SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 49-50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 14 de diciembre - 14. decembra 2006
ZA ASNOST PO MOV
Koalicija za imenovanje Cotmanove
TONE MIZERIT
Zamenjava ministra za delo, družino in socialne zadeve pri slovenski vladi je odjeknila tudi med nami, vsaj v tistem delu skupnosti, ki je aktiven v politiki ali se zanima za politični razvoj v domovini. Potek dogodkov je tudi vzbudil skrb, ker sta bili vanj zapleteni obe stranki, ki sta med nami večinski: Janpeva Slovenska demokratska stranka in Bajukova Nova Slovenija, ki sta bili od leta 2000 najtesnejpi zaveznici in sta temelj sedanje vladne koalicije. Razumljivo je, da se je ob tem pač vsak nagibal k položaju stranke s katero simpatizira, ter kritično ocenil ali pa soglapal z zadržanjem ministra Janeza Drobniča.
Ni nap namen zbujati nesmiselnih polemik ali se strankarsko opredeljevati, saj nas je malo in se vsi poznamo. Tudi ne bomo trdili, da je bila zadeva splava v ministrovi strategiji za dvig rodnosti glavni vzrok odstavitve. Zdi se pa umestno in potrebno, da osvetlimo neko točko, ki je bila v tem vrvežu potisnjena v senco. V reviji ,,Demokracija" (pt. 48, 30. novembra 2006) v članku o zamenjavi ministra je bil v okviru (stran 12) objavljen naslednji tekst (ki je potem fotokopiran krožil tudi med nami):
„Sporna strategja za dvig lodnosti.
T. i. Diobničeva stiategja za dvig lodnosti je v piete-klih dneh dvignila veliko piahu. V n'ej je piecej dobiih ukiepov, neka' pa tudi takih, ki so celotno stiategjo popolnoma zasenčili in pkodu'ejo piizadevanju za večjo rodnost v Sloven^'i. Zanimivo je, da niti v ceikvenih kiogih ne podpiiajo enotno uvedbe plačljivosti splava. Tako v pkofjski komisji Piavičnost in mir Diobničevega piedloga za plačjivost splava ne podpiiajo, saj menjo, da to lahko pomeni, da se bodo ženske spet zatekale k mazačem, kar lahko povzroči pe več goqa in trpjeqa. Med dvema zloma pa je po qihovo boje sprejeti maq pe zlo. Pjedvsem pa je treba delati preventivno in ustvaqati razmere, ki bodo omogočile odločitev za živje^e."
Ker nas je globoko presenetilo, da bi kakpna pkofijska komisija v zadevi splava govorila o „večjem ali manjpem zlu", smo iskali zadevno izjavo, ki je pa nismo napli. Ne vemo po kakpnih virih je segla Demokracija za svoje pisanje. Mi smo napli le izjavo Gibanja za življenje, ki jo je 21. novembra objavil Tiskovni urad Slovenske pkofovske konference, in ki pipe takole:
„Izjava Gibaqa za živje^e
Ob javni predstavitvi ministiskega predloga strategje za dvig rodnosti in ob izjavi ministra za delo, družino in socialne zadeve, mag. Janeza Drobniča ugotavljamo, da je predlagani ukrep samoplačni ptva umetnega splava pozitiven korak v smeri spo ptovaqa v Ustavi zapisanega, a doslej zelo neupo ptevanega načela: ,,Člove pko živje^e je nedotakjivo." (Ustava RS, člen 17).
1. člen Ustave in danes nesporna biolo p:ka dejstva, da se člove pko življe^e začne z oploditvjo, to je s spočetje^ in tudi zelo pogosto citirani 55. člen, ki pravi: „Odločale o rojstvih svojih otrok je svobodno" in ki nadaljuje: „Država zagotavja možnosti za uresničevale te svobo pčine in ustva^a razmere, ki omogoč^o star pem, da se odločajo za rojstva svojih otrok," nikakor ne prina pajo „pravice do splava", ampak zagotavjao svobodo star pev pri odločanju o spočetju svojih otrok in obenem zagotav-jao skrb družbe za družini in otrokom naklo^ene razmere.
