1! lifeBja **ak latrtak. Cm « |a IK ■■ lato. (Za Naaieijo S K M *. aa Aarariko Ia Mf tlakljaaa, Kopltar|a»a allaa H. a. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I • ■■arati aa «prajaaaja p« JaCIk aaaak i Eaoaiopaa (iaatfaa „Doaioljabo*«" llrlaa mm) itila aa aakrat SO ». PH « krataaai ak|a*IJaala priaiaraa paat pa äogotorm. — Posaara Itavllka aa prodajala pa IO *. karal proaia« poitao-kraallaliai ■rada Ita*. 114.711. —— Ste«. 43. I LhMjnfl, m 24. oktobri 1907. Leto xx. BelokronjsKa železnico velikanski uspeh S. L J. Led je prebit, vprašanje belokranjske želi znice je konečno rešeno. Meseca oktobra 1910 bo že tekla želcznica iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko in od tod v Karlovec. Decembra 1911 pa bode tekla še dalje železnica iz Ogulina čez Otočac in Gospič na Knin. To se pravi: Velika železniška črta, ki bode direktno vezala Dalmacijo z Dunajem bode šla čez našo Delo Krajino in naprej čez Ru-aolfovo in Ljubljano. Bela Krajina ne dobi Ie revne lokalne železnice, temveč dobi svetovno črto, ki bode velikanske važnosti, ker bode vezala Dalmacijo z Dunajem — morje z glavnim mestom naše države. Tako sta se pogodili dne 8. oktobra t. I. naša in ogrska vlada. V tej svečani uri, ko je rešeno življenjsko vprašanje naše_Dolenjske, konštatujemo z radostnim ponoso'm, da ie ta rešitev s Jajen uspeh Slovenske Ljudske Stranke, ki z doslednim, vstrajnim in modrim delom koraka od uspeha do uspeha. Dve imeni bodete osobito najtesneje za vse čase spojeni z novo železno cesto: Suklje in Šusteršič. Zgodovinska pravičnost zahteva, da to danes zagotovimo. Bilo je še za G a u t s c h a. ko je poslanec Š u k J j e med pozornostjo zboYnice in celega kabineta sprožil svoj nujni predlog v prilog belokranjski železnici. Dr. Šusteršič pa je paralelno v vsakem delegacijskem zasedanju, kot edini odposlanec Kranjske dežele, udarjal na to struno in osobito dokazoval življenjski pomen te črte (Novo mesto—Dalmacija) za avstrijsko stališče ob Jadranskem morju in na Balkanu. Prvi korak za praktično izvršitev nove proge se je storil, ko sta poslanca Š u k 1 i e in Šusteršič pridobila ugledno osebo grofa Harracha, da je stopil na čelo konsorciju za belokranjsko železnico. Konsorcij je tudi, kakor znano, započel trasiranje letošnje leto. Grof H a r r a c h se je z veliko vnemo lotil zadeve. Podnačelnik konsorcija je. kakor znano, dr. Šusteršič, referent in duša podjetja pa poslanec Š u k I j e. Težišče vprašanja pa je ležalo v nagod-benih pogajanjih. Belokranjska železnica brez nadaljevanja na Hrvaško bi bila na pol mrtev ud dolenjske lokalne železnice brez življen-ske sile. Zato je konsorcij imel pred očmi vedno le progo kot glavno železnico, ki se ima zvezati s Kariovcem in Ogulinom in ki ima postati najbistvenejši del zveze Dalmacije z Dunajem. Iz zanesljivega vira vemo in danes po naših mislih lahko objavimo: da je dr. Šusteršič v imenu svoje stranke že pred več kot pol leta naznanil ministrskemu predsedniku baronu Becku, da je popolnoma izključeno, da bi katerikoli naših poslancev oddal svoj glas za nagodbo, če ne Izpo-sluje naša vlada dalmatinske zveze čez Kranjsko, t. j. čez Novo mesto. Belokranjska železnica, kot bistven del dalmatinsko-dunaj-ske proge, bila je za S. L. S. neizogiben predpogoj, da se sploh spušča v uvaževanje nagodbe. In baron Beck — s hvaležnostjo moramo to priznati — se je zadeve poprijel z njemu lastno žilavostjo in jo je privedel do srečnega uspeha z njemu lastno izvanredno spretnostjo in vztrajnostjo. Dosegel je. kar se pred njim nobeni vladi ni posrečilo. Njegova vztrajnost je pa izvirala iz njegovega spoznanja. Baron Beck spoznava bolje nego vsak njegovih prednikov veliko važnost jugoslovanskega vprašanja za Avstrijo. Sevé, vsega, kar smo želeli tudi to pot ni bilo mogoče doseči. Mi smo želeli ne Ie zvezo Metlika-Karlovec, temveč tudi zvezo Črnomelj—Vinica—Ogulin. Poslednjo zvezo je ogrska vlada odklonila. Toda — tudi v tem pogledu bode prišel čas. ko ogrska vlada odneha. Za danes se moramo zadovoljiti s kar-lovsko progo. S. L. S. je pa že skrbela, da Črnomelj kljub temu ne bo prikrajšan. Vlada je obljubila, da izvede obenem tudi zvezo proge Novo mest o—M e 11 i k a s Č r n o m I j em. Še več. Baren Beck je poslancu dr. Šusteršiču obljubil, zastaviti svoj vpliv, da se proga podaljša do Vinice. S tem bode za enkrat v skoraj popolni meri zadoščeno potrebam Bele Krajine. Bela Krajina bo vzbujena k novemu življenju. V kratkem se inora z delom pričeti — saj mora železnica, po dogovoru z ogrsko vlado, biti popolnoma zgotovljena v treh letih, do oktobra 1910. Le kratka triletna doba torej loči še Belo Krajino od izpolnitve njenih upov in nad. Cez tri leta se bode Beli Kranjec vozil po železni cesti proti severu in proti jugu: proti Dunaju in proti Reki. Čez štiri leta pa — do decembra 1911 — bodo tekli direktni vlaki od Dunaja, čez Ljubljano. Novo mesto in Belo Krajino doli do Zadra. Kakšna izprememba! Vsakemu je jasno, kaj to pomeni ne le za Belo Krajino, temveč za celo Dolenjsko, za celo kranjsko deželo in osobito tudi za naše slovensko središče, za Ljubljano. Ljubljana postane po tej novi progi važna križna točka železnic. V Ljubljani se potem križata dve svetovni črti: Trst—Dunaj, in Dalmacija—Dunaj! In to ne bo samo v korist mestu, temveč tudi okolici ljubljanski, za katero je Ljubljana naravni trg. Privsemtem je pa še posebej vpošte-vati, da nova proga ne bode ne detele In ne prizadetih občin stala niti enega vinaria. Celo progo bode zgradila država na svoje stroške! To so res krasni uspehi — in dosegla jih je stranka, koji je slovensko ljudstvo po vsej pravici zaupalo svojo usodo. Kako klaver-n a. kako smešna stoji temu nasproti ta-kozvana »napredna« liberalna stranka! Osramočena je, ker vse njeno delo obstoji v skupnem klevetanju proti možem, koje sedaj po njihovih delih vse svet spozna, da so možic na svojem mestu, da je njihovo delo v čast in blagor slovenski domovini. Slovenska Ljudska Stranka vliva enega svojih najlepših uspehov — ves razsodni slovenski svet mora to priznati — čast ji! Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. Poslanci vseh strank in vseh narodnosti avstrijskih so zopet prišli na cesarski Dunaj, da nadaljujejo delo. ki so jim ga poverili vo livci ob volitvah. Dne 16. t. m. sc je zopet otvoril državni zbor. Le par dni šele zboruje, vendar so prinesli ti dnevi že mnogo novega Ze na otvoritveno sejo 16. t. m. je vse nestrpno pričakovalo imela se je parlamentu predložiti AVSTRO OGRSKA NAGODBA. Naj v glavnih obrisih načrtamo nagodbo. Kakor so o zvarili zadnje dni avstrijski in ogrski ministri v Budimpešti. Carinska in trgovinska politika temelji v nagodbi na podlagi neomejene svobode go-MMidarskega prometa za «otranjo, in na podlagi popolne gospodarske skupnosti za zittiamo gospodarsko in trgovinsko politiko. Za-iauiči se vzdržavanje enotne carinske meje in nicdcarinskega svobodnega prometa. Pri carinskorežijskih povšalijah bo avstrijska polovica na boljšem za 470.000 kron. Pogodbe, ki se sklenejo z inozemstvom, ne more niti \vstrija niti Ogrska sama zase odpovedati. Na polju obrtne in industrijske politike določa nagodba popolno obrtno svobodo, svobodo naselitve ter osebnega in blagovnega prometa. Pri železniško-tarifnem vprašanju se vse določbe, ki so Avstrijo občutno oškodovale, popolnoma črtaio. Posebne važnosti za nas ie, da ste se obe-dve državni polovici sporazumeli glede na železniško zvezo z Dalmacijo. Zgradili se bosta železniški progi Novo mesto-Metlika-Karlo-vec in Ogulin-Otočac-Gospič-Gračac-Pridu-bič-Knin. Železnica od Novega mesta do Kar-lovca bo zgrajena do oktobra 1910. S to železnico bo ustreženo vsem Jugoslovanom, zlasti se bodo pa Belokranjci z njo zelo opomogli. Kar se tiče kmečkega vprašanja, določa nagodba. da'se dovoljuje uvažati zdrave klavne prešiče iz neokuženih gospodarstev na trge in v klavnice, pod pogojem, da se v osmih dneh zakoljeio. Prešiči za rejo pa se morajo uvoziti le potom železnice, na podlagi dovoljenja za vsak posamezen slučaj, in to šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovane dobe dožene, da ni nevarnost, da bi se razširila kuga. Uvozna živina se pa mora tudi na kraju, kamor je došla od živinozdravnika dotičnega kraja preiskati. Glede ponarejanja vin je sklenila ogrska vlada prilagoditi se tozadevnemu avstrijskemu zakonu od 12. aprila 1907. ki strogo prepoveduje vsako ponarejanje. O sporih med obema vladama, ki se ti-čcio nagodbe, bo odločevalo posebno razsodišče, ki bo razsoialo tudi o sporih glede na prispevek dežel ogrske krone k bremenom skupnega državnega dolga. Taka razsodba je nepreklicna. Prepreči se dalje dvojno obdavčenje podjetij, ki raztezajo svoj promet na obe državni polovici; davka proste pa so takozvane vzorčne in komisijske zaloge. Bančno vprašanje, kot smo že zadnjič lioročali, še ni rešeno, torej ni odločeno, ali naj ostane banka po letu 1910 še skupna ali nc. Banka mora sama prositi za podaljšanje privilegija, potem se šele ž njo prično pogajanja. Priprave pa so se že sedaj storile, kaj naj se ima zgoditi, ako po letu 1910 banka ne bo več skupna. Glede na kvoto se določi, da morata kvot-ui deputaciji (oni, ki so določeni sporazumno določiti višino kvote) v štirih tednih se zedi-niti. če ne pa predložita obadva ministrska predsednika parlamentoma kvotno razmerje 636 : 36'4, to se pravi: ogrski prispevak za skupne izdatke se poviša za dva odstotka, kar znaša okroglo šest milijonov kron. To je nova nagodba. Cesar zelo želi, da se sprejme, od strani poslancev pa se čujejo različni glasovi. Nekaterim je bolj, drugim manj všeč, zelo pa nobenemu. Socialni demokratje bodo bržkone vsi glasovali proti nji, ' zlasti češki, krščanski socialci pa še niso izrekli zadnje besede. Naši poslanci so se o tem posvetovali v ponedeljek. Se ta teden se prične v zbornici razprava, in potem bomo videli, ali je nagodba živo ali mrtvorojeno dete! O CESARJEVI BOLEZNI je poročal v državni zbornici predsednik dr. Weisskirchner. Dobil je iz kabinetne pisarne uradno poročilo, da vladar boleha na katarju, ki ima za podlago influenco, a da je razvoj bolezni zadovoljiv. Vendar bo treba precej časa. da bolezen popolnoma izgine. Mrzlica in kašelj cesarja še nista popolnoma zapustila, tek jc pa dober in žila krepko bije. Najnovejše poročilo pravi, da tudi kašelj ponehuje in da se za enkrat ni bati kaj hujšega, kljub visoki cesarjevi starosti. Grad Schönbrunn, kjer stanuje cesar, oblega vsak dan na tisoče ljudstva, ki se zanima za zdravstveno stanje ljubljenega vladarja. Po večkrat na dan poroča cesarska pisarna na tuje dvore in dežnim mestom o razvoju bolezni. — Zeljo predsednikovo, naj Bog da ljubljencu avstrijski narodov zopetno zdravje, so sprejeli poslanci z burnim odobravanjem. NAŠI POSLANCI V DRŽAVNEM ZBORU. Naši vrli poslanci kažejo dan za dnevom, da so možje na svojem mestu in da je imelo slovensko ljudstvo prav. ko jim je izkazalo zaupanje. Koliko nesreč jc ravno letos zadelo našega kmeta, in povsod so takoj poleg naši poslanci, ki trkajo za podpore. Poslanec Pogačnik je vložil prošnjo, naj se uvede na progi Ljubljana-Trbiž in Jese-nice-Bohinjska Bistrica več vlakov, naj se zboljšajo vozovi ter razširi kolodvor v Kranju še pred otvoritvijo železnice Kranj-Tržič. Dr. Šusteršič je vložil nujni predlog za državno podporo za ljubljanske barjane vsled povodnji, za občino Črnuče vsled toče In črva, za vas Zgornja Senica vsled požara, Sela, Sipoglav in Parne vsled toče. Paslanec Jaklič za razne vasi v občinah Osilnica. Loški potok. Sodražica, Ribnica itd. vsled povodnji. Dr. Krek za prizadete kamniške občine po toči. Poslanec Šuklje zà občine v črnomalj-kem okraju vsled toče. Poslanec Žitnik za razne vasi na primorski meji in ob Pivki vsled povodnji. Dr. Šusteršič za občino Zelimlje vsled povodnji. Gostinčar za vasi Cirknica in Dolenja vas vsled povodnji. Dr. Hočevar za podporo prebivalcem krškega okraja. Dr. Šusteršič je vložil tudi prošnjo »Kmečke zveze« ljubljanske okolice za uvede-njc obveznega zavarovanja proti uimant in ognju, in pa obveznega zavarovanja živine. Žitnik, Pogačnik in Šusteršič so v petkovi seji vložili nujne predloge, naj vlada dovoli izdatno državno podporo, s katero bode Gorenjcem in sploh Kranjcem olajšan nakup potrebnega sena. Zato pa potrebuje vlada postavo, ki naj ih podajo županstva ne le poslancem, ampak tudi okrajnim glavarstvom. V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU je tudi ministrski predsednik Weckerle predložil nagodbene predloge. Dve nalogi, pravi, so imeli Ogri pri urejevanju razmer z Avstrijo: predpogoj za gospodarski napredek in gospodarsko ojačenje in pa da dobijo svobodne roke, ko ugasne pogodba z Avstrijo. Skrbeli so, da se jim zagotovi pravica samostojne odločitve po letu 1907, če bodo hoteli uporabiti to pravico. Nekoliko nemirno je nastalo v zbornici, ko je naznanil, da se je zvišala kvota za dva odstotka. Zlasti je bila razburjena neodvisna stranka, osobito mlajši člani. Weckerle jih ppomirjuje rekoč, da prinaša sicer nagodba Ogrom mnogo koristi. NIZJEAVSTRIJSK! DEŽELNI ZBOR. V seji nižjeavstrijskega deželnega zbora jc izjavil namestnik, da predloži vlada v davku na avtomobile postavo v državnem zboru. Zasedanje se je nato odgodilo. VOLIVNA REFORMA V ISTRSKEM DEŽELNEM ZBORU. Pogajanja za volivno reformo v Istriii so se razbila. To smo povedali že naprej, ker pač nobenemu Slovanu nI bilo mogoče sprejeti takega vollvnoreforninega načrta, kakor so ga* predlagali Italijani. In vendar so šli slovanski deželnozborski poslanci v popuščanju do skrajne meje. Dasi zastopajo dve tretjini istrskega prebivalstva, vendar niso zase zahtevali večine. Predlagali so najprej razmerje 21 proti 19, Italijani pa so hoteli razmerje 25 proti 19; Slovani bi bili nazadnje tudi za to, ko bi se jim garantiralo, da brez osmih glasov kmečke kuriie deželni zbor ne more sklepati ne zborovati. Tega pa Italijani niso hoteli dovoliti, zato so se pogajanja razbila. — Ootovo je, da bodo Italijani pri tej večini, ki jo zastopajo Slovani, če ne zdaj, pa pozneje morali odnehati. Nazadnje je še boljše: Cim pozneje bo Laha srečala pamet, tembolj bodo mehki in bodo morali sklepati mir pod slabšimi pogoji. Italijani so seveda strašno hudi in zvra-čajo vso odgovornost na slovanske poslance, ker se je razbila volivna reforma. Hud vihar je tudi nastal v zbornici, ko je poslanec An-drijčič zahteval, naj se dovoli tudi družbi sv. Cirila in Metoda podpora 10.000 kron, kakor se daje »Legi«, ki ima namen raznaroditi hrvaško istrsko prebivalstvo. Predlog je italijanska večina seveda odkloniL, nakar slovanski poslanci demonstrativno zapuste dvorano, kličoč: Na svidenje pri