poštnina plačana v gotovini Leto LV V Liubliani, v petek, dne 7. oktobra 1927 St. 227. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina pnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din zo Inozemstvo mesečno 33 Din nedellslta Izdala celoletno vJugo* •lovili SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, peUt-vrsla mali oglasi po 130 In 2 D.vcčfl oglasi nad 43 mm vlllna po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlSlcem delu vrstica po 10 Dir □ Pn vetlem D nnroSIlu popual Izide ob 4 xJutra) rožen pondolIKo lri dneva po prazniku LreOnlitvo /e v Kopitarjevi ulici Si. Ollti Uokoplsl se ne vraCafo, netranUlrana pisma ne ne sprelemalo Uredništva telefon Si. 20S0, upravnlStva St. 2329 PoM/icen lisi sa slovensKi narodi Uprava te vKopltarlevl ul.Sl.O * C.ekovnl račan: C/ttltl/nna Stev. lO.OSO ln IO.340 za lnserate, SaralevoSi.7563, Zagreb St. 39.012, Praga tn Itunal St. 24.707 Tega mora biti konec! Atentat na generala Kovačevifia v Štipu ki je brez vsakega dvoma delo tako zvanih makedonslvujočih, je zločin, ki ne more in tudi ne sme ostati brez delj segajočih posledic. Mi moramo enkrat doseči, da bo na našem jugu zavladal tak mir kakor v ostali državi. Naša država je danes menda edina v Evropi, kjer še cvete četaštvo in to brez naše krivde. Iz sosedne države vun sc pošiljajo na naše ozemlje zločinske bande, ki vznemirjajo mirno prebivalstvo. Če mislijo ti teroristi □a ta način obrniti pozornost sveta na svoj politični program, se morajo energično poučiti) da umori niso nobeno sredstvo za dosego takih ciljev med kulturnimi narodi in da tudi jug naše države ni več kakšna turška gmajna. Tu vladamo zdaj mi na lastni jugoslovanski zemlji in moramo avtoriteto naše države v Štipu ščititi prav tako kakor v Zagrebu ali Ljubljani. Tudi največji prijatelj Bolgarije mora z žalostjo konstatirati, da četudi bolgarska vlada ni inicijator teh napadov ter jih gotovo tudi ne želi, vendar nosi tudi del krivde in sicer ne majhen. Organizacija makedon-stvujočih se vodi iz Bolgarije, tu so njeni ini-ciatorji in propagatorji, tu sc njena zarotni-ška delavnost zamišlja in dirigira in njen vpliv sc razteza tudi na upravni aparat od najnižjih do zelo visokih mest. Bolgarska vlada ima možnost in dolžnost temu rovarstvu storiti konec, usmeriti delavnost iz Makedonije v Bolgarijo vselivših se elementov v strugo mirnega državljanskega življenja in ustvarjati naši državi prijateljsko razpoloženje v vsej javnosti; profesijonalni rušilci miru, zločinci, z&rotniška združenja pa se morajo zatreti z ostrostjo zakona. Mi se dobro zavedamo težav, ki so združene za bolgarsko vlado s takim delom, toda Bolgarija je že toliko kon-solidirana in državna avtoriteta tolika, da bi mogla naša soseda že davnej pokazati več odločnosti v tej smeri. Tega, kar se zdaj dogaja na našem jugu, se ne morejo dolžiti samo posamezni fanatiki niti ne more nositi vso odgovornost bolgarska vlada. Zato pa je v njenem interesu, da čimpreje nastopi tako, da bo naša javnost dobila prepričanje, da bolgarska vlada v resnici dela na to, da se prijateljski odnošaji med obema balkanskima slovanskima državama ohranijo in še utrdijo, ne pa da pri nas proti našemu hotenju in že-lenju prevladuje mišljenje, da so merodajni bolgarski krogi slepo orodje naši državi nasprotnih in sovražnih tujih vplivov. Po vojni ustvarjeno mirovno stanje se mora brezpogojno respektirati. če ga morajo drugi, ki imajo več vzroka biti z njim nezadovoljni, ga mora tudi Bolgarija. Faktični razorožitvi mora slediti tudi moralna razorožitev. Bolgarija ima dolžnost pred vsem kulturnim svetom, da izbrisuje idejo krvave revanše, iz katere se hranijo makedonstvujoče bande, iz umov in src izvestnih inteligenčnih slojev. Vsaka dvoličnost mora izginiti in mi moramo imeti zavest, da živimo zraven mirnega, lojalnega in resnično k zbližanju k nam stremečega soseda. To tembolj, ker je naša država v zadnjih letih, zlasti pa pod sedanjim šefom našega zunanjega resora, storija iz svoje inicijative vse, da se preteklost pozabi in naše razmerje do Bolgarije postavi na podlago resničnega prijateljstva v interesu obeh držav, celega Balkana in Evrope, ki želi in hoče miru. Bolgarska vlada mora enkrat resno in odločno vso svojo avtoriteto uporabiti v to, da odstrani vse zapreke, ki stojijo nasproti temu prizadevanju, v prvi vrsti pa od svoje strani storiti vse, prav vse, da se v kali zatrejo teroristične organizacije, ki si Iroirajo za svojo zločinsko delavnost naše ozemlje. Celokupno prebivalstvo Jugoslavije odobrava sklep vlade, ki bo brez dvoma zahtevala od bolgarske vlade take ukrepe, ki bodo snovanju in izvrševanju takih zločinov kakor je štipski, enkrat za vselej izpodmaknili tla in uničili kotišča zarotništva. Pridružujemo se protestu in ogorčenju celokupne naše javnosti in pričakujemo od vlade, da bo pod-■ vzela čim energičnejše korake, da bo tudi na našem jugu zavladal mir kakor drugod. ODHOD LONDONSKEGA ZUPANA IZ RIMA. ž Rim, 6. okt. (Izv.) Londonski župan in njegova družina sta pred odhodom iz Rima darovala 50.000 lir guvernerju Spadi Poten-zianu za mestne ubožce. Viharna seja narodne skupščine. Škandalozno obnašanje opozicije med volitvijo verifikacijskega odbora. — Dva poslanca izključena od sej. r Belgrad, 6. okt. (Izv.) Tudi današnja seja narodne skupščine je bila zelo živahna in burna. Poslanci so že skoro vsi zbrani. Zo takoj po prečitanju zapisnika včerajšnje seje je prišlo do živahnih prizorov, ko se je poslanec zemljoradniške stranko g. Kokanovič prijavil k besedi in protestiral, češ, da je na včerajšnji seji predsedoval poslanec, ki ni najstarejši. Poslanec Kobasica, tajnik, mu je na to odgovoril, da ni bila dosedaj praksa, da bi se 6» krstnim listom dokazov.do, kdo je najstarejši. »S čdm pa se potem dokazuje?< je kričala opozicija. Ker je nato večina sprejela zapisnik nespremenjen, so je takoj prešlo na volitve članov verifikacijskega odbora. Glasovanje je poteklo v precejšnem redu z izjemo par neslanih medklice v, dokler ni bil poklican g. dr. Ninko Perič, da bi glasoval. >Nima glasovalne pravice!« kričijo zemljoradniki. — »Ima, in sicer dva glasova, ker je bil izvoljen na dveh mestih.« — »Nima pravice! Zakaj niste o tem prej mislili?« Opozicija preprečila predsedniku glasovanje. Prepir je postajal vedno živahnejši. Nek skupščinski uradnik je prinesel glasovnici predsedujočega g. Periča in ju izročil skruti-natorju radikalnemu poslancu g. Cvetkoviču, da bi ju vrgel v glasovalno skrinjico. Zemljo-radnik g. Vujič, ki je stal poleg mize, je zgra-lxil g. Ovetkoviča za rame in roko in s tem preprečil, da ni vrgel glasovnici v skrinjico. »Doli reakcija!« kriči znani kričač zemljo-radnik g. Kokanovič. »Ali ste se zato borili za demokracijo ?« »Nikdar doslej ni bila praksa, da bi predsednik glasoval.« »Ne bo glasoval! Ne pustimo!« je kričala opozicija vsevprek. Znani radičevec g. Pernar ie položil svojo roko na odprtino skrinjice, kamor se spuščajo glasovnice, da bi s tem preprečil vsak poskus, da bi g. dr. Perič vrgel glasovnici v skrinjico. Okrog mize, kjer je bila skrinjica, je nastal strašen metož. G. Stjepan Radič se je dvignil s svojega mesta. Samostojni demokrati in zemljoradniki so obkolili mizo. Vsevprek so kričali, nastalo je peklensko vpitje, v katerem se ne more razumeti ničesar. Vidijo se samo odprta usta opozicionalnih poslancev. Zdi se, kakor bi človek gledal jato lačnih žerjavov. »Dokler smo živi, ne pustimo glasovati!« kriči iz vsega grla g. Predavec. »Saino preko naših teles se lahko glasuje.« »Eto vam poslovnika, pa vidite, da ne morete glasovati.« »Naj se odpove predsedniškemu mestu, pa lahko glasuje,« kričijo drugi. »Tukaj se ne morejo presipavati glasovnice!« »Ne sme glasovati!« Radii zmerja svojega Pernarja. Nemir postaja vedno večji. Prepir med poslanci prehaja skoraj v fizičen spopad. Radičevec g. Pernar pa drži krčevito -oko na odprtini skrinjice. Po dolgem času se poslanci malo umirijo. Na vrsto za glasovanje pride g. Stjepan Radič. Misleč, da drži roko na odprtini skrinjice kak vladni poslanec, napade svojega gla/p-ga oprodo g. dr. Pernarja ter ga opsuje: »Mi smo prišli sem, da imamo državo, ne pa svinjsko upravo, vi ste policaj, hulja, šuft.« Tej karakterizaciji glavnega oprode Stje-pam Radiča od g. Stjepana Radiča samega se je smejala cela zbornica. Šele, ko so mu nekateri poslanci pojasnili, da je to dr. Pernar, se je pomiril in odjadral v svojo klop. Na vrsto je prišel g. Davidovič. Zemljoradniki in radičevci so ga pozdravili: ?Samo na levo, vedno na levo.« Radičevec dr. Pernar se hoče polastiti glasovnic. »Na ta način, kakor ste vi začeli, postajamo mi nepotrebni. Sami ste sebi dovolj!« je jezno odgovoril na takšne medklice Davidovič. Še hujši je bil nastop in prepir v skupščini o priliki drugega pozivanja. Ko je pri drugem pozivanju prišel na vrsto g. dr. Perič, je poskusil radikalni poslanec potisnili njegovo glasovnico v skrinjico. Tudi topot je bilo nemogoče. Radilega sta se prijavila za besedo poslanca g. Pecič in dr. Kojič, da bi pojasnila tozadevne predpise poslovnika, po katerem bi lahko glasoval začasni predsednik, posebno še z ozirom na to, ker so že bili takšni precedenti. Da bi so velikanski vihar razburjenosti pomiril, se je prešlo po drugem pozivanju, ne da bi se g. Periču posrečilo glasovali, na štetje glasov. Prj tej priliki se je skrinjica, kakor ponavadi, prenesla na mizo, kjer je predsednik skupščine. Tudi pri tej priliki je predsednik skušal vreči svojo glasovnico v skrinjico. To namero mu je zopet preprečil poslanec Pernar s tem, da ga je "grabil za ramo, vzel glasovnico in jo raztrgal. Divji pretep med poslanci. Boj za skrinjico. Proti takšnemu divjaškemu nastopu je vstala celokupna zbornica z burnim protestom proti g. Pernarju. Pretila je nevarnost, da bo g. Pernar frnčno napaden. Kolikor se je iz časnikarske lože videlo, je dobil par krepkih sunkov v hrbet. Kljub temu je g. Pernar ostal na svojem mestu in poskušal nadaljevati razdiralno delo, da bi pograbil skrinjico, vzel še ostale glasovnice iz skrinjice in jih raztrgal. Med tem so se zbrali poslanci okrog njega in so to namero preprečili. V lej živi gomili se je razvil prepir za glasovaluo skrinjico. Ko je Radičev poslanec dr. Pernar raztrgal Peri-čevo glasovnico, je zagrabil za skrinjico, v kateri so bile oddane glasovnice. Videlo se je, da ima g. Pernar namen, ra/,tresti glasovnice. V tem trenutku je prihitel poslanec g. Zel>ot, zagrabil g. Pernarja z obema rokama tako močno, d« se ni mogel ganiti. G. Pernar svoje namere ni mogel izvršiti. Pristopili so se drugi poslanci in začela se je borba za skrinjico. Marsikateri poslanec je pri tej priliki dobil sunke v razne dele telesa. Prepir je postal vedno večji. Malo je manjkalo, pa bi bilo prišlo do krvavega klanja. Izid volitev v verifikacijski odbor. Vsled tega je predsednik zapustil Putnika«. G. predsednik dr. Mam je konsta-tiral, da je letošnja sezona rekordna ter da je daleč prekosila vsa pričakovanja. Navedel je nekatere statistične podatke ter je izrazil mnenje, da n« bodo naša zdravilišča i letovišča mogla več zmagovati navala tujcev, ako ue bomo oskrbeli za gradbo primernih hotelov in penzijonov. Ravnatelj Pintar je podal obširnejše poročilo v propagandnem delovanju Zveze leta 1927. v tu- in inozemstvu. Poročal je tudi o kongresu ofi-cijelnih tujsko-prometnih organizacij vseh evropskih držav, ki se je vršil to dni v naši državi. Za bodočo sezono se je sklenilo omejiti delovanji Zveze bolj na informativno kot pa na propagandno akcijo. Sklenilo se je, da bo Zveza založila poseben nemški vodnik za Ljubljano izpod peresa g. dr. Andrejke, nadalje nemški vodnik za mesto Celje ter ilustrirane prospekte v francoskem in nemškem jeziku. Ponatisnila se bo za bodočo sezono tudi francoska brošura »Visions de Siovenie«, ki bo služila za informacijo francoski, argleški, poljski, romunski in nordijski publiki. Za slovensko obiskovalce Adrije pa bo Zveza založila poseben vodnik po našem Primorju. Stavljeni so bili razni važni predlogi glede izboljšanja železniških zvez v Sloveniji, osobito zveze Slovenije s Sušakom in Splitom. Apeliralo se je na železniško upravo, da tem nedn«tatkoni po možnosti odpoinore. I;: poteka zborovanja je bilo razvidno, kaka ogromno delo vrši Zveza za tujski promet v Sloveniji za naše narodno gospodarstvo. Vidi.se, da je letošnjo rekordno tujsko sezono v Sloveniji in našem Primorju pripisovati v veliki meri neumornemu, nesebičnomu in sistematičnemu delu tako naše Zvezo za tujski promet, kakor tudi njenih posestrim v ostalih delih našo domovine. Skesan defrevdant. V Ljubljano se je povrnil blagajnik Trboveljske premogokopne družbe Evgen Kuss, ki je bil v službi v Laškem