelov; Bastič Alojzija I., kontrolor stekla; Strehar Alfonz, pomočnik v avtomatski proizvodnji; Kovačič Anton, pomočnik IS, Muharemovič Ekrem, čistilec go-rilcev; Amon Mihaela, steklosli-
karka; Lišič Hakija, pomočnik v TOZD II.; Skenderovič Šerif, odnašalec stekla; Kalšek Franc ing.,, samostojni projektant.
Simovoijno zapustili delo
Butič Anka, kontrolor stekla; Rupnik Hermina, odnašalka; Kurtič Sulejman, delavec težak; Mijatovič Milorad, delavec težak; Slapar Marija, kontrolor stekla; Hamzagič Ešef, odnašalec.
Izključeni iz OZD
Miftari Džavit, odbij alee kelihov; Barič Antun, delavec na kanalu.
Invalidsko upokojeni
Rancinger Ludvik, primopredaja robe; Klenovšek Justina, kuharica.
Upokojeni
Matko Valerija, kontrolor stekla; Kreže Mihael, topilničaf.
Odšli v JLA	,
Hrup Karl, menjalec modelov; Saletovič Sulejman,, dostavljalec modelov; Grgič Drago, odbij alee kelihov; Durmiševič Ibrahim, pomočnik IS.
Prirastek v družini
Odžič Milanka — sina Predraga, Odžič Rajko — hčerko Radmilo, Ovčar Anica — hčerko A-nito, Bašič Ismet — sina Edina, Kirhmäjer Alenka — sina Zlatka.
ODŠLA STA V POKOJ
RANCINGER
LUDVIK
V	mesecu aprilu je bil invalidsko upokojen tov. Ludvik Rancinger. Tako kot mnogi njegovi vrstniki, rojeni v spodnjem delu Hrastnika, izhajajoč iz steklarske družine, se je tudi tov. Ludvik zaposlil v Steklarni Hrastnik. Zaposlil se je takoj po končani osnovni šoli, star komaj 14 let. Začetek vojne vihre je dočakal doma, vendar je bil že leta 1942 nasilno mobiliziran v nemško vojsko.
V	oktobru 1944 se je priključil NOB, kot udeleženec štajerskega VDV bataljona.
Demobiliziran je bil 3. 1. 1946. Zopet se je zaposlil v steklarni, in sicer kot steklar —1 ročni pihalec. Marca 1948 je bil poklican na dosluženje kadrovskega roka in bil že v mesecu septembru i-stega leta odpuščen.
Zopet se je zaposlil v steklarni na delovnem mestu steklopihal-ca. Kasneje je zaradi izrednih strokovnih in moralnih kvalitet naglo napredoval, dokler ni zasedel mesto obratovodje v notranjem obratu. Z leti pa so se stvari pričele bistveno spreminjati. Razvojni in samoupravni odnosi so se močno razmahnili, kar pa tovariš Ludvik ni mogel več dosledno slediti.
Poleg tega je začel še bolehati. Vse to ga je pripeljalo na drugo delovno mesto. Kljub vsemu se njegovo zdravstveno stanje ni bistveno izboljšalo. Bolehati je začel še pogosteje ter bil nazadnje
v mesecu aprilu invalidsko upokojen.
Ob odhodu v pokoj ti kličemo čimprejšnje okrevanje ter obilo-osebnega zadovoljstva v krogu svojih najbližjih.
KLENOVŠEK
JUSTINA
Tov. Justina se je rodila 2. 3. 1923 v Lokovcu pri Rimskih toplicah. Po končani šoli se ni takoj zaposlila in usoda jo je pripeljala na delo v Hrastnik. V Steklarni se je zaposlila 16. 3. 1961. Zaposlila se je v steklarski menzi.