Prav tako ugotavjamo, da ob danes nespornih izsledkih raziskovalcev ginekologov in porodničarjev, psihiatrov in psihologov, da imajo ženske brez predhodnih psiholo plsih težav po umetnem splavu dvakrat pogostej pe psiholo pke težave in trikrat pogostej pe depresje, tudi ni v interesu žensk, da bi jim medicina in celotna družba ta dejstva prikrivala ter jih potiskala v hitre, vendar le navidezne re pitve njihovih stisk ob nepričakovani nosečnosti. Potrebna je drugačna pomoč. V tem smislu podpiramo tudi predlagane ukrepe, navedene v točki ,,Vzposta-viti učinkovit sistem pomoči nosečnicam in mladim materam v stiski, ki razmi pljajo o prekinitvi nosečnosti".
Dru ptvo Gibanje za življenje, predsednica mag. Mirjam Cvelbar, dr. med., spec. gin. in por."
Do tukaj doslej edina uradna izjava kake slovenske cerkvene ustanove o tej zadevi. V primerjavi obeh tekstov je jasno razvidno, kakpna je uradna razlaga cerkvenega nauka v tej točki.
Predlog predsednika Nsi Andreja Bajuka za imenovanje Marjete Cotman na mesto ministrice za delo, družino in socialne zadeve podpirajo v vseh koalicijskih poslanskih skupinah. Zaradi njenega dosedanjega dela na ministrstvu so namreč prepričani, da je predlog dober. V opoziciji pa so po drugi strani do Cotmanove skeptični, saj se bojijo, da bo nadaljevala politiko dosedanjega ministra Janeza Drobniča oz. bo le izvajalka vladne politike. Sindikati upajo na izboljpanje socialnega dialoga, v vodstvu GZS pa menijo, da predlog pomeni, da zastavljenih reform na trgu dela ne bo.
Predsednik vlade predlog za imenovanje Cotmanove utemeljuje z njenim strokovnim znanjem in bogatimi izkupnjami na področju socialnega varstva, socialnega skrbstva, družinske politike in zaposlovanja. Kandidatka za ministrico se mora sicer pred glasovanjem v DZ predstaviti pe pristojnemu delovnemu telesu, kar naj bi se po napovedih predsednika odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide Stanislava Brenčiča (SLS) najverjetneje zgodilo ta torek.
Po besedah Jožeta Tanka (SDS) je Nova Slovenija
predlagala dobro kandidatko, ki pozna vsebino dela ministrstva, programe in organiziranost. Pa tudi v vlogi državne sekretarke je z državnim zborom dobro sodelovala, meni Tanko, ki pričakuje, da bo kandidatka dobila zadostno podporo. Tudi glede morebitnega imenovanja Marka Štrovsa na mesto državnega sekretarja Tanko pravi, da dobro pozna delo ministrstva in bi bil zato primeren kandidat.
Tudi v SLS so prepričani, da je predlog dober, saj glede na dosedanje delo Cotmanove nimajo nobenih zadržkov, je pojasnil Jakob Presečnik. Še bolj pomemben kot sam predlog pa se mu zdi dogovor med NSi in premierom Janpo, ki sta dosegla sporazum.
V DeSUS bodo Cotmanovo podprli „zagotovo prej kot prejpnjega ministra", pravi Vili Rezman. Sodijo namreč, da ima nekatere karakteristike in lastnosti, ,,ki so drugačne od tistih, ki so ovirale kooperativno delo Drobniča". V DeSUS tako v Cotmanovo ne dvomijo v njeno poznavanje resorja ter večjo kooperativnost in pripravljenost za pogovor, pri njej pa pogrenajo le nekoliko bolj suveren nastop.
