RA LJANJA Mateja Habinc UDK 39 : 070 Izvirno znanstveno delo. Sprejeto 11.9. 1995 POJMOVANJE SLOVENSKE LJUDSKE KULTURE V SLOVENSKIH OBČILIH NA PRIMERU DELA, NEDELJSKEGA DNEVNIKA IN NAŠEGA GLASA (Povzetek seminarske naloge 1)1 Kar zadeva pojmovanje .slovenske ljudske kullure, je namen besedila ugotovili, v kolikšni meri je novinarski svet zlagan - stereotipen - in v kolikšni meri realen. Za obravnavo uporabe termina ljudska kultura sem se odločila zalo, ker predstavlja pomemben segment dediščine in vir "iskanja" identitete v novi samostojni Sloveniji, Raba termina ljudska kultura in z njo povezanih izpeljank sega od ustrezne (časovno in socialno opredeljene) in strokovno korektne rabe termina do povsem neustreznih in romantičnoprebudniških rab lega termina ob nikakršnem ali pomanjkljivem navajanju virov in avtorstva (posebej pri fotografskem gradivu). LJUDSKA KULTURA /, anketiranjem 30 naključno izbranih ljudi sem skušala ugotoviti razumevanje pojma ljudska kultura in morebitna vplive množičnih občil na določeno pojmovanje. Rezultati kažejo, da so izbrani ljudje v času ankenliranja najbolj redno brali Nedeljski dnevnik. Tretjina, ki predstavlja večinoma žensko skupino s srednjo izobrazbo, staro v povprečju od 20 do 40 let, je redno prebirala prispevke o slovenski ljudski kulturi Več kot polovica anketiranih je menila, da so na oblikovanje njihove predstave o slovenski ljudski kulturi vplivala občila, največ radio in televizija Kaj pa si ljudje predstavljajo poti tem pojmom prikazuje tabela (navedeno je, kot so povedali sami): Število anketiranih s predstavo Predstava - kmečki običaji 9 ' ljudske pesmi 8(vsak praznik omenja en anketirani) - prazniki (mar- tinovanje, m i kla v že vanje, božič, jurjevanje, pusto vanje, borovo gostil vanje, osmica") - folklorni plesi 5 - narodna noša 4 - amaterski dramski krožki <3 - pripovedke 3 - novosti v književnosti 3 - stara arhitektura 3 - način življenja 3 * paralelna kultura elitni kulturi s Specifičnimi stilnimi sredstvi, estetskim značajem in s koreninami v zgodovini 3 - stare obrti (pletarstvo, lončarstvo...) 2 - domače jedi (ajdov kolač, potica...) 2 - kulturna dediščina 2 - ljudska umetnost 2 - razmišljanje, dojemanje slovenskega človeka 2 - pripomočki za tlelo (statve, vreteno...) 1 - trenutni in minuli dogodki 1 - združevanje ljudi na prireditvah 1 -združevanje ljudi, ki se ukvarjajo s kulturo in z njo živijo 1 -start) živijo I - podalpske kičaste poskočnice 1 - narod 1 - kulturni dogodki, ki identificirajo Slovenijo V besedilu je točna opredelitev pojma pomembna predvsem zaradi omejevanja gradiva za analizo, zato sem ga skušala kar se je le dalo Strogo razumeli kot kulturo razreda podložni kov iz obdobja fevdalizma, kot množično kulturo določene stopnje v kasnejšem dri&benozgodovinskem razvoju.1 Tako so bili kriteriji za uvrščanje prispevkov v hemerotekd naslednji (njihovo zaporedje je hkrati teža argumentov, po katerih sem se odločala za uvrstitev); 1. prilastek ljudski (ko ni mišljen - po subjektivni oceni glede na kontekst besedne zveze - le v pomenu množičnega): 2. etnologija, eluografija, narodopisje, domoznanstvo in vsa podobna imena ter njihove izpeljanke, ki označujejo preučevanje (tudi) ljudske kulture (sem štejem tudi vse dogajanje okoli institucij teh ved - zaradi subjektivne ocene pomembnosti); muzeologija, arhivistika, dokumcnialisiika in podobne vede ter izpeljanke njihovih imen, ki pomagajo pri ohranjanju znanja in dokazov s področja slovenske ljudske kulture < sem uvrščam npr. sestanke, kongrese strokovnjakov teh področij); 't. subjektivno zniinje O slovenski ljudski kulturi (pridobljeno na različne načine, npr s poznavanjem vsebine prejšnjih prispevkov o istem predmetu, s študijem): S. vsebina prispevka in subjektivno sklepanje (opirala sem se na npr. časovno opredelitev pojava v srednji vek, na besede tradicija, dediščina in njihove izpeljanke ter na prilastke star, domač, narodni - prispevek sem upoštevala, če je bilo 1 Nalog« je nasiala pn semlnaijtt Kultura in način življenja Slovencev i ■ študijskim letu J 99-i. mentorje bil dr. Janez Bogataj. 