Justino smo bolj malo poznali, kljub temu da je pri nas delala skoraj 15 let. Vsakodnevna vožnja na delo iz Radeč, kjer stanuje, in nazaj, ji je vzela precej časa. Na delovnem mestu pa je bila vedno bolj redkobesedna, vendar ne slaba delavka. Lahko rečemo, da je bila pridna in vestna delavka, dokler ni začela bolehati. Kljub bolezni, ki jo je pričela nadlegovati je upala, da bo delo še lahko naprej opravljala. O svojih težavah ni marala kaj dosti govoriti. Kot samohranilka je bila navajena trdega dela in težkega življenja. Vsa volja pa ni bila dovolj. Bolezen je bila vse hujša in končno je prišlo tako daleč, da je bila v mesecu aprilu invalidsko upokojena.
Justina, ob odhodu v pokoj ti želimo čimprejšnjega okrevanja ter še na mnoga leta.
HRASTNIČANI ZADNJI NOSILCI
TITOVE ŠTAFETE V SLOVENIJI
Ob pestrem kulturnem programu in branju lokalnih štafet s pozdravi in najboljšimi željami tov. Titu za rojstni dan, je nekaj minut pred deveto uro prispela zvezna štafeta. Po govoru predsednika republiške konference ZSMS tov. Jasniča, ki je nato štafetno palico predal zadnjemu nosilcu tov. Bariču, je štafetna palica krenila do reke Kolpe.
Na reki so bili pripravljeni kot spremstvo vsi ostali člani našega kluba, kateri so nato spremljali nosilca štafetne palice vse do mesta, kjer je tov. Barič predal štafetno palico članici kajak kanu kluba »Rade Končar« iz Zagreba.
Izredno lepo je bilo videti preko trideset čolnov, ki so nato skupno spremljali štafetno palico do nasprotnega brega, tam so
Tov. Barič s štafetno palico v čolnu vesia proti nasprotnemu bregu
zadnji nosilec štafetne palice v Sloveniji, državni reprezentant v kajaku na divjih vodah tov. Barič Franc ml.
Težko pričakovani dan 13. maj je bil tu in zgodaj zjutraj smo se odpravili na pòt v Vinico na Kolpi. V tej znani vasici-, v kateri je bil rojen eden naših velikih pesnikov Oton Zupančič, je bilo določeno, da bomo štafetno palico namenjeno tov. Titu za rojstni dan predali hrvatskim mladincem, članom kluba »Rade Končar«. iz Zagreba.
Predaja štafete je bila napovedana za deveto uro zjutraj. V Vinico smo prispeli že pred osmo uro in se udeležili slovesnosti, katera se je začela uro pred prihodom zvezne štafete v Vinico.
Izjemna in radostna je bila vest, ko smo člani Brodarskega društva dobili sporočilo, da bodo naši tekmovalci v kajaku in kanuju nosili in spremljali Titovo štafeto ter jo predali hrvatskim mladincem. Se bolj pa smo se razveselili, ko smo zvedeli, da bo
Tudi najmlajši SONI in DŽELO sta bila med nosilci štafetne pa-. lice
jo sprejeli že naslednji nosilci in štafetna palica je krenila na svojo pot naprej do Beograda z najboljšimi in prisrčnimi čestitkami vseh nas ljubljenemu maršalu Titu za njegov rojstni dan.