Marjeta Cotman
Žrtve povojnih pobojev
Strokovnjaki sodne medicine, ki so 27. novembra pričeli z izkopavanjem najdenih kosti na območju trase zadnjega odseka gorenjske avtoceste pri Lescah, so s torkom po odredbi preiskovalnega sodnika izkopavanja zaključili. Čeprav so se v začetku kazale kosti le pestih oseb, pa so v desetdnevnem izkopavanju napi kosti preko 30 oseb, domnevnih žrtev povojnih pobojev. Po zaključeni ekshumaciji bo sedaj sledila sodnomedicinska preiskava najdenih kosti.
Medtem ko vodja preiskave povojnih pobojev na Generalni policijski upravi Pavel Jamnik do zaključka preiskave pe ne more dajati uradnih informacij o ptevilu najdenih okostij, pa je predsednik komisije vlade za urejanje vprapanj prikritih grobipč Jože Dežman povedal, da so napi posmrtne ostanke 33 oseb. Te kosti naj bi napi v dveh ločenih grobovih, ki naj ne bi bila izkopana istočasno in tudi najdene žrtve naj ne bi bile istočasno pobite. Gre pa za eno veliko grobipče, v katerem so napi posmrtne ostanke 29 oseb, in
za eno manjpe s ptirimi okostji.
Sodna medicina bo sedaj opravila antropolopke analize, ki naj bi pokazale identiteto najdenih. Glede na do sedaj zbrane podatke s strani domačinov, pa se že kaže, kdo so žrtve povojnih pobojev, najdene nasproti lepkega letalipča, je pojasnil Dežman, ki do uradnih ugotovitev o tem sicer ne more govoriti.
Po tem ko so izkopavanja na avtocestnem odseku v Lescah zaključena, je Dežman opozoril na problematiko grobipč na prihodnjih cestnih trasah. Tako lahko podobne najdbe pričakujejo tudi na območju Maribora in Celja. Dežman je prepričan, da bi bilo potrebno opraviti preglede teh območij, pe preden bodo delavci začeli z gradnjo cest in preden bodo stroji uničili del posmrtnih ostankov.
Izkopavanja se nadaljujejo tudi na območju nkofjelopkega gradu. Arheologi, geologi in jamarji pod vodstvom komisije za evidentiranje in urejanje prikritih grobipč v Škofji Loki nadaljujejo s čipčenjem vodnjaka na grajskem vrtu, o katerem kroži-
jo namigi, da bi tudi v njem utegnile biti skrite žrtve povojnih pobojev.
Od sobote, ko so začeli s čipčenjem vodnjaka, so že uspeli odstraniti več kubičnih metrov odpadnega lesa, sedaj pa je na vrsti pe čipčenje mulja. To delo bo potekalo pe nekoliko počasneje kot odstranjevanje drv, vendar bo predvidoma do konca tedna čipčenje vodnjaka končano in bo jasno, kaj se skriva v njem, je za STA povedal predsednik omenjene komisije Janez Pintar.
Kot je pojasnil Pintar, vodnjak leži v bližini območja, kjer je največ nasutja, kar kaže na to, da so tam bila prikrita grobipča povojnih pobojev, ki pa naj bi jih v 70. letih prejpnjega stoletja izpraznili in kosti prekopali drugam. Gre za vodnjak iz 16. stoletja, ki je globok najmanj 20 metrov.
Komisija za evidentiranje in urejanje prikritih grobipč v Škofji Loki je v sodelovanju z arheologi konec tedna končala s sondiranjem območja na zunanji strani obzidja lopkega gradu, ker je napa pet okostij žrtev povojnih pobojev.
Uran in Jankovič napovedala dobro sodelovanje
Ljubljanski nadpkof in metroplit Alojz Uran in ljubljanski župan Zoran Jankovič sta po prvem obisku v Mestni hip napovedala dobro sodelovanje. Jankovič je poudaril, da je Cerkev izjemno pomembna za Ljubljano in dodal, da pričakuje dobro sodelovanje. Med drugim sta z nadpkofom govorila tudi o lokaciji za nunciaturo in gradnji džamije, ki ji po Uranovih besedah Cerkev ne nasprotuje.