volitvah! Istrijanski Italijani pravijo, da se bodo dalje borili proti zvišanju slovanskih manda-tovv! Če pa' povemo, da je stališče istrskih Italijanov isto. kakor na Kranjskem stališče liberalcev, jc s tem že tudi povedano, kak uspeh da bodo imeli. SKUPNI ČEŠKI KLUB. Ne morejo in ga ne morejo spraviti skupaj skupnega češkega kluba. Interesi se preveč križajo. Posvetovali so se zaupniki mla-dočeške, staročeške, agrarne jn katoliško-na- rene stranke, pa se niso mogli zediniti. Agraci staje na stališču, da so liberalni Mladočehi že opravili in da živini ne pristaja združiti se z mrtvimi. Zato niso prišli do nikakega za-' ključka. Cisto resno se sedaj poroča iz Prage, da v slučaju, da se ne ustanovi do prvega branja nagodbe skupni češki klub, odstopi iz ministrstva dr. Foft, ker se ne razume z mladoče-škim klubom. Dr. Pacak pa ostane v ministrstvu. volivna reforma na ogrskem. Ogrski poslanci so priielj vlado, kaj pravzaprav misli z volivno reformo. Minister Aliti rassy je na to odgovoril, da jc volivna reforma častna zadeva vlade, ki jo je slovesno obljubila. V kratkem, pravi, Ixi parlamentu predložil reformo, zdaj pa jo še temeljito izdeluje in izpopolnjuje, ker je od nje odvisna bodočnost Ogrske. Obljubil je tudi, da bo reforma taka, da bo ogrska državna ideja ostala nedotaknjena. kršCansko-socialna stranka na ogrskem. Ogrska lljtidska stranka, ki ima veliko bodočnost, oficielno naznanja, da se bo odslej imenovala »Krščansko-socialna stranka« lil da bo izstopila iz koalicije. balkan. Rusija ie z ozirom na vznemirjajoče vesti od strani Turčije odgovorila, da se ni sklenila nikakršna zveza med Rusijo in Bolgarijo, oziroma Avstrijo in Bolgarijo proti Turčiji. Rusija in Avstrija stojita na stališču, da ima ostati razmerje na Balkanu tako, kakoršno se je zadnji čas uvedlo, in sta v tem smislu tudi sklenili tozadevne dogovore. Imenovani so že trije nadzorniki za Makedonijo. med temi sta dva kristjana. Upati je. da se na podlagi teh nastavljeni razmere izboljšanjo. VSEUČ1UŠKE RAZMERE V BOLGARIJI. Početje bolgarske vlade z ozirom na sofijsko vseučilišče, o katerem smo že pred mc-seci poročali, nima ravno najboljših uspehov. Te dni bi se imela pričeti tam zimska predavanja. Pa glej smole — vpisalo se je samo sedem dijakov! Dijaki namreč ne marajo poslušati predavanj srednješolskih profesorjev, ki so čez noč bili od vlade imenovani za vseučilišče. ampak zahtevajo, da se pokličejo urejšnji iztirani profesorji nazaj. Vlada jc vsled tega zelo v škripcih. CRNAGORA. V Črnigori vladajo prav »balkanske« razmere. Knez Nikola je dal radi veleizdaje aretirati osem bivših nacionalistiških poslancev, ki so iih takoj zaprli. Trem drugim poslancem se je posrečilo pobegniti. Zgodilo se je zadnji čas tudi več političnih umorov. V Riki je že nsein dni anarhija. Več opozicionalcev je bilo v bojih ubitih. nemci v državnem zboru. Devetčlanski odsek zveze nemških strank se jc posvetoval o tesnejši zvezi nemških svobodomiselnih strank. Sklenilo se pa ni ničesar obveznega, ker morajo šc posamezne stranke sprejeti tozadevne predloge tega odseka. izprememba nizozemske ustave. Vlada je zbornici predložila zakonski načrt glede na izpremembo ustave. Uvede se splošna volivna pravica, tudi ženske dobe aktivno in pasivno volivno pravico. Prva zbornica nima pravice izboljšati zakonskih načrtov druge. turško-perzijski spor. Turška vlada je vsled prizadevanja Rusije obljubila, da ne bo več zasedala perzijskih obmejnih okrajev in da bo počakala, kaj bo sklenila turškoperzijska komisija. V okraju Dersim, kjer prevladujejo divji Kurdi. vlada popolna anarhija. Kurde ščiti zborni poveljnik Zeki-paša sam. maroko. Spletke v Maroko se še vedno nadaljujejo. Stari sultan sc noče odpovedati, zato obstoji jako napeto razmerje med njim in Abdul Aziscin. Proti Cedali koraka 3000 pešcev in 50 konjenikov Azisove vojske, in pričakovati je spopada med njimi in Muley Hafi-dovimi četami, ki stoje blizu Kasablanke. Njegova armada je še enkrat večja kot Abdul Azi-sova, a je jako slabo oborožena. Iz zadnjih dogodkov znanega majorja Santa Olalla bo španska vlada iz Kasablanke odpoklicala. Ker tabori Muley Hafidovo vojaštvo le 28 km. od Kasablanke, je general Drude pomnožil pozornost. Uvedel ic tudi brežično br-zojavljenje. gospodarske reforme V mandžuriji. Mandžurski generalni guverner jc od kitajskega dvora dobil dovoljenje najeti v inozemstvu posojilo 100 milijonov, da izvede gospodarske reforme v Mandžuriji. lakota V indiji. (ieneral Kitschener je odpovedal jesenske vaie v Indiji, ker vlada tam strašna lakota iu bi se ne dobilo provianta za vojake. Listek. Sreča in vera. (Tirolska povest. — Reimmtchl.) 2. Učenci satanovi. V takoimenovani »gosposki sobi« pri Go-ričanu sta se nastanila čez poletje dva gospoda iz Vajmara. Prvi ie bil majhen, debel možiček obritega obraza in nemirnih oči. Imenoval se jc dr. Liške in je bil luteranski pastor. Drugi je bil dolge postave, ošpičene brade, z grobimi potezami na obrazu. Bil jc advokat dr, Kilbert. — Ta dva gospoda sta pregovorila Goričana, da je odstranil podobo Marijino s svoje hiše in dal z apnom prebeliti pobožne besede pod njo. Pet dni pozneje, ko je izginila podoba iznad vrat, sta sedela oba tujca v stekleni verandi poleg hiše. Imela sta vsak svoj vrček piva pred seboj in sta se pogovarjala potihem. »Vendar, napredek je to!« reče pastor; »ne bi mislil, da se bo kmet tako hitro udal — neverjetno, kako ljudje sicer ljubijo in spoštujejo take podobe.« . »Brez notranjega boja se to tudi pri Go-ričanu ni zgodilo,« opomni advokat; »ali ga nisi videl, kako potrt je zadnje dni hodil okrog?« . . , , * »Videl — tudi žena ie imela vse rdeče in objokane oči; mislim, prijatelj, da naju ona ne bo več pogledala s prijaznim očesom.« »Naj le toguje coprnica praznoverna. Ako se vse zgodi po moji volji, potem bo še znorela — magari, naj!« »Tebe še zmiraj grize tisti dogodek pre-tečenega ponedeljka, kajne?« »Pa kako! Taka nesramnost proti gostu, ki tukaj pušča svoj lepi denar!« »Ne kuhaj prevelike jeze v srcu; neomi-kani ljudje so že taki, da se hočejo prcccj sprijeti. In čast žena ni nikjer tako občutljiva, kakor v tem kraju.« »Pa to je bila vendar samo šala, ker sem ji hotel . . .« »Zene tukaj ne razumejo šale, kadar se gre za stvar, kakor si jo ti . . .« »Tega ne bom pozabil. Pomnila me bo, svetohlinka! — Izdrl bi si oko, ako bi mogel to kleto babo ponižati, osramotiti!« Advokat je s sovražnimi očmi pogledovat proti hiši. »Morebiti ne bo tako težko, da občutno udarimo po ženi,« reče pastor. »Hvaležen bi ti bil, ako bi mi dobro svetoval.« »Ona z vso strastjo svojega srca ljubi moža — kaj, ko bi ji iztrgala njenega moža? ...» »Kako pa?« ga prekine advokat. »Mislim, zato ni treba posebno ostrega razuma,« odvrne pastor; »ako se nama posreči, da dobiva moža popolnoma v svojo oblast in ga prisiliva, da prestopi v našo vero, potem bo to zadelo ženo kakor z mečem v srce.« »Mož bi zatajil svojo vero in prestopil! — Gotovo je to šala; sam ne veruješ, da bi bilo mogoče,« dč advokat. »Mogoče — zakaj ne — po zadnjih dogodkih . . . Glej, kmet ljubi ženo ravnotako gorko in strastno, kakor ona njega, pa sem ga vendar ojunačil, vkljub vsem njenim prošnjam in solzam, da je strgal podobo s hiše. To je bila velika žrtev, zato lahko še mnogokaj upava od njega. Samo gojiti morava njegovo ošabnost, prilizovati se njegovemu napuhu in zvončkati z denarjem, potem nama bo sledil kakor zvest pes.« »Ali žena njegova bo tudi potegnila za njim. Ta udarec je ne bo zadel.« »Potemtakem slabo poznaš tirolske žene, zlasti to tukaj; rajše žrtvuje vse, tudi življenje, kakor bi pa zatajila vero svojo. »In msliš, da jo možev odpad od vere res tako boli v dno duše?« »Pravim ti, prijatelj, to bi bil smrtni udarec zanjo.« »Potem pa le — kar začniva, da ponižava to ošabno žensko! — Prijatelj, nič slajšega ni na svetu, kakor mučiti žensko, ki me ic tako sramotno pahnila od sebe. Kar na delo — nad moža!« Le počasi, prijatelj! Nikar se nc prc-rf. nagli, da si ne pokvariva cele igre. dokler ni končana. Sicer pa: ne gre se zato, da bi mučila ženo, ampak predvsem se gre za Goričana. Prišla sva semkaj, da bi pregnala rimsko temo in mračnjaštvo in praznoverje iz te klete katoliške trdnjave. Treba nama je zato trdne zaslombe, v to bi nama služil in mora služiti Goričan — on je že skoro napol naš! Ko ga dobiva popolnoma v svoje roke, potem bodo gotovo pritegnili drugi za njim. kajti Goričan je vpliven mož in njegov vzgled nekai izda, posebno pri manjših, slabotnejšili ljudeh — in če še ne pojde, bova pa nekoliko pomazala z denarjem. Naš nauk, ki ne prepoveduje greha bogvekaj. bo tudi ugajal in tako lahko ustanoviva čez leto in dan v teh gorali cvetočo luteransko občino. Ako zabijeva enkrat klin sem notri, potem ga ne izruje niti papež niti cesar — nama pa bo mogoče, da bova zabijala klin globočje in globočje. — Veliko delo morava izvršiti, prijatelj Kilbert. Tega najinega namena ne izgubiva nikoli izpred oči . . . Ako je mogoče, da obenem ustreževa tudi najinim zasebnim željam — n. pr. tvoj obračun s Cilko glede zaušnice — potem prav! Ali plavna stvar mora biti. da razširiva svojo vero.« »Čisto tvojega mnenja sem, prijatelj. Le urno na delo!« »Ne prehitro! — Ce učiš otroka hoje, delaj kratke korake! Počasi, toda previdno! Ore se zato, da v Goričanovo hišo pripraviva kolikor mogoče veliko gostov. Imava precej prijateljev, spraviva jih semkaj! Čimbolj bo oživelo letovišče, temveč zaupanja si bova pridobila pri Ooričanu. Vedno globokeje se bo zamotal v najine mreže. Naše luteran-ske knjige in pisma ga bodo tudi vlekla na našo pot — seve, zdaj bere še jako malo.« »To bo še prišlo počasi. Sedaj pojdi, da n; 5eva pisma najinim prijateljem hribolaz-:em. Boš videl, Ooričan bo postal v kratkem goreč luteran!« Gospoda sta zadovoljno odšla v »gosposko sobo«. 3. Znotraj in zunaj grmi. Goričan je bil danes silno slabe volje. Odšel je na polic in pričel z delom, a mu ni šlo izpod rok. Vrnil se je domov. Gledal je nekaj časa skozi okno. zlezel nato v svisli, prišel doli — nikjer ni bilo zani obstanka. Navsezadnje je sedel za mizo, bokal vina pred seboj. — Ctlka. žena njegova, je prihitela notri; govorila je malo z možem, a kar je povedala. ie povedala prijazno. Odsevala je tiha žalost na njenem obrazu. Parkrat se je ozrla z globokimi očmi na moža in ga gledala dolgo, dolgo. On ni mogel strpeti njenih oči. Obrnil se je vstran. Popoldne se je zoblačilo nebo in nad »Cerkveno streho« se je pričela kuhati nevihta. Nižje in nižje so se vili črni oblaki, snežniki pod njimi so se bliščali v skrivnostni beloti. Hipoma je zagorelo v oblakih — snežniki so žareli kakor rdeče železo, zaslišalo se je jezno gromenje in pričeli so se črni kupi oblakov valiti po celi dolini navzdol. Tutam se je vnel ognjen blisk, grom je sledil tresku, tresk gromu, okna so šklepetala, izpod oblakov pa je lilo kakor iz čebra. — Naenkrat se užge v najbližjem sajastočrnem oblaku kakor ognjena kača. udari navzdol, in potem je še dolgo dr-dralo in bobnelo, kakor bi se odpiralo peklo. Pri Ooričanu je vse skočilo pokonci — dva hlapca sta hitela pred vrata. Z gore navzdol se je bliščal svetel sij skozi oblake in dišalo jc po požaru. — Cel četrt ure je divjala nevihta z isto silo naprei. Tedaj pa prisopiha z gore doli Vid, kravji pastir pri Ooričanu, in butne skozi vrata v sobo. Bil je zelen kakor zid in modre lise so se mu zaznale na licih. »Naša staia je v plamenu,« je kričal, »treščilo je vanjo . . . šest krav leži ubitih v staji.« Kmet je prebledel. Cilka ie vzdihnila na glas. dekle so ječale, hlapci so bili vsi zmedeni. Veliki hlapec Jernej je prvi prišel k mirni zavesti in je vzpodbujal, naj gredo rešit. kar se še rešiti dà. Zalibog je bilo že vse v plamenu. Staja, živina, veliko klaje — vse izgubljeno! — Kakor v omotici se ie vrnil kmet na dom. — Žalost, jeza in strasti so se kuhale v srcu nesrečnega moža. Ni si znal pomagati drugače: z vinom je poplaknil vso grenkobo in žalost. Še ako je bil trezen, je bil Jurij strasten človek. Kadar pa se je upijanil, tedaj je izgubil vso zavest in mirno mišljenje. — Kakor zblaznel je ždel zvečer v svoji sobi in skrivnosten ogenj se ic bliščal iz njegovih oči. Zena Cilka je stopila tiho notri. Njene lepe oči so bile zatekle od joka. Z veliko skrbjo je opazovala svojega moža, ki je bila tako potrt. Skušala ga je utolažiti. Z obema rokama se je oprijela njegove desnice; mož jo ji je šiloma iztrgal. »Jurij, bodi pameten,« ie zašepetala tiho, »saj se bo še vse obrnilo na bolje; častiti in ljubiti morava bolj goreče Našega Gospoda in Našo ljubo Gospo, potem se zopet vrne božji blagoslov k nam.« Mož je trdo zamrmral in zaklel. »Jurij,« prosi žena s prikupljivim glasom, »glej, dobro ti želim; postavi zopet Mater Božjo nad duri — boš videl, ona nas bo zopet vzprejela v svoje varstvo.« »Prokleta babjevernost!« zakriči mož. »O Jurij, Jurij!« toži žena. »kaj se je zgodilo s teboj! Jurij moj, veruj ljubeči ženi: Mati Božja nam je odtegnila svoj blagoslov, in gotovo, gotovo pride še hujše zlo nad nas — Jurij, jaz se tresem in bojim.« »Pred kom se treseš?« zatuli mož. »Jurij, toliko nesreče je v tej hiši, odkar ni več Marijine podobe; Jurij, ti si ukrade! blagoslov nam vsem.« Mož je podivjal. Klel je in ropotal in bi! z nogami ob tla. »Prokleta coprnica,« je vpil, »ako te je zavoljo tiste babjeverne podobe strah v hiši, potem bom strgal doli še neko drugo podobo.« S strašnimi pogledi je zrl pri teh besedah na nasprotno steno. Zena se je silno prestrašila. Jokajoč je tekla iz sobe. Kmet pa je v divji razburjen nosti gledal podobo za podobo na stenah. — Tamkaj pod zrcalom je visela lepa tabla v zlatem okvirju. Na belem ozadju sta stali dve fotografiji: On in Cilka kot novoporočenca. — Med obema podobama ie dehtel rožmarinov šopek, ki ga je on imel pripetega na prsih kot ženin, nad njim pa se ie vil poročni venec, ki ga je nosila Cilka v lepih laseh. Ob robu obeh podob so se bliščali zlati okraski, pod njima pa so bile natisnjene besede: Tedaj je zakon pravi, če združita se dva, ki v sreči in težavi se ljubita iz srcä in v živi veri k Bogu potujeta oba. Pogled Jurijev je obvisel na fotografijah. Obotavljal se je nekaj časa, snel je nato okvir s stene, odprl, svojo fotografijo vzel iz okvira in jo spravil v žep. Nato je okvir zopet obesil na steno, zlezel v svisli in zaspal na mrvi. Cilka ie medtem stopila v sobo. Jokati je pričel mali Janezek v zibelki in pomiriti ga je bilo treba. — Vzela je dete izpod odeje in ga ujčkala na svojih rokah. Pogledala je na steno, na fotografije. Lica so ji pobledela. Levo roko si je položila na srce in zakričala potihem. Dete bi ji bilo kmalu padlo iz rok. Položila ga je v zibelko; omahnila je na stol in si zakrila obraz z rokami. Ni jokala. Toda trepetala je po vsem telesu, in v srcu je čutila bolečine, kakor bi umirala. — Dete v zibelki je zopet zajokalo milo. a Cilka se ni zmenila za to. Šele čez dolgo časa je dvignila glavo; trdo in mrzlo je bilo njeno obličje. Nič ni mislila, kaj dela. Dete je potegnila iz posteljice in ga zibala na rokah. Prav tako obličje, take oči, tak nosek ima to dete. kakor nien soprog. Gledala je v te svetle oči in zajokala, kakor bi se ji ruvalo srce iz prsi. Na vso moč je poljubljala detetu lica in ponavljala vedno in vedno v divjem obupu: »Kajne, Janezek, ti si moj! Ti si moj! Moj otrok!