Člani Brodarskega društva Hrastnik pred prihodon!» štafete
NAGRADNA KRIŽANKA
M	JUTRANJA ZARJA	KORALNI OTOK	JUŽNOAME* RIŠKI GRM DOMA IZ PERUJA	SREDSTVO ZA DELO	ATENSKI DRŽAVNIK	REKA V MONGOLIJI	ZALOŽBA OBZORJA	KOCINA	OKUSEN MORSKI RAK,BREZ ŠKARIJ	POPRAVLJA LEC MERIL CEV ČASA	ŽIVAL Z DOLGIM VRA TOM IN LISASTIM TELESOM	OSNOVNO NAČELO SODOBNE DEMOKRAT CUE	NONA GAPRIN ' DAŠVILl	GRŠKI 30G VETROV	VRSTA poržA	SLIKARKA PLESTE« NJAK	VARSTVO, ZEVSOV ŠČIT	JUGO SLOV. PEVKA (JOSIPA)	URAN
ZAKON,KI JE DOBIL NAZIV , MALA USTAVA"																			
ZDRAVNIKI ZA BOLEZ NI UŠES.N0 SA IN OSLA																			NADAV, AVANS
.PODALJŠEK BAROKA							DOLGOREPA PISANA PAPIGA						MESTO V TESALI JI -- GRČIJA						
DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO							ELEMENT - HOJE KRMILNA RASTLINA						GORA V SRBIJI	MADŽARSKI POLITIK (JANOS) NADLEŽEN ČLOVEK					
REŠITE NAGRADNO KRIŽANKO	PRITOK SAVE V KRANJU	DELEŽ POSOJILA	JAKOS ALJAŽ			JADRANSKI OTOK				OBLIKA						SRBSKO MOŠKO IME			
			ZA IZDELA« VO CEMENTA			AMER. ŽEN« SKO IME				KLICA									
sistem NAZOBČA« NI H KOLES								OLJARNA	POLUKSOy BRAT LAHKO* ATLETSKI REKVIZIT							PRIIMEK MARŠALA TITA	RAKASTO TKIVO	BELA SUŽNJA V HAREMU	POKLON, DARILO
EDEN IN DRUGI				VRSTA MINERALA	M0Č.KI NAJ BI DOLOČALA ČLOVEKOVO ŽIVLJ. POT						HIMALAJA SKA KOZA				VEČJE VODNO PLOVILO				
											REKA V ITALIJI				ZVOK, TON				
ZAPLATA					SAMSONOVA LJUBICA							PRIZNANJE ZA POSEB« NO DELO							
					GLAVNI ŠTEVNIK							DELVPREŽ* NEGA VOZA							
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (MIC K EV )							JOSIP STRITAR			SKUPINA ŽUŽELK				SLOVENSKI PISATELJ (DANILO) MESTO NA FINSKEM					
							KVALIFICIRA« NI VODILNI DELAVCI			PO VRSTI 2.PRE0SED« NIK ZDA									
MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI OHIO						RUDARSKI KRAJ V BIH							PODLOŽNA OSEBA						REKAVZAHi NEMČIJI
						REKA NA poljskem							FRANCOSKI PEVEC (JACQUES)						
■w DRE.MEL	Č06Č3NA ŽUŽELKA	ftlàto MliEŽA	RANO « C 5 L NI K OTOČJE NA JUGU NOVE GVINEJE					- -	NAZIV ZA D0NEŽKUN« DUSTR, BAZEN V SOVJ.ZVEZl ZDRAVILO							JADRANSKI OTOK KAZALNI ZAIMEK			
SODEČ POLJSKI PLEVEL					MIRNO ŽIVLJENJE NA VASI						RIMSKA BOGINJA «JEZE				IGLASTO DREVO JANEZ HOČEVAR			,	
INDIJSKO ŽENSKO OBLAČILO	; -				PRIKAZ GOSPODAR« SKEGA NA: PREDKA						PREBIVALKA IZ NAJVEČ^ JEGA KRAJA OB SAVINJI								
NAGLASNO ZNAMENJE, OS7RIVEC					REKA MED SOVJ.ZVEZ0 IN IRANOM						MUSLIMAN« SK1 BOG					GERMANSKI OREL			
NAGRADNA KRIŽANKA
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada:	50	din
2.	nagrada:	30	din
2.—7. nagrada:	po	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, STEKLARNA Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka, 22. junija. NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo prejeli 51 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): Dvornik Marija
2.	nagrada (30 din): Barič Franc
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Zaletel Frida, Alt Ervin, Perpar Magda, Vogrinc Terezija, upok., Alt Vilma.