Župan je napovedal, da bo mestni svet pogodbe za nunciaturo in džamijo obravnaval v začetku leta 2007. Iskanje lokacije za^ nunciaturo je po županovih besedah v fazi repevanja. Že podpisan dogovor, po katerem bo nunciatura v stavbi na Ulici stare pravde 6 v Ljubljani, namerava Jankovič realizirati in v prvem četrtletju prihodnjega leta bo pogodbo za nunciaturo obravnaval mestni svet.
Na isti seji pa naj bi mestni svetniki obravnavali tudi pogodbo za prodajo zemljipča za gradnjo džamije, je dejal Jankovič, ki meni, da morajo muslimani v Ljubljani dobiti svoj prostor. Za džamijo je za zdaj najbolj resna lokacija na Parmovi ulici, ki so si jo že ogledali podžu-
pan Janez Koželj, mestni svetnik Miha Jazbinpek in tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nezvet Porič. Po županovih besedah s to lokacijo soglapajo.

Ostanite pokončni
(Pismo Balantičevih, ob 55. obletnici Pole v San Justu)
Ko praznujete, dragi Slovenci, obletnico slovenske pole, je to Vap praznik in praznik slovenske kulture, katere pomemben člen je tudi Balantičeva pesem, ki je najtesneje povezana s pesnikovo zgodovinsko usodo.
Njegova pesem, slovenska beseda v daljni Argentini, je ostala med Vami do danapnjega slavja. Pesnik je bil vržen v svet brez iluzij, življenje je neizprosno s krutostjo zaznamovalo njega, zato se je njegova pesem pre-lila v molitev, ki je bila propnja:
molitev naj se razboli beseda. Pomagaj mi, besed mi svetlih daj, besed, ki kakor vino se iskrijo, ki molijo Te, kot pomladni gaj."
Pri nas so ugasnili ,,jesenski ognji", pri Vas je pomlad ^ Ko Vas nagovarjam, pesnikova sestra Tilka, ob Vapem slavju v svojem in v imenu
sestre Minke, se mi zdi, da stojim pred Vami, kakor pred petimi leti. Cas ni zabrisal občutka prisotnosti, Vape in nape, dalje neba in zemlje so tenka meglica, ki ne ločuje, temveč povezuje.
12. novembra 2006: 55-letnica Balantičeve pole v San Justu! ,,Vse, kar je narejeno iz ljubezni, je narejeno v Kristusu^" in traja. Bog daj, da bi se to zgodilo.
12. novembra pred petindvajsetimi leti se je poslovila od zemeljskega življenja napa in Francetova mama. Zalostinko to naj tebi pojem, mati moja, vseh noči predica, ko brni kolovrat hudih časov.
Prehudo je, mati ...
29. novembra letos bi France do-
polnil 85 let. Ni jih učakal. S svojimi dvaindvajsetimi leti se je v smrti pridružil slovenskim pesnikom Ketteju, Murnu, Kosovelu ...
Ne, danes se ne bomo prepupčali melanholiji. Preveč radosti je v srcih otrok, njihovih starpev, mladih in starejpih, ki v iskanju resnice ostajajo zvesti svojemu narodu, jeziku in
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Ostanite, dragi prijatelji, pokončni, kakrpna je Vapa drža že pol stoletja in več. Bodite dobri in plemeniti, svetal zgled prihajajočim rodovom.
Drage učiteljice in vzgojitelji, ostanite zvesti sebi in tistim, ki Vam zaupajo. Vsi, ki ste kakorkoli povezani s polo Franceta Balantiča v San Justu, bodite pozdravljeni!
V duhu se veselimo z Vami in Vas imamo radi: pesnikova sestra Tilka z možem Dupanom, sestra Minka in pesnikove nečakinje z družinami. Bog Vas živi pe mnogo let! Ves narapčaj v poli objemamo z željo, da bi v sebi ohranil slovensko dupo!