« Pokojni ruski veliki knez — katoliški duhovnik. V Bozen-Griesu je bila preteklo sredo odkrita spominska plošča na vili Pera-tronez. V tej vili je stanoval preteklo leto rimsko-katoliški duhovnik Ivan Baleisiis. On je umrl v Griesu ter je pokopan na rimskokatoliškem pokopališču. Na spominski plošči stoji napisano: »V tej hiši ie stane/al od 12. marca do 14. maja 1906 rimsko-katoliški duhovnik Ivan Baleisiis. rojen veliki knez Sergej Mihailovič iz Rusije, umrl 14. maja 1906 ter ie v Griesu pokopan«. Baleisiis je bil pro-gnan z ruskega dvora in je nato postal katoliški duhovnik. Šele po njegovi smrti se je izvedelo za njegov visoki rod. Pisma mladini. (Priobčuje Ivan Podlesnik.) V. V programu najinih pisem, srce zlato, sva prišla do točke, pri kateri si želim, da bi mi tekle izpod peresa ognjene besede, ki naj bi užgale mlada srca naše mladine do pla-menečih ognjev prepričanja, da je ni lepše čednosti mladeniškemu srcu in da je ni močnejše opore v temelju značaja, kot .ie čistost. Pri tej točki, prijatelj dragi, hočeva imeti pred očmi vzor vseh vzorov Njo, ki jo imenuje'o Rožo skrivnosti Njo. ki jo Imenujejo Lilijo v vrtu nebeškem. Njo. ki mora biti naši mladini zaščitnica in zvezda vodnica — Nio. nebeško našo Mater — Marijo. Zakaj? V enem prejšnjih pisem sem že navedel primero pesnika Trineja. v kateri prispodaMia človekovo notranjost z jezerom, napajane.n od bistrega studenca vere in ljubezni. Prijatelj, stopi in vrzi v ta studenec umazano stvar: voda se bo skalila. Prijatelj, zatopi se v nečisto misel samo malo časa in čutil boš, kako se bo zvalovilo jezero čustev in nagnjen Tvoje notranjosti. Drži misel delj časa in gotovo je da bodo vstali v Tvojem srcu viharji strasti: mirno jezero se bo razburilo in temne sence bodo vstale iz njegovih globočin. Temne sence, grde sence! Zato pa. dragi, če hočeš, da si močan, če nočeš slabiti svoje volje, če nočeš razburjati svojega srca, glei. da ne pade v studenec Tvojih misli misel nečista. Misli so moči, iz katerih se rode dejanja. dobra ali slaba. Mi pa hočemo, da so naša deianja dobra, da so plemenita. Hočemo, da so naša dejania močna zato pa imamo skrbeti, da so tudi izvori dejanj, naše misli, močne, iasne in čiste. Ce so naše misli struge, po katerih se pretaka v naša srca močna vera in nepremagljiva ljubezen, kako moramo, kako smemo potem pustiti da bi se pomešala v to strugo nečista stvar?! Pa vendar pride! Življenje v življenju nam jih prinaša in močne volje je treba, da se jih ubranimo in še močneje, da se iz njih ne rode dejania. In. prijatelj, kie dobimo lažje to močno voljo, kakor pri mislih na Njo. v katere srcu se ni nikdar rodila misel nečista. Prijatelj, kako more biti Tvoje srce žalostno, ako pogledaš lepega jutra na nebo, na katerem žari moč vseh moči v naravi, solnce? Priiatel). kako naj zastruplja Tvojega duha nečista misel. ako se ozreš in zamisliš na Njo, ki je bila najčistejša med čistimi — Lilija v vrtu nebeškem. Zato pa si moramo ravno v tem vprašanju želeti, da ie Ona med našo mladino, da hodi pred njo in da ostane pri nji. Zato nai nam ostane vzor vseh vzorov! Volje je treba, prijatelj, v življenju našem pri vsem našem delu. pri vseh naših početkih. Volje je treba v bojih življenja in močne volje, da brzdamo inisli in strasti. Misli in čutila so kot vranci, ki divjajo p« planjavah, ako jim spustiš uzde. Volja pa je ravno brzda mislim in strastem in zato je predvsem potreba, da jači naša mladina svojo voljo. Najboljša šola volji pa ie premagovanje. Premagovanje v malenkostih je ozka stezica, ki vodi na široko pot, po kateri koraka mož trdne volje, kreme-nitega značaja. In ravno pri vprašanju o srčni čistosti naše mladine je treba, da se povdarja moč premagovanja. Slaba družba, slabo čtivo to sta dva kamenja v temelju hiše nečistosti. Slaba družba! Zev šoli in neštetokrat v cerkvi čujemo svarila pred slabo družbo. V naših mladeniških organizacijah pa bi moralo stati nad vratmi vsake telovadnice napisano: Prepovedan uhod slabim. Tudi eden, zlasti pa nihče izmed voditeljev mladeniških oruganizacij, ne sme biti tak, da bi se mu moglo zlasti glede tega vprašanja, glede vpra- sanja o čistosti, kaj očitati. V tem oziru mora imeti naša organizacija nekaj skupnega z organizacijo Marijinih družb. Kot tamkaj ni prostora onim, ki imajo na sebi ta madež, tako ga tudi pri nas ne sme biti takim. Vem, da se bodo nasprotniki posmehovali. toda to prav čisto nič ne! Prav čisto nič, ker nas oni prav nič ne brigajo in nas v tem tudi brigati ne smejo. V vseh vprašanjih, ki se tičejo notranje naše organizacije, moramo hoditi svojo pot. jasno pot nam vsem. Na naših uniformah ne bodemo sicer nosili vidnih znakov našega verskega prepričanja, tega ne bo potreba, ker mora biti že samoobsebi razumljivo, da vsak. kdor bo našo uniformo nosil, bo moral biti v srcu tak, da ga ne bo nikdar sram pripo-znati. da si želimo, da je zaščitnica naših vrst Ona — najčistejša. Pomislimo samo na stare Orke, na narod, ki ni imel tako visokih idealov kot se blišče nam nasproti v naši veri. In vendar so zahtevali voditelji grške mla- dine, da bi živela tista zdržno, čisto. Zakaj? Zato pač, ker so spoznali, da je nečistnik slabič telesno in slabič duševno. Tudi oni so videli v svoji mladini avantgardo železno-vztrajnih. duševno izobraženih mož. Tudi oni so hoteli v svoji mladini imeti jedro narodovo in sicer močno, plemenito jedro, kar pa more biti samo, ako je mladina vzgojena do telesne in duševne čistosti. In mi? Ali hočemo mi kaj druzega? Prav nič samo nekoliko več! O tem prihodnjič. Pretekli teden se je pridružil naši organizaciji enajsti brat — telovadni odsek v Kamniku. Zveza med našimi odseki je jako tesna in od vseh dobivamo zadovoljiva poročila. Še tesnejšo pa nameravamo napraviti to zvezo s tem, da ustanovimo »Zvezo telovadnih odsekov«, za kar se je že sešel pripravljalni odbor, ki bo rešil tudi vprašanje o uniformi. Na zdar! Razgled po domovini. Nepopisno škodo je napravila zopet povo-denj zadnji teden po raznih krajih naše dežele. Ubogi barjani so zopet pod vodo. Tudi Sava ie prestopila bregove. Veliko škodo je provročila voda v Preski, Medvodah, po Notranjskem in Dolenjskem. Pod Šmarno goro je Sava odnesla del Lazzarinijevega mostu. O pravem času je šmartinski župan gospod Teršan zaprl most in preprečil vsako nesrečo. Od četrtka na petek 17. t. m. je divjala ponoči huda nevihta. Bliskalo, gromelo in treskalo ie venomer. Strela je udarila v hlev posestnika Martina Maselj v Št. Juriju pri Kranju in ubila lepega vola. — V župniji Ceš-njice je udarila strela v kozolec, pod katerim so vedrili posestnik Franc Pestotnik in njegova žena Jožefa. Pogorelo je vse, kar je bilo v kozolcu. Najžalostneje pa je to, da je strela ubila tudi dobro mater Jožefo, ki je bila stara okrog 40 let in zapušča osem otrok. Najmlajši je star komaj eno leto. Strela je ubila tudi enega vola in omamilo še dve osebi, ki sta se kmalu zavedli. — Naši državni poslanci so storili vse korake pri vladi, da dovoli podporo po poyodnji oškodovanim krajem. Štajerski državni poslanec Vinko Ježov-nik bo dajal v parlamentu odgovor. Radovedni smo, kako se bode spretni poslanec J. Ježovnik, mesar iz Velenza, rešil iz zagate v parlamentu. Kakor je po celi Šaleški dolini že znano, ie pisal ta poslanec vsem svojim županom svojega okraja pisma, da je dosegel za uboge ljudi 100 milijonov kron. To je bilo še tedaj, ko je krščansko-socialni poslanec dr. Lueger v zbornici izjavil, da bo predlagal to svoto kot jubilejski fond za zavarovanje. Ko je to slišal pametni Ježovnik. se je kar začel bahati v pismih na župane, pa tako, kakor da bi on sprožil to misel in tudi on vse dosegel. Radovedni smo, če se sramujejo poslanci takega tovariša ali ne in če mu bodo brali kaj levite, ker tako ponižuje delo vseh poslancev. Ježovniku sicer ne zamerimo mnogo, on pač ne razume; naučila ga je pa tako »Narodna stranka«. Strokovno potovanje na Tirolsko priredi c. kr. kmetijska družba kranjska pod vodstvom mlekarskega nadzornika gospoda J. Legvarta v Jenbach in Rotholz. Opozarjajo se na to potovanje zlasti živinorejci, ker se bodo ob tej priliki nakupovale lepe in dobre krave ter biki simodolske pasme, kdor si jih bo hotel na lastne stroške nabaviti. Obenem se bo ogledala tudi šola v Rotholzu ter proučevala tamošnja uredba zavarovalnic go- veje živine. Potovanje bo trajalo tri dni. Vožnja iz Ljubljane čez Beljak do Inomosta in nazaj bo stala 36 K- Odhod iz Ljubljane dne 3.novembra. Zglasiti se je pri kmetijski družbi do 1. novembra t. 1. Podpore se ne bodo dajale. Štajerskemu državnemu poslancu dr. Korošcu, ki ie ležal bolan v Pulju v ondotni bolnišnici, se je že povrnilo zdravje v toliko, da je odpotoval na bližnji otok Brioni. Tekom nekaj tednov se povrne na Dunaj v državno zbornico. Mlekarska zveza. Vlada je potrdila pravila »Mlekarske zveze« in so ista že vpisana v zadružni register. Opozarjamo na to vse mlekarske zadruge! Postajenačelnik na novem goriškem kolodvoru Wieser je zopet odpustil nad dvajset delavcev, razven enega Nemca samo Slovence. Mesto Slovencev jemlje v službo same Nemce. To predrzno ravnanje nemškega petelina Wieserja zasluži, da se državni poslanci zavzamejo za to zadevo. V Kamniku se je ustanovila v nedeljo, dne 13. t. m., »Kmečka zveza«. Prišlo je na shod, ki se je vršil v »Kamniškem domu«, mnogo kmetov in tudi lepo število meščanov. Zborovanje je otvoril gospod dekan Lavren-čič. Predsednik shoda je bil gospod Benkovič. ki je podelil besedo državnemu poslancu dr. Kreku, ki je v dveurnem govoru pojasnil potrebo »Kmečke zveze« in zahteve kmeta glede na razne davke, na živinorejo, zavarovanje i. dr. Par liberalčkov je malo začivkalo na shodu, a so jo pošteno skupili. — Po iz-bornem dr. Krekovem govoru ie pojasnil vrli gospod predsednik pravila »Kmečke zveze«. Govorila sta še dva kmeta, ki sta naglašala nujno potrebo, da izpremene postave o gozdih in sekaturah nasproti kmetom . Nov telovadni odsek se je ustanovil v društvu »Kamniški dom«. Več vrlih mladeničev je naznanilo svoj pristop. Cenjene dopisnike »Domoljuba« prosimo, da nam oproste, ker smo morali več dopisov odložiti vsled pomanjkanja prostora. Vse pride polagoma na vrsto. Imamo več člankov za »Narodno gospodarstvo« pripravljenih; nabralo se je več ameriških pisem, v zalogi imamo zanimiva pisma nekega vojaka, vse bomo priobčili. Samoumor gospe. V Središču na Štajerskem se je obesila gospa Kočevar, stara ščst-| deset let. Njen mož je brat deželnega poslanca Kočevarja. Naš dopisnik pristavlja, da po- milovanja vreden rod ima prestajati marsi-kakšno sitnobo. Nedavno ic iz sorodstva neka ženska izstopila iz katoliške cerkve. Izvrstno metliško vino! Iz metliške okolice se nam piše: Do 12. t. m. dovršila se je trgatev. Grozdje je torej zdaj v kadeh in deloma že v sodih. Ker smo imeli zmiraj lepo in toplo vreme, je bilo grozdje sladko kakor »cvebe«. S trgatvijo je. hvala Bogu, vse zadovoljno, in sicer bodisi glede količine, bodisi glede kakovosti. Glede kakovosti ne bode vino zaostajalo za onim iz še stare trte leta 1878, katero ni bilo mnogo slabše od onega Moramo se torej pohvaliti, da tako dobre vinske kapljice nismo še dobili iz nove trte. Torej kupci, nanoge in pridite po našo iz-iz leta 1834, kakor naši starčki pripovedujejo, vrstno vinsko kapljico; zagotovimo vas, da se ne bodete kesali. Ne ustrašite se preveč Gorjancev; saj so naši ljudje pripraljeni, vam to sladko božjo kapljico tudi na železnico postaviti. Cena tudi ne bode pretirana; čuje se, da se bode dobilo ceneje kot lani, akoravno je mnogo boljše. — Cez belokranjsko vino ni boljšega daleč naokrog, pa naj reče kdo, kar hoče. Torej, le pridite, veseli vas bodemo! 1653 grozdov na eni trti. Pred sedmimi leti ie vsadil neki vinograd pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah vkoreninjeno rozko York Madeire za hišo poleg plota. V tem kratkem času io ie razpeljal po plotu 30 korakov na dolgo. Letos so šteli grozde in iih našteli 1653. York-Madeira ali drobna Izabela se ubrani trtne uši in tudi peronospora ji ne škoduje veliko. Vino je črno in dobrega okusa. Veliko bolje nego Izabela. katera se trtni uši ne ubrani. Koliko nese umna svinjereja? V Mirni peči na Dolenjskem je prodal posestnik Josip Košak štirinajst doma zrejenih prašičev za 1500 kron. Naj bi ta krasen vzgled vzpoc' ial naše posestnike k umni svinjereji, ki more v resnici nesti lep dobiček. Legar v ljubljanski okolici. V Dravljah štev. 26 je obolel na legarju posestnik, v Sein št. 10 pa neki 181etni čevljarski vajenec. Oba sta v ljubljanski bolnišnici. Pasji kontumac so razglasili v postojin-ski občini Košana. Koroški Slovenci na Sveti gori. V nedeljo, dne 13. t. m. je bilo na Sveti gori veliko število koroških Slovencev, ki jih je vodil državni poslanec gospod Grafenauer. Ko so se vračali nazaj na Koroško, se jih je nekaj odpeljalo tudi v Trst. »Slov. Narod« se radi romanja norčuje iz poslanca Grafenauerja in romarjev. Razstava goveje žinivne. Iz Cerkna na Goriškem se nam poroča, da je med tamoš-lijimi živinorejci veliko zanimanje za razstavo goveje živine, ki se vrši dne 31. oktobra. K razstavi prijavilo se je v cerkljanskem županstvu 59 posestnikov z 84 glavami goveje živine, in sicer: 25 bikov, 26 krav in 33 junic. Delo socialnih demokratov obstoji v prvi vrsti v nesramni gonji proti cerkvi in duhovnikom. Vsak teden prinašajo časopisi poročila o napadih socialnih demokratov na duhovnike. Naj sledita tu dve poročili, o katerih so pisali listi zadnji teden: V selu Mordami v Italiji se je vršila cerkvena slovesnost, ki so se je udeležili tudi škof iz Rimini. N Ko je cerkveni sprevod prišel na cerkvena vrata, je kakih trideset socialistov začelo divje vpiti. Duhovščina je komaj ubranila, da verniki razgrajačev niso nabili. Ko se je zvečer škof vračal domov v Riniini, so socialisti njegov voz napadli s koli in kamenjem. Škof k sreči ni bil ranjen. Ranjen je neki kanonik, voz poškodovan. — V Spljetu so socialni demokratje priredili javen shod po mestu. Vodili s a jih sodrugi iz Trsta. Ko so šli mimo cerkve. so kričali: »Doli cerkev, doli oltarji, doli Kristus!