REŠITEV PREŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO:	lev, Majda,
šok, blok, zeli, Agnon, arabeska, vrvarna, Bjelovar, U. N., emitent, roba, artist, rarog, Adour, trias, narek, R. J.,- ogenj, trg, nome, Roa, trio, pegatka, detel, hrast, ulov, mikrob, dan, test, Tara, česen, iva, ektomija, Kanin, grog, rt, Milanka, dvigalo, lopar, Nko-mo, red, dar, Erato, Aarau, ora, Ana.
IZLET V
Oglašam se malo pozno, a u-pam, da ne prepozno. Pred nami so meseci izletov. Našim članom priporočam obisk krajev, ki smo si jih ogledali v organizaciji občinskega odbora ZZB NOV Hrastnik prve dni oktobra lanskega leta.
V jutranjih urah smo se odpeljali z avtobusom prek Rimskih Toplic in Zidanega'mosta do motela v Čatežu, kjer je bil krajši postanek za zajtrk. Od tu smo se odpeljali skozi Zagreb, se v Novski odcepili z avtoceste Zagreb — Beograd ter se ustavili v zloglasnem ustaškem taborišču Jasenovac. Ta mučeniški kraj naj si ogleda sleherni še živeči borec, predvsem pa naši mladi.
Iz Jasenovca smo se prek Save odpeljali v Bosno. Prva naslednja postojanka je bila Kozara. To je hrib z monumentalnim spomenikom, ki naj bi bil veren odraz kozarske epopeje iz najtežjih dni naše NOB. Skozi Banjaluko proti toku reke Vrbas nas je pot vodila po čudoviti dolini te čiste reke do Jajca, rojstnega kraja naše republike. Tu se ustavi in glej : bivši Sokolski dom — muzej, slapove Plive srednjeveške arhitekture. Vse je izredno. Ob po-
BOSNO
gledu z vrha stare trdnjave na hiše, muzeje, do lokalov, vklesanih v strme skale.
Po zelo lepi cesti »AVNOJ« smo se v večernih urah odpeljali proti Bihaču. V lepem solidnem motelu ob umetnem jezeru Balkana pri Mrkonjičgradu smo prenočili.
V	izredno prijetnem razpoloženju smo peli do poznih,, bolje rečeno do zgodnjih jutranjih ur.
Cesta do Bihača je za naše pojme čudovita. Lepo grajena, pri tem pa še malo prometna.
V	zgodovinska zelo znanem Bosanskem Petrovcu pod planino Grmeč smo zavili v levo z željo, da si ogledamo legendarni Drvar, kjer je Hitler za rojstni dan našega Tita v letu 1944 doživel edini poraz s svojimi gusarskimi zračnimi desanti. Razumeti takratne dogodke priporočam vodji vsake skupine pred ogledom Drvarja, preštudirati ustrezno gradivo (mogoče brošuro DESANT NA DRVAR — Izdanje Muzej revolucije SR BiH).
Na osnovi tako pridobljenega znanja priporočam ogled pokopališča, dveh muzejev ob rečici U-nec, ter razumljivo, Titove pečine, ki je v neposredni bližini.
Pot iz Drvarja vodi nazaj da Bosanskega Petrovca in levo proti Bihaču.
Naša skupina je v Bihaču zavila desno ob prečudoviti čisti reki Uni proti severu do starega gradu Ostrožac, ki se strmo dviga nad prelepo dolino Une. V tem gradu je med NOB živel in delal (leta 1942) tudi Tito.
Vračali smo se prek Bihača (čas nam ni dopuščal, da bi si o-gledali muzej I. zasedanja AVNOJ), se bežno ustavili pri Plitvičkih jezerih (čudovita narava in »cene«), žal ne postrežba. Nadaljevali smo pot prek Slunja, Karlovca, mimo Samobora do Čateža, kjer smo se vsi pošteno o-krepčali.
Mnenje vseh udeležencev: izlet je bil čudovit. Priporočamo ga vsem.
Na željo udeležencev tega izleta bo občinski odbor ZZB NOV Hrastnik v letu 1976 organiziral ogled legendarne Sutjeske.
Albin Dušak