2 l'o razlagi anketiranceDpoznajo upnico rta Krasu in v slovenski Istri. Gre za veku vrsto veselice, ko kmetje, ki imajo presežke pridelanemu vina in jestviu. oboje neobdavčeno pred smjiiM hišami prodajajo gostom. 3 Stanko Kremeiišek, O ljudstvu in ljudski kulturi V: isti. l-ino/oški razgledi in dileme 1. Ljubljana 198J. sir. 99-1. j/. 20 GLASNIK SED 36/1996, Št. 1 RAZGLABLJANJA takšnih Opredelitev več v istem besedilu). Kot gradivo sem upoštevala tudi vse prispevke o neki temi, čeprav sem le enega od njih lahko izločila po navedenih kriterijih Pomembno pa je bilo tudi, kdaj se je nehalo pisati o izvirnem sporočilu in se je besedilo spremenilo v npr. polemi/iranje o organiziranosti, vpletenosti politike ipd. Slednjih prispevkov nisem analizirala l Ipošlevala pa sem tudi nekaj besedil, ki omenjajo oktete ali pevske zbore - zaradi domneve, da imajo ti v svojem programu tudi t. i. slovenske narodne pesmi ANALIZIRANJE GRADIVA Ob enajstiuesečnem zbiranju (od 22, 2 1995 do 24. 1 1994) prispevkov iz Dela, Nedeljskega dnevnika in Našega glasa sem besedila razvrščala v po lastnih rubrikah narejeno kartotečno hemeroleko. Prvi dve navedeni publikaciji sem izbrala zalo, ker sta bili v času zbiranja prispevkov med najbolj branimi v Sloveniji. Naš glas pa. ker je edini časopis iz meni domačega Posavja. Analizo vsebine argumentiram kol le meljno telinikO raziskovanja z razumevanjem pojmovanja slovenske ljudske kulture kot nejezikovnega fenomena "Jezili ni le pomembna sestavina socialnega ravnanja, v kolikor to temelji na komunikaciji pomenov, temveč je govorjenje in pisanje samo po sebi oblika socialnega vedenja. V lem, kar ljudje govorijo in pišejo, se izražajo njihovi nameni, stališča, Situacij.ski pomen i, njihovo znanje, njihovi'akcije, njihovo sprejemanje družbenega okolja Ti nameni, stališča, ak cije itd so sopogojeni po socio kulturnem sistemu, ki mu govornik oziroma pisec pripada in torej ne izražajo le njegovih osebnih značilnosti, temveč značilnosti družbe, v kateri živi, institucionalizirane vrednote, norme, družbeno posredovane siiuacijske definicije ild. Analiza vsebin komunikacj dopušča zaključevanje (sic) o individualnem in družbenem dopušča torej sklepanje o nejezikovnih fenomenih." Analizirati sem tako skušala: * k;i| je predmet upoveelovanja (npr dogodek, stanje,..) v prispevku; - ali \ prispevku prevladuje dejstvenost ali interpretacija 'npr. z navajanjem subjektivnega mnenja, s posploševanjem, / Skspresivnimi izrazi, z ¡EKivajanjoin strokovnega mnenja ipd,) in kateri pristop prevladuje pri uporabi t. i, etnološko zanimivih pojmov, kol sta "ljudski", "etnoloških Interpreiacija le lahko razvidna neposredno iz besedne zveze ali pa je po subjektivni presoji očitna iz širšega besedilnega konteksta: kakšne so interpretacije, katere vrste interpretacij se najpogosteje pojavljajo (vrste sem po prebiranju poimenovala in označila po lastnem mnenju); - kakšna je strokovna podlaga avtorjev prispevkov o slovenski ljudski kulturi, s čimer mislim na (ne)navajanje virov, na vneJinterpreiiranje (in vrsto interpretacije