« in so pljuvali proti i^rkvi. S tem so hoteli baie dokazati resničnost Darvinove teorije. Ta dogodek je vzbudil veliko ogorčenje v Spljetu. — Tako je delo rdečih bratov. Za to delo znašajo ubogi delavci trdo prislu-žene novce, s^katerimi se pasejo bogati voditelji. kakor Cobal in Kristan in Kopač. Kdaj bodo zapeljani delavci prišli do pravega iz-poznanja in obrnili hrbet rdečim pijavkam? Socialni demokrat Ropaš obsojen. Filip Ropaš, znani vodia socialistov na Goriškem, o katerem smo poročali, da je z dinamitotn uničeval ribe, je pri razpravi pred goriškim okrožnim sodiščem dobil sedem mesecev ječe. Lep voditelj! Velik požar na klavnici. V soboto, dne 12. t. m., proti polnoči je začela goreti slama v supi veletržca gospoda Rlije Predoviča na Mesarski cesti št. 4 v Ljubljani. Ogenj se je jako hitro razširil po celem gospodarskem poslopju. pod katerim je bila slama, mrva ledenica. tehtnica za prašiče, skladišče gospoda Jožefa Preskarja za kože ter shrambe za vozove m za potrebno gostilniško pohištvo. Hipoma je bilo vse v plamenu in gasilno in reševalno društvo je moralo napeti vse moči, da ni bila vpepeljena tudi hiša, v kateri se nahaja sejmarjem znana gostilna kakor tudi ona trinadstropna hiša ob Poljanski cesti v kateri stanuje mnogo strank. Te stranke so ogenj tudi najprvo opazile. Stranke v hiši, bližnji stanovalci in posestniki so s pomočjo stražnika Permeta naglo izpustili iz hlevov prašiče in koštrune in jih tako rešili pogina: pet prašičev gostilničarice g. Jožefe Dolin-skove pa vkljub vsemu naporu niso mogli Ješiti iz plamena. Medtem ko so ti reševali še vozove, je prišlo gasilstvo in vojaštvo z mnogimi častniki cele garnizije, ki so istotako prostovoljno delali in so bili povsod vsak na svojem mestu. Šupe, kakor tudi druge shrambe so vse uničene, tako mesnina, katere je bilo mnogo v ledenici in tudi gospod Bres-kvar ima na kožah veliko škode. Zasluga se mora priznati gasilnemu društvu, kajti ko bi to ne bilo na svojem mestu, bi bil požar upe-pelil tudi hišo, katera se drži navedenih gospodarskih poslopij in tudi hiša ob Poljanski cesti je bila v nevarnosti. Škoda znaša pri-bilžno 80.000 do 100.00 kron, katere pa zavarovalnina pri »Assecurationi Generali« krije skoro samo del te svote. Zavarovan je go-siKid Predovič za 20.000 kron. Prošnja za udeležbo slavnostne maše sv. Očeta PJja X. Pod pokroviteljstvom Nj. c. in kr. visokosti presvetle gospe nadvojvodinje Marije Anunciate se je na Dunaju ustanovil odbor, obstoječ iz namestnega škofa Marschall. grofice Stadion-Lcbkou itz, baronice Aerenthal-Szecheny, grofice Hoyosr-Herber-stein, baronice Wittinghof-Schell-Belcredi in gospe Chaudoir, ki razpošilja sledeči oklic: »Naš sveti Oče Pij X. je prejel dne 18. septembra 1858 v glavni cerkvi v Castelfranco mašnikovo posvečenje, dne 10. novembra 1884 je bil imenovan za škof av Mantovi in 4. avgusta 1903 zasedel je kot Pij X. prestol sv. Petra in bo teda.i prihodnje leto praznoval jubilej svoje zlate maše. Pri slavnosti Pija IX. in Leona XIII. je bilo poklonjeno od vsega sveta mnogo darov. Na enak način hočemo praznovati tudi jubilej Pija X., in kličemo torej vsem katoličanom: Pomagajte nam slavnost sv. Očeta proslaviti! Mi hočemo dobrotljivo in milo srce sv. Očeta s tem razveseliti, da poklonimo Njemu ob slavnosti Njegovega Jubileja cerkvena oblačila in priprave, da bo mogel s tem obdarovati uboge cerkve vsega katoliškega sveta in misijone, ki so mu iako na srcu. Vsi darovi, ki se bodo ob tej priliki nabrali ali iz denarnih sredstev, v ta namen podarjenih, nabavili, se izroče sv. Očetu ob Njegovem jubileju. Odzivaie se temu oklicu se je tudi v Ljubljani ustanovil odbor, ki razpošilja na katoličane ljubljanske škofije prošnjo za denarne prispevke, ki se porabijo za nakup cerkvenega perila ter tako pomagajo razveseliti srce našega sv. Očeta. Namenjeni darovi naj se pošiljajo najkasneje do meseca decembra 1907 na g.ofico Marijano Auer-sperg v Ljubljani, Slomškove ulice št. 31. Prvo polovico meseca februarja 1908 se potem razstavijo v Ljubljani slavnostni darovi, ki se bodo nakupili z darovanim denarjem. Začetek in kraj te razstave se razglasi pravočasno po dnevnikih. Po zaključbi razstave v Ljubljani se ti darovi odpošljejo osrednjemu odboru na Dunaju, da razstavi darove cele Avstrije. — Podpisani odbor se nadeja, da se tudi ljubljanska škofija z mnogoštevilnimi darovi živo udeleži slavnosti sv. Očeta. — V Ljubljani, meseca oktobra 1907. — Ivan Flis. stolni vikar, Nj. papeževe Svetosti hišni pre-lat, knezoškofijski generalni vikar in konzi-storijalni svetnik. — Gospejni odbor: Baronica Irena Apfaltrern. — Baronica Lujiza Rechbach. — Kneginja Lori Auersperg. — Gospa Karla Schwarz. — Grofica Marijana Auersperg. — Gospa Uršula Souvan. — Grofica Lujiza Chorinsky. — Kneginja Kristijana Windischgrätz. — Gospa Ana pi. Detela. — Gospa Zofija Dillmann pl. Dillmont. — Gospa Antonija Kosler. — Gospa Betty pl. Laschan. — Gospa Karla Polak. — Gospa Terezija Povše. Na naslov slavnega deželnega odbora. Nenavadno huda povodenj v reški dolini je odnesla most pri Trebčanah in mnoge brvi, razkopala ceste in pota, odnesla zopet precej rodovitne zemlje ter na mnogih krajih travnike zasula s peskom in gramozom. Ta nadloga obiskuje skoraj vsako leto prebivalstvo v občinah Jablanica, Trnovo, Prem itd. Me-rodajni faktorji bodo morali misliti na to, kako naj se uravna ob vsakem deževju deroča obmejna voda Reka. Danes pa hočemo slavni deželni odbor v prvi vrsti opozoriti na ne-čuven škandal, kakoršnega menda ni na Kranjskem. Iz Ilir. Bistrice vodi okrajna cesta doli do Podgraj in dalje v Istro. Ta cesta je podobna kodunjam. Ker pa se po tej cesti izvozi mnogo lesa iz grajskih gozdov na postajo v Trnovem, je cesta vedno v najslabšem stanju. Ob lepem vremenu je na cesti dobro ped debel prah, ob deževju pa je cesta podobna močvirju. To vse je zasluga gospoda cestnega načelnika v Trnovem. Pa še lepše pride. Pri Trebčanah ob istrski meji vodi ce- sta čez vodo Reko. Ob deževju naraste hudournik več metrov visoko. In na tem nevarnem kraju, na okrajni cesti ni nobenega mostu. Za pešce je pač slaba brv, vozovi pa morajo preko globoke struge, kar je ob večji vodi silno nevarno. Za ta most pa prosi prebivalstvo že nad trideset let. Slavni deželni odbor naj le pogleda akte v svojem arhivu. Ondi najde, da je bistriški okrajni cestni odbor že aprila meseca 1874 prosil deželni odbor, naj bi pripo. mogel, da se zgradi pri Trebčanah prepotreb-ni most. Ker ni dobil podpore za načrt, je cestni odbor sam še isto leto dal napraviti načrt s proračunom v znesku 9263 gld. [)e-želni odbor je odgovoril z dopisom z dne 1. junija 1875, št. 7560, da je načrt predrag; cestni odbor naj torej omisli cenejši načrt. Pač pa je že tedaj deželni odbor obljubil 1000 gld. päodpore za most. Leta 1876 je cestni odbor predložil nov načrt s proračunom 5000 gld. Leta 1877 je tudi istrski deželni zbor sklenil za nameravani most prispevati tisoč goldinarjev. Torej je bilo zagotovljenih že 2000 gld. Leta 1878 je cestni odbor pobiral z dovoljenjem deželnega odbora 7 odstotokov doklade izrecno le za most pri Trebčanah. Dne 8. januiarja 1880 je cestni odbor poslal deželnemu odboru knjižico kranjske hranilnice, na katero je bilo vloženih 1600 gld. za nameravani most. Ker je med tem tudi okrajni cestni odbor novograjski v Istri obljubil za most 1000 gld., je bilo torej zagotovljenih že 4600 gld. Pozneje pa so prosile razne vasi. naj se most opusti pri Trebčanah ter preloži okrajna cesta na levo skozi Kuteževo do Podgraj. Deželni stavbeni urad je izdelal načrt, ki pa je zaradi previsokih stroškov neizvrš-Ijiv. Zato so bili konečno tudi Kutežavci zadovoljni, da se zgradi potrebni most pri Trebčanah, ker je še vedno upanje, da se dobi obljubljena istrska podpora v znesku 4< ;'Ttižbo. Za vso mladino pa se je uredila knjižnica, ki obsega že sedaj do 400 del. Knjige je v svoji požrtvovalni bla-godušnosti podaril domači gospod župnik Iv. Molj, ki mu bodi na tem mestu izrečena naj-iskrenejša zahvala. — Šolska mladež pa se bo veselila svoje »Čebelice« in »Male knjižnice«. o Božiču pa ljube »Božičnice«. A za fante pa nič? Da. tudi za fante se je že iz-prožila lepa misel na »Izobraževalno društvo«. Ako smo dobro zadeli, še povemo. li Od Device Marije v Polju. Dne 29. septembra je bil za nas Poljske mladeniče vele-pomembni dan. Ustanovil se je namreč telovadni odsek katoliškega slovenskega izobraževalnega društva. Na shod je prihitelo veliko število mladeničev in mož, vnetih za telovadbo. Brat Branič, kaplan, otvori shod in pozdravlja mladeniče in može, posebno odposlance telovadnega odseka »Slovenske kr-ščansko-socialne zveze«, brata Podlesnika in druge, na kar mu podeli besedo. Brat Pod-lesnik, živahno pozdravljen, prinaša v imenu vseh že ustanovljenih telovadnih odsekov novemu odseku pozdrave, nakar razvija svoj govor v uprav temeljitih besedah. Razloži pomen in koristi telovadnih odsekov za dušno in telesno življenje, za slogo, edinost in red, ki naj bi vladale v novem odseku m med telovadci samimi. Po končanem govoru krepko zapoje domači pevski zbor »V boj!« Nato se oglasi k besedi brat Puc, ki govori o pomenu telovadbe. Nato tamburaši zaigrajo par koračnic, zatem sprejemanje članov, ki jih takoj okoli 40 pristopi. Izvoli se odbor, in sicer: brat Anton Sajovic načelnik, brat Franc Ku-kovica tajnik, brat Jožef Bezlaj, blagajnik J. Novak, Feliks Svetek, Andrej Lampret in Matija Kolar, odborniki. Sestavil se je že tudi vaditeljski zbor; vaje so dvakrat med tednom in v nedeljo. Obleko imajo večinoma vsi, naročil se je že tudi drog in nekaj malih stvari. Odbor ima redne seje večinoma po vsaki skušnji. »Čebelica« je začela tudi poslovati med telovadci; pred vsako vajo imajo priložnost vložiti. In tako upamo, da bo ustanovljeni odsek dobro napredoval. Člani še vedno pristopajo, tako da upamo kmalu doseči število 50. In tako. bratje telovadci, ne ozi- rajte se na pikre besede, s katerimi nas obsipavajo naši nasprotniki; krepko po poti naprej, katero imamo začrtano. Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Most je vzela Sava, tud' mostn na naj odplava. Pretekli petek ponoči je zelo narasla Sava odnesla kakih 30 metrov mostu na Brodil pod Šmarno goro. Vsak promet na okrajni cesti Šmartno-Tacen-Vižmarje-Št. Vid je zdaj pretrgan. Most je bil last smleškega barona Lazarinija, ki je imel od njega lepe dohodke: za vsako osebo 8 vinarjev, za živino pa 20 vinarjev sem in tje, to ni bil majhen davek za ljudi, za barnona pa ne majhen dobiček, ako se pomisli koliko ljudi izpod Šmarne gore gre vsak dan v Ljubljano in koliko Ljubljančanov in okoličanov gre vsako leto na Šmarno goro. Ker je bil most večinoma v zelo slabem stanju, se je okrajni cestni odbor že opetovano zelo prizadeval, da bi se ta most odkupil in tako ljudstvo oprostilo neprijetnega davka, pa baron je zahteval 48.000 kron. Sedaj je Sava most vzela, ne da bi bila barona kaj vprašala. Želja cele ljubljanske okolice je, da dežela v svoji režiji napravi nov most in ga tudi oskrbuje. Zato pa sedaj na noge prizadeti župani iu kmečka zveza s prošnjami na deželne in državne poslance, da bo čim preje nov most brez mostnine! g Lepo slovesnost bodo imeli na Glinici prihodnjo nedeljo. Slovesno se bo blagoslovil novi veliki kameniti oltar, ki ga je izdelal domačin, katnnosešk imojster Alojzij Vodnik iz Ljubljane. g V Dravljah pa jc dovršeno lepo novo pokopališče, ki se bo tudi v kratkem blagoslovilo in oddalo svojemu namenu. Pokopališče pri župnijski cerkvi v Št. Vidu se bo s tem zelo razbremenilo, zakaj polovica mrličev bo vsako leto odpadlo na draveljsko pokopališče. g Legar ali tifus še vedno ne miruje v občini Zgornja Šiška. Pretekli teden je zopet zahteval dve žrtvi. V Dravljah je umrl 26 let stari mladenič Anton Kanec, ki je pred nekaj meseci šele prevzel gospodarstvo po svojem ranjkeni očetu; na' Pržanu pa je tudi za to boleznijo umrl 54-letni mlinar Jože Ločnikar. Oba sta šla v bolnišnico iskat zdravja, a našla sta prezgodnjo smrt. N. v m. p.! g Posestvo in mizarsko delavnico Franceta Susteršiča, ki jc spomladi odšel v Ameriko, je 18. t. m. kupil lesni trgovec Kunstelj z Vrhnike za 42.000 kron. g Iz telovadnega odseka. Važen sestanek s predavanjem bo v nedeljo, dne 27. t. m. Na tem sestanku se bo govorilo tudi o zvezi telovadnih odsekov. Mladeniči, pridite poluo-štcvilno. Minuli teden sta nas zapustila dva brata telovadca, vaditelj Jože Škofljancc iz Mokronoga in podnačelnik Ignac Krmec. Prvi jc šel v Ameriko, kjer ima sorodnike, drugi pa k vojakom, Telovadci jima želimo obilo sreče iu jima kličemo bratski: Na zdar! Lep uspeh prve naše letošnje veselice nani je dal poguma, da se pripravljamo za novo lepo rgro »Ogljar«, katero bomo predstavljali v sredi novembra. Mesec december pa odstopimo vrlim dekletam Marijine družbe, ki bodo, kakor čujenio, tedaj predstavljale resno igro >Ljudmila«. — Mladeniči tovariši, pridno in pazljivo čitajmo v »Domoljubu« pisma mladini, ki so pisana za nas telovadce in mladeniče. g Hranilnica In posojiln'ca v Št. Vidu. Stanje dne 20. oktobra: Letos vplačanih vlog je 144.246 K 84 v., izplačanih pa 43.658 K 95 v., posojil se je letos izplačalo 59.904 K. vrnilo pa 20.940 K. V »Zvezi« je naloženih 109.299 K 20 v., skupnega prometa tekočega leta je 421.790 K 99 v. Z ozirom na to, da je poslovanja v hranilnici vedno več in ker je tukajšnje občinstvo ob delavnikih v tovarnah, v delavnicah ali pa pri kmečkem delu, je na-čelstvo v zadnji svoji skupni seji z nadzorstvom sklenilo, da se bodo vpeljale uradne ure tudi ob nedeljah zjutraj od pol 8. do pol 10. ure. Pri teh uradnih urah bodeta vedno navzoča dva člana načelstva, ki bosta sprejemala prošnje za posojila in vloge ter iste tudi izplačevala. Upamo, da bodo vsi prijatelji domače hranilnice to odredbo z veseljem pozdravili. Načelstvo bo prasočasno naznanilo, kedaj se bo pričelo poslovati v teh uradnih urah ob nedeljah dopoldne, če bo le mogoče že meseca novembra 1.1. — Stanje »Čebelice« dne 20. t. m. : Mladeniči in šolski otroci imajo svojo »Čebelico« in vložili so letos 1.760 K 52 v. Ako k temu prištejemo še vloge lanskega leta v znesku 1.629 K 89 v., dobimo lepo vsoto 3.390 K 41 v., ki je narasla večinoma iz desetič in kronic, katere bi ne bile shranjene, ako bi ne bik» »Čebelice«. Cuje se, da bodo tudi dekleta Marijine družbe ustanovile lastno »Čebelico«. Prav, le urno na delo! g »Nedeljski poduk na obrtno-nadaljeval-nih šolah.