in je pred nekaj tedni navedeni družbi poneveril nad 300.000 Din gotovine, nato pa pobegnil v Nemčijo. — 0 slučaju smo takrat poročali v »Slovencu«. Ker je Kussu denar že pošel, se je javil pri centrali Trb. prem. družbe na Dunaju, kjer so pa odslovili in -a napotili nazaj v Jugoslavijo. V Ljubljani je bil Kuss po policiji aretiran in oddan deželnemu sodišču, od koder ga pošljejo ir okrožnemu sodišču v Celju, v čigar okolišu je bila izvršena poneverba. Porota v Celju bo prihodnje zasedanj'- zopet zi. en slučaj bogatejša, ker bo pretresavala tudi grehe Kussa. Slovenci v Italifi Razpnst društev in ustavitev »Novic«. Oblast je razpustila prosvetno društvo »Prešeren« v Št. Petni pri Gorici in prosvetno društvo »Zlatorog« v Kalu-Koritnici pri Bovcu. Obe druitvi sta razpuščeni z motivacijo, da sta delovali zoper nacionalni red. Nadalje je razpuščeno goriško mestno prosvetno društvo »Mladika« z isto motivacijo. — Odgovorni urednik »Novic« je prejel od tržaškega pre-fekta odlok, s katerim se mu naznanja, da se mu preklicuje priznanje odgovornega uredništva, z motivacijo, kakor je bila navedena v dekretu o zaplenitvi »Novic«. Nemoralna politika „3u tra". Ko ljubljanski gledališki igralci niso do« bili gaže, je zato zvedel tudi dr. Kramer in brzojavil v Belgrad. Brzojavil pa je tudi dr. Korošec in njegov brzojav je imel takojšen učinek, tako, da je žo po 48 urah sledilo izplačevanje zaostalih gaž. Prvi dan je divjalo »Jutro« o kleroradikalni inkviziciji proti gledališču. Klerikalci so bili krivi od prve do zadnje pike. V jionedol.,. k po izplačilu pa »Jutro« prinese, da je izplačilo posledica dr. Kramerjeve brzojavke. Kaj mislite, kaj bi pisalo »Jutro«, če bi dr. Koroščeva brzojavka (kajti Kramerjeva je stvarno itak brez pomena) ne imela uspeha? Ali bi ne bil Korošec kriv in ves črn od natolcevanj SDS? Ali bi bil dr. Kramer vzel kak del soodgovornosti? Ker pa je Korošec uspel, piše »Jutro« o Kramerjevem uspehu. Ali je to moralna, po-stena politika?. Drugi slučaj. Radikal dr. Perič je raz-glasil, da se ukine več gimnazij. Čeprav še nismo bili v vladi, je ves esdeesarski tabor trobil naskok na klerikalce, ki hočejo ves na-predni svet vtakniti v srednjeveško temo. Ko je vstopila SLS v vlado, je svojo moč zasta-vila tudi za ohranitev gimnazij in srednjih šol. Minister dr. Gosar ravno radi teprav dobrim uspehom«, 20 z »dobrim« in 4 z »zadostnim«. Pridnejši so dobili nagrade od ministrstva v obliki vrtnarskega in sadjarskega orodja. Vsi so bili iz mariborske oblasti in sicer povprečno iz vsakega glavarstva dva, kakor tudi iz Prekmurja, največ pa iz gor-njegrajskega in prevaljskega okraja. Vsi gojenci so bili kmetski sinovi, Ivi so se vrnili na svoje domove, kjer večinoma tudi ostanejo. Šolsko leto 1927-28 se je pričelo dne 3. oktobra. Prosilcev je bilo 40. Ker je bilo pri ustanovitvi zavoda in ureditvi internata pripravljenega prostora največ za 30 gojencev, je mogla uprava sprejeti le 34 prosilcev in sicer 20 kot državne gojence na prosta mesta in i4 na plačujoča. Tudi letos sta povprečno iz vsakega glavarstva dva gojenca, iz Prekmurja in Medjimurja pa po edeoi, največ jih je kot vsako leto iz gornjegrajskega in prevaljskega glavarstva. k Duhovnika-pomočnika iz kake slovenske ali hrvatske škofije išče proti dobri nagradi na zelo lepo župnijo star in bolehen župnilc v zagrebški nadškofiji. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7886. k čipkarico, ki so pripra\ljene prevzeti v izvršitev klekljar-ka dela. naj se obrnejo na Osrednjo čipkarsko zadrugo, Ljubljana, Kongresni trg 2. k Društvo »Akademija svetog Cirila Metodija u Boocradu« ima v soboto zvečer ob 8. uri svoj prvi sestanek v šolskem letu 1927-28 v dvorani poieg katoliške cerkve v Krunski ulici. — Ker se bodo ta dan sprejemali tudi novi člani, se vabijo tudi vsi oni krščansko misleči dijaki, ki so prišli v Belgrad na študije v letu 1927-28 in so slušatelji železmičarske, srednje tehnične, poštno-telegrafske, davčne ali geometerske šole. k Kmetijska podružnica v Planini pri Rakeku priredi dne 15. in 16. oktobra 1927 sadno in cvetlično razstavo v dvorani Vilhar jev dom. Spored: Dne 15. oktobra ob 2. uri otvoritev razstave Ln vodstvo po razstavi za | osnovno šolo iz Planine in dragih krajev; ob 3. uri primerno predavanje za šolarje o sa-djereji in cvetlicah. Starši, pošljite otroke na razstavo pod nadzorstvom učiteljev in vcepite jim ljubezen do sadja in cvetja, da bodo pridni gospodarji in prijatelji cvetlic. Vstopnina za šole prosta, za druge po 2 Din za osebo. — Sadjarji, zanimajte se za to razstavo, na kateri bodo razne skupine, in sicer: Lurška Mati božja, Vilhar jev spomenik, Aleksandrov spomenik, Vinograd, Grob padlim vojakom, Grob neznanemu vojaku. Miklavžev večer, Miza za svate itd. k Važno za poštno pripravnike. Pripravniki III. kategorije, kateri so že dve leti v poštni službi, naj se prijavijo k izkušnji. Izkušnje bi se lahko vršile že zdaj, pa je še premalo priglašencev. Kdor se ne bode priglasil k izkušnji, bo moral morda še v tečaj. Zato naj se jih prijavi kar največ do 15. novembra t. 1. Izkušnje se utegnejo vršiti okoli Božiča. k Osebne novice s pošte. Imenovani so za pogodbene poštarje: Aleksander Bernec v Mačkovch, J. Belinova v Vurbergu pri Ptuju, I. Pcdbojeve v Grahovem pri Cerknici in J. Zajčeva v Zrečah. — Napredovali so za pb. ur. TI/5 J. Cuček, pb. tir. III/4 na ravnateljstvu; za zvan. 2. skup. V. Kovač, sltiž. J., skup. pri t. t. sekc. v Litiji; za zvan. 3. skup. M. Babnik in Iv. Metelko na Ljubljani 1, M. Terpin nn Ljubljani 2, A. Zaviršek na Ljubljani 7 in St. Pevec pri t. t. sekc. na Zidanem mostu, vsi sluz. 2. skupine. — Premeščeni so: pb. ur. 11/3 V. Rabi? iz Ptuja v Laško za poštarja in Dragica Šoštarifevn iz Dubrovnika na ljubljansko glavno pošto; pb. ur. II/4 M. Kolarjeva iz Mežice v Šiško, V. Ku-Sarjeva iz Kranjske gore na Javornik (Gor.), Š. Zužljanova iz Strnišča na ljubljansko gl. pošto, M. Kocjančičeva iz Dobrne v Vojnlk, 7. Bled« 1: Z. Poljančeva in Ela ITratičeva v Ljubljano, I. Peterneljeva v Škofjo Loko, A. Gomiščkova pa v Celje; pb. ur. II/5 A. Vizja-kova iz Tržiča v Celje, D. Kuraltova iz Ljubljane na Rakek in M. Klatzerjeva z Bleda na ljubljansko kol. pošto: tele!. N. Anderličeva iz Ljubljane v Kranj in T. Lovšinova iz Ribnice na Dol. v Kostanjevico pri Krškem; pripr. 111/4 A. Kokoljeva iz Mar ibora v Mežo, M. Kitzlerjeva iz Domžal v Šiško in J. Zidarič iz Murske Sobote v Veliko nedeljo; zvan. 1. skup. A. Koncilja in S. Planten iz Maribora v Celje, Fr. Mevlja z Bleda v Ljubljano na kol. pošto, M. Grmovšek, I. Kavs in M. Boc iz Maribora v Celje; služitelj Fr. Urh z Bleda 1 na ljubljansko kol. pošto. — Upokojeni so: zvan. .1. skup. A. Ažnah na ljubljanski glavni pošti, A. Gorše na mariborski kol. pošti in A. Grims v Škof j i Loki. — Poroke: pb. ur. II/4 D. Rebulova na Rakeku z Jovanom Ači-movičem in S. Rodičeva na mariborski glavni pošti z J. Kelucem. — Odpuščeni so: upr. 11/3 A. Gabrič v Rogaški Slatini, pogodb, po-štarica M. Bukovčeva v Gradcu pri Črnomlju in služiteljica 2. skup. A. Mandeljeva na ravnateljstvu. k Veliko senzacijo vzbuja po Belgradu vest, da je znamenita filmska igralka Gloria S\vanson rojena v Francenstalu pri Zenrumi. To vest je spravil v javnost zemunski poštar Jovan Pfefer, ki trdi, da je ona hčerka njegovega brata, ki se je preselil v Ameriko. — Svojo trditev izpričuje s tem, da je opisal njeno mladost in pokazal slike iz njenega detinstva, iz katerih se sicer razvidi, da se nekatere njene poteze ujemajo s taktičnimi. Dosedaj je bil svet v popolnem prepričanju, da je Gloria rojena v Cikagu v Ameriki kot hčerka nekega mornariškega oficirja. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. k Samomor. Na vrhu Križke gore je našel Miha Primožič, lovec v Tržiču, neznano žensko v Kovarjevi koči obešeno. Ta koča se nahaja na vrhu Križke gore proti Lonju-Zenska je čedno oblečena, stara okrog 25 let. Kdo je, se še ni dognalo in se prosi vsakega, ki bi mu bilo kaj znano, da se zglasi na županstvu v Tržiču. ska, in ob 10. uri slovesno opravilo s pridigo t in darovanjem. Popopldue ob 4. pridiga, slovesne litanije in darovanje za cerkev. Vabljeni vsi častivci sv. Frančiška ter prijatelji in dobrotniki nove cerkve, posebno ker se vas mnogo ni moglo v torek udeležiti posvečenja cerkve. Pridite I — Šiška za enkrat še ni župnija, vendar se s dovoljenjem prevz. škofa tukaj že opravljajo vsa župnijska opravila kakor krsti, poroke, pogrebi. © Krekova mladina, podružnica Ljubljana. Članstvo podružnice opozarjamo, da se udeleži današnjega prvega prosvetnega večera ob 8 v Ljudskem domu, katerega priredi društvo »Krek« iu je posvečen spominu pokojnega dr. Kreka. Krekovci, sigurno! — Odbor. O Umetnostnozgodovinsko društvo pri-i redi v nedeljo 9. oktobra ob ugodnem vremenu izlet na grad Krumperk, Krtino, Prapre-če, Brdo in Gradišče. Vodil bo g. konserva- PLETENINE damski telovniki od Din 80'— naprej damski puloverji „ „ 108-— „ moški telovniki „ „ 84"— „ . moški puloverji „ „ 112"— „ otroški tel. in pul. „ „ 44'— „ v veliki izbiri pri P. Slcrh nasl. mm Karnstnlk-ii Ljubljana, Stari trg štev. 18. Na Vrhniki 3HT- 2MT- je začel o r d i n i r a t i zdravnik dr. Fran Zupan bivši hospitant prof. Wertheimove porodniške in ženske klinike na Dunaju. Ordinira nad Rutner-jevo trgovino vsak delavnik od 9. do 12. ure. £§uMfana O V počaščenje Krekovega spomina bo v nedeljo, dne 16. t. m., Obrtniška stavbna zadruga priredila j a v no zborovanje v Rokodelskem domu, da se oddolži velikemu pokojniku, ki je tudi z gmotnimi žrtvami več kot sto delavskimi in obrtniškim rodbinam pripomogel do lastne domačije. Ta njegova prelepa in prekoristna zamisel je dobila novo, življenja sposobno torišče v Obrtniški stavbni zadrugi, ki hoče tudi s tem zborovanjem dokumentirati,' da ta ideja, utemeljena na krščanski ljubezni do bližnjega, ne sme izumreti, zlasti v sedanjih težkih stanovanjskih stiskah. Zborovanje bo ob 10. uri dopoldne. O dr. Kreku bo govoril g. prof. Ivan Dolenec, nadaljnji govorniki pa bodo pojasnili pomen in namen stavbnega zadružništva, zlasti pa Obrtniške stavbne zadruge. V zadružništvu je moč in rešitev, zato se pa s polnim zaupanjem oklenite Obrtniške stavbne zadruge in se udeležite zborovanja vsi, ki čutite težino današnjega tako perečega stanovanjskega vprašanja. O Krekova mladina, Ljubljana, bo proslavila desetletnico smrti dr. Janeza Evangelista Kreka v nedeljo s svelo mašo, katera se bo vršila pri Sv. Križu ob devetih dopoldne. Po sv. maši položimo venec na Krekov grob. Tovariši, dolžnost nas vseh je, da se vsi udeležimo te tihe slavnosti. Vabijo se tudi vse podružnice: Sneberje, Zalog, Moste in Vič, da se po možnosti vse članstvo udeleži. — Odbor. O Prosvetni večeri ljubljanske Prosvetne zveze se bodo vršili v letošnji zimski sezoni od začetka oktobra 1927 do konca marca 1928 vsak petek ob 8. url zvečer, in sicer začasno v Ljudskem donut kakor doslej. Ko bo pa dovršena nova mala dvorana v hotelu Union, se bodo prosvetni večeri vršili tam. o čemer do pa seveda občinstvo pravočasno obveščeno. Prosvetni večeri so se vršili doslej že tri leta ln so se občinstvu zelo priljubili. Radi tega je letos sklenila Prosvetna zveza, da jih bo prirejala ne na 14 dni kakor doslej ampak tedensko, izvzemši samo dobo božičnih praznikov. Celotni spored bomo objavili v nedeljskem »Sflovencu«. Prvi prosvetni večer se vrši danes (petek) ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v spomin desetletnice smrti dr. Kreka, in sicer v korist društvu Dr. J. E. Krek. Podrobni spored objavljamo na drugem mestu. O V novi cerkvi sv Frančiška v Šiški bo v nedeljo 0. oktobra slovo no praznovanje sv, Frančiška. Zjutraj ob pol 6. uri tiha sv. maša, ob 6. uri sv. maša s pridigo, ob 8. uri šolar- tor dr. Franc Štele. Zbirališče pri kavami Evropa ob 8. uri. Stroški za prevoz 25 Din od osebe. Priglase po dopisnici ali ustno sprejema Narodna galerija v Narodnem domu I. nadslr., na levo, do sobote opoldne. O Razstavo grške in rimske plastike so obiskali v torek dijaki pive in tretje državne gimnazije in realke. Razlagal je gosp. profesor Sovre, ki bo poaiovil svoje vodstvo danes, t. j. v petek, ob 3. uri popoldne. Vabimo ugledna ravnateljstva, da priporoče gojencem obisk razstave na ta dan. — Narodna galerija. G Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« iz Zagreba izvaja v soboto, 22. t. m-, v veliki dvorani hotela Unioai oratorij Sveta Ciril in Metod, delo komponista Božidara Širola, ki se je izvajalo tudi na glasbenem festivalu v Frankfurtu. Kot solisti nastopijo dr, Viktor Benkovič, Julij Betetto in Josip Križaj. Mešani zbor šteje 100 članov, koncert dirigira zborovodja Kola, g. Srečko Kumar. Vstopnice za ta koncert so že v predprodaji v Matični knjigami. O Opozarjamo na koncert vijolinskega virtuoza Jana Kubelika, ki se vrši v petek, dne 14. t. m. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni. O JNU, sekcija Ljubljana, je darovala tovarna Kune in drug. 3000 Din in s tem g. Kune postal ustanovni član JNU. O Sv. maša zadušnica za blagopdkojno gospo Ljudmilo Oreškovič se bode darovala danes ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oana-nenja. O Rojstva in smrti v septembra. Meseca septembra je bilo rojenih v Ljubljani 106 oseb, 53 moških in 53 ženskih. Umrlo je v tem času 87 oseb, domačinov 39, tujcev 48 in v zavodih 55. Mrtvorojenih je bilo 6 otrok. Največ smrtnih slučajev je povzročila bolezen na srcu 12 in jetika 10. © Umrli so v Ljubljani: Ljudmila Oreškovič, vdova davč. uradnika, 69 let. — Oton Feditich-Frankheim, brivski mojster, 65 let — Marija Berta Počivavnik, soproga bivšega gostilničarja in mesarja, 65 let. — Antonija Jemc, zasebnica, 75 let. — Marija Šturm, delavka, 28 let. — Franc Chvatal, čevljar, 55 let. — Janez Župančič, delavec, 48 let — Franc Benedik, klobučar, 63 let. — Roza Kanin, po-sestnikova žena, 46 let — Bojan Prepeluh, sin pleskarskega pomočnika, 3 in pol leta. — Vitko Cvenkelj, sin delavke, 4 mesece. — Viljem Praprotnik, višji davč. upravitelj, 45 let. © Žensko in moške nogavice, najfinejše in najtrpežnejše, dobite po nizkih cenah pri Franc Pavlinu, Ljubljana, Gradišče 3. © Samoumor. V noči na 6. oktober 1927 se je v Ljubljani s svojim službenim samokresom ustrelil administrativni podpolkovnik Marko Sekulič, star 50 let, samski, rodom iz Gračaca. Pokojnik je že dalj časa bolehal na nevrasleniji in je obupal, da bi kdaj ozdravel, zato je šel prostovoljno v smrt. © Popravi! G. Karel Cotman nas je obvestil, da ni resnica, da bi bil kdaj pri g. Pesku iskal službe in je le v Ljubljansko posojilnico vložil denar. Vse drugo v poročilu z dne 22. IX. 1927 o pravdi Pesek ne odgovarja resnici. © Opozarjamo na današnji oglas restavracije »Ljubljanski dvor«, kjer se danes prične sezona morskih rib. © Pekovska stavka. Stavka pekovskih pomočnikov še vedno traja in se je celo znatno zaostrila, ker pomočniki trdijo, da delajo nekateri pekovski mojstri s stavkokazi. © Usoda akademika Grahorja. Pred kratkim smo napisali v »Slovencu« notico, v kateri smo povpraševali, če je komu morda znana usoda akademika Grahorja, o katerem so se raznesle govorice, da so ga Italijani zaprli v neko gornjeitalijansko trdnjavo. Iz privatnega pisma akademika Grahorja samega posnemamo, da se nahaja Grahor zdrav in živ pri svojih starših na Krasu. Kakor se je izkazalo, je bil na Švicarskft-italijonski meji res aretiran neki študent, ki pa je po narodnosti Bolgar In torej seveda ni identičen z Grahorjem. © Tatvine. Tesarskemu mojstru Ivanu Se-liškarju lz Dobrove je bilo ukradeno 750 Din vredno, obrabljeno kolo, znamke »VVaffeniad«. — Posestniei Marjeti Ma roi to vi z Obrij pri Mostah je neznan lat odnesel šest mernikov — 150 kg — fižola, spravljenega v dve vreči, in Maribor □ »Uspeh« deputacije SDS. Zdaj po dolgem času so se vendair spomnili tudi gospodje pri SDS, da je treba v Belgradu posredovati za popolno ohranitev naših srednjih šol. Kot »uspeh« te intervencije SDS poroča včerajšnje »Jutro« je, da se ukine 5. razred realke! Na ta uspeh je pa SDS res lahko ponosna! □ Kdo ve, kje so komunisti? Socialistični listič se silno jezi, ko smo poročali o tem, kdo je podal podrobne podatke o mariborskih komunistih, ki so nato imeli hišno preiskavo. Krivdo zvrača na krščanske socialiste. Na to odgovarjamo le sledeče: Kdo pa sploh pozna v Mariboru razloček med komunisti in socialisti, ko gredo enkrat skupaj, drugič zopet vsak zase? Le oni sami med seboj se morejo poznati. In ker komunisti sami sebe niso naznanili, so jih pač taki, ki vedo, kje so komunisti, ko na čelu ni nikomur zapisano, ali je komunist aH »čisti« socialist. Socialistom pa priporočamo, da berejo »Ameriško domovino«, kjer so socialisti do golega razkrinkani, kako delajo z delavskim denarjem. Posnetek tega bomo tudi mi svoječasno še priobčili. Zakaj pa naj bi socialisti ne vedeli, kakšni ljudje hočejo postati njihovi odrešeniki?! □ Zastopniki kongresa tujsko-promotnih organizacij so se preteklo sredo v Mariboru poslovili od Jugoslavije. Mestna občina jim je v kolodvorski restavraciji oskrbela zak usek, pri katerem so udeležence pozdravili zastopnik občine, velikega župana, častniškega zbora in tujskojprometne zveze. Devov kvartet je zapel več narodnih pesmi. □ Koncert pianista Rubinsteina, ki se je vršil v sredo zvečer v dvorani Uniona, je bil proti pričakovanju slabo obiskan. Nekoliko krivde je bilo na tem, da je bila vstopnina zelo visoka. Mogoče je hotela Glasbena Matica s tem pridolriti nove člane za svoj koncertni abonma. Drugi vzrok pa je kopičenje sličnih prireditev — tako imamo danes zopet koncert Saše Popova, v nedeljo je v gledališču pre-mijera »Bajadere«, tako da marsikdo ne ve, kam bi šel, ker treh prireditev pri sedanjih uradniških plačah ni mogoče posetiti. Prireditelji morajo v bodoče nekoliko bolj paziti, da se koncerti časovno primerno ra zdele!. □ »Bajadera« na mariborskem odru. Kot prvo operetno noviteto tega leta pripravlja mariborsko gledališče Kalmanov šlager »Bajade-ro«. Ta opereta je doživela pred par leti uprav triumfalni pohod po vseh velikih odrih Evrope Ln A merilce. Saj jo pa tudi odlikuje divna godba, zanimivo ter zelo veselo in z>abavno dejanje ter orientalski milje, ki nudi s svojimi živimi barvami izreden užitek tudi za oči. Naše gledališče je storilo vse, da bo ta opereta ■ vžgala tudi v Mariboru. Režijo vedi g. Bacli-manh kot gost, glavne vloge pa igrajo gdčna Udovičeva in Lubejeva ter gg. Bratuž, Ilara-stovič, Skrbinšek in Danež. □ The onglish club invites ali ladies and gentlemen interested fer an eventual conversa-tion-cours to meet at the society"s clubroom in the »Vesna« on Friday evening at 6.30 h. Po »Jutrovskih« stezah. Eno dobro je imela doslej naša celjska demokratska tetika »Nova doba«, da se namreč ni vtikala v visoko državno politiko in vsaj na tem polju ni sledila »Jutru« in njegovemu načinu poročanja. Najbrž so jo radi tega ukorlli, ker je kar naenkrat začela hoditi po potili ostalih slovenskih demokratskih tromb. Tako n. pr. v svoji zadnji številki piše z velikanskimi črkami: Davidovič še ni prelomil z radikali. Demokratski blok — ustanovljen. Davidovič nastopi v skupščini v imenu bloka, hi seveda tudi: Fuzija SLS z radikali. Pa se najdejo celo bravci, ki so ob čitanju takih nelogičnih stvari srčno zadovoljni... & Koroški večer. Podružnica Jugoslovanske Matice priredi v soboto 8. oktobra ob pol 9 zvečer v veliki dvorani celjskega Narodnega doma spominski večer k obletnici koroškega plebiscita. Spored je sledeči: 1. Ob Vrbskem jezeru. Koračnica. — 2. Kubišta: Koroška uvertura. Obe točki izvaja celjsko godbeno društvo. — 3. Pozdrav predsednika. — 4. Ivan Albreht: Koroška pesem. Deklamira Vlasla Sernec. _ 5 Koroške narodne: »Oj ta mlinar«, »Pojdem v rute«, »Dobro jutro, ljubca moja«, poje »Oljka«. — 6. Spominski govor. — 7. a) Ruske narodne pesmi; b) Mokranjac: Venec srbskih narodnih pesmi, igra celjsko godbeno društvo. — Odmor. — 1. Deklamaclja. — 2. Cajkovsky: »Canzonetta« iz vijolin. koncerta; Sarasale: Romanca Andulaza, izvaja Blanda Heller, pro- 'vrednega 562 Din. Tatu so na sledu. — De- j fesorica na Glasbenici Matici v Celju pri gin- IPVfMl PVfltlfMl .ClTlPnlilf »f T«m „ ..n,,, t ..a...*-.'.. XI .. 1. .. t__________r. ' . „ . lavcu Francu Šprahu v T«nniessovem podjetju je nekdo odnesel i/, nezaklenjenega kovčega 340 Din gotovine. © Razstava in zaloga pletilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. sovirju ga M. Kokotova. -- 3. Premrl: Zdra-vica; Cibič: Moji devojki, poje pevsko društvo >01jka«. — 4. Kubišta: Spomin na Rimske toplice, izvaja celjsko pevsko društvo. — 5. Ipavec: Romanca iz operete »Tičnik«; Proha-ska: Poslednja noč, tenor solo poje g. A. Luk- man. — 6. Celjsko godbeno društvo. — 7. Recitacija: 0. Zupančič: Duma (b spremljevanjem klavirja), deklamira g. Bratina, ravnatelj celjskega gledališča, ob glasovirju g. Pečnik. — Vstopnine k tej akademiji ni. & Nocoj ob osmih začne pevski zbor Kat. slovenskega prosvetnega društva v Celju z rednimi pevskimi vajami. Vai dosedanji gg. pevci in pevke so prošeni, da pridejo polno-številno in točno. Nove pevke in pevci naj se tudi že nocoj priglasijo g. pevovodji. Dobrodošel je vsakdo, ki mu je dalo nebo glas in veselje do pevske umetnosti ter je pripravljen pevske vaje redno in pridno posečati. 0 Prostovoljno gasilno društvo v Celju priredi v nedeljo v vseh prostorih gozdne restavracije svojo običajno vinsko trgatev. Cisti dobiček te tradicionelne prireditve je namenjen za kritje stroškov ob nabavi prepotreb-nega gasilnega in rešilnega orodja. Lastniki vinogradov so prav vljudno naprošeni, da darujejo za to prireditev grozdje in sadje. Darila sprejemata g. Emerik Berna in g. Ivan Jellenz v Celju. ■0" Iz učiteljske službe. G. Ignac Mlačnik, absolvent nižjega tečaja višje pedagoške šole v Zagrebu je nastavljen kot strokovni učitelj aa celjski deški meščanski šoli. Na deški osnovni šoli pa je nastavljena kot stalna učiteljica gdčna Marica Vudler. Cašteo Umrl je g. Jurij B e n e d e k, posestnik in dimnikarski mojster v Laškem. Pokojni je bil navdušen lovec in v družbi obče priljubljen Pogreb bo v petek ob 5. uri popoldne. Rodbini, predvsem gospej Emi, naše sožalje. Reklamacije za volitve v Trgovsko zbornico z 8. oktobrom potečejo, Prepis tega volivnega imenika ima tudi tajnik Podreberšak in je interesentom na vpogled. Novega poštarja dobimo. Kakor se govori, pride na to mesto iz poštnega urada v Ptuju g. Pavel Rabič. Rudniško podjetje »Drobnidol« je prodano. Kupila ga je neka sladkorna tovarna menda za ceno 1,700.000 Din. Želeti je, da bi rudnik s svo-vim prvovrstnim premogom redno obratoval in zaostanke delavcem izplačeval, Najstarejši volivec je bil pri zadnjih volitvah gotovo g. Jurij Deželak, rojen leta 1839., iz občine Marija Gradec. Trbovlje Proslava 201ctniee kat. prosvetnega društva se vrši v nedeljo 9. t m. ob pol 4. popoldne v društvenem domu po sledečem redu: 1. V Koro-tan (mešani zbor); 2. »Orliške zarje« deklamacija in nastop članic; 3. Vojaki na potu, poje moški zbor; 4. Nastop članov Orlov (simbolična vaja >Oj Doberdob«-); 5. Turška žena in sužnja, uprizori dekl. zv.; 0. Modre device, deklamacija: 7. Col-ničku, poje moš. zbor; 8. Govor; 9. Ob Krekovem grobu, uprizori dram. odsek; 10. Križarji na morju, i poje meš. zbor. — Prijatelji prosvete, pridttel Samaritanski tečaj trboveljskega odbora Rdečega križa SHS. V tečaj se je vpisalo nepričakovano visoko število tečajnikov. Sprejelo se je 115 oseb, in sicer 58 moških in 57 ženskih. Ostale je moral odbor vsled previsokega števila za letos odkloniti; nesprejeti pridejo v prihodnjem tečaju v poštev. Trboveljski odbor Rdečega križa je vzra-doščen, da se je v tečaj oglasilo toliko človekoljubnih Trboveljčanov vseh slojev, ki so pokazali, da jim je za moralni in zdravstveni napredek celega našega naroda, kajti v zdravju je napredek in blagor državljanov. Tečaj se bo delil na moški in ženski oddelek. Moški oddelek šteje 58, ženski 57 tečajnikov. Tečaj se vrši na deški osnovni šoli Trbovlje-Vode, vsak torek za ženske, vsak petek za moške od 7. do 9. ure zvečer do konca tečaja. Ženski oddelek se otvori 18. oktobra, moški pa 21. oktobra t. 1. ob 7. zvečer. — Trboveljski odboi Rdečega križa. rfr Rezervni oficirji. Redni mesečni sestanek se ni vršil v sredo kot običajno, pač pa se bo vršil v nedeljo 9. t. m. popoldne v Zagorju v restav raciji Mttller. Ker se tega sestanka udeleži tudi predsednik ljubljanskega pododbora URO g. inž. Bevc, je častna dolžnost, da se udeležijo sestanka vsi člani trboveljske sekcije. Natančnejše se bodo vsi člani pravočasno obvestili. -/y. Zadružna elektrarna. Po zadnjem občnem zboru v mesec ujuniju. ni imela zadruga še nobene seje. Tudi za ponovni občni zbor, kakor se je napovedal, ne znamo, kedaj se bo vršil. Radovedni smo na marsikaj, zato drezamo, da se seja zadruge ponovi ali občni zbor vrši. 7*7. Oddaja poštne vožnje. Poštna idrekcija v Ljubljani oddaja za eno leto prevoz pošte v zakup na progi Trbovlje 2, — Trbovlje 1, — Trbovlje železniška postaja. Javna ustna pogajanja se bodo vršila komisijonelno dne 13. oktobra ob 11. pri županstvu občine Trbovlje. Sprejemanje ponudnikov se vrši ob 10. uri. Kavcija 900 Din se mora položiti na dan pogajanj pri komisiji. Natančnejši pogoji so na vpogled pri občini in pošti Trbovlje. Zagorje ob Savi »Jutro« z dne 25 t. m. podtika maščevanje T 'jljanski hranilnici