oz. neinierpreta-uje), na opredeljevanje lerminov (ljudska kultura,"etnologija, antropologija ) in na lastno raziskovalno delo oziroma povzemanje po virih. Vse to sem izpisovala glede na primere, ki so se največkrat pojavili pri posameznem avtorju. Njihovega pisanja na osnovi navedenih kriterijev pa nisem povzela, če niso objavili vsaj štirih prispevkov v enajstmesečnem ob dohju; - kakšno je (če je) slikovno gradivo ob besedilu glede na avtorstvo, clodalno informativnost. glede na (ne)navajanje, na vrsto interpretiranja; - kakšna je uredniška politika časnika in časopisov glede prispevkov na temo slovenska ljudska kultura Pri vsakem od teh vprašanj sem s pomočjo pravil za novinarske tiskane izdelke po napotkih dr. Mance Košir1 in v primerjavi z. etnološko literaturo preštevala zaznane primere, npr vrste interpretiranja, strani, na katerih so se prispevki pojavljali, opise pojmov etnologija, domoznanstvo ipd POJMOVANJE Kot predmet upovedovanja med vsemi zbranimi prispevki prevladuje dogodek, sledi pa mu stanje (o katerem piše običajno reporiaža ali reportažna zgodba). V Detli, Nedeljskem dnevniku in Našem glasu so t, i, etnološko zanimivi pojmi v približno polovici primerov interpretirani tako, da bralca - vsaj po mojem mnenju - vodijo v n, 2.'). 1993. sir. H), v katerem poroča o okrogli mizi o obujanju starih ljudskih šeg in opravit v Laškem. "Stare ljudske šege in delovna opravila lahko torej razumemo kot del naše dediščine, kise nam razkriva v svoji materialni in duhovni razsežnosti," Prav tako ustrezna bi bila uporaba pridevnika ljudski v drugih zvezah, kol npr : "V procesu proti Jakobu Krašovcu teološki vidik obiožb ni prišel do izraza Hudič se v procesu sicer omenja, vendar bolj kol 'obrobna' oseba Proces kaže na veliko praznoverje in prisotnost ljudske magije, ki se je uporabljala v najrazličnejše namene" (Delo, 2H. 8 1993, Str. i) '1'u avlor prispevka, Miloš Likar (Carovniški procesi na 4 >\'tko Tuš, Metode družboslovnega raziskovanja ¡pihljava Il)75. str. 493. e Kosir, Nastavki za ieunju nuviiunskih vrst Ljubljana 1988. '' Čeprav je r Slovarju slovenskega knjižnega jeziku (Ijubljana 1994) na sir. >5- Ixjgkov -a -<> prid. (o) etn., r zvezi bogkov kot kot s 7 križem t> kmečki hm. > "udarjeno sem izpisala liste tlele ixsedil, ki se mi zdijo ustrezni ali neustrezni, razlago dodajam delno ob besedilu, za reč informacij P'< glej sem nunsko nalogo (ki jo hrani knjižnica Oddelka za etnologijo in kulturno antrofxilogijoj. GLASNIK SED 36/1996, St. 1 21 RAZGLABLJANJA Slovenskem. 5. det), piše o ljudski magiji na Slovenskem v obdobju ob koncu 17. stoletja, torej bi bila časovna, pa tudi socialna - gre namreč za preprosto, kmečko prebivalstvo omenjenega območja - uporaba pridevnika ustrezna. Za zgled pa še najpogostejši romantičnu-narodnoprehudni pogled na ljudske, narodne vsebine (Nedeljski dnevnik, rubrika Vaš zakaj naš zato, ur. Janez Prijatelj, 2\. 2. 199 T str. 26): bralec sprašuje: "Napišite mi, prosim, kaj o naših slovenskih narodnih jedeh, /.../". In odgovor: "V teh časih, ko se predvsem naša mlade/ ogreva za vse. kar prihaja z zahoda, in golta in meče vase last food - na hitro pripravljene jedi, kot so hamburgerji v Mc Donaldovi restavraciji, hot doge. recimo jim po domače kar hrenovke, in pizze v velikih količinah, bi resda kazalo obuditi k življenju ali vsaj v spomin kakšno domačo jed, ki žal tone v pozabo. drugi se bodo mogoče po zgledu naših pradedov odločili za kašo, ki jo znamo pripraviti na 25 načinov; o teh je bojda pisal že Valvasor Podobno ča.stitljivih let, kot je kaša. so žgane i. od katerih