«. Pod tem naslovom je neki Š. v sobotnem »Slovencu« napisal nekaj resnih besedij. Mi jih tukaj prinašamo brez vsake opazke v premislek našim obrtnikom, mojstrom in našim učiteljem. Kakor se čuje, imajo učenci po obrtnih šolah poleg pouka ob delavnikih pouk tudi ob nedeljah, in to od 8. do 12. ure, torej cele štiri ure nepretrgoma. Ali je to dobro in koristno za šolo in napredek učencev? Odločno pravimo, da ne! Vzgojevalno ni, gotovo ne v krščanskem duhu! Obrtni učenci so že tako večkrat po delu izmučeni, torej bi radi v nedeljo počili, in kdo jim tega ne privošči? Pa ob osmi uri je treba iti v šolo; kadar pa bodo izpolnili svojo krščansko dolžnost in šli k sveti maši? Zjutraj naj gredo, pravijo oni, ki navadno sami ne hodijo k sveti maši! — Vprašamo po pravici: Ali naj bo torej obrtni učenec od pete. oziroma četrt na šesto uro nadalje vprežen, potem ko se je trudil celi teden? Kaj takega bi pač sedanja človekoljubna doba ne smela dovoliti. Torej naj ostanejo brez maše ob nedeljah! Zal da se to le prevečkrat dogaja. Torej mladeniči, ki so najbolj potrebni verskega vpliva, da se ne spridijo in posurove, se naj postavnim potom odtegujejo verskim vajam? Verouka taka po teh šolah ne trpe ali ga trpe samo prisiljeno, sedaj pa naj bodo še brez nedeljske službe božje? Res prav po receptu liberalnega učitelj-stva, ki ima seveda tudi pri uredbi obrtnih šol besedo! Pa tudi za napredek ni dober in uspešen ta štiriurni nedeljski pouk. Učenci vidijo druge proste, oni pa morajo cele štiri ure sedeti v klopeh ! Kie je tukaj nedeljski počitek? In kako bo učenec, če je vstal zgodaj, da more iti k sveti maši, v stanu res slediti pouku z uspehom cele štiri ure? Oboje — udeleževati se službe božje in z uspehom slediti pouku — pa je še težje učencem po malih tovarnah, kjer morajo ob nedeljah zjutraj snažiti prostore in stroje. Zdrava pamet, človekoljubnost, verski čut in skrb za napredek torej tirjajo: Pouk po obrtnih šolah naj se ob nedeljah kolikor mogoče okrajša, da se učenci ne ovirajo pri izvrševanju verskih dolžnosti, da niso preobloženi in da morejo z uspehom slediti pouku. Saj pa je tudi ta uredba obrtnih šol popolnoma v nasprotju z odlokom ministrstva za uk in bogočastje z dne 32 maja leta 1888, št. 10.400 (C.-Bl. VII., S. 177), ki se glasi: Večkrat so že prihajale pritožbe, da se učenci obrtnih šol po nedeljskem pouku ovirajo pri izvrševanju verskih dolžnosti in da so s poukom sploh preobloženi. Pri ureditvi ur naj se torej pazi na to, da se učencem obrtnih šol daje prilika, udeležiti se službe božje.« Poklicani faktorji, človekoljubni, za ver-sko-nravno vzgojo mladine in za uspeh pri pouku na obrtnih šolah čuteči, naj torej gledajo. da prej kot je mogoče izpremene v navedenem smislu uredbo pouka na obrtnih šolah. Zlasti naj slavna vlada stori v tem svojo dolžnost. S- f Osebne vesti. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Jakob Kalan iz Št. Jerneja v Tržič; Leopold Cerne iz Št. Janža v Sodražico; Janez Noč iz Sodražice v Št. Janž. Iz kamniškega okraja. g Vel ka slavnost v Mengšu. Dne 29. septembra smo imeli v Mengšu lepo in pomenljivo slavnost. Ta dan je namreč posvetil presvetli knez in škof novi veliki oltar župne cerkve sv. Mihaela v Mengšu. Presvetli knez m škof je dospel v Mengeš že v soboto, dne 28 septembra ob 4. uri popoldne. Pozdravih so ga pri prihodu Franc Kompare v imenu tnladeniške Marijine družbe, Antonija Ručigaj \ imenu dekliške Marijine družbe in Ignacu (jorenc v imenu katoliškega slovenskega izobraževalnega in podpornega društva. Popoldne v pozno noč in drugi dan do 9. ure je presvetli izpovedoval.. Krasen veliki oltar iz belega marmorja v gotičnem slogu je delo kamnoseškega mojstra Tomana iz Ljubljane. — Ves teden so dekleta pletla vence. Pri cerkvi je bilo vse v mlajih, ki so bili prepre-ženi z venci. Domača godba in pevski zbor sta napravila zvečer presvetlemu podoknlco. Zvonik je bil lepo razsvetljen in spuščali so se raketi. Na sv. Mihaela nedeljo se ie ob deveti uri pričelo posvečevanje oltarja. Nato je presvetli imel prelepi govor o obredih po-svečevania oltarja. Potem je bila pri novem oltarju sv. maša. — Popoldne ob 3. uri se ie pričela druga slavnost v cerkvi. Najprej ie presvetli v krasnem govoru navduševal za češčenje Matere božje. Nato je blagoslovil lepo soho Brezmadežne, katero je dala napraviti dekliška Marijina družba za svoj9 družbeno dvorano. Po blagoslovu je bilo sprejetih nanovo v Marijino družbo 43 deklet in 14 fantov. Po odpetih litanijah se je prenesel blagoslovljeni kip Brezmadežne v veliko dvorano »Društvenega doma«. Sam presvetli je z vso duhovščino šel med slovesnim potrka-vanjem v svečani procesiji. Kip so nosile belo oblečene dekleta, nekaj belo oblečenih deklet z venci na glavi je svetilo s svečami ob kipu. Procsije sta se udeležili obe Marijini družbi z zastavama in znaki in mnogo drugega ljudstva. V družbeni dvorani je presvetli imel lep govor do fantov in deklet. — Bodi omenjenno, da so skoraj raz vseh hiš visele zastave. Slavnost se je prav lepo izvršila. Ljudje so sploh govorili, da tako lepe cerkvene slavnosti še ni bilo v Mengšu. g Veliki kmetijski shod v Mengšu. V nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne priredi mlekarska zadruga v Mengšu veliki kmetijski shod v veliki dvorani »Društvenega doma«. Govorili bodo: g. deželni mlekarski nadzornik Legvart o živinoreji in mlekarstvu, g. Puše-njak o zadružništvu in še neki drugi gospod. Shod bo zelo zanimiv in važen za vsakega kmetovalca. Kmetovalci, udeležite se prav gotovo tega vrlo podučnega shoda v obilnem številu. Dne 27. t. m., ob 3. uri v Mengeš v »Društveni dom« na shod! Iz raznih krajev Gorenjske. g Češnjce, 16. oktobra 1907. Grozna nesreča. Danes popoldne okoli pol tretje ure je naenkrat nastal silen vihar z dežjem, grome-njem in treskom. Trajalo je to vse kakih 10 do 12 minut. Treščilo je hudo trikrat. — V tukajšnji vasi Selica so Kozinčevi ravno isti čas orali za pšenično setev. Ko prvič trešči in se dež hudo vlije. potegnejo voliča pod do, n ači kozolec. Toda v tistem trenutku trešči \ drugič, strela po kozolčncm stebru preleti v gospodinjo in io pri priči ubije, zraven nje stoječega gospodarjevega brata oplazi v nogo. potem skoči čez zraven gospodinje stoječega vola, katerega puh podere na tla, in ubije drugega vola, ki je zraven gospodarja stal. Gospodarja nekoliko oplazi na čelu in <.smodi po rokavu. Mož rajne in njegov brat treseta gospodinjo, pa vse zastonj, oba namreč gospodinja in vol — sta bila ubita, kozolec je pa pogorel. V kozolcu je bil oves, ajda, fižol in detelja; vse to je pogorelo. Rajna je bila res prav krščanska žena in dobra gospodinja. Rožnivensko nedeljo ie bila na lepi božji poti pri Sv. Križu na Štajerskem, ter je ondi sv. zakramente prejela. Kdo bi bil mislil, da zadnjikrat! Res, kaj je človek! Bog daj rajni nebeško luč, ostalim rajne pa tolažbo in pomoč ! g Domžale. »Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah« je priredilo v nedeljo, 13. oktobra, na prostorišču tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja svojo četrto letošnjo veselico, ki je zopet prav lepo uspela. Sodelovala je tudi topot vrla domžalska godba, ki je s priznano dovršenostjo igrala tri prav lepe točke. Izmed pesmi je posebno ugajal Mihei-čičev venček slovenskih narodnih. Šaljivi godci, Giinpeljček. Fušarček in Bobenček so se s petjem in z vsem svojim nastopom gledalcem tako prikupili, da Dloskania in smena kar konca ni hotelo biti. Zaloigra »Mlinar in njegova hči« pa je kakor že na toliko drugih krajih, tako tudi med nami naredila globok in pretresljiv vtis. Človeka kar v srce zaboli, ko vidi, kako grda lakomnost in bahaška prevzetnost mlinarja Cernota tira v nesrečo njegovo edino blago hčer Marico. Pa je Fr Tičar tudi zares izvrstno pogodil težko vlogo mlinarjevo, kakor tudi Katinka Jančigai pretresljivo vlogo nesrečne mlinarjeve hčere. Odlikovali so se pa tudi vsi drugi igralci in igralke, zgolj izurjene in po večih igrali že izvrstno izvežbane moči! g Shod »Kmečke zveze« za kranjsko-loški okraj bo v nedeljo, dne 27. oktobra, ob 10. dopoldne v društvenem domu v Skofji l oki. Govorita državni poslanec Franc Demšar in dr. Pegan. Vsi kmetje in prijatelji kmečkega stanu, udeležite se ga v obilnem številu! Gre se za vaš stan in vašo korist, a le z združenimi močmi in če smo organizirani, moremo kaj doseči. g Iz Gor.j. Huda povodenj je nastala pri nas radi vednega deževja; že nekaj dni lije skoro neprestano; že šestdeset let ne pomnijo ljudje take povodnji, kot je sedaj. Vas Krnica je močno prizadeta. Potok, ki teče skozi omenjeno vas je zapustil svojo strugo, ker je ista nad dva metra globoko zasuta z gramozom, in jo je zavil na stran. Sedaj drvi z veliko silo skozi skedenj hlev in sosednjo hišo. Ljudje so morali živino drugam odpeljati. Vsa struga je razdrta, mostovi uničeni in tudi pot poškodovana. — Tudi reka Radovna je silovito na-rastla. Sedaj-le nudi Vintgar prekrasen prizor. To vam skačejo vodene kapljice visoko v zrak, saj ni čuda, ko pa s toliko hitrostjo pri-bobne ob skale. — Vas Krnica zelo trpi vsled povodnji, treba bo odpomoči. Poslanci, prosimo! — Letina se ie pri nas dobro obnesla, posebno sadja je zelo veliko, precej smo žc poprodali. Da bi pa ne bilo po nekodi v naših krajih toče meseca julija, bi imeli pa še vec lepih jabolk. — Dobro jo je povedal na zadnjem občnem zboru našega političnega društva naš vrli somišljenik Jakob Polda iz Oo-rij. Povedal je liberalnim učiteljem kar uni gre. Prav je imel, zakaj bi moral naš kmet vse prestati in gledati mirno, kako liberalni učitelj neomejeno gospodari po njegovi šoli- Menim, da je g. Polda govoril v imenu vseh tisočev naših kmetov, ki jim mogočno in oblastno postopanje liberalnega učiteljstva nikakor ni všeč. Kmetje, oglasite se tudi drugod po deželi s podobnimi klici in resolucijami. i3ri nas mislimo na razširjenje šole v štiri-razrednico. g Iz Zabnice. Tukajšnji posestnik Jakob Kuralt, podomače Miklavžev, je rešil ob zadnjem hudem nalivu na Sv. Višarjah, kamor je v soboto pred rožnivensko nedeljo romal, iz naglotna narastle deroče vode dve osebi gotove smrti. Cast mu! — V nedeljo, dne 13. t. m., ob 4. popoldne se je slovesno blagoslovilo novo šolsko poslopje. Slovestnosti se ie poleg šolske mladine z zastavo in povabljenih gostov udeležilo tudi tukajšnje gasilno društvo v paradi. Najprej je imel v župni cerkvi domači župnik primeren nagovor, potem je opravil uvodne molitve in nato so se udeleženci med pritrkavanjem podali v lepo razvrščenem sprevodu, med katerim se je molil sv. rožni venec, k novi, z malimi mlajčki in venci okrašeni šoli, kjer se je izvršil natančno Im> cerkvenih predpisih in obredih sv. blagoslov. pri katerem je tudi cerkveni pevski zbor sodeloval. Po končanem blagoslovu je v šolski sobi pohvalno govoril c. kr. okrajni šol. nadzornik g. J. Kalinger, nakar so otroci zapeli cesarsko pesem. Slovesnost se ie končala s premišljenim govorom g. šolskega vodje Fr. Keržiča. Ko ie bil oficielni del končan, so bili otroci v stari šoli primerno pogoščeni, drugi gostje so šli pa k Štularju na prijazen sestanek. S podukom se je začelo v novi šoli naslednji dan. Dal Bog obilo blagoslova! g Iz tihega Loma. Trinajstega tega meseca je bil za nas vesel in slovesen dan. Imeli smo semenj, kakoršnega leta in leta ne pomnijo. — Lepo ugodno vreme je privabilo mnogo gostov iz Tržiča in okolice v naš skriti Lom, da obiščejo našo nežno cerkvico, ki je ta dan sijala v novi obleki. Pobelili smo namreč cerkev in zvonik, poslednji je dobil tudi nova kazala in nove kazalce za uro, tako zdaj hiša božja kaj prijazno izgleda in vabi mimo idočega, naj bi vstopil. — Ob 10. je bilo cerkveno opravilo, katero so obavali prečastni g. svetnik in župnik tržiški France Špendal. V lepem govoru so nam razložili pomen posameznih predmetov izven cerkve in v njej in pripomnili, da so sosednje hiše, oziroma njih prebivalstvo častna straža cerkve, ki naj bi se s krščanskim, krepostnim življenjem te časti vredno skazalo. — Po večernicah so se prijatelji in znanci sešli pri Končarju in dalje gori pri Robežu na prijazen razgovor in na kapljico vina, ki je srca razgrela, da so se razlegale poštene slovenske pesmi pozno v večer. Bilo je veselo, brez prepira, brez ojstre besede, brez kake kletve, kar je gostom in domačim na čast. Naj bi bilo vedno in povsod tako! g Marijina kapelica na Hribcih blagoslovljena. Iz Moravč se poroča: Take slovesnosti, kakor ie bila v nedeljo, 13. oktobra, na Hribcih, še ni videla moravška fara. Izpolnila se nam ie iskrena želja, da se blagoslovi Marijina kapelica, zato smo nestrpno čakali onega dne In zares je bil ta dan veličasten za mo-ravško dolino. Cel teden pred slovesnostjo je bilo pri cerkvi vse živo. Mladeniči in možje so postavljali mlaje ter krasile kapelico z venci, ki so jih napletle domača dekleta. Na večer pred nedeljo je zaplapolal na Hribcih kres, zagrmeli so topiči, da ie odmevalo po dolini, katerim so odgovarjali streli iz bližnjih vasi. Nedeljsko jutro je zažarelo v jutranji zarji, na na Hribcih pa so zavihrale zastave na visokih mlajih. Približeval se je slavnostni trenutek, ljudstvo je trumoma prihajalo po cesti. Tri-četrt na deset je slovesno zazvonilo v Morav- čah. naznanjajoč moravški okolici, da se vrši na Hribcih slovesen obred blagoslovljenja ka-pelice. Po končanem blagoslovu je zapel moravški pevski zbor pesem: »Gospodov dan«, ki je odmevala v novi kapelici v čistih akordih: »Kako ie pokojna vsa vas iu ravan, ta mir je slovesen, Gospodov je dan«. Nato stopi pred zbrano množico, nekdanji naš dekan, kanonik g. T. Kajdiž, ki nam je v krasnem govoru pojasnil pomen slavnosti, povdarjajoč besede psalmista : »Razveselil sem se, ko mi je bilo rečeno, da pojdemo v hišo Gospodovo.