in posojilnici in laže o njej, aa je več oseb, ki niso volile SLS, dobilo po volitvah opomin, naj vrnejo posojilo. Z imenom navaja podpisanega, kot bi bil jaz glavni povzročitelj »klerikalne maščevalnosti«. Ker nc berem rad laži, dobim »Jutro« po več dneh v roke samo tedaj, ako ima kakšno debelo o zagorskih klerikalcih, zato morem šele danes javnosti dati pojasnilo o naši maščevalnosti: Lj. hranilnica in posojilnica v Zadružnem domu daje posojila prosilcem brez ozira na njihovo politično naziranje in »trogo pazi, da s svojim poslovanjem ne vzbuja političnega sovraštva. v Ljudje to odobravajo in vračajo enako z enakim, zato ima med vlagatelji kot tudi med dolžniki ljudi vseh strank. Pregledal »em danes namenoma knjigo dolžnikov, ki kažejo, da imajo člani, ki po splošni sodbi niso volili SLS, čez pol milijona Din posojila. Ker jc čas okrog volitev zelo napet, posojilnica v tem času sploh ne-pošilja nobenih opominov razen v skrajno nujnem slučaju. Od julija do danes jo prejel opomin samo en dolžnik, ki bi moral posojilo vrniti žc koncem julija, a ni plačal nili obreiti. Ker je rudniški delavec in brez vsakega posestva, mora posojilnica paziti, da nc bo sama oz. porok oškodovan; zato pri njem ni smela čakati dolgo čez dogovorjeni rok. Na njegovo prošnjo smo mu dali dovoljenje, da vrača v treh letih po 100 Din mesečno, v zalivalo iu tako milo ravnanje z dolžniki nas je pa »Jutro« napadlo z lažmi in obre- kovanjem. Lepo je tudi od strani dolžnika, ki je , naš opomin takoj nesel dopisniku »Jutra«. Treba I bo v bodoče res z vso previdnostjo ravnati z dolžniki SDS. »Jutrovega« dopisnika pa prav j vljudno prosimo, da nam blagovoli javiti vsakega i ■ našega dolžnika, ki je volil demokratsko stranko, r Prosimo tudi odgovora, zakaj toliko demokratov išče posojila pri maščevalnih »klerikalcih«, ko imajo demokratski magnatje svojo posojilnico. Kje je ceneje posojilo, o tem naj piše »Jutrov« dopisnik, ne pa o lažeh. Zagorje, 29. sept. 1927. — Za načeUtvo Lj. hran. in pos.; Janez Tiringar, kaplan. Moste pri Uubliani Naše Orlice proslave desetletnico Krekove smrti dne 9. oktobra ob 6 zvečer v Ljudskem domu v Mostah. Spored je sledeči; 1, Združena Slovenija. (Dram. prizor.) 2. Telovadba mladenk. 3. Pesem katoliških delavk. (Deklam.) 4. Govor. 5. Telovadba članic. 6, Na grobu našega Evangelista. (Deklam.) 7. Srce. Manom dr. Kreka. Naj nihče ne pozabi priti! Ustanavlja se mešan pevski zbor. Gospe in gospodične, ki imate zmožnost in veselje za petje, oglasite se takoj pri šol. upravitelju g. Gradu! Nova naselbina nastaja na Kodeljevem, onkraj Mladinskega doma. Družine, ki ne zmorejo povišanja stanarine, so se zatekle tja. Lastnik jim je odstopil proti najemnini parcele po 400 kvadratnih metrov in zdaj grade »palače« iz najrazličnejšega matenijala. Težko bo njih prebivalcem v dežju in zimi. Snaga je Bogu in ljudem draga. Na vsakega tujca, ki pride v kraj, naredi najboljši vtis red in snaga po cestah in ulicah. V tem oziru bo treba pri nas še marsikaj ukreniti. Lahko je, da so se pretekli teden cestni jarki na glavni cesti osna-žili, toda treba je potein kupe blata odstraniti. Tako so pa imeli v nedeljo izletniki iz mesta, ki so tako mnogobrojno obiskali" cerkev pri Karme-ličankah, priliko pohoditi tiste kupe blata, ki so 1 na cesti ob strani proti cerkvi. Kupi se niso še odstranili v sredo, ko je bila v cerkvi zopet slovesnost, Naj se vendar odstrani blato tam, kjer je največji promet. Kamnite Ljubljanski stolni pevski zbor priredi v nedeljo 17. oktobra ob pol petih popoldne v nad-župni in dekanijski cerkvi v Kamniku cerkven koncert. Izvajal bo skladbe novejših slovenskih cerkvenih skladateljev med njimi dr. Kimovčev »Tebe Boga hvalimo«. Ravnatelj stolnega kora Stanko Premrl bo sodeloval poleg tega s samostojnimi orgelskimi točkami. Kranj Napredna poŠta. Nedavno lega me obišče prijatelj. Ima opravek tudi na pošti. Prišedši mi veli: »Kakšno pošto pa imate pri Vas?« In razvije se pogovor. Jaz mu pravim: »Pa kaj ti ni všeč?« — »Za božji čas, sama naprednost Vas je, pa takšno pošto!?« — »Ja, kaj ti ni prav? To povej!« — »Po teh strmih stopnicah gor, pa vse tesno, telefonirati bi se niti ne upal, lahko kdo pri-sluSkuje, pa v dežju nakladajo pakete. Kaj nič ne vidite?« — »Imaš prav, pa kaj hočeš? Tudi prej pošta n? bila baš vzorno spravljena, a pakete so nakladali v veži, glavni promet se je vršil v pritličnih prostorih, le telefon in telegraf je bil v prvem nadstropju, in ceneje je bilo.« — »Pa zakaj so to prenesli? Saj je vendar mnogo stalo de-montiranje vseh naprav! Gotovo par tisočakov!« — »Vidiš, ti tega ne umeš. To je posledica znanega razuma, in pa smo tako vajeni takih reči, da niti ne protestiramo. Vidiš, kjer so sedanji prostori, je bila prej kavarna; ko sc je otvoril Narodni dom, so prenesli kavarno tja, da niso bili prostori prazni in nič nosili, so se potrudil) dobiti pošto tja, da imajo lepo mesečno najemnino.« — »Razumem, ampak pošta je pod kritiko!« — »Prav imaš, toda pri nas se imenuje to naprednost.« — »Tako? Z Bogom!« IVr&nilca Cerkven koncert sc vrši pri nas prihodnjo nedeljo, dne 16. oktobra ob 4. uri popoldne. Po-setnike iz. Ljubljane opozarjamo, da odhaja ob 9. uri 21 minut zvečer vlak z Verda proti Ljubljani, vsled česar ostane obiskovalcem koncerta dovolj časa za povratek v Ljubljano. Poročil se je preteklo nedeljo popoldne v naši župni cerkvi g. Josip Šušteršič, posestnikov sin z Betajnove, z gdč. Antonijo Voljč iz Vrhnike. Oba novoporočenca sla vneta člana našega Orla. , Pri poroki jima je zapel pomnoženi pevski zbor i poročno pesem, člani Orla pa so tvorili špalir ' pred cerkvijo. Vrlima našima somišljenikoma iz- j rekamo prisrčne čestitke. JSovo meslo Osebna vest. Pisarniška oficijala pri okrožnemu sodišču v Novem mestu gospoda Anton Mehle in Alojzij Gunde sta postala višja pisarniška oficijala na dosedanjih službenih mestih. Zidanje uradniških hiš. Z zidavo novih uradniških hiš so pričeli tudi deželno sodni svetnik g. Jakob Luznar, finančni upokojenec g. Vlaga in železniški strojevodja g. Mrhar. Vse te hiše bodo do konca jeseni jfod streho. Hiša okr. kmetijskega referenta g. Malaska jc dozidana in bo v par dneh pokrita. Ta popred na videz tako zapuščeni kraj je naenkrat ves oživel. Napeljava vodovoda. Mestna občina v Novem mestu jc razpisala natečaj za napeljavo vodovoda od stare ceste od hiše ge. Medvedove do novih zgradb uradniške stavbene zadruge, Pogoji so razvidni pri mestni občini do 8. oktobra t. 1. Kočevje Kočevska gimnazija ostane! V sredo zjutraj je ravnateljstvo kočevske gimnazije prejeio brzojavko od prosvetnega ministra, da ostane za letos še nadalje peti razred. Vest se ju hitro Razširila po vsem mestu in okolici in vzbudila obče veselje. Petošolci, največ iz drugih krajev so sicer odšli iz Kočevja na druge zavode, toda upati jc, da sc vsi vrnejo, Nekatere pa jc sam prosvetni šef dr. Capuder zadržal, da se niso vpisali na drugih zavodih. Največ veselja je seveda vzbudilo pri domačinih, ki absolutno ne bi mogli pošiljati svojih otrok na kak drug zavod. Pouk v 5. razredu se je začel ie včeraj 6. oktobra. Učencev-pctošol-cev jc bilo dosedaj v tem razredu 34. — Brez dvoma pa je ohranitev naše gimnazije zasluga J stranke SLS, ki se jc po svojih zastopnikih naj-i bolj trudila, da sc ohrani gimnazija neokrnjena. 1 Zlasti se moramo na tem mestu zahvaliti nar. poslancu g. Š k u 1 j u in obl. poslancu P c t c r 1 i n u za njihove intervencije in pa socialnemu ministru dr. Gosariu, ki nam ie dvakrat telefoničnim potom sporočil, da se bo naša gimnazija neokr- njena ohranila. Tega uspeha SLS tudi najhujši njeni nasprotniki nc morejo odrekati. Preselitev poite. V sredo, 5. okt. t. 1. se jc preselila kočevska pošta iz občinske hiše v novo hišo g. lica na Ljubljanski cesti in zavzema vse pritlične prostore. Prostori so lepi in prostorni. Upamo tudi, da bo pošta pravilno uredila razna-šanje po pismonoših in poskrbela za kak bolj primeren način prevažanja pošte s kolodvora kot jc dosedanji. Zadeva mosta. Prehode za pešce na obeh straneh mosta, ki veže rudnik z mestom šc sedaj ni popravljen. Koliko časa bo še ta smešen spor med občino in krajnim cestnim odborom za popravo? Prav za lalo. V sredo je kar mrgolelo po mestu nalepljenih brzojavk s sledečo vsebino; »Dr. Ivan Sajovic — Kočevje — Peti razred upo-stavljen. Gimnazija neokrnjena. — Dr. Žerjav, min. n. r.... Mar mislite, da ne vemo, kam pes taco moli? Dopisi Sv. Križ pri Litiji Alojzij Hostnik, posestnik iz Moravč in Ignacij MikliČ, posestnik iz Tlake, bo-deva vsakega, ki bo še obrekoval, da siva na kakšen način v zvezi s tragično smrtjo Frančiške Hostnik, sodnljsko tožila. Orel Občni zbor Ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo 9. oktobra ob pol 9. dopoldne v Ljudskem domu. Dnevni red je zelo važen, zato prosimo polnoštevilne udeležbe, /a dva zastopnika vsakega odseka udoležha obvezna. Knjige in revije Katoliški misijoni 1927-28, letnik V., štev. 1., oktober. — Izšla je prva številka novega letnika z vsebino: Pismo apostolske nunr.iature v Belgradu uredništvu Katoliških misijonov. — Misijonska oporoka dr. Mahniča. — Koreja. — Iz Ljubljane v Solun s fotografskim ,'iparatom. — Misijonski dopisni urad »Fides<. — Iz slov. misij, zgodovine. — Poročila misijonarjev (p. Kovač, s. Ksaverija Pire). — Razno. — Razgled. — (Na platnicah:) Razgovori. Darovi. Uganka. Znamke. Prebogata vsebina prve številke nam jamči, da list z novim letnikom ne bo nič manj zanimiv kot dosedaj. »Katoliški misijoni« so tekom štirih let dokazali pravico do obstoja in razvoja; pokazali so sijajne uspehe, saj so pripomogli misijonski misli na Slovenskem iz otroške nebogljenosti do polne doraslosti; postali so glasnik slovenskih misijonarjev v tujini, obenem pa vesten poročevalec o vsemu delu cerkve v misi jo-nih in za misijone. Vsak prijatelj cerkve in mLsi-jonstva mora naš edini slovenski splošni misijonski list poznati, naročiti in brati. V tej številki je poleg pisem naših misijonarjev zelo zanimiv urednikov popis potovanja po Južni Srbiji (nadaljevanje): preprosto, živo, zanimivo. Članek o Koreji nas seznanja z običaji in zgodovino prezanimive »Dežele mladega jutra«. Razgled (prof. Pavlin) podaja izčrpen pregled novejših misijonskih dogodkov. — List se naroča pri upravi, Ljubljana, Tabor 12. Luksusna mapa monografije Viktorja Kova-žiča. V uredništvu in založbi vseučiliškega profesorja arhitekta g. Ede Šena v Zagrebu izide v kraitkem bogato opremljena mapa — monografija pokojnega arhitekta Viktorja Kovačiča, ki bo podala vse njegovo umetniško delovanje. Mapa bo otsesrala 26 njegovih načrtov ih fotografij njegovih arhitektonskih del: Regulacija Kaptoln in Dol-ca, cerkev sv. Blaža, borzo, javne in privatne zgradbe, vile interieurje itd. ter kratek opis njegovega umetniškega življenja in dela. Mapa bo velikega formata 35/50 cm, v platno vezana z zlato-tiskom. na najfinejšem papirju za bakrotisk, predgovor na japonskem papirju, tako da bo po svoji rnzkošni opremi nadkrilila vsa dosedanja izdanja te vrste. Delo bo izvršila zagrebška »Tipografija«. Cena mapi v predplačilu samo 250 Din. dočim bo knjigarništka cena kasneje znatno višja Tiskalo se bo samo zelo omejeno število izvodov, zato se interesenti vabijo, da ee na mapo naroče in pošljejo denar najkasneje do 1. decembra t. 1. Naročila in denar sprejema: Prof. Edo Šen. Zagreb, tehnična fakulteta. Trg 29. listopada 1918, br. 10. »Planinski Vestnik«. Izšla je 10. Številka, ki iina sledečo vsebino: J. Wester: S Triglava peš v Ljubljano. — Dr. H. Turna: Pršivec. — Janko Mlakar: Planinski invalid na Prisojni!™. — Dr. St. Tominšek: Triglavska severna stena. — Dr. J. C. Oblak: Skice s pota. Čez hrib in dol. — Proti Skuti (M. H.) — Obzor in društveni vestnik. V prilogi je krasna slika po fot. J. Skerlepa: Zimsko jutro na Veliki planini. \ascnamila Prvo slov. (amb. društvo »Krim« Trnovo, priredi trgatev grozdja v nedeljo 9. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni A. SteineT, Opekarska cesta. K obilni udeležbi vabi odbor. Spori DERBY (ZAGREB) : ILIRIJA. V nedeljo, 9. t. m. odigra S. K. Ilirija prijateljsko tekmo z zagrebškim Derbyjem, danes enim prvih reprezentantov zagrebškega nogometa. Derbi je moštvo, ki ga momentano sam Zagreb ceni višje od Gradjanskega ali Concordije. Proti prvaku HAŠK-u je dosegel nedavno v pokalni tekmi neodločen 2 : 2, v prvenstveni tekmi pa mu je podlegel s tesnim rezultatom 1 : 2. Odlike tega moštva so solidna tehnična izvežbanost, homogena skupna igra in borbenost. Pri vsem tem velja Derby za moštvo, ki igra fair in tudi za oko lepo igro. V Ljubljani nastopi s kompletnim I. moštvom. Naš prvak proti temu moštvu nc bo imel lahke naloge. MANIFESTACIJSKI OBHOD ŠPORTNIKOV NA OLIMPIJSKI DAN 16. OKTOBRA 1927. Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji je v sporazumu s športnimi krogi določi! sledečo razvrstitev, katero naj vpoštevajo vsi športniki; Sprevod sc otvori z olimpijsko in državno zastavo. Tej slede predstavniki vrhovnih športnih organizacij v Ljubljani, in sicer: Odbor za propagando IX. olimpijade, JZSS, Moto Savcz SHS, Autoklub, LNP, LLAP, LPP, LHP, Kol. pododbori, Kolo jahača, Skavtov in gozdovnikov. Za to skupino slede nogometaši, razvrščeni po svojih klubih, klubi po abecednem redu, in sicer: najpreje moštva v dresih z žogo in klubsko rastavo, nato ostali nogometaši v civilni obleki, vsak za svojim klubom. Za nogometaši labko-atleti nn isti način razvrščeni kol nogometaši, s športnim orodjem, za njimi atleti v civilni obleki. Za njimi težko-atleti v enaki razvrstitvi kot zgorai. Njim slede plavalne sekcije naših klubov, vendar te v civilni obleki. Za plavači veslači LSK v skupnem nastop« z vesli, cv. s čolnom. Nato se uvrste dame in sicer najprej bazeni družine v dresih z žogo, za njimi ostale hazena-šice v dnevni obleki. Hazenašicara slede lahkoalletinje s športnim orodje, kopjem, diskom etc. Za temi korakajo v sprevodu teanii (akcije Atene in Ilirije, dame in gospodje, v dresih in vsi z raketi. Tennis igralci nastopijo le v dresih. Za njimi slede drsalci v športni obleki in z drsalkami, a za temi smučarji LSK, Ilirij e, Skale in SPD. Smučarji nastopijo s smučmi, deloma v dresih, deloma v športni obleki, ostali brez vsega le v civilni obleki. V vsaki smučarski sekciji sc uvrste najpreje dame dotične sekcije, nato gospodje. Pred skupino smučarjev koraka vrsta vojaških smučarjev. Za smučarji nastopijo sankači v športnih oblekah in s sankami. Sankačem slede skupine skavtov h> gozdovnikov. Nato člani Kola jahačev s svojim jahalnim odsekom. Za jahači se razvrste kolesarji vseh klubov obeh ljubljanskih pododborov, pred njimi pa četa vojaških kolesarjev. Kolesarski klubi sc razvrste po abecednem redu, kolesarji po štirje v eni vrsti. Za kolesarji slede motociklisti vseh treh ljubljanskih klubov, razvrščeni po strojih tako, da vozijo najpreje solo-stroji, za njimi motocikti s prikolico. Sprevod zaključijo automobilisti, ki Ivorijo obenem revijo elegantnih in modernih ljubljanskih avtomobilov. Vsi klubi skrbe sami za oznako svojega kluba ter se jc sklenilo, da nosi vsak klub svoj povečani znak ali klubsko zastavico. Obhoda naj se udeleže poleg ljubljanskih klubov ludi klubi iz ljubljanske okolice in bližnjih krajev, kakor Domžale, Ježica, Dobrunje, St. Vid itd. Vsi športniki se zbero najhasneje ob 10. uri na prostoru velesejma, kjer se uvrste v obhod. Rediteljem sc morajo brezpogojno pokoravati ter bodo ti označeni s trakom na levi roki. Športnike prosimo, da pazijo na enakomeren tempo sprevoda, da se isti ne bo trgal. Namen obhoda je strogo propagandnega in manifestacijskega značaja. Dolžnost vseh športnikov je, da s skupnim nastopom manifestirajo za propagando športne ideje, za večje upoštevanje in podpiranje športnega gibanja s strani države in občin. Manifestacija na ta dan sc bo vršila po vsej državi, Ljubljana, središče Slovenije, naj tudi s tem nastopom pokaže, da je šport pri nas globoko ukoreninjen in v širokem razmahu. Odbor za propagando IX. olimpijade v Sloveniji. * * » Motoklub »Ljubljana« naproša vse svoje člane, da se udeleže v nedeljo, dne 9. t. m. jubilejne medklubske dirke kolesarjev. Start kolesarjev bode na Kongresnem trgu ob 12. uri. Po startu kolesarjev se odpeljejo motociklisti m. k. Ljubljana do Trojan, počakajo tam kolesarje ob povratku ter se koj za njimi vrnejo zopet v Ljubljano, kjer bo razhod. — Odbor. Proslava 401clnice slov. kolesarstva. Jubilejna medklubska kolesarska dirka za prehodni pokal, poklonjen po bivših članih »Kluba slov. biciklistov Ljubljana 1887«, se vrši v nedeljo, dne 9, okt. t. 1, na progi Ljubljana — Vransko — Ljubljana 100 km. — Start ob 12. uri na Kongresnem trgu pred Nunsko cerkvijo, na kar sc cenjeno občinstvo posebno opozarja, ker bo imelo izredno priliko opazovati razvoj tekme. Na cilju Dunajske ceste pred gostilno Kačič ob 14. uri 3C promenadni koncert godbe Dravske div. oblasti. Za p. t. občinstvo bodo na cilju sedeži na razpolago. Dirka se vrši ob vsakem vremenu, — Med-klubski odbor. Medklubski odbor opozarja vse dirkače, da se javijo v nedeljo zjutraj ob 10. uri na cilju v gostilni Kačič. Točno ob 10. uri 45 minut skupni odhod v dirkalnih dresih na start v Zvezdi. — Vodja dirkačev. Gozdni tek zimskosportne zveze. Opozarjamo vse startajoče, da se vrši gozdni tek ob vsakem vremenu. Zbirališče v nedeljo dne 9. t. ra. ob 9. uri dopoldne v garderobi na igrišču S. K. Ilirije. Ob pol 10. uri odhod z avtomobilom na start. Start točno ob 10. uri. K startu naj vzame vsak tekmovalec toplo ogrinjalo. Pri gozdnem teku sodelujejo sledeči funkci-jonarji: gg. Gnidovec, Komar, Marzel, Planinšek, Beltram, Semlič, Jerala, Vrančič, Marlelanc in Brvar na progi, in gg. Goreč, Pelan in Kopriva na startu in cilju. Zbirališče v nedeljo dne 9. t. m, ob osmi uri pri ribniku ob Večni poti. Z avtomobilom od oceana do oceana. Iz San Francisca prihaja vest, da je arhitekt Jenkins v zaprtem vozu Studebakcr napravil nov cestni rekord od oceana do oceana, od Atlantika do Pacifika. Porabil je za vožnjo 77 ur in 40 minut. Škoda, da poročilo ne pove, kako dolga jc cestna razdalja; biti hi morala ca. 5000 km. S to vožnjo je izboljšal Jenkins najboljši prejšnji čas, ki ga je pa dosegel odprt avto, za 2 uri in 15 minut. Obenem pa je bil Jenkins prvi, ki je prekosil najhitrejši čas transkontinentalnih vlakov iz Ne\v-yorka v San Francisko; to je bilo lani v juniju, ko je vozil na Studcbekerju 86 ur in 20 minut. Od tedaj naprej so drugi avtomobilisti zboljšal' čas na 83 : 12 in na 79 ; 55; sedaj jim ga jc Jej* kins zopet vzel, s 77 i 40. AVSTRALIJA IN DAVISOV POKAL. Lani in letos sc Avstralija za ta pokal nt borila; dejali so, da nimajo denarja in tudi nc pripravnega moštva. In vendar jc bila Avstralija, kakor smo že pisali več let posestnica pokala. Stari igravci niso prišli lani in letos nič več v poštev, Andcrson jc ljubkoval s profesionalizmom, mladičev pa niso hoteli kar tako spustiti v svet, Sedaj pa v Avstraliji drugače mislijo. Občni zbot avstralske zveze tenisa jc sklenil, da bo priglasil za tekmo v prihodnjem letu zopet moštvo, ki se bo borilo prej šc v Wimblcdonu in se tako pošteno streniralo. Norman Brookes, nekoč naf-boljši gravec sveta, Patterson in Peach bodo do-ločili, kdo naj pride v reprezentančno moštvo. Dalje so imenovali izbirni odbor za ženske igrav-ke za \VimbIedon; štiri igravke hoečjo poslali tja. ŽALOSTNI IN JEZNI ITALIJANI. Italijani so zgubili Schneiderjev pokal. V Italiji zato velika žalost in potrtost, Nekateri listi so izrazili neprikrito svojo žalost, drugi so se spozabili do obrekovanja, drugi zopet do obdol-žilcv in zatožb. Uradni fašistični list ugotavlja, da je obžalovanje zaradi izgubljene tekme upravičeno in da nikomur ni bilo tako hudo kot voditeljem aviiatike. »Gre res za zgubljeno dirko, a to še ni narodna katastrofa, kakor pretiravajo nekateri listi.« Mussolini in minister za avijatiko sta pisala državnemu podtajniku aeronavtike Balbu in sta mu izreklu svoje priznanje za razvoj letalstva. »Ta razvoj z beneško epizodo ni uttav-, Ijen « Zelo. zelo jim ie hudo. Je večkrat zelo ! orav. Pred likvidacijo SDS. Po seji Demokratskega kluba. G. Svetozar Pribičevič (1) z g. dr. Srgjanom Budisavljevičem (2). G. Ljuba Davidovič v razgovoru s časnikarji. Francija ~ Rusija. Uradno se je v francoskem zunanjem ministrstvu podala izjava, da je poslanik Her-bette izročil Moskvi ostro noto radi odpoklica Rakovskega. Če pa, pravi dalje poročilo, sovjetska vlada trdi, da nota ni bila izročena Čičerinu, je izmikanje sovjetske vlade le otročja besedna igra. Kajti, če je Cičerin bolan, ne more sprejemati; poslanika je sprejel njegov zastopnik Litvinov, kar je v stvari isto. Tedaj res besedna igra; a ne več? Francosko-ruska pogajanja so brez dvoma svetovno političen dogodek. Bližje pogle-dano se nam izza kulis razgrne tale slika: Gospodarsko: Do pomladi 1. 1921. je sovjetska vlada uvajala v gospodarsko življenje Rusije čisti socijalizem. V tem letu je Lenin napovedal prepoved, zavrgel na kongresu komunistične stranke komunizem kot neumnost in sicer iz enostavnega razloga, da reši državo. Mesto oddaje žita — davek; v trgovini se je pojavila cena in denar; začela se je akumulacija I.apitala, v državnih obratih se je proklamira! trgovski princip; davek se je lahko plačeval v denarju; izvedli so 1. 1922. valutno rt-ormo čisto na kapitalistični bazi, oprostili malo in srednjo industrijo, veliko pa spravili pori državno obratovanje z znanim sistemom dajanja koncesij tujemu kapitalu. Tako je privatni kapital osvojil nazaj 90% industrije. Z eno besedo — od »nove ekonom-čiskaje politike« je socijalizem — bil, v kolikor ga je država v obliki nadzorstva hotela izvajati, je bilo mešanje vode z ognjem. Tako »prerojeno« gospodarstvo je bilo in je še danes podobno ogromnemu kolesu, ki se sicer vrti, a vendar tako počasi, da praktično stoji. Pomoč tujega kapitala je bil absoluten diktat. A kje ga dobiti? Brez državne zaslombe brez dvoma silno riskanten posel. Zato se je n. pr. Nemčija postavila s težkim; milijoni za garanta tistim, ki bi ne dobili v Rusiji denarja in zadnje vesti iz Dunaja potrjujejo, da ne kaže drugega tudi Avstrijcem. V zvezi s francosko-ruskim sporom ima rusko gospodarstvo tole praktično stran: Francija je bila pred vojno največji svetovni rentnik, v Rusiji pa še posebej. Angleško-nemški kapital je začel v Rusijo prihajati šele neposredno pred ali med vojno. Boljše-viki so v prvem navdušenju enostavno rekli: Anuliranje dolgov — nič ne plačamo! Francoski rentnik ie bil gluh na to uho in poli-tično-meščansko vzeto bi ne upal niti levičarski. niti desničarski francoski zunanji minister vzeti pritrdilno rusko napoved na znanje. Denar je denar, pa naj ga ima terjati so-cijalist, demokrat ali konservativec! In če Rusija pričakuje spričo angleške ofenzive pomoč od Francije, mora reči »a«, da odvrne Francija z »b«. Politično. Ze itak izolirana Rusija je bila po sklenitvi nemško-locarnske pogodbe dobesedno v »splendid isolation«. Zato je Ci-čerin od 1. 1923. začel z aktivno politiko napram obmejnim državam, da bi se garantirale meje, sklepale pogodbe o razsodišču, nenapadu, nevtralnosti v slučaju vojne in trgovini. Toda ta politika ni žela preveč uspehov že iz enostavnega razloga, ker ni bilo mogoče preko rusko-poljskih odnošajev. Vzhodni Locarno je Poljska že radi društva narodov odklanjala. Rusija je začela pri Nemčiji. V rapalski pogodbi jo je Nemčija prva de iure priznala. Pogajanja o nenapadu, nevtralnosti, ne pridružiti se financijskemu bojkotu so se začela v decembru 1924 in končala s pogodbo z dne 27. aprila 1926. Isolation je torej padla! Drugo je to: Rusija v zunanji politiki je pač Rusija, naj je to carizem ali boljševizem. Anglija vodi tradicijonalno politiko proti njej v istem smislu in zveze držav se kujejo po vojni vkljub društvu narodov enako kot pred vojno. Za Evropo pa je za vse države takt, da je Francija pod ženijalno politiko Brianda najmočnejša velesila na kontinentu, najhujša konkurentinja Anglij«, da ima izmed držav ozko na svoji strani Belgijo, Češkoslovaško, Poljsko, Jugoslavijo, je v dobrih zvezah z Romunijo, ima mir v kolonijah, je središče v od-nošajifc antante in Nemčije in je preprečila Chamberlainu — protisovjetski blok! Radičevci in časnikarji. 1. Josip Predavec. 2. Dr. Sekula Doljevič. 3. Stjepan Radič. 