so ajdovi starejši od koruznih, poleg tega pa poznamo še pšenične . " \ zvezi s slikovnim gradivom, ki se pojavlja ob približno tretjini vseh prispevkov iz hemeroieke. je avtorstvo v Nedeljskem dnevniku In Našem glasu večinoma neznano, v Delu pa avtorji besedila najpogosteje niso tudi avtorji fotografij. Informativnost pbtlnapisov in gradiva samega je zelo različna: Naš glas ponuja zelo malo dodatnih informacij, Nedeljski dnevnik (v celoti) in Delo (s tretjino gradiva) pa navajata k nostaigičnim interpretacijam. Tudi uredniški odnos do tem v zvezi z ljudsko kulturo je različen, po mojem mnenju v skladu s siceršnjo uredniško usmeritvijo. Delo ponuja obravnavane vsebine za razvedrilo, kot dodatno ponudbo, za katero si je potrebno vzeti dodaten čas. Nedeljskemu dnevniku je npr. dediščina pomemben del razvedrilnega, zanimivega, lepega, našega (itd.) življenja, o katerem tudi sicer piše veliko zgodb. Naš glas pa ljudsko kulturo razume kot svojevrstno širitev ponudbe časopisa, a večinoma v kratki, Informativni obliki. Omenjeni časnik in časopisa so tako po mojem mnenju v obravnavanem časovnem preseku precej pripomogli k šir jenju romanttčnonostalgičnega odnosa do dediščine, k "raznim nestrokovnim spogledovanjem npr. na področju vzgoje in izobraževanja, ljubiteljskih dejavnosti (npr. uporaba ornameniov) itd ' "Razmejujoči etnični mehanizmi obstajajo bolj v zavesti svojih subjektov kol pa v črtah na zemljevidu ali normah pravilnika. Med sekundarni ni i učinki so oboji - kol simboli - glavni pokazatelji mejnikov. /.../ Najpogosteje so simbolni mejni mehanizmi besede. Besede so posebej učinkovite kot semafor, opozarjajoč člana skupine, da se približuje pregradi, ki deli njegovo skupino od druge." Summary THE CONCEPTUALIZATION OF SLOVENE FOLK CULTURE IN THE NEWSPAPERS DELO, NEDEIJSKI DNFV.NIK AND NAS GLAS Matcja Habinc Slovene folk culture - what is il according lo the perspective of Slovene print media? Ih which terms are "kmceka ohcet" (folklore festival with traditional wedding), pilgrimages, medical knowledge. Christmas (etc.) described in the newspapers Delo, \edel.sk; dnevnik and Nas glas? The starting-point of the text is the basic distinction in journalistic discourse between informative and interpretative discourse. And in the terras of the latter what kind pf interpretative discourse-'The authoress has made comparisons between the concepts of folk culture in ihe journalistic articles and the concepts, used by scholars (Slovene ethnologists >. Assessments ot interpretation, based on lads or arguments, and interpretations of folk/traditional culture with statements of value (e g. autor's own opinion) were made. The aulhoress was also interested in quoiations (references on literature and sources), protection of inlclectunl properly and editorial relation to articles about, for example, celebrating baster or about name-days patrons. Criterion for choosing the article to analyse was proximity (by criterions ot time, theme, social structure, adjectives and other qualilicalors) lo folk culture (as defined in Slovene ethnology, namely the culture of the towesl social strati in preindu.fitrial society). With consideration of ideal rules of writing the journalistic ailicles and according to ethnological theory, it has been demonstrated that romanlic-noslalgic comprehension in analysed material prevailed. 8 Jane:r Bugataj, Sto srečanj z dediščino na Slotvnskerti. Ljubljana, 1992. str 15 9 John A Armstrong. Pristop k. nastanku mm/on. K Študije o etnoiuiciotudizniu. Ljuhljatta 1991. str. 45 30 GLASNIK SED 36/1 996, št. 1