« Govornik ic v lepih besedah kazal zaupanje Moravčanov do tega kraja ter nas blagroval z besedami svetega pisma: »Srečne oči, ki so videle, kar mnogi niso videli«. Po pridigi je daroval gospod kanonik v kapelici sv. mašo ob asistenci domačih gg. duhovnikov, pri kateri je pel moravški cerkveni in društveni pevski zbor. Tako je bila slovesnost končana. Ljudstvo se je razšlo zadovoljno, veselih obrazov, hvaležno nebesom za izkazano milost. da jc dočakalo tako imeniten dan ter doživelo toliko raisko prijetnih ur pri Marijini kapelici na Hribcih. g Moravške novice. Slovestnost na Hribcih se ie krasno izvršila. Kapelico ie blagoslovil vlč. gosp. kanonik Kajdiž. Ljudstva se je kar trlo, bilo ie ljudi do štiri tisoč, obojega spola: prišli so tudi iz bližnjih far. Cerkvica je bila ta dan primerno okrašena z venci in od zunaj z mlaji. Moravška okolica ie pokazala ljubezen do Preblažme. »Moravčan noče biti zadnji,« so pravili včasih, in to ie tudi res. Precej, ko se ie jelo govoriti, da nameravajo zidati kapelico, ie posestnik G. J. iz Rudnika prostovoljno podaril zemljo, C. A. iz Moravč je prepustil brezplačno kamenolom in pos. K. J. z Dunaja in drugi so podarili les za stavbo. Vsa čast jim, kakor tudi vsem tistim, ki so sploh kaj pripomogli, bodisi v dejanju, bodisi z brezplačnim delom, da se je zgradila Marijina kapela, v prvi vrsti seveda našemu vztrajnemu gospodu dekanu! lj Dobrova, dne 20. oktobra 1907. Povod-nji in hudo neurje. V sredo dne 16. t. m. smo imeli tukaj popoldne silno neurje z bliskom, gromom in nalivom. V teku dobrih treh minut je na prostoru pičlega štirjaškega pol kilometra sedemkrat zaporedoma strela udarila na zemljo ter je gromelo, kot bi se bilo hotelo vse podreti. Se huje je bilo pa naslednji dan — v četrtek — zvečer. Kmalu po šesti uri se je stemnilo, kot bi bilo vse v mehu. Bliski so začeli drug za drugim švigati ter čimdaiie, tem strašneje grometi. Naenkrat se pa vlije kot bi se bil oblak utrgal, v trenutku so bila vsa pota pod vodo. Nastal je kratki premir, da je potem element tem huje razsajal tja preko 11. ure ponoči. To neurje je pa tako raz-dražilo obe vodi, Gradašico in Horiuljko, da sta preplavili vso dolino. Horjuljka ni napravila ravno posebne škode; drugače je pa ob Gradašici. Ta sila je na več krajih podrla obrežne nasipe in se razlila preko travnikov in obsejanih njiv ter preko onih, na katerih so še zadnji jesenski pridelki. Tu je napravila prizadetim posestnikom prav občutno škodo, ker jim je raz njiv deloma odnesla ozimno setev z zemljo vred, deloma jim pa isto s prodom zasula. Odnašala je raz njiv tudi repo. Posebno občutno škodo prizadeva Oradašica posestniku Josipu Zore, ker mu je v teku še ne enega leta dvakrat podrla jez nad mlinom in žago; sedaj mu je pa totalno devastirala eno najboljših in večjih njiv, obsejano z ozimno pšenico. Škodo naj bi merodajni faktorji takoj cenili in delali na to, da se prizadetim strankam ta škoda kakor si če bodi zdatno olajša. Dolenjske novice. Iz litijskega okraia. d Prežgauje. Po neljubi pomoti je zaostal ta dopis, ki pa mora biti objavljen zaradi širšega občinstva. Dasi je bil naš presvetli knez in škof, ki je birmoval septembra meseca, v šmartinski dekaniji ixnsodi slovesno sprejet, vendar lahko trdimo s ponosom, da takega slavlja ui doživel morda nikjer, kakor pri nas priprostih hribovcih, ki pa smo s tem pokazali svojo naprednost, da znamo častiti sloveče in slavne može. Litijsko glavarstvo je streljanje uradno prepovedalo. A naše ljudstvo dobro ve. kako smejo v Šmartnem pred nosom glavarstva ob raznih umestnih in neumestnih prilikah liberalci streljati, na primer, ko je bil izvoljen župan, so streljali od enajstih dopoldne do polnoči brez dovoljenja in zato tudi brez kazni, ko je prišel predsednik, ko je bil izvoljen Hribar itd. Ko je bil izvoljen Hribar za poslarxa, so fantje sami priznali, da so streljali, a vendar niso bili kaznovani. Zato streljamo tudi klerikalci. Orožnik sicer pride, a škoda za pot. Naj gre raje Voz-Ijovega fanta vprašat. Sprejeli smo Presvetlega s tako gromovitim streljanjem, da lahko rečemo, v takem ognju še niso bili, dasi so bili že v Bosni. Pred vozom, za vozom, na vsakem gričku, po hribih, v zadoljih, ob hišah, lahko rečemo, povsod: pok in hitro zopet spet. Fant je zažgal, pobral možnar, po poti nabasal, in zopet zažgal, in to je šlo vso pot do vsprejemnega prostora. Tu se je zbrala vsa fara. Šolska mladina, obe družbi itd. Vsi so pozdravljali Presvetlega. Naravnost krasen in ginljiv pa je bil prizor, ko je naš vrli gospod župan Jožel Gole pozdravil kneza in škofa. Prav kot verni Tirolci je gospod Gole župan treh fara — Štange, Janče in Prežga-nje — držal v roki zastavo sv. Rešnjega Telesa in obetal zvestobo Presvetlemu. Bog nam daj še kaj tacili županov na Kranjskem, potem se Hribar razkadi v I^ešti! A tudi cerkveno življenje tuak j cvete. Obhajanih je bilo drugo jutro do 250 vernikov, skoraj vsa fara. Veliko zaslugo ima gotovo naš vrli gospod župnik, ki bo gotovo dobil za svoj trud priznanje od svojih višjih tukaj in plačilo tam! d Šmartno pri Litiji. Od tam se nam poroča: Letos neizprosno smrt silno pobira pri Marijini družbi. Zlasti žalujemo ob grobu vrlega mladeniča iz Jablanice Janeza Smuk. Kakor nežno cvetlico, tiho in skromno rastočo, je sušica posušila 201etnega mladeniča žalujočim starišem. Tam pri SV. Ani počiva mladi Majčev fant in čaka vstajenja v pove-ličanem telesu ter nam kliče, da kratki so dnevi življenja za nas — Velikanska povo-denj je bila te dni po celi okolici. Sava je narasla zadnji petek tako. da je bil sicer močni most v nevarnosti. Okrog Litije je bilo vse poplavljen; kozolci so stali v vodi, vendar se večja nesreča ni pripetila. — Nagle smrti je umrla Katarina Pregeli. Kmetova iz Jablanice. v Litiji. Zadela io je kap. Bila je tiha in pridna dekle. — Zopet se je nastanila na vagenšperskem gradu visoka rodbina vojvode meklenburškega. — Umrla je vrlemu šmartinskemu peku gospodu Ernstu Derčariu mala hčerka. d Nečuveno. Iz Brnardovca, občine Šmartno, se poroča: Tukaj živi stara vodva Frančiška Pevec, po domače Lambergerca. Nima nikogar na svetu, kakor dva drla sinova, ki oskrbujeta vse: kuhinjo, živino in gospodarstvo. Vdova je že blizu leto dni na postelji in je bila že večkrat za smrt previ-dena. Letos sta bila oba fanta potrjena v vo-■jake. Starejši je šel, a mlajši je prosil, da bi smel vsaj toliko časa doma ostati, da bi oni nazaj prišel. A zastonj vse prošnje. Pred par dnevi ie moral še mlajši oditi. In sedaj leži vdova bolna in zapuščena v hišici, visoko gori v hribih, in bliža se zima s svojimi zameti, do sosedov je daleč, okrog so gozdovi itd. Sina pa sta pri vojakih, ko je toliko drugih, lak slučaj se menda še ni zgodil v naši Avstriji. Zolč nam sili v pero, a se premagamo, da vidimo, kaj bo. Menda niso še vsi ljudje ob pamet. A če nič ne bo pomagalo, tedaj bomo govorili odkrito in naravnost, četudi treba zato v ječo. d More se za »špas« v Zagorju. Iz Zagorja ob Savi poročajo: Učenec drugega razreda je poizkusil, kako bi bilo, če se človek obesi. Ze je visel. K sreči ga zapazi tovariš in ga reši. Ko je bil zaradi tega kregan, se je izgovarjal, da se je obesil »za špas«. — Pozneje je (»izkusil oOletni mladenič K. Tudi temu se ni obneslo. Pravočasno so ga še zasačili, odrezali vrv in ga ž njo pretepli, kar je tudi res zaslužil za svojo neumnost. Iz Velike doline. d Trgatev. Vinska letina je pri nas letos zelo ugodna. Stari ljudje ne pomnijo tako dobre kapljice, kakor je letošnja in pa {udi dosti jo je. Pa saj je bilo tudi vreme za trto skozi celo leto najugodnejše, posebno še se- I daj ob trgatvi, ko smo brali ob najlepšem vremenu Vabimo torej kupce naj se oglasijo pri nas in dobiti bodo prav dobro pristno kapljico. d Letina. Poljski pridelki so srednji. Sadja je bilo vsacega po nekoliko. Krme je malo, posebno stara je bila slaba. d Nesreča. Strašna nesreča se je zgodila v soboto 5. oktobra ob trgatvi pri Levičarju na Bregu. Nabili so tri možnarje, da bi streljali. Eden možnar kmalu ustreli. Druga dva pa se nista hotela užgati. Tedaj pa pristopi k nabitemu možnarju pogledat Stefan Semenič-Vrtički, zakaj ne ustreli. V tem tre-notku pa drugi možnar poči in zadene nesrečnega Semeniča v desno stran na prsi. Revežu se vname obleka, začne si sam slačiti zgornjo suknjo, da uro svoji poleg stoječi materi, kri se mu udere iz grozne rane, fant omahne, glasno zastoka in — zdihne v najlepši dobi 21 let. Svojo neprevidnost je plačal s svojim življenjem. Nagle in neprevidene smrti reši nas o Gospod! d Vlom. Takoj čez mejo na hrvatski strani so v noči od 6. na 7. oktober vlomili do sedaj še neznani zločinci v Hipahov grad. Železno omrežje na oknu v pritlijju so izdrli, po tleh so pa nastlali slame,, da bi se ne slišal padajoči omet. Odnesli so 400 kron denarja in še nekaj drugih stvari. Vlom je še toliko drznejši, ker se je izvršil v gradu, ki leži ob veliki državni cesti in ker je v bližnji tovarni bila nočna straža. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz višnjegorskega okraja. Po dolgem molku naj zopet jaz kaj poročam »Domoljubu«. Višnjegorska občina bi se rada povečala na stroške dedendolske občine ter zahteva, naj bode meja potok Višnjica. S tem bi se dedendolski občini vzelo pet hič in župana. Višnja gora bi imela dva župana, Dedendol pa nobenega. Vedno sem pa slišal, da ni dobro, če ima panj dve matici in tudi ne, če nima nobene. Dedendolska občina se brani in tudi prizadeti posestniki nočejo postati meščani. -- Višnjegorska cerkev sv. Ane se je v zadnjem času polepšala. Vse delo je stalo nad 700 kron. 300 kron je dala posojilnica, kdo pa drugo? Sploh je Višnja gora v zadnjem času dobila vse lepše lice. Pa tudi farna cerkev je dobila nova vrata. Kamnoseško delo je napravil kamnosek Tornan v Ljubljani, mizarsko višnjegorski Dobrovoljec in ključavničarsko naš M. Perušek. Ves portai je v kras župni cerkvi. Vse delo stane okrog 1600 kron in posojilnica ie darovala v ta namen 800 kron. Ztipna cerkev dobi v kratkem tudi nove zvonove. — V zahvalo za zdravje je dedendolski župan gospod Otnahen daroval župni cerkvi lep lestenec. Delo gospoda Kregarja. Na Polici začnejo na spomlad graditi novo šolo ter napraviti dvorazrednico. V kratkem bodo imeli tudi občinske volitve. V Zatičini ie legar ponehal. Zato je bil H. t. m. v St. Vidu zopet sejni. Ne gre nam v glavo, zakaj so bili sejmi za časa le-garja prepovedani tudi drugod po okraju, kjer ni bilo nobene bolezni. Kolika škoda za k nikjer ni bilo sejmov, a tudi za vse prebivalce ki bi radi prodali živino zavoljo pomanjkanja krme, pa jih niso mogli kam peljati. Ako ste nam sejme prepovedali, zakaj niste tudi prepovedali pota v davkarijo. Ce boste rekli, da bolni ne nosijo davkov, vedite, da bolni tudi ne gonije živine na sejme. Kolika škoda, ker smo krmo prekrmili in se je v tem času tudi cena živine tako zelo znižala. Upamo, da nam za naše zdravje tako skrbno glavarstvo povrne tudi škodo, da ne bomo stradali ne mi ne živina. Iz Skocjana pri Turjaku. V nedeljo, dné 27. oktobra bo blagoslovljena prenovljena in povečana cerkev v Škocijanu pri Turjaku. Iskrena zahvala vsem faranom, ki so radi podpirali sveto delo. Darovali so denar in brezplačno vozili potrebno gradivo za cerkev. Velike zasluge za novo stavbo imajo svetli patron grof Leon Turjaški, ki je v»Iiko» dušno podaril ves potreben les. potem gospa Hočevarjeva v Krškem in vrli domačin trgovec g. Peterlin. Ker imamo še precej dolga za cerkev poravnati, uljudno vabi,no sosedne tarane, da se udeleže cerkvenega darovanja, ki bo 21. oktobra v Skocjanu. Notranjske novice. Iz Logatca. ^ n Iz Logatca. Velika nesreča bi se bila skoro pripetila dne 17. t. m., ko je malo manjkalo, da strela ni ubila dveh gg. orožnikov iz Dol. Logatca. Omenjenega dne sta se bila odpravila v službo. Ko je bilo popoldne ravno najhuišc neurje, sta šla vedrit pod neko smreko v gozdu nad Martinjim hribom. V hipu je udarila v drevo strela, in silni puh je podrl oba orožnika na tla. Orožje, eno puško in eno sabljo jima je čisto razbilo. Dalje časa sta potem ležala oba popolnoma nezavestna; šele huda ploha je enega predramila. Poleg sebe je videl tovariša, vsega krvavečega, na glavi mu je zijala velika rana. WTfre pomoči je bilo treba. Po vseh štirih se je splazil do bližnjih ljudi, ki so ju potem rešili. Eden bo kmalu okreval, z drugim bo pa težko kaj. n Letina, hvala Bogu. je pri nas zelo dobra. Tudi nalivi zadnje dni niso napravili bogvekakštie škode. Pač je po dolini stala par dni voda, pa je kmalu usahnila. n Krasne orgije imamo, kakor znano, delo g. Milavca, našega domačina. Nekdo veščak poseben ni bil — je pred nekaj tedni zapisal v »Slovencu« o orgijah kratko notico, ki je sicer na videz brezpomembna, v resnici pa je ogrnjena v plašč precej pisane nevošč-Ijivosti. Ne vemo, kdo je pisal, a prav vsekakor ni storil zakaj ne, že sam vč, še predobro. n Krščansko-socialno izobraževalno društvo v Gor. Logatcu nekoliko dremlje. Zal bi nam bilo, ko bi društvo morda dodobra zaspalo. Možje in mladeniči, prilijte društvu par kapelj življenja — z drugimi besedami: Pristopajte k društvu, da ga tako poživite! n Shod »Kmečke zveze« za logaški sod iiijski okraj! se bo vršil dne 3. novembra t. |„ to ic 24. nedeljo po Dinkoštih. Govorila Ix>m;i gg. državna poslanca dr. Jan. E. Krek iu Jož. Gostinčar. Začetek takoj |m> večernicali \ Gor. Logatcu v sobi izobraževalnega društva. Kmetje in delavci, ki sj z delom svojih rok služite kruh, pridite za gotovo na ta vele-pomebni ustanovni shod, ua katerem se ho tudi delavski stan organiziral, da organiziran z uspehom zahteva svojih pravic. Priprav Ijavni odbor. Idrijske novice. n Blamiral se je ua Gorah. Vitez Kajetan Prenierstein ie mislil, da ima do nadarbiu-skili gozdov na Gorah iste pravice, kot do svojih. Hotel iih je tudi po svoje rabiti; župnik se je moral pritožiti iu deželni odbor je pod učil liberalnega Kajetana, da tudi njemu ni vse diovoljeno. n Občinske volitve v Zireh. Volitve t, imajo biti v kratkem. Želeli bi mi, da bi se pri vofitvah združili vsi, ki imajo res kaj srca in smisla za gospodarstvo in pravi napredek, vsi pravi značajni možje, ki bi delali za blagor ljudstva. Da bi le domači prepir ponehal in bi se ne gledalo toliko na stran vode, ampak katoliški, vestni, pridni možje z obeli plati nai bi se zbrali v prospeh cele velike občine. n Nova cerkev v Zireh. Ker je zadnji čas bilo zelo neugodno vreme, se ta cerkev letos ne bo mogla spraviti pod streho. n V župniji Spodnja Idrija se giblje. Vrli Cekovničarii so spoznali, da niso utsvarjeni za to, da bi delali le tlako bogatinom. — Ka-nomljičani bodo tudi začeli marsikaj zahtevati od občine in dežele in ne bodo več le mirno plačevali davkov in pustili, da bi občinske doklade teknile le liberalcem in mokračetn pri Kari. Do spoznanja bodo prišli v kratkem vsi, tudi Krničani in Masorčani, da niso oni navezani na liberalne in mokraške trgovce in krčmarie trgovci in krčmarji bodo zelo klaverni, če jih bodo podpirali potetti le liberalci in mokrači. Kmetje vrli! V nobeno gostilno ali prodajalno, kjer so liberalni ali mo-kraški časopisi ali kjer se zabavlja čez vas saj ste vi ljudje, ki vse druge redite. Ce ne pomaga drugo sredstvo, po vkrotite liberalne iu mokraške opice z lakoto. n Tinče in župnišče v Zavracu. Tinče žaluje, da je v Zavracu tako slabo župnišče, a vendar, dasi je velik posestnik v tej župniji, ni še ničesar preskrbel za novo župnišče. n Vsega oskrbnik. Tinče se za vse zanima in za vse pobriga. Za vse hoče Ie on pravo vedeti iu za vsacega hoče poskrbeti. Poskrbi naj torej tudi za svojega brata, da se ne bode okrog klatil in delal ljudem nadlege. Ce je mož zmeden, ž njim v bolnišnico, če je pa poreden, v prisilno