4. Ing. Avg. Košutič. Konture francosko-ruskih pogajanj so torej kolikor toliko jasne, a vendar ne brez težav. Prvič opozicija tu in tam. Briand jo kroti doma s tem, da označuje podpis Rakovskega kot akl III. internacijonale in ne poslaništva, Stalin pa, da skrajne elemente tišči brezobzirno ob steno. Materijelno v vprašanju dolgov je pa stvar težavnejša. Če namreč prizna Rusija Franciji dolgove, ne ostanejo tihi drugi upniki. Celo nemška resignacija na nemški denar v Rusiji v rapalski pogodbi sloni na pogoju, da se enake zahteve tudi drugih držav ne bodo izpolnile! Rusija ponuja Franciji 60 unuitet po 60 milijonov zlatih frankov pod pogojem, da da Francija 120 milijonov dolarjev kredita, da se obe vprašanji skupno obravnavate v zvezi s tretjim — pogodbi o nenapadu! Francija — vsako posebej. In ali ni riskantno to visoko dolarsko posojilo? Svetovna politika, sledi pogajanjem z vso napetostjo in nervoznostjo. Oseba ruskega poslanika ni bistvena. Naj bo uspeh že kakorkoli, gotovo je, da imajo ta pogajanja vsaj isto važnost kot Chamberlainovo snovanje blokov. Zal, da moramo v državnem interesu glede Rusije izreči za enkrat še svoj — des-interesement. — Drobne vesti iz sveta. v Newyork, 6. okt. (Izv.) Deveta igra med Casablanco in Aljehinom je po 33. potezi postala remis. v Varšava, 6. okt. (Izv.) Policijska preiskava v zadevi izginulega Zagorskega je bila danes zaključena. Končala je negativno, ker se po poizvedovanju policije Zagorski ne nahaja več na poljskih tleh. Preiskovalne spise so izročili vojaškemu državnemu pravdništvu. Preiskava radi dezertacije se vodi dalje. v Rim, 6. okt. (Izv.) Med Turčijo in Italijo so se na otoku Rodu začela pogajanja radi določitve morskih mej med italijanskim Dodeka-nezom in med turško Anatolijo. Pogajanja se vrše na podlagi lausannske pogodbe, ki je Italiji priznala suvereniteto v Dodekanezu. v Brno, 6. okt. (Izv.) Davi se je nad roparskim morilcem Lecianom izvršila smrtna obsodba. Zadnjo noč je prebil mirno in v dobrem razpoloženju. K sebi ni puslil nikogar, niti svojih sorodnikov ne. Tudi duhovne sprave ni hotel in še le pozno ponoči je sprejel vojaškega kurata, ki mu je podelil poslednje zakramente. Na poziv stražnika, naj malo počiva, je odvrnil, da se bo v peklu dosti na-spal. Ob 6 zjutraj je stopil pod vešala mirno. Smrt je nastopila ob 6.13. Truplo bodo danes secirali, glavo pa bodo na prošnjo na-učnega ministrstva poslali v patološki institut v Prago radi preiskave možganov. NEMŠKO LETALO NE MORE NAPREJ. v Deosaii. 6. okt. (Izv.) Tovarna »Junker < je prejela brzojavko, da letalo »D. 1230« ni pristalo na morju radi kakega defekta strojev, temveč ker je nastala megla in noč, ko se je letalo bližalo Lizboni. Letalo je nepokvarjeno. »- v Lizbona, 6. okt. (Izv.) Letalo »D. 1230« je davi pristalo v lizbonskem morskem pristanišču Belem. Ladje, ki so hitele letalu na pomoč, so bile pozvane, da se vrnejo. Med tem časom je vreme na oceanu postalo zelo slabo z nasproinimi vetrovi, kar bo velika ovira za nadaljnji polet. To in ono JAMA OČAKOV. 40 kilometrov južuo od Jeruzalema med Bellehemom in Beršebo stoji svetopisemsko mestec« Hebron, znana romarska točka. Tam počiva o v jami Meorath-hamchpce očaki Abraham, Izak in Jakob z ženami, razen Jakobo-; ve žene Rahele, katere grob je ob betlehem-J ski cesti. Nad jamo se dviga Oniarova mošeja, veliko muslimansko in židovsko svetišče. — Arabci ne pustijo nikogar vanjo. Pred 600 leti so naredili malo odprtino v skali. Romarji vržejo vanjo molitve Abrahamu. Nekoč je dovolil Abdul Hamid ameriškemu milijarderju, da obišče jamo. Amerikanec je prišel v Hebron. A turški vali (glavar) mu je rekel, da ga ne bo nihče spremljal vanjo, ker ima dovoljenje edino za svojo osebo. Razen tega je gosta opozoril, da ga bo zazidal, ker sme v jamo, nikjer pa ni napisano, da sme zopet ven. Amerikanec se je tedaj premislil. Šele zdaj so pričeli Angleži z razkopavanjem dolge vrste jam. Kosti niso našli, Hoda prva votlina je poslikana s freskami, delo nekega puščav-nika Teofilakta iz 5. stoletja po Kr. NEKAJ 0 HAZARDISTIH. Ni samo Monte Carlo oni nesrečni kraj, kjer se vsako leto zaigrajo brezštevilni milijoni z vsemi svojimi nesrečnimi in le malo srečnimi posledicami, pač pa so igralnice tudi drugje. Posebno bogati Angleži so nevarni ba-zardistj in neki angleški detektiv pravd, da so taki, ki imajo najnedolžnejše obraze ter izgledajo, kot bi ne znali šteti do pet, največji in najstrastnejši igralci. Eno takih igralskih mest je Deauville, kjer se v ondotni kazini igra ne dosti manj kot v Monte Carlu. Neki londonski zobozdravnik pravi v angleškem listu, da bi rtld šel zopet tja. toda kakor hitro pride v bližino Kazine, je izgubljen, »lani sem v eni sami uri zgubil 400 funtov«, je rekel (110.000 dinarjev). Detektiv pravi, da so najbolj mirni igralci oni, kj /a visoke vsote igrajo. Neka dama je v dvajsetih minutah priigrala tisoč funtov (275.000 Din), pa ni niti z očesom trenila pri tem. Neka druga znana igralka je v teku dveh mesecev zaigrala 60.000 funtov (16 in pol i milijona dinarjev), a ji tegji nj bilo brati na I licu. Najbplj hladen iznted vseli hazardistov je PRAKTIČNO. Tudi v naših krajih jih .je na stotine, k! so pri kupovanju voznega listka na kolodvoru pozabili, da so s seboj prinesli kovčeg, zavoj ali kako drugo slično stvar. Kaj lahko je postaviti tako manjšo stvar poleg sebe in ko imaš vozni listek v posesti, pa hitiš, da čimprej prideš do udobnega prostora v kupeju. Tako raztresenost posebno po velikih mestih izrabijo vedno okoli kolodvorov prežeči postopači in ko se spomniš, da si nekaj pozabil, dotičnega predmeta ni več na onem prostoru. Da. primeri se celo, da tak malopridnež seže po tvojem blagu, medtem ko se pri blagajni drenjaš ali pa odštevaš denar za listek, ako pa je čas, pa se z uradnikom pomeniš kaj o vremenu, tvoj kovčeg pa gre med tem vedrit drugam. Na kanadskih železnicah so sedaj vpeljali novost, ki naj bi tej pozabljivosti v izdatni meri odpomogla. Pred blagajniška okna so postavili ozko »mizico«, katera sega potniku samo do kolen. Na to stojalce postavi potnik kovčeg, alj karkoli že ima seboj, a ker je isto tako ozko, da prtljaga ne bi stala sama na njem, ga mora potnik s koleni tiščati, kadar šteje denar in spravlja listek. Ako v svoji pozabljivosti hoče c><1 i ti brez prtljage, mu ista zaropota pred noge in seveda jo takoj pobere ter je tako rešen vsake škode, ker ga priprosta naprava avtomatično spomni, da je nekaj pozabil. Gotovo bodo to v kratkem vpeljaii po vseh večjih krajih in tudi pri nas ne bi bila napačna, posebno ob poletnem prometu, ko ltoče vse naenkrat imeti vozne listke. Brezuspešen trud. Znano je, koliko truda in stroškov imajo po velikih mestih in oko-! lici z odvažanjem raznih odpadkov, katere ljudje meče4o tja v en dan proč. Da bi se ta grda razvada kolikor mogoče zatrla, so že vse mogoče poskusili, toda uspeh je, kakor kaže naslednje, celo v napredni Angleški izostal. Pred kratkim je namreč mestna uprava v Londonu hotela natančno dognati, koliko odpadkov se zmeče po nepotrebnem na cesto in je za to statistiko izbrala eno izmed prometnih cest v dolžini ene milje. V enem dnevu se je nabralo sledeče: 51 čokoladnih ovitkov, 92 užiga-ličnih škatelj, 277 škatelj od cigaret, 73 starih časopisov, 14 steklenic in po vrhu tega še cel kup lupin pomaranč, banan, ubite posode, kosce kruha itd. In vse to na dolžini ene same milje. Poročilo končuje s pozivom na London-čane, naj sami izračunajo, koliko odpadkov se zmeče vsak dan na cesto po celem Ivondonu, kjer je tisoče milj cest, ulic in trgov. A vse to samo radi brezbrižnosti pasantov. Ako je že v Loudonu tako, potem si lahko predstavljamo, kako je v tem oziru po drugih manj kulturnih mestih, posebno v južni Evropi. + Najbolj zavita reka. Do pred nedavnim časom so smatrali reko Jordan za najbolj krivuljasto na svetu Toda ta se še od daleč ne more primerjati z reko White River (Bela reka) v Arkansas, ki napravi tisoč milj na ozemlju, katero meri naravnost samo trideset milj. -f Brezžični demo«. Poljski veleposestnik Wyrezcmski bi bil pred kratkim skoraj postal žrtev razjarjene množice okoliških kmetov, ki so dolži!i njegov radio kot vzrok, da je v onem kraju nastala silna nevihta s točo. Kakor hitro je bila nevihta pri kraju, so navalili na hišo ter vanjo vdrli, da bi veleposestnika potolkli. Rešila pa ga je pristotnost duha, kajti, ko je videl, da preti njemu in družini neizogibna smrt, se je on in družina vrgla na tla ter se delala kot da Je mrtva. Ko so kmetje prišli, so bili popolnoma prepričani, da so oni mrtvi in sicer, da jih je strela ubila. To jih je : tako prestrašilo, da so od groze nozabili na I vse drugo ter »ami iheiali. pa brez dvoma bil poljski diplomat, grof Potočki. V dunajskem Jokey-kltibu je neko noč zaigral dva milijona zlatih kron. Ko je cesar Franc Jožef za to zvedel, ga je pozval pred se ter ga posvaril: »Slišal sem, da ste v eni noči zaigrali dva milijona kron.« Grof Potočki je bil v trenutni zadregi, a takoj si je vedel pomagati ter ravnodušno odgovoril: » Zdaj se spomnim, da je bilo nekaj takega, veličanstvo, toda jaz sem že čisto pozabil na to.< Gospodar siv o Preokret na lesnem trsu. Pred nedavnim smo v tržnem poročilu o lesu prinesli par podatkov o našem izvozu lesa Najnovejši podatki o izvozu za avgust t. 1. potrjujojo naša izvajanja v polnem obsegu. Preračunali smo povprečno vrednost izvoza v posameznih mesecih, kar kažejo sledeči izdatki (vrednost 1 kg izvoženega stavbnega lesa v Din, druga številka je vrednost 1 kg izvoženih drv v Din): povpr.: 1923. 1.53, 0.43, 1924. 1.66, 0.33, 1925 1.07, 0.35, 1926 0.74, 0.205, 1927: jan. 0.72, 0.21. febr. 0.71, 0.20, marec 0.70, 0.21, april 0.72, 0.23, maj . 0.765, 0.22, junij 0.78, 0.25, julij 0.795, 0.22, avgust 0.83, 0.24. Pošiljatve Izseljencev. Zadnje mesečno poročilo Hrvatske eskomptne banke prinaša zanimive podatke o vplivu izeelje-niških pošiljatev na našo plačilno bilanco v letu 1926. l'o vpostevanju vseh momentov, ki pridejo tozadevno v poštev, je bilanca pošiljatev naših iz-seljeucev za 1926 sledeča (v dolarjih): 1. pasiva: rezervna stroški za 11.615 izseljencev 1,481.00Q. predpisana vsota, ki jo mora imeti vsak izseljenec pri Izkrcanju 380.000, izvoženi denar (preko potnih stroškov) 230.000, konzularna viza 39.000 ; 2. aktiva: pošiljatve po bankah 12,000.000, po Poštni Hranilnici 629.000, pošiljatve v pismih 4,000.000, od vr-nivšib se izseljencev s seboj prinešeno (3.555 oseb) 2,133.000, od vmivših se izseljencev prinešeni efekti in blago 503.000, odškodnine, zavarovalnine, dediščine, pokojnine itd. 500.000, takse plačane na osebo 95.000, režijski stroški 23 inozemskih kon-ces paroplovnih družb s 199 agenturami 586.000. Čisti prebitek znaša 18,265.000 dolarjev. Ta cenitev izgleda nekoliko previsoka. Po analogiji z Italijo bi znašala ta vsota 13 milijonov dolarjev. Naša plačilna bilanca vsebuje torej postavko ca. 18 milijonov t. j. ca. 1 milijardo dinarjev kot pošiljatve inozemcev v domovino (po vseh odbitkih). Trgovska pogodbe med Mem-Cijo in SHS podpisana. v Berlin, 6. okt. (Izv.) Danes opoldne je bila v zunanjem ministrstvu podpisana trgovinska in plovna pogodba med Nemčijo in Jugoslavijo. Za Nemčijo sta podpisala pogodbo državni tajnik zunanjega ministra dr. v. Schubert in legacijski svetnik dr. Eisenlohr, za Jugoslavijo pa izredni poslanik in pooblaščeni minister Bnlugdžič in vseuči-liški profesor dr. Todorovič. S to trgovinsko pogodbo je končan dolgoletni provizorij med obema državama. Pogodba temelji na podlagi največjih ugodnosti .ter zagotavlja pripadnikom obeh držav ferrobodno nastanitev in gospodarsko delovanje. Nemčija je dovolila posebne koncesije za uvoz jugoslovanskih poljedelskih produktov, Jugoslavija pa za uvoz strojev, tekstilnega blaga, kemikalij, usnja, papirja in igrač. * * * Živinski sejem v Ljubljani (5. okt.). Dogon Je znašal 263 konj, 13 žrebcev, 74 volov, 64 krav, 18 telet in 63 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo: 50 konj, 39 volov, 24 krav, 14 telet in 60 prašičkov. Cene so bile: voli I. 8.50, II. 8, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 12—13, teleta 12—13 Din vse za kg žive teže; prašički za rejo 200—300; sejem je bil precej živahen, cene so nekoliko popustile. Otvoritev podružnice Dri. hip. banko v Ljubljani. Z dnem 15. okt. t. 1. začne poslovati v Ljubljani glavna podružnica Drž. hipotekarne banke v lastnih prostorih, Frančiškanska ulica št. 10. V njeno območje spada ljubljanska in mariborska oblast. Donavski kontrakt žitnih borz. Pred nedavnim se je na Dunaju vršila konferenca borz iz podonavskih držav, na kateri je bilo sklenjeno poenotenje žitne trgovine s tkzv. »Donavskim kon-traktomc; kakor sedaj javljajo z Dunaja, se uveljavi ta kontrakt 1. nov. t. 1. Konkurt je razglašen o imovini Marije Lorar, trgovke s klobuki v Ljubljani. Roki: 15. okt., 15. nov. in 20. nov. Promet naših bor« v preteklem tednu. Ljubljana 13.6 (13.9), Zagreb 41.8 (48.4), Belgrad 42.5 (82), skupaj 97.» (09.3) milijona Din. Skrajšanje natovornega roka jc odredila gen. direkcija drž. železnic z 28. Bep. od 24 na B ur. Svetovni trg svinca. Pred nedavnim smo poročali o velikem padcu cen svinca, t. j. bilo v maju letos. V mesecu juniju in. juliju se je avinee na svetovnih trgih dobro držal. Zlasti pa je bilo pričakovati čvrstih cen radi ustavitve dela v 8 avstralskih rudnikih, s čemer odpade nad \% svetovne produkcije. Kurzi so zopet začeli padati in sedaj znaša cena svinca v Londonu za short tono 20.10 funta šterliuga, t. j. najnižje stanje od leta 1922. sem. Na zvišanje cen je računati šele po zmanjšanju produkcije. Produkcija sladkorja 1927-1928. Po najnovejši statistiki znanega Lichta je računati v Evropi za kampanjo 1927-28. s produkcijo 8,100.000 ton napram 6.947.000 tonam v kampanji 1926-1927 in 7,600000 tonam v kampanji 1925-26. Petrolejski kartel v Romuniji. Kakor poročajo iz Bukarešta, se je večina producentov petroleja združila v kartel, ki pa prepušča svojim članom glede izvoznih cen popolnoma proste roke. Znižanje pristojbin pri avstrijski Poštni hranilnici. Z Dunaja poročnjo, da jc poštna hranilnica j znižala nekatere pristojbine za pošlno-čekovni promet. Za izplačila v gotovini se ne plačuje več 1%, ainpak po tabeli z ozirom na višino zneska. Cle-aring-promet ne bo plačeval manipulncljske pristojbine K %o, ampak prnv majhno malenkost Naj-večii znesek zn čeke in plačilne naloge se zviša od 5000 na 20.000 šilingov. Obrestovinje čekovnih dobroimetnic odpade, pač pa se lahko vsi zneski prenesejo na poseben račun, ki nosi obresti. liorsza 6. oktobra. DENAR. Današnji devizni trg stoji pod vtisom dviga lire. Dopoldne je bil iz Curiha za liro javl.ien celo kurz 28.60, zaradi intervencij od italijanske strani pa je opoldne popustila na 28.47; pariteta bi btln 312. V Ljubljani je bil Trst po 313.50, v Zagrebu (prosti promet) 312. Blago je bilo ua trgu skoro izključno privatno razen nekaj Dunaja, ki ga je dala Narodna banka. London je popustil za 5 točk na 276.55. Promet je bil srednji: največji je bli v devizah Curih, Praga in Dunaj, pa tudi razmeroma v deviz: Trsi. Ljubljana. Berlin 13.525—13.555 (13.54) Curih 10.04—10.97 (10.955). Dunaj 800- 803 (8.015), London 276.15—276.95 (276.55), Ne\vyork 56.63—56.83 (56.73). Praga 168—168.80 (168.40), Pariz 223—225 (224), Trst 312.50—314.50 (313.50). Zagreb. (Prosti promet.) Borza radi židovskih praznikov ni poslovala. Berlin 13.5425, Curih 10.955 Dunai 8.0125. London 276.55, Newyork 56.74, Pariz 223.25—223.75, Praga 168.40, Trst 312. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.65, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.245, London 25.2475. Newvork 518.60. Pariz 20.36, Praga 15.37, Trst 28.47,* Sofija 3.76. Trst. Belgrad 32.10—32.20, Curih 352.10— 354.10, Dunaj 255.25-258.25, London 88.70 -88.80, Newyork 18.17—18.19, Pariz 71.20—71.30. Dunaj. Radi židovskih praznikov borza ni poslovala. Praga. Kadi židovskih praznikov borza ni poslovala. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani ni izprememb. V Zagrebu borza radi židovskih praznikov ni poslovala. Drž. papirji čvrsti. Na Dunaju ni bilo borze. Ljubljana. Celjska 164 den., Lj. kred. 138, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 70 bi., Vevče 135 den., Kranj. ind. 400 den., Ruše 260—270, Stavbna 56 den., šešir 104 den. Zagreb. (Prosi i promet.) 7% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 405, agrari 55. Belgrad. Narodna banka 5100, Izvozna banka 1350. vojna odškodnina 406.5—407, dec. 413, agrari 54.75. Trst. Adria 183. Assicurazzioni Generali 4560, Riunione adriatica A. in B. 2150, Split cement 226, Trž. Lloyd 735, Dalmatin 105. Dunaj. Danes borza radi židovskih praznikov ni poslovala. BLAGO: Ljubljana. Les: bordonali od 28 mm do 45 mm od 6—12 m media 9 m f. v. meja 1 vag. 350—365, zaklj. 350. deske smreka-jelka 12 mm od 10 cm paral, očeljene Ul. a. f. v. meja 1 vag. po 180; zaklj. 2 vag., tend. neizpr. — Del pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dui, dob. prompt): pšenica bč. 78-79 kg 1% ml. tar. 340.50—842.50, za nov. 850—852.50, sr. 387—339, slav. 334—388, ko- i ruza b«. nav. vozn. 245—250, ml. tar. 240—245, mo- : ka Og fko Lj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 490; zaklj. —, tend. mirna. — Eksekutivna prodaja oz. nakup: nakup ca. 100 m" smr. hlodov I.a Il.a od 25 cm premera napr. dolž. 1'A, 5, B!4, 6 m »sortirano fko vag. namembna postaja (Lesce) 310; prodaja: 10.000 kg črne detelje natur. jugosl. prov. glasom vzorca v vrečah egalizirano po 100 kg, b-n fko vng. Ljubljana plač. po prejemu Din 1725 Novi Sad, 6. okt. Borza danes ni poslovala radi židovskih praznikov. Chirago, 6. okt. Današnji začetni kurzi: pšenica za dec. 130.62, marec 133.62, koruza dec. 93.25, marec 96.25, oves dec. 48.37, rž dec. 95.75. Tend. za pšenico in oves se je težko vzdržala, čvrsta pa je bila za koruza in rž. Dunajska in budlmpešlanska borza radi žl- i dovskih praznikov nista poslovali. j CfublfansRo ale«33šče U krocena trmoglavka. V soboto 8 .t. m. se otvori v dramskem gledališču sezona s Shaespea-rejevo renesančno bujno komedijo »Ukročena trmoglavkam. To delo ima med vsemi Sliakespen- 1 rejevimi komedijami največji odrski uspeh in je od nekdaj najpogosteje na repertoarju svetovnih gledališč. Nesmrtni par Petruchio in Katarina (nekaka prva izdaja že znanega nam drugega para Benedikta in Beatrice iz »Mnogo hrupa za nič<) je središče pestrih prizorov, v katerih se sučejo plahi mladi ljubimci, plešasti stari snubci, lahkomiselni srečelovci. skopi ln resni očetje in laži-očetje, pretkani sluge, hinavske ljubimke, ki se nazadnje izkažejo za prave, rojene trmoglavke, ko se vrne razvpita Katica v svojo prvotno, resnično bistvo ljubeče in udano žene. Shakespeareov humor se je tu spustil v vso razposajenost, ker se glavno dejanje igra v igri; \prizore jo potujoči igralci za pijanega kotltčkarja Suka, ki ga je dal lovijnlen lord v span.iu prenesti v svojo spalnico, In mu sugeriral, da je mogočen gospod. Tuko si je Shakespeare lahko dovolil vso fantastičnost stare komedije del arte, ki jo je pa prepojil kljub vsej burkavosti s svojo mojstrsko psihologijo in duhovitostjo. Poleg že imenovanih nastopi ves moški ansambel, od ženskega gdč. Vida Juvanova v vlogi Katarinine sestre Bianke. in ga Juvanova v vlogi košate vdove. Ljubljanski operni baletni zbor je v letošnji gledališki sezoni v toliko spopolnjen, dn bo popolnoma sposoben tudi za večjo samostojne baletne nastope. Tako že študira Nabdalov bnlet >An-dersenovo pravljico^ poleg drugih nalog, ld čakajo v letošnji sezoni baletni zbor. Prvi nastop našega baleta je v nedeljo pri predstavi opere . »Faust<. Baletni zbor pleše v drugem dejanju dva valčka. Njegov nastop pa je posebne važnosti v Valpurgini noči. Tu so ftiri baletne točke, in sicer pleše prvo zbor, v drugi je solonastop gospodične Wisiakove, v tretji točki pleše gospod Vlček z dvema faunoma in v četrti je zopet nastop celega baletnega zbora. — Opozarjamo na to operno predstavo, ki je zasedena s prvimi močmi naše opero. htarihor&Ua gledišče Petek, 7. oktobra. Zaprlo. Sobota, 8. oktobra ob 20. »REVIZOR« ab. B. Nedelja, 9. oktobra ob 20. »BAJADERAc. Pre- mijera, v režiji g. Bachmanna kot gosta. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.-* Fszpred sodišča Ljudje iz okraja X so znani kot zelo hudi in nc odnehajo, naj sodnik še tako prigovarjat »Poravnajte sel« Sodišču pa dajo s svojimi prav-dami vedno dosti dela. Recimo takale pravda: štirje fantje in eno dekle so včeraj sedeli na zatožni klopi. Kaj so napravili. V njihovi vasi j« doma dekle, lepo, močno, pa tudi energično, kakor sn tam sploh dekleta. In o tem dekletu je Slo po vsej fari anonimno pismo, od roke do roke, od ust do ust. Radi tega pisma jc obrekovan« krasotica pozvala na odgovor sosedne iantei Jake, Andrcjca, Franca in Žancta ter jezično Franco Pred faino cerkvijo' jc bilo to. Mesto odgovora jc icsclulna Mica skupila nekaj krepkih brc, dve, tri sočne klofute in morala je preslišati cel kompletni slovar pristnih narodnih psovk. Mica je odšla v Ljubliaru h dohtarjem. Prvi dohtar jI je dal zdravniško spričevalo, drugi pa je pisal na sodnijo b« i cegclc 'n radi tega cegelca so morali vsi omenjeni fuutje in še Franci povrhu pred sodnika v Ljubljano Tu pa so poslali vsi naenkrat nedolžni: vSamo malo sem jo sunil, te-pel je pa nisem!« je trdil prvi. »Nisem je tepel, ona jc udarila mene1« jc hitel drugi. »Me sploh ni bil > zraven, oddaleč sen; gledal, kako se fantje tepejo!« jc govoril tretj" in vsi so trdili tako. AH priča Minka je videla *-se in pred sodnikom je vodcla vse, še več kot Mica sama. In tudi Micin brat Jurij je točno popircl, kako so fantje tepli njegova sestro Priča Br.štjan pa je ostal pri ?>FU gabirtu«. Pozneje se mu te lc zazdelo, do lire« njega na sodniii nc bedn megli opraviti. Prišel je in pričel deklamirati siobno naučeno izpoved. Ali sodnik ga je takoj prekinil: »No, Boštjan, kar si sc naučil, me nc briga. To povej, kar le vprašam!« In Boštjan jc moral po pravici povedati vse* »No, kavalirji niste, fantje z X-skcga, še ženske tepete!« je dejal sodnik in zašil Jako in Andrcjca na dva dni zapora, Franca in Zancta pa na en dan, Franco pa na 12 ur. Toda X-ci bi nr. bili X-ci, če se ne bi pritožili. Vseh pet jc kupilo pri vratarju koleke, nakar so dejali sodniku: »Pritožimo se!« Pri tem je tudi ostalo. Prepir na polju. Kmet Francc jc oral na Posavju. Na njivi poleg pa sta orala soseda R za in njen sin Miha. Jezni pogledi so švigali z ene njive na drugo. France je kmalu končal delo in naložil brano in plug na voz. Ko je nalagal brano na voz, jc pristopila Reza, krepko pljunila v Franceta in ga ozmerjala: »Fej tc bodi dedec, mojo deteljo si kradel!« Miha je stopil zraven in moško dejal: »Pustite ga mati, — ga bom jaz s koso!« Revež Francc je moral pobegniti pred hudima sosedoma. Reza in Miha sta postala pred sodnikom zelo krotka in prav ponižno zatrjevala, da nista mislila nič hudega, toda sodišče nc pozna šale. Dobila sta vsak po 12 ur zapora. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 6. oktobra 1927. Višina barometra 508'Sm Opazovanja Baro-meler loplota » C' Kel. »lopo v % Veter ln brtlno T m Oblačnost 0—1(1 Vrsta padavin co Ss -g krni rit s nt) nDaznvan|ti v m m ti n 7 h L|ublfana 8 768-6 3-0 !00 mirno 10 dež 4 12-1 2-2 Maribor 768-4 5-0 96 NW 4 4 dež 5 12 3 Zagreb 767-9 7-0 77 SE 2 7 dež 0-1 15 5 Belgrad 8 765-3 90 96 WNW 2 7 16 6 Sarajevo 766-1 5-0 85 mirno 6 dež 1 13 4 Skoplje 762-3 9-0 87 W 2 4 dež 16 7 Dubrovnik 760-4 15-0 45 S 5 5 dež o-i 20 8 Split 7 759-3 12-0 56 NNE 8 8 dež 21 12 Praga 768-8 6-0 — NW 2 5 dež 10 6 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni llak (barometer uad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 7. oktober: Nekoliko topleje, od časa do časa oblačno. 31 Mark Twain: Kralievič In siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. »Moj hrbet je moj kruh in zaslužek, milostni gospod! Ako izgubim ta posel, bom stradal. Ako prenehaš z učenjem, je konec moje službe, saj potem ne boš več potreboval Tepežnika. Ne odpusti me!« Tomažka je ta žalostna nesreča močno ganila in dejal je naravnost kraljevsko velikodušno: »Nikari se ne vznemirjaj, fant. Ta tvoja služba bo trajna, obdržal jo boš ti in tvoj roti na vekomaj!« Nato je izdrl svoj meč, udaril s ploščino deeka narahlo po rami in vzkliknil: »Vstani, MarIow, dedni tepežnik kraljeve hiše! Preženi si žalost — zopet se bom lotil knjig in se tako slabo učil, da ti bodo morali potrojiti plačo, da ti bodo pravični; tako 6ilno se namreč bo povečal posel tvoje službe.« Hvaležni deček je goreče odgovoril: »Hvala ti, plemeniti gospod, tvoja kraljevska velikodušnost daleč presega moje najbujnejše sanje o moji • sreči. Sedaj bom srečen vse svoje 'žive dni in ves rod Marlowov za menoj.« Tomažek je imel toliko pameti, da je spoznal, da jc imel pred seboj fanta, ki mu je mogel biti v veliko korist. Spodbujal je dečka, da naj govori, in le-la se ni dosti branil. Vesel je bil v misli, da pomaga, da Tomažek »ozdravi«. Čim je namreč nehal klicati Tomažku v spomin razne podrobnosti svojih izkušenj in prigod iz kraljeve šolske sobe in od dni god po kraljevi palači, je vselej opazil, da se je potem Tomažek vedno mogel prav dobro spominjati« vseh okoliščin. Po preteku ene ure je bil Tomažek oborožen z jako dragoccnim znanjem, ki se je tikalo oseb in zadev, nanašajočih se na kraljevi dvor. Zavoljo tega je sklenil, da bo vsak dan črpal iz tega vira. V ta namen je dal povelje, da vselej pripeljejo Mar-lovva v njegovo zasebno sobano, kadarkoli bi prišel, razen kedar bi bilo kraljevo veličanstvo zaposleno z drugimi ljudmi. Komaj je deček odšel, je prišel grof Hertford z novimi neprilikami za Tomažka. Sporočil mu je, da so člani zbora za izvršitev kraljeve oporoke v strahu, da se ne bi bila raznesla kaka pretirana vest o oslabljenem zdravju kralja in da so zavoljo tega mnenja, da je modro in najboljše, da bi njegovo veličanstvo začelo čez dan, dva, javno obedovati. Njegova zdrava barva in živahna hoja bi v zvezi s skrbno čuvano umerjenostjo vedenja in ponašanja bolj gotovo pomirila splošno javnost, ako so se namreč raznesle kake slabe govorice, kot vsak drugi načrt, ki ga je bilo mogoče v ta namen zasnovati. Nato je grof začel z vso obzirnostjo poučevati Tomažka glede vedenja, ki je potrebno za take posebne državne priložnosti; dejal je, da ga samo ^spominja« na stvari, ki so mu že znane. V neznansko njegovo zadovoljnost pa se je pokazalo, da je Tomažek potreboval prav malo pomoči v lem pogledu. Tomažek se je bil že okoristil z Marlowom, ki mu je bil med drugim povedal, da bo v nekoliko dneh začel javno obedovati, kar je bil posnel iz brzo krilate govorice na kraljevem dvoru. Tomažek je seveda vse to obdržal sam zase. Ko je grof videl, da se je kraljev spomin tako izboljšal, se ga je drznil navidezno slučajno še neko-koliko bolj preizkusiti, da bi dognal, koliko je izboljšanje sploh napredovalo. Uspeh je bil tupatam mestoma ugoden — v takih ozirih namreč, kjer se je poznal vpliv Marlo\va — in nasplošno je bil grof jako zadovoljen in je dobil novega poguma. Uspeli ga jo tako zelo osrečil, da jc izpregovori! naravnost in rekel z upapolnim glasom: »Prepričan sem, ako ei tvoje veličanstvo samo še malo bolj osveži spomin, da bo potem izlahka razrešilo zagonetko glede velikega državnega pečata; včeraj je bila njegova izguba še silne važnosti, a je danes brez pomena, ker se je njegova veljavnost končala s smrtjo pokojnega kraljevega veličanstva. Tvoja milost naj se blagovoli malce potrudili in poskusiti, da si osveži spomin v tem oziru.