List 49.
Še nekaj o čbelarstvu.
Iz Vodic. Ker smo pri nas o čbelnera roparstvo in temu nasprotnih pripomočkih skozi mnogo let že mnogo mogli skusiti in skušati, naj smem se jez sploh dobremu receptu zoper roparce, kterega neki skušen čbelar v 47. lista ,,Novic" A. M-u iz kaualjske doline priporoča , malo pa v naših krajih po skušnji najbolj potrjeno primes podtakniti:
v
Cbele, naj jih je veliko ali malo, naj so z matico ali brez matice v panju , se nikoli ne bodo roparcam srečno branile, tudi nikdar ne marljivo brale, ako — jih prehuda so par ca tare; zakaj kakor poklada omotljive paše zmešane z žganjem, sladko malvazijo in še divjišimi rečmi — ktere se že skoraj zavolj pohujšanja očitno imenovati ne smejo — čbele skačeno omoti, da postanejo strupeno hude: tako jih prevelika vročina v panju leno omoti, da postanejo kakor zaspane in za svojo nesrečo neobčutljive. Dalje tudi >kusnja uči, da med v vročini, tedaj iz pregretih panjev, močnejši diši in toliko bolj roparce na-se vleče.
Da se ta škodljiva soparca , kolikor je moč , odvrne, se v prvo čbelnjaki ne smejo postavljati na prostore, v ktere se solnce hudo upira. Kadar pa vroči poletni žarki čez dan čbelnjak dosegajo, mu je treba senco napravljati iz rjuh, vej, desak itd. Poglavitno potrebno pa je, skrbeti, da si rojenci zalego napravijo blizo zadnjih končnic in si sprednji prostor, kteri se z novim, iz žrelov dospijočim zrakom napolnuje, prazen ohranijo. Da se pa to zgodi, se mora v vsak, za novi roj pripravljen panj, nekoliko starega, belega satovja blizo zadnje končnice potožiti , kterega se potem roj poprime in na ti podlagi novo zalego delati začne. Sej se ve, da se mora potem čbelam klasti skozi prednje končnice, ko so zadnje zadelane. Ta uravnava panjev pa ni samo od te strani boljša, da čbele v sprednjem, ueza-duhljem prostoru ostanejo brihtniše za brati, in zmožniše se roparcam ustavljati, ampak tudi roparce, dokler takega panju v svojo oblast niso dobile, mu toliko upleniti ne morejo,  ker jih večidel domače čbele poprej že premagajo in
izmečejo, kakor do strdi prilezejo. Ta pripomoček je samo takrat — kakor tudi vsak drugi nezadostiven — kadar imaš nepoštenega čbelarja za soseda, kteri nalašč svoje čbele na rop pošilja. Tabart morivna besnost splošna postane , ktera se tudi z mašenjem panjev ne more in tudi dan za dnevom ne sme zavračevati; ker tako vedno ma-šenje bi čbelam ne le zapiralo potrebni zrak, temveč tudi njih prosto delavnost zadržavalo. Kdor pa krivico z enako krivico brez ozira na greh bi hotel vrniti, bo svoje dobičke od čbel ravno tako lahko shranil; ker s tem napravi morijo še večo, in čbele tem bolj se ropa navadijo, tem manj iz polja donašajo.
Naj še omenim, da nam je letos ,,rusovska ajda" skoraj čudež rodovitnosti pokazala. Imamo kmeta, kteri je je iz štirih mernikov posetve 100 mernikov pridelal; sploh pa je te sorte mernik dvajset donašal. Skoda, da za teden od domače pozneje dozori in jo v mrzli jeseni toliko lo-žeje slana zasači. V krajih pa , kteri so v zavetju pred slano, bi naj pač samo to ajdo sejali saj tako dolgo, dokler lastnost naše zemlje in našega zračja ne pokvari njene ptuje rodovitnosti. Zdaj ima zares mnoge prednosti pred vsako drugo nam znano; da žlahtnišo moko, je težjega zrna in se tem bolj namele.
Janez Luznar, čbelar.