delavnico. n Kaj bodo sedaj počeli liberalci v Črnem Vrhu? Liberalci so v Črnem Vrhu do kosti oglodali kmete in delavce z liberalnim gospodarstvom pri mlekarni. Letos so hoteli liberalni ljudje, kar jih je še ostalo, pa uničiti kapelana. Cel kup tožba so vložili zoper njega zaradi volitev — vse brezuspešno — liberalci so pa s tem tudi napravili gmotno škodo posameznim osebam in državi. Zato svetujemo tem ljudem, da sedaj začnejo povra-čevati škodo, ki so jo napravili posameznikom in državi. n Glasovi po Godoviču. Tudi Godovičani govore sedaj, po volitvah, da je Gostinčar veliko boljši, kot bi bil pa Gruden. Gostinčar bo delal za kmeta - za Grudna so pa morali delati kmetje, da lahko sedaj živi gosposko. n Izobrazba ljudstva. Ljudstvo hočejo na široko izobraževati po naših hribih fantiči, katerih eden je po milosti profesorjev končal četrto latinsko Solo, druga dva pa kljub ponavljanju prinesla iz druzega letnika učiteljišča več dvojk. n Nikar slabo soditi. Ce se komu ponesreči, da ne more napredovati v šoli, ga takoj slabo sodi svet. Trije pristno liberalni veljaki so tudi zelo slabo se učili v šolah, a so sami privatno dobro premišljevali vso tvarlno srednjih šol. Ker so še mladi, bodo gotovo na-j>ravili izpite in ker so vložili prošnjo za slovenske visoke šole, bodo šli tudi na te in menda bode eden teh ravnatelj idrijske realke, drugi sodnik v Idriji in tretji, ki je bil že nekaj časa pri kamenju v bašeriji, pa rudniški nadsvetnik v Idriji. n Krtštanu se je zbledlo. Kristan piše na četrti svojega »Nazaj«, da je bil pater na shodu svobodomisleeev ; na šesti strani iste številke pa pravi, da »Slovenec« laže in laže, če poroča, da je bil pater na brezverskem shodu. Mi si ne moremo druzega misliti, kakor da se je začelo mešati. Mokrači! Devajte Kristanu, svojemu Bogu. na glavo mrzlih ovitkov. da si vsaj v isti številki ne bode več tako ugovarjal. Storite, diokler je čas. Ce se vam Kristan docela zmeša, ne bo druzega govoril kot lažnjivec, lažnjivee, in vedno ix>nav-lial seveda samemu sebi. n Zelje vseh liberalcev. Na Vojskem so si nekaterniki prisvojili kos jx>kopališča, dasi so to pokopališče delali vsi duhovnijani in je tudi gospod Klobus bil dal 600 kron v namen, da bode pokopališče cerkveno. Vse ugrabiti zase je želja vseh liberalcev. Tudi občinskih računov ti nekaterniki na Vojskem niso imeli v redu. Da je le nam prav, si mislijo liberalci, pravica in resnica pa naj bode kjer hoče. 11 Novice iz Ledin. Pri nas smo popravili cerkev, župnišče in okrog župnišča. Napravili smo tudi marsikaj druzega koristnega — vse je šlo gladko. Le kak sebičnež nima nikoli dosti in dela nam sitnosti pri plačevanju dolgov. Oderuhi, skopuhi so povsod enaki! n Nesreče pri živini. Po naših hribih po Črnem vrhu, po Kanomlji, na Vojskem se na Ijaši prav mnogokrat ponesreči goveja živina. Siromak, ki ima samo kravo, je ob vse. Ali bi ne kazalo, dia bi se osnovala zavarovalnica za govejo živino? Kaicl), 2317 3-1 nahod, hrlpavost, težko sapo preženemo s Feller-jevim fluidom s znamko ,Elsa-fluid'. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. — NaroČite pri E. V. Feller-ju v Stubici, Elsa trg 16 (Hrvatsko . Ferry. Narodno gospodarstvo Nevarnost jesenske paše. Jesenska paša je po naših krajih zelo važna. Posebno veliko nam koristi, če je jesen dogla in lepa. V takih letih siprihraninio veliko krme, ki smo jo pripravili za zimo in veliko lažje izhajamo spomladi. Z jesensko pašo se pa tudi živina utrdi, okrepča. Kaj pa je boljega za živino, kakoi dobra paša na svežem zraku, posebno pri nas. ko imamo povsod nizke in tesne hleve? Jesenska paša ima pa tudi svoje nevarne in slabe strani, in na to hočemo opozoriti dnaes naše gospodarje. Sleherno leto se pripeti, da nam gre na jesenski paši kako živinču po zlu, ker se je preobjelo. Posebno nevarna je paša po mladi detelji. Pašo po mladi detelji je zaradi tega izkoriščati z vso previdnostjo, sicer smo sami krivi nesreč, ki se nam lahko pripetijo. Posebno moram svariti naše gosi>o-darje pred jutranjo pašo po rosni detelji in sploh pred pašo po mokri detelji, kajti mokra detelja ic silno nevarna za napenjanje. Tako imenovana strniščna detelja je za zittirai nevarna, tudi če ni mokra ali rosna. Zato se moramo take paše kolikor mogoče ogibati. Strniščna detelja je še najbolj porabita, kadar jo je že slana oparila in je vsled tega nekoliko ostarela. Pa še v tem slučaju naj se živina najprej drugje napase. predilo se žene na tako detelsja. Zjutraj, ko je rosa, se tudi priporoča, da položimo živini nekaj suhe ali druge zelene krme v jasli, predilo se žene govedo na pašo. da ne pride s'teščini želodcem na ntrzlo in rosno pašo. Dobro je \udi, da se živina v tem slučaitt pred pašo napaja. Jesenska paša je za molzne krave najbolj ugodna ob lepem in suhem vremenu. Če nastopi mrzlo deževje, potem ni dobra za molzno goved. Izkušnje tiče, da krave ob taki paši manj molzejo. Živali se na taki paši sicer utrjujejo, tcUa na škodo mlečnosti, ki začne pri slabem vremenu pojemati. Slabosti telesne ali vsled bolezni, hitro zdravi Scott-ova emulzija. Scottova emulzija se lahko označi za čisto redilno in zdravilno sredstvo, ki ima izredno velik učinek, pa je obenem tudi izredno lahko prebavna in slastna ^^ Tudi najbolj izbiren bolnik se hitro navadi na Scotta in celo najbolj oslabelemu želodcu Scott ne povzroča najmanjših težkoč. Pristna le a to znamko - ribičem - leot po-roitvenira znakom za SCOTT-ov način. Izvirna steklenica 2 K 50 h. Naprodaj po vseh lekarnah. 2173 IV Najhitrejša vožnja iz Evrope v Ameriko. V četrtek zjutraj, 10. t. m. ie dospel v New-York angleški in največji jiarnik na svetu, »Lusitania«, ki je rabil iz Evrope samo štiri dni 19 ur in 12 minut. Tako hitro še nobeden parnik ni vozil. »Lusitania« ie preplula vsak dan povprečno 24.002 morskih milj. Angleška si je torej ohranila pomorsko oblast ne samo po množini iu velikosti parnikov, ampak tudi po hitrosti. »Lusitanija« nosi 32.500 ton in ima 70.000 konjskih moči. Prihodnjič odpluje zopet 2. novembra in 30. novembra, potniki pa od|X)tujeio iz Ljubljane 28. oktobra in 25. novembra. Pojasnila, kakor tudi vožnje liste izdaja Edvard Kristan, potovalna pisarna. Kolodvorske ulice št. 41 v Ljubljani. Vsled direktnega nakupa raznih budilk, stenskih, žepnih up, kakor tudi raznih prstanov, uhanov verižic i t. d. naznanjam slavnemu občinstvu, da zamorem najcenejše in najsolidnejše postreči, ter vljudno vabim na ogled svoje izborne zaloge. Franz Lovko 2411 4-1 urar v Cerknici. Prof.Paulocc označi temeljem nat. preiskav zdrav tek, kot mogočnega poživij. sekr. želodč. živcev. Posebno pa povzdignejo tek, krepe želodec in lajšajo bolečine prave Brady> jeve kapljice za želodec. — Dobivajo se v lekarnah. C. Brady, lekarnar, Dunaj I. Fleischmarkt 1/387 pošilja 6 stekl. za K 5 —, 3 dvojn. stekl. K 4 50 franko. 2412 12-1 ALÉXIM NAJFINEJŠA RASTLINSKA . : MAST ZA KUHINJE, CVRENJE IN PEKO, 25% IZDATNEJE KOT VSAKA DRUGA. RADI LAHKE PREBAVE ZDR. PRIPOROČENA PRISTNO LE S TO VARSTV. ZNAMKO DOBIVA SE V VSAKI SPECER TROOVINt- ^ M. TkalnUazaplatno Emil Fuchi, Mod I. Češko, Krkonoši. Ponuja svojo zalogo: Ostanki 8-20 m dolgi, brez napake. Modni barhend za domačo obleko in bluze, flanele za srajce in bluze, cefir za obleko, nežni vzorci, okaford za srajce karirano. Kanafas v živih barvah, obeljana tkanina za parilo. Vse v pristnih barvah, dobro blago. 2392 3 -1 45 metrov izbranega 8 gld. Pošilja po povzetju. Vzorci ostankov se ne pošiljajo. >1» 4 S n a e o e t e* 0) tf) CM ° b E • EM •a • ° k n .2. ca-J ? C > « S 2 — en . • jnovi za mošt popolno nadomestilo za jabolka in hruške v izdelovanje mošta. Dodatek za zboljšanje mošta. Razpošilja proti povzetju Josip Racher drožerija „pri črnem psu" — Bruck ob M. — Prospekte na zahtevo zastonj. Odobrila c. kr. splošna presku-ševalnica za živila v Gradcu. 2413 6-1 Milostiva gospa, al «nt«, zaka| morata pri nakupovanju aladna kava Izračno poudarjati Ima »Kathrelner« f Ker se Vam sicer utegne primeriti,^da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerim! se odlikuje Hathreinerjeva Arava, Zakaj la Hathreinerjeva Knelppova slad na kava Ima «pričo poaabnaga načina avojega proizvajanja vonj In okua zrnata kava. Zapomnita ai torej natanko,milo-ativa gospa, da dobivata pria Kathreinerjevo kavo agolj v aa-prtih ìavirnih zavojih » napisom: »KathreinaijevaKneippo"va lüüT na kava« in s sliko šnpmka Kneippa kot raratveno tnamko Ne kupite nobene ure predno niste {itali moj cenik. — Dobite : Nikel-Roskopf ure......K 3 — Srebrne Roskopf-ure.....„ 6* — Z dvojnim manteljnom ....,, 8 — i jm S 3 srebrnimi manteljni . „ 10'— ^«J^f "M Floine jeklene ure .....,, 7 — $ Z, jA Prava ,.Omega"........ 17'— <8 Srebrne pancer-veriiice ....,, 2 — jI Ukaratne zlate ure ...... 19* — 9ql Ukaratne zlate verižice . . . . „20- '1 Ukaratni zlati prstani.....,, 4-— I— Ure na nihalo. 70 cm . . ,, 7- — ' I S stolpnim zvonenjem.....,, 10 — fllvJ3 muz"(0 »........ti '2"- Elat» Ure-kukavice....... ,, 5 — \?BJm za kuhinjo, 8 dni idoče . . „ 6- - Budilntce z l zvoncem . . ., 2*40 n Z dvojnim zvoncem....... 3 — S cifernico, ki se sveti . . . . „ 3 20 Bud s stolp zvon in .Schlagwerk' „ 6 — 3 leta pismene garancije. — Denar nazaj, ako ne dopade. Poilje po povzetju zaloga up ia blaga Iz zlata Max BShnelf Dunaj IV.. Margaratenstr 27. todaljsko zapriseženi strokonvnjak |n ocenjevalec Zahtevajte cenik i 5000 podobami zastonj in franko. Božična premija! i ! Zastonj I 1 Cisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak čitatelj tega lista železniško budilnico, ki sveti, ali pa Roskopf uro z verižico, ako vpoSlje ta inserat in ako je naročil v Času od 1. okt. do 1. dee blaga v vred nosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj novi katalog s 5000 slikami zastonj in pottnine prosto glede blaga ia zlata in ambra in up. 2361 6—1 MAX BÖflflEL P""] Margaretenštr. 27. BAROS Pokvarjena vina in druge vinske bolezni se z ničemer bolj 11 c odpravijo kot po vseh naših postavah dovoljena, v tu in inozemlju dobroznana Barosova sredstvo za ojačenje vina (hektoliter rabi (V2 — 1 kg) 4 K. Purin za hektoliter 5—6 deka) 12 K. Deka 16 vin. Čistilo za 12 lil 2 K. za 25 hI 3 K, za 50 hI 5 K. sredstvo proti kislini (za hI >,, kg) kg 2 K 40 vin. sredstvo za odstr. duha (za hI '/«, '/j kg , kg. 5 K 20 vin. za pokvarjena in gosta vina (,hl Va -1 kg), kg 4 K 40 vin. Dalje vse obstoječe predmete za kletarstvo in gospodarstvo in stroje Ceniki zastonj In iranko. 51 kg po povzetju, nad to kolišino na rok 1726 XII 3-1 P» dogovoru. Osrednja pisarna in prodajalna: Budapest, VII. Dohäny uteza I, zaloga: 49. telefon 8-72. Tovarna zmesi za rum, likerje in druge spirituoze : I., Värosmajor-uteza 42, (lastna hša) Telefon 45—45. — RazpoSilja se dtakrat na dan po pošti po povzetju ali proti vposlatvi denarja 'C3 n .5 "u-C3 tee Milijonarka zločinka. 2e več časa so se dogajali v »niilijonersketn okrožju« v Chicagu vlomi, ki jih je izvrševala, kakor se je zdaj dognalo, milijonarjeva žena iz Milwakeeja. Ona je vse izpovedala in priznala. Rekla je, da so jo taki polnočni čini tako 'mikali, da se jim ni mogla ustavljati. Da bi te vlom; bolj spretno izvrševala, se je dala o tem poučiti od nekega kaznjenca, zamorca, ki ji je pri tem pomaga! in jo konečno izdal. Gospa Romadke je lepa in izobražena žena. Igrala je veliko ulogo v chicaškem društvu. Njen mož io je obsipaval z dragocenimi darovi in ji je dal vsako leto 2500 funtov šterlingov za obleko. Škode ie napravila okro 2000 funtov šterlingov. radi svojega izbornega higijeniSkega in ko-smetiäkega učinka njr je ne doaeie nobeno drugo milo. Napravlja kožo čisto, nežno in prožno, lepo polt, krepi kite in učinkuje razkuževalno. Neobhodno potrebno za vsako toaletno mizo in vsako otročjo sobo. 971 m Cena komadu 70 v., 3 kosi v elegantnem kartonu K 2 Dobi se povsod, kjer ne, na| se obrne na Brazay, Ounaj 1112, Löwengasse 2 a. Najnovejfta budilnca (Wecker) 2 63 )0 -1 8 nosnim zvonenjem z bitjem K 6- Prva kvaliteta z masivnim kolesjem, bije ure in pol ure, sbudi z glasnim stolpovim zvonenjem kpo p«>lirano okroglo lesen > okvirje, bela cifernica iz stekla 30 cm v premeru, samo K 6. Ista s cifernioo, sveti ponoči K 7*-. — 3 leta pismene ^a rsncije. Kar ne dopade, se dobi denar nazaj. Pošlje po povzetju Max Böhne!, Dunaj IV Margaretenttrasse 27, Zahtevajte moj cenik s 5000 po dobami zastonj in franko. Slabotni, v razvoju ali pri učenju zaostali otroci, ter alabo krvni, otožni, nervozni, utrujeni, lahko vzburljivi in zgodaj oslabeli odraali rabijo z velikim uspehom dr. Hommela Haematogen. Slaat ae vzbudi, duievne in teleana moči ae dvignejo, vaa živčevje ae ojači. Zahtevajte izrecno pristni dr. Hommel-ov Haematogen in ne dajte si usiliti nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi se v lekarnah. 2170 S—4 I Ure-budilnice s cifernico, ki sveti Z i zvoncem nav Z 2 zvoncema . . S eifern , ki sveti . Marka J. Prima . Železniška budiln. K 2.40 a 3 - , 3.20 a « - - 5- Budilnica s stolp. zvon. (Schlagw ) „ 6. Budilnica z muziko . 10 — 3 leta pism garancije. Denar nazaj, ako ne dopade. Poilje po povzetju. MAX BÖHNEL Dunaj IV., Margaretenst. 27 Zahtevajte moj cenik z nad 5000 podobami zastonj in 23^4 franko 10-1 Pozor vzbuja v zdravniških krogih in širšem občinstvu 2403 LOlVACRIli" Zakonito ra jamč Odlik na Dunaju in v Bruslju 1906 : zlata svetinja tast krli in diploma LOVACRIN je voda za lase. ki jo priporoča nad 2000 zdravnikov In med časopisje. I OVACRIN učinkuje na lasne koren, tako, da v S dneh pospeši rasi las in — ——— brade, kjer »je io mogoče. Luskine se odstr. In prepreči iipad las zanesljivo po uporabi. Dokaz fr. da [e nad slolisoč gologl. in brezbr. [ludi z rabo I.OYACRINA dobila lase !" hfado. LOVACRIN povzroči lase dolge In goste. LOVACRIN di oslv. lasem zopet nar. barvo — Cena vel. »teki. LOVACR1NA za več mesecev 5 K, 3 stekl 12 K, 6 stekl 20 K V dosego čisto bele, nežne infine kole na obrazo In rokah ter po vsem telesu proste II-;!ie?,'„0Frc'v ltd ' »>i " rabijo le sledeči po vsem neškodljivi, doslej nedoseini LOVACRIN-izdelkl: Nova-crin-milo po 1 K, 3 kosi K 2-50; Lovacr.ln-creme v lončkih po 3 K in 5 K, L o » a c r I n -1 o a-etna voda v atekl. po 3 K in 5 K; Lovacrln-1 e p o t I o (belo, roza. creme) v kart po 3 K In 5 K itd razpošilja po povzetju, ali če ie denar poilje naprej glavna zaloga M. Felth Nachf., Dunaj VI., Marlahllleratr. 