« Tomažek je bil v silni zadregi — veliki državni pečat je bil nekaj, kar mu je bilo docela neznano. Za trenutek se je pomišljal, nato pa je nedolžno pogledal kvišlco in vprašal: »Kakšen pa je bil, grof? Grof se je zganil, skoraj nevidno, in je zamrmral sam pri sebi: »Joj, spomin ga je zopet zapustil! Ni bilo pametno, da sem ga nagnil, da je napenjal možgane.« Nato pa je spretno zasukal pogovor na druge stvari z namenom, da bi pregnal Tomažku nesrečni državni pečat iz glave — namen, ki se mu jc izlahka posrečil. Petnajsto poglavje. Tomažek kralj. Drugi dan so prišli poslaniki tujih držav s sijajnimi spremstvi in Tomažek jih je sprejel sedeč v vsem velikolepju na prestolu. Ixisk vsega prizora mu je izprva razveseljeval oči in podžigal domišljijo; toda avdijenca je bila dolga in dolgočasna, in taka je bila tudi večina nagovorov. Tako se je zgodilo, da je vsa stvar, ki je bila spočetka zabavna, polagoma postala pusta in vtrudljiva. Tomažek je govoril besede, ki mu jih je grof Hertford od časa do časa polagal v usta, in se je na moč trudil, da bi zadovoljivo rešil svojo nalogo; vendar je bil preveč novinec v takih stvareh in preslabe volje, da bi imel boljši uspeh. Na zunaj ga je bilo še nekaj kralja, ni pa se mu posrečilo, da bi se tudi čutil kralja. Tako je bil iz dna srca vesel, ko je bila ceremonija pri kraju. lilEiilE S X c a* £ 2 b i— c d D r S' 5 g s 2f N E l S o 5' co cr O r. " rr 3 8 "g D 5' S 2 g. I P GC S Ml TO S (O 2. X- O C o a S" 3 S. , 2-<8 1 s % S ti 5 ■ C ^ ^ 5! ° r % B. fis iT K to O S o- h> 4 N< 23 to 5 2. N a> a. B - 2»'b a 2« a G H g > Pl £2 ts> - S < > n ... vi. S F E i,- o rt> n 3 si cn- c. < tti » r,- r? & TO - O tv S. J. o C S B t/j • X < 1» t f s CJ "i. (O S- 3 p » N> C- 5? 3 co IO rfu n >J0 N O Z* < a £ 3 S S- J cr c - s* 111=111= MALI OGLASI I Vsaka drobna vrstica ISO Din ali vsaka beseda SO par. ,Najmanjši osla« 3 »II S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamko ne odgovarjamo. Popoldansko ali nočno ZAPOSLENJE išče mlad, Brednjcšol. izobražen gospod. - Ponudbe upravi lista pod »Honorar«. Dekle z dežele želi službe pri manjši družini v Ljubljani ali v Brežicah, kot pomoč pri gospodinjstvu ali k otroku. Nastopi takoj. Naslov v upravi pod štev. 7879, Ms Farler angleške ure. - Dvorakova ul. 3/III. | Gorenj. KROMPIR, več vagonov, prodam. — Franko Krani 106.— Din. ADOLF KERN, KRANJ. Spalnico in pisarno prodam za polovično ceno, Kupcu je na razpolago tudi stanovanje dveh sob. Ponudbe na upravo pod: »Takoj stanovanje«. Pisar prostore , 2—3 sobe, iščemo za ta-! koj ali s 1. novembrom, j Ponudbe na upravo pod: »Pisarna 1526«. 7901 Samostojno kuharico, srednjih let. pošteno, ki bi opravljala tudi druga hišna dela, sprejme Alojzija Zelinka, Ljubljana-Siška, Celovška cesta 34 Mesarski vajenec kmetskih staršev, se takoj sprejme. Dolenjska cesta št. 23, Ljubljana. dvFučenki sprejmem, ki znata šivati, ta fino izdelavo oblek in plaščev, salonsko delo, na par mesecev v izpopolnitev v šivanju. Šiva se svoje lastne obleke. Plača po dogovoru. Poizve se v upravi lista pod številko 7905. STROJNIK-ELEKTROTEHNIK ta Dieselmotor — ki je vešč obenem tudi inšta-liranju, dobi stalno službo pri Kmetij, električno-strojni zadrugi v Velikih Laščah. - Stanovanje in razsvetljava prosto, plača po dogovoru. Ponudbe do 20. oktobra. Nastop službe po dogovoru, možen pa tudi takoj. 7890 Krojaškega vejenca sprejmem. - Franjo Pre-melč, Aleksandrova c. 1. plettlko Izurjeno v vseh pleteninah, takoj sprejmem. — Sušnik, Udmat štev. 175. N^^AKARICA (začetnRa) za delikatesno trgovino in gostilno, v največjem slovenskem industr. kraju, se sprejme. - Ponudbe s sliko proti vrnitvi na upravo »Slovenca« pod št. 79C0, STANOVANJE dobi gospodična ali gospod z zajtrkom. Naslov v upravi pod štev. 7862. HPrazRO sobo lepo, veliko, parket in elektrika, se takoj odda. Naslov v upravi št. 7910. SOBO ODDAM Šivilji. Naslov se izve v upravi lista pod št. 7889. MLIN in ŽAGA naprodaj na močni, stalni vodi, kjer voda ni nikoli prevelika in ne pre-ma|bna. Se lahko vedno obratuje in je vedno v obratu. Posestvo se nahaja tik velikega gozda. Naslov v upravi št. 7698. Amerikanci, pozor ! Naprodaj v Novem mestu iz proste roke trgovska hiša z moderno preurejenim lokalom in vsem trgovskim in hišnim inventarjem, kakor tudi trgov, blagom. Hiša je v jako dobrem stanju, z vodovodom in električno razsvetljavo ter lepim, in prostornim vrtom. Več pove: Ela Kastelic, Novo mesto št. 112. 7847 POSESTVO pri Ljubljani "T5BC 60 oralov, rodovitno polje, travniki, gozd za sečnjo, vse v enem kosu. Ob drž. cesti in žel, postaji, eno uro hoda do Liubljanc, pripravno za mlekarstvo, se proda ali odda v najem »Posredovalec«, Sv Petra c. 18. Travnik odprodajam v manjših parcelah v Trnovskem predmestju, ob cesti na »Rakovo jelšo«, 9. oktobra pop. na licu mesta. Ivan Kregar. po najvišjih cenah ferne, juvelir, Ljubljana \Volfova ulica štev. HRASTOV ŽELOD in MEKINJE od izdelanega pšena kupujem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7891. BUKOVA IN HRASTOVA DRVA kakor tudi druge vrste drv ter oglje kupujemo iranco Postojna. Ponudbe na: PETRIČ & CIE., Zagreb, Pantovčak 1-B. RAZPISUJEMO dobavo 7500 komad. zidne opeke. Ponudbe do 13. okt. t. 1. Več pri podpisani. - Direkcija drž. rudnika Za-bukovca, p. Griže — dne 4. oktobra 1927. 7895 Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje fvrdke: IvanKrižnar krovec LJubljana, Hrenovi ul. 9 IVAN JAV0RNIK mesu Ljubljana, Domobranska c. J Stolnica poleg Zmajskega mostu Blaž Jančar pleshar L|ul»I|ana, 5reg mimmn mi u mm\ Kopitarjeva ulica 6/11 Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagat' Mr.ph. M.Leustek Lmbllana. Resljeva tasti i SC. Pečenko trgovina vseh vret usnja lil čevljarskih potrebščin Liubljana, Sv. Petra cesta 32 PR1ST0U & BRICEJ črkoslikarja, Ljubljana Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. 1903 Franc Fnjan splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru. tapetni k UJuliljuna Krekov trg K0VACIC & JAPELJ trgovina s spet kolonli In materij, blagom UUBUflNA. Kongresni trg 1S Stanfto liezele splošno kloparstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3 Prodaialna K.T.0. (II. NiCman) Liubljana, Kopitarjeva ul. 2. RESTAVRACIJA Danes se začne v restavraciji „Ljubljanski dvor" sezona morskih rib. Točila se bodo najboljša vina, tudi letošnja portugalka. Spe'cialite!:a pristni kraški teran. — Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonski orkester. Vstopnine prosto. — Odprto do 1. ure ponoči. Za obisk se priporoča restavrater PIIP©¥AC. Yo!na - borciii5*! za strojno pleteuje in ročna dela, dobit« po tSP* najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Proda se takoj: blagajna, pisalna miza, visoka omara, 2 iotelja, 20 m3 smrekovih desk, 7 m3 hrastovih plohov, 10 m5 bukovih desk, štiri vagone iesnih odpadkov, 8 m3 par»enih bukovih in hrastovih desk, moško kolo, 400 javorjevih klo-setnih desk. Kupci naj takoj javijo pismeno ali ustmeno svoj naslov okr. sodišču v Litiji pod opr. številko E 717/27. Živln&tcu oddaja na debelo A. Volk Ljubljana. Resljeva c. 24 Preselltv3 s pohištvenimi ali plato-vozovi, brzo in najce- j nejše špedicija »Slove- , nia Transport«, Ljublja- ! na, Miklošičeva cesta 36. ! telefon 2718. 7731 MIZARJI! Vezane plošče (Sperr-platten), lepe, suhe, v ! vsaki množini dobite najceneje pri tvrdki Ign. Repše, Ljubliana, Tesarska ulica 3. ABONENTI i dobijo prav dober obed ' in večerjo za Din 78.50 ; na teden. - Restavracija i pri »Zvezdi« - Maribor, j Pod mostom 11 (pri drž. 1 mostu). « — zeleno francosko žganje tf3 •-Hin»J^s^-T je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Junii>er" Celje. Gosposka ulica 26. Zahvala. Za premnoge izraze srčnega sočutja ob prerani smrti naše priljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete Malke Gregorič kakor tudi za darovane vence, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa izrekamo prečastiti duhovščini, Marijini družbi, njenim prijateljicam, pevcem, sorodnikom in vsem. ki ste jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj 1 Loški potok - Retje, dne 5. oktobra 1927. Rodbine: GREGORIC, CAR, BENCINA. Inserirajte v »Slovencu"! V goliškit plazovi}) Spisal Slavko Savinšek. Povest se godi v enem najlepših delov Slovenije, na Golici in v gorah od Kepe do Stola ter na pobočju in v dolinah, na kranjski in koroški strani teh gor. — Osebe v tej povesti so vaši kmetje, ki se bore za svoj obstanek in kruh z zemljo, Jinan-carji, viharji in plazovi. Glavna junakinja v zgodbi je Hribarjeva Cilka v sroji neomajni poštenosti, zvesti ljubezni, nežni dobrosrčnosti in neklonljivi odločnosti. — Vsa naša nepokvarjena mladenka. Povest ie začela ravnokar izhajali v tedniku Domoljubu Krasilo jo bo blizu 30 izvirnih slik. Kdor jo hoče od začetka brali, naj takoj naroči „Domoljuba", ki slane do konca tekočega leta farno 10 Din, Naroča »e pri upravi v Ljubljani. DRUZlNShA za leto 1926 s podobo svete družine te izSla te dnL NaroČilo se le sprejemalo. Lep zaslužek se nudi zgovornim osebam obojega spola s prodajo predmeta brez konkurence. Zahteva se predvsem absolutna poštenost. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja brez spričeval n« upravništvo „Slovenca" pod „Sigurnost 7000". KNJIGOVEZNICA K.T.D. či talnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, št rac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, j blagajniške bloke i. t. d. ■ II . »■— I PMI III — .11 IIIII .1 I mi 11— .M ■ II JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča za praznik Kristusa Kralja: Bartmann, Dr. B., .Tesus Christns unser Hciland und Konig. 654 strani, vez. Din 144. Bcttenburg C., Gedanken zu Predigten tiber das Konigtum Jesu Christi. 94 str., nevez. 30 Din. Cohausz S. J., Jcsus Christns der Kiinig der Welt. 158 str., vez. 40 Din. Drexel, Jcsus und die Seele. 06 str., nevez. 11 Din. Faustmann K., Christkonigsfest. Sechs Vortriige nnrb den Gedanken der Christk6nigs-Kn2y-klika Pius XI. 87 str., nevez. Din 31.50. Gerstcr P. T. V., Jesu soziales Konigtum. Predigt-zyklus. 61. str., nevez. Din 13.50. liaendly P. A., Gott — Christus. Religi6se Zeit-gedanken. 92 str., nevez. 27 Din. Hattensch\\iller P. J., Christus — Konig. 31 Le-sungen tiber das Konigtum Christi. 144 str., nevez. Din 16.50. Jehle Dr. E., Der giitllirhe Hciland, mein Ftihrer 7.um Lebensgltiek. 96 sti., nevez. Din 19.50. Kross Dr. J., Thron und Iteichszeichen doc Kouigs Jesu Christi. Scchs Predigten iiber das K6nig-tum Jesu Christi. 38 str., Diu '23. Lucas J., Die, Reiehtiinier des gottlichen Herzens Jesu. 128 str., vez. Diu 80. Marmion I). C., Christus das Leben der Seelc. 463 strani., nevez Din 91. Maleo, Hin zum Konig der Liebc. 307 strani, vei. Din 62.50. Meyenberg A., Jcsus der Konig und scin Kouig-reich in der HI. Srhrift. 64 str., nevez. 28 Din. Pitynek A., Am Herzon Jesu. 33 Zeitgemasse Le-sungen. 278 str., vez. Din 70. Rohrmiiller G., Jesus Christus der Gottmcnsch und Geliiscr. Zvezek I.-III., nevez. 115 Din. Gottig J., Der Rasttag am Herzcn Jesu. Anleitung zur monatlichen Geistessammlung. 149 str., vez. Din 32.50. Schenz Dr. A.. Jesus und wir im Spiegol des Kirehenjahrcs. 136 str., nevez. 38 Din. Schumacher W„ Christus unser Konig. Zeitge-niasse Gedanken tiber Konigtum Christi. 62 str., nevez. 30 Din. Oficij D. N., .Testi Christi Regis, za brevir. 7 Din Mašni formular D. N. Jesu Christi Regis za mi-sale 5 Din. E— Saši MS C-3 e««a UJ CS3 esa ™= —•AS co s —^ CD piin n 2ž o 53 ■S jf* OJ «S > S 8=2 g is , t- S O 53U SS3 Eh m m