45 Z,loK*,X1H/;b,L,nl Pri ANT KANCU, droierlja, In JOS. MAYRJU, lekarju ,Prl zlatem jelenu Dobiva se dalje v mnogih droi., pari. in lekar monarh Vsaka dama, ki potrebuje novo obleko prejme na zahtevo zastonj našo veliko zbirko vzorcev ki vsebuje vse sezijske novosti volnenega blaga, barhenta, flanel, baržuna, modnega blaga kakor tudi bombaževine in platnine. Posebno naj se pazi na našo n« sezijsko priložnost ■> spalna suknja iz la. vtlurja gld. 4 70 (kroj po sliki) Pri naročbi zadošča naznanilo cele dolžine, merjene od vratu, tele zgornje širine, dolžine vratu in dolžine rok. Vzorec za spalno suknjo zastonj. Zahtevajte, da se Vam dopošlje zastonj naš veliki cenik z božičnimi novost imi o kožuhovini, galanterijskem blagu, zlatnini, srebrnim obleki in perilu za dame gospode In gospe, igračah, okraskih za božično drevesce, preprogah, porcelanu 2018 6-6 in kuhinjskem orodju. DUNAJSKA MODNA UNIJA (Wiener Moden-Union) Dunaj IX. 18. Liachtanatainatraaaa 20. Loterijske srečke. Dunaj, 5. oktober 61 79 53 65 71 Oradec, 5. oktober 20 29 8 77 27 Trst, 14. september 9 18 55 8 81 Line, 14. september 54 52 47 68 45 Leposlovni mesečnik „Dom in Svet" stane za celo leto K 9-—. Naroča se v Ljubljani. Zabranlte Izpadanje las! Odstranjujte prhljajel TI a JS N c 3 a D c 3 N Ojačite rast las! Oživljajte živce ! Dr. Dralle=ja brezo va voda za lase najplemenitejša in najnaravnejša vseh voda za glavo in lase. Pazite pri nakupu izrecno na ime ,Dr. Dralle*, ker se ponujajo češče manjvredna ponarejanja na škodo občinstva. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah, drožerijah in brivnicah. Glavna zaloga : M. Hoffmann & Co. Teiin v L. Prihodnja številka „DOMOLJUBA" Izide dné ßl. oktobra 1907. A. Sušnik Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana. Trgovina ftpecerijakega blaga, moke, špirita, žganja In raznovrstnih barv. — Od času setve garantirano kal jI va aaiisaisa, kakor i detelja, ira va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa, železnih iin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križa«, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh «aa železnine po najnižji oani. — Velika zaloga poljodelakih atrojevi mlatil-nlc slamoreznlc, plugov itd. 355 18—17 Dobra postrežba, nizke cene. Sa nato j en Od nad 5000 profesorjev In zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno potrjen kot najvspešnejše krepilno in osveževalno sredstvo 2011 7—4 lačl telo, Krepi živce Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & Co.,Berlin S W.48in glavno zastopstvo C.Brady,Dunaj I. Fleisch-n kl 1. UstmoTijem i. <831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Usttponjeiu i. lasi. Assicurazioni Generali v Trstu. Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron. Do sedaj izplačane škode nad 850 milijonov kron. Družba zavaruje: Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se Je pri tej družbi 16 817 < seb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej družbi je zavarovan na živl|en|e Njega svetost papež Pi| X. in prevzvišeni knezoškof ljub ljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestv Njega veličanstva cesarja avstrijskega. Sv. Potrà cesta 2, v lastni hiši. Glavni zistop t Ljubljani i Samo 6dai Havrc New-York Franooaka prekomoraka dražba. Odpotuja se iz Ljubljana vaak torek. Vozno liata in pojaaalla daje aame Ed. Šmarda obi. konc. potovalna pisarna LJubljana, Dunajakn osala št. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou". 1878 26-6 Hajboljfta in najeanajfta IT tamburice "M izdeluje in razpošilja tovarna tamburic NIKOLA TISLAREC Praloftòioa, z. p. Tapolovao (Si sa k) Hrvatsko. Vse tamburice so točno urejene in solidno izvršene. Cenik tamburic in vseh tamburaških potrebščin pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in franko. 2146 5—5 Bajaa iluzija I Oblastven» worin» 197« Nalepil kras božičnega drevesca »-» M M ü m nolo pojroiatl nobtot krUtnskt d rutini, je moj« liboljuno brlUnntno in$el. zvonilo za božično dreno il 1 pipolaomi li tirili 11 politi. u|ilcl SO cm rio. Gtrutlri se a funkcljonlrinjo. fritrti m lakko takoj n največje >11 najmaaji. duro a preprostim nasajenjem. Poatavljeno namizo ae nM latketadi u uiiunnaili. Peeiavljea» »a toplo peč runkcijonira tudi brez prižganih «tee. Gorili irak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni be tički p« udarjajo na troje zvoncev in blago-zvončno, srebrnočisto zvonjenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K J 6^). ----m__c_ m> 4 3 koal « . 6 koaov Äff Silfc » ' .s K 4*25 I 9 koso K 12'-„ 5-50 » . . ,. 15-„ 8--I« . . a* 29-| 36 kosov . K 43-50 5o „ . ,* • 58'— l.o . „H2-— Št. J. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno lino ponikljano, s sukanimi ste-briči za zvonce in tremi prekrasno žare-čimisrebr. lamettastimi rožami, ki potem ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kart. in navod. vred K 2 — 3 koai . . K 5-501 9 koaoa . K 15-50 4 , . . .„ 7 25 II . . „ 20-25 6 koaov.' . „ 10-501 81 , „ 39 50 36 koaov . K 57 50 5o „ . „ 77-50 Ipo , . „ 150-— - Najnovejši —— SUL utit muffln tonn 18 koa. snrtiranih, akrbno zavitih v kartonu, po velikoati in izvriit.i po K --40. --60, —-70, - 80, !•-, I 20, 1*50. 2'—. 6 kos. kartonu, po velikosti io izvršitvi p« K — 75, --90, T—, ] '20. Lametta, angelski laaci, srebrni ali slati, kuvert K —'10, fica za orehe 100 kasev K — 20, veriiico iz atehli pol do 8 metra dolge, po velikoati enih krogljic, 1 in krogjic K —'90, luci, Bremm an ziau, auver, s\--(U, 100 kosov K — 20, veriiiM iz steklenih pol do 8 metra dolge, po velikosti krog —'95, I 20, 1'40. Svecice 84 koaov v kartonu K - 50, T.nje 15 koaov v kartona K —'58. držajci za areče, tacat K —'50. Prosim zahtevajte katalog. -- pristna Roskopf patentna rt-montoirka na »idro švicarskega zistema z masivnim solidn. švi-carskim kolesjemnasidro in zaščito za gonilno vzmet, priatno nikljasto okrovje z varstvena plombo in šamirskim pokrovom, ovaln. robom, 30uridoča (ne gre samo i i ur), okrašeni in pozlačeni kazalci, najnatančnejše reguliranje in 3letnigaran-ciiski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K. Bogata izbera v mojem glavn. kataloga. Št. 7183. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, salian mnogo prostora zadrobii,4predeli, notranja zapora na yzmet, nikel-nasta zunanja zapora 9 cm d .I gosti, 6 cm širokosti K 1 50 St. 7808 Cena dobra denarnica iz enega koaa, močnega, gladkega uaoja zga-nena, Ia zaklopci iz govedine, ipred.l. in vizitje, 3 zapore, 9 cm dol. 6 cm lir. K 1-35. Beljae denarnice po K 1*85, 210, 2*80,3*10,3*50.3'80,4 20mviéje Božično nagrada ' "* W ** ,ept" u n*T f'*a'a0 nMnkr*t naroči za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj aa beliča» nagrado alarmno bodilko st. 4343 a po noči svetlečim a. kazalnikom in pa koledar za 1. 1908. —> Zamona dovoljena ali denar nazaj, toraj braz rizika I - Peéilja ae po povzetja aH donar naprej. Najprtpnvneje a. naroča na edrezko peatne nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročit.) opomni, ali naj ae peilje blago po povzetju ali če je denar .dpoalan po nakaznici. Todi je v koriat vsak- mu naročiteljn. da nar.ei, čim le mogoče, blago ie pred 16. deoembrorrv ker polta po 15. decembra zaradi bndega navala ae more dostavljati taka hitro, kakor eh navadnem čaan. Naslavljajte naroihe zatorej pravofiasno na naalov : dvorni dobavitelj v Mostu 1941 na Češkem - --tvornica ur v Mostu -— jA^ ce8. j„ kralj, JAN KONRAD : ? - - ».. Zahtavajt» maj najnovejil glavni katalog a 8000 allkaml, ki vam ga takoj poiljem zastonj In poitnlno prosto. Suhe gobe (jurje)^ na senčnem kraju posušene , ne prašne, kupujem in prosim, da se mi pošlje vzorec s * ceno. Kupujem tudi „licopodi" (rumen prah od lesa za popra-ševanje malih otrok.)* C. F. Sohubert, Gradec, Murplatz 10. 2278 3 - 3 - .M... šivalni stroj lep in trpežen, že od 38 kron naprej. Ceniki zast. L. REBOLJ zaloga šiv.strojev In koles, Kranj. Naznanilo. Uljudno naznanjam, da se nahaja moja 2207 3-2 odvetnico pisarna v novem poslopju „Kmetske posojilnico" na vogalu Cl-äalefove ulico In Janaz Trdinovo ulice polej Jusfič-ne$a poslopja, nasproti c.k. davkariji. Vhod: Janez Trdinova ulica it. 8. — (Novo ofvorjena ulica od Dunajsko cesie čez poprejinjl vrl stare deielne bolnice. Dr. Albin Kapu$ Telefon C«. odvetnik. ® „Vzajemna zavarovalnica" Dunajsko cesto 19 V Ljubljani &é Dunajsko cesta 19 4SI QQ1QQQQ1 v Medjatovi hifti v pritličju 00QQBI0 zavaruje 1. proti požarni »kodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine in pridelke 1 2. proti prelomom zvonov, in 3. za življenje oziroma doživetje in proti nezgodam. 2062 " ' Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim ! No hromem Konju ni lahko dohiteti Jelena. -C o Z £ o C/3 B o a 4) S N — o a Cfl •c . O. E Dobiva •• * zdravailklm rocoptoai p« 4 K ateklcalca. Ker m ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Rocao*. Trgovina s klobuki in Čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trglO priporoia svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in Cepič, kakor tudi naj-trpeinejSih ter najfinejših Čevljev. Najboljše stiskalnice tvrdka )Tua. V«tka ponarejanje kaznive Edino prl.ten )• 85 41 Thierry-jev balzam c zeleno znamko .redovniC«". Cena II majbnih ali 6 dvojnatib steklenic all 1 velika ipecijalna steklenica s patent, zamaikom K 6 — Iranko. Thlerrylevo centifolijsko mazilo proti vtem ie tako starim ranam, vnetjem, ra-nltvim, abscesom in oteklinam vseb vrst. Cena: i lončka K 3*80 se poil|e le proti povzetju aH denar naprej. — Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljil. Naročila se naslavljalo na: adeln ecMirBais» Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri ■»"r*- Rogaikl Slatini. ITMOTrtafevA Broinra t tisoči originalnih pisem gratis In HMaMala Iranko V zalogi v skoro vseb večjih lekarnah « ■ a nji i. 11 ■ Poskusite! Gotovo bodete zadovoljni! Nijboljle In najccncjSe kupite na drobno in debelo - v trgovini s papirnatim blagom « Ljubljani, Poljanska cesta 12, zraven nove gimnazije 2268 6-3 t> » 'htJicriJto Waten ieti/o dobro, po ceni in nasnent/iiK?poteva t i ncy se obrne/o nSim ofi. I «totani appi reji mejo Ijivi za dobri atopaikl. in laaaa« za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najboljše poljedelske stroje priporoča „Merkur", P. Majdič v Celju. Ceniki zastonj. 1846 9 , Kun*rd Una1 Trii-NtwTork enajpripravnejla, najcenejéa in tini• boljéa pot izLjol--Ijane v severno Ameriko, ker tod ni dolgotrmjDe ______, ____ močne vožnjo po raznih železnicah, nobenega posredovanja, ne prenočevanja in sploh nobenih potranskih stro.ko? med potjo. Parniki so prostorni, zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljia. Pojas nila daje in karto prodaja g lami zastopnik. 1004 77 Blifnji odhod iz Trsta: Ctrpathia, torek 89. oktobra 1907. Sla ionia, torek 1». novembra. Altonia, torek 19. norembra 1907. Aadrej Odlaaek, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. Za 5 vinarjev si more vsak preskrbeti prednosti pri nakupu blaga za obleko, kakorSnih sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri» veliki trgovini kratje Lechner v Gradcu, železna hila. To ne stane nič, na izbero pa ima vsak najmodernejše blago "zi damske obleke črno in barvano perllno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno za perilo in posteljno opravo, In mnogo dragih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila i. t. d. — Zloino ti more vsak doma izbrati in potem kar najceneje izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so ie prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev. 2026 12—8 Ceno češko posteljno perje 5 kg novega tkub-: Ijenega K »•60, bolj-iega K 12, j - belega, aku mehkega, tkub Ijenega KIJ -;K24 snet-nobelega, n «hkega, skubljene-ga, K 30-- ; K 36 -. Polili« se franko p.oli povzetju Tudi se z am enfi all nazaj vzame proti pcvrnltvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobet 159, D Plzen, Češko. Najcen. nakup češkega posteljnega perja S kg nov , dobrega, sivega, skubljenega , brez prahu K 9 40) boljil K II 801 5 kg dobrega napol belega K 16-| belo,mehko K23-50; 5 kg sneinobelo, mehko K 28- -. K 30--, K 34 -, K 36) 5 kg sneinobel ne-oskublj K 23-- , K 26 -, K 29--1 puh siv à K 3-40. bel à 4* —40, sneinobel à K 5-80 in K 6*40 pol kg. Pošiljatev franko po povzetju, Sme se zamenjati in nazaj vzeti proti povračilu poštnine. Pri naročilu se prosi za natančen naslov. IVANA POLATSCHEK Janovltz a. d. Angel 16 pri Klatovu, Češko. I. kranjsko po4|atJ. ta M«tao ,tak-laratvo la allkaaj* aa a tak I o Aug. Annoia, Dnnajaka coita 13a, polaf,rifovea' se priporoča pressatiti dabovičlal la p. a. slava, občinstvu za napravo cerkvenih oknav a umetnim ateklaratvom all alikane na stekla, stavbenih del, napravo okvirov, Hd. Itd. — Ima todl v zalogi različno porcelansko la stekleno posodo za namlz|e gostiln In zasebnike, svetilke, okvire itd. po na|nUflh cenah - Narisi, ceniki In prorainnl aa aa-btavo zasloni, mnoga spričevala za dovršena dela so cenjeni» odjemalcem v ogled na razpolago. 1S07 S»—lt FLOW lenoJbolJieRreptllo za želodec! Priznano od u&enjakov I „Florian* se dobi edino od Rastlin ske destilacije ,,F I o pian" w " Ljubljani. == CARLO GORTAN, Test, Via Santa Caterine 13, prodaja Lecer'**® jedilno olje in namizno olje. H Cene : 44, 48, 52. 56, 60, 64. 68, 72, 80 vin. pol litra. Vzorec proti 50 vin. Za vsak vzorec naj se označi cena. 1457 20—17 Dr. Kovacs^evo mazilo za roke. V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Loaček I K 20 v. „International" odstranj. maha naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. — Steklenica 6 K. Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-tér 20. 2307 18-1 Käthe=jeva voda za lase ali „Pomada", edino in najgo-tovejše sredstvo za močno in naglo rast las in brade. V kratkem času presenetljiv uspeh. Cena ■tcklenice ali lončka K 2 -, K 3'—, steklenica za poizkus K t'40. Pošilja po povzetju gospa KJthe Menzel, Dunaj, XVIII, Schulgasse 3,1 St g. 2342 lc-2 Gostilna dobro idoča, na postaji Laze se lahko prevzame pa tudi se odde no račun. Pojasnila daje Alojzij Lonček « Klečah pri Dolu. 2373 Železniška Roskopf kron Moja originalna „2elezniika Roakopf" anker-remontoTr ura ima Wurno, 9 stek'om krito kolesje v rubinovih Icamemih , cifernica it emajla, dobro proti prahu zaprto, pravo nikla-slo pokrovje, iarnini pokrov, patentni "»ufiug" za urno pero. da ne poči Vsaka ura ima knm pasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsakem vremenu. Prodali smo c kr. držav nim leleznicafh že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez aekundnega kazalca . komad K ' -S sekundnim kazalcem . . „K 8 ~ 3 leta pismene garancije. — Pošilja po povMti" Max Böhnel, Dnaaj, ■V., Margaretenotraeae 27. Sodn. zapr. itrokovnjak In ocenjevalec. Zahtevajte cenih s S000 podobami zasloni i» franko. 2362 lO — 1 lida|atel| la odg o votai itidalk: Dr Itaari) Zitalk, Tiskala • .Katolllka Tlak aia a'