Predsednik kritiziral Haiderja
Avstrijski predsednik Heinz Fischer je v najnovejpi ptevilki avstrijskega gospodarskega mesečnika Trend ostro kritiziral deželnega glavarja avstrijskega Koropke Jörga Haiderja zaradi njegovega ravnanja glede vprapanja dvojezične topografije. ,,Seveda je mogoče kritizirati ustavno sodipče, vendar gre za vprapanje intelektualnih sposobnosti, kakpne besede izberemo, na kakpnem nivoju to storimo," je dejal Fischer. Haider je nazadnje o ustavnih sodnikih menil, da jih ,,ne gre jemati resno".
Fischer od morebitne velike vladne koalicije med socialdemokratsko stranko (SPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP) pričakuje ,,zadosti moči", da bi napla repitev v vprapanju dvojezične topografije. Obenem je poudaril, da bo repitev sprejeta v parlamentu na Dunaju in da absurdna gesla, kot je ,,Koropka bo enojezična", repitve ne morejo onemogoča-
ti trajno. Haiderjevo Zavezniptvo za prihodnost Avstrije (BZÖ) je namreč v avstrijskem volilnem boju skupalo volivce nagovarjati z omenjenim sloganom.
Avstrijska liga za človekove pravice je v poročilu o stanju človekovih pravic v Avstriji, ki ga je predstavila v četrtek, pomembno mesto namenila dvojezični topografiji na avstrijskem Koropkem. Posebej kritično je poročilo do dejstva, da avstrijske oblasti pe vedno niso uresničile odločbe ustavnega sodipča, ki je bila sprejeta decembra 2001.
Poročilo opozarja tudi na pomanjkljivo varstvo pravic slovenske manjpine, ker ta nima poti, po katerih bi uveljavila svoje kolektivne pravice, kot je dvojezična topografija. Zato poročilo med drugim predlaga zagotovitev kolektivne pritožbene pravice za organizacije slovenske manjpine.
Avstrijska liga človekove pravice je letos praznovala svojo 80. obletnico. Nadstrankarsko združenje za varstvo človekovih pravic že dobrih 20 let pripravlja letno poročilo o stanju človekovih pravic v Avstriji.
Slovenija v območje evra
,,Slovenija v območje evra prinapa preprosto in jasno sporočilo - žive naj vsi narodi! Sporočilo, sicer del slovenske himne, je tudi ponazorjeno na kovancu za dva evra s podobo največjega slovenskega pesnika Franceta Preperna, avtorja himne," je v Bruslju ob odprtju razstave Slovenija in evro poudaril finančni minister Andrej Bajuk. ,,Uvedba evra je zadnji korak Slovenije na dolgi poti domov v Evropo," je poudaril in „zgodovinskemu dosežku" nazdravil s kozarcem „dobrega slovenskega vina".
,,Mislim, da vsakdo razume, zakaj Slovenci ne moremo skriti, kako srečni, veseli in ponosni smo na ta dosežek," je poudaril v govoru v prenovljenem atriju Sveta EU v Bruslju. ,,Uvedba evra je zgodovinski mejnik in močan signal, da sta Slovenija in slovensko gospodarstvo dosegla visoko stopnjo zrelosti, čeprav tranzitni proces pe poteka," je dejal in dodal, da je uvedba evra tudi dokaz, da se „boleče reforme in trdo delo pogosto izplačajo".
Razstava je prvi v nizu dogodkov, s katerimi bo Slovenija doma in v Evropi obeležila vstop v območje evra z januarjem prihodnje leto. Je pa tudi prva prireditev, pripravljena v prenovljenem atriju Sveta EU.
Hrva pka ne sme
Evropska komisija je sporočila, da se je Hrvapka obvezala, da ne bo enostransko uveljavila ekolopko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu, poroča hrvapka tiskovna agencija Hina. Ceprav ta obveza ne izhaja iz sporazuma, ampak iz zapisnika srečanja državnih sekretarjev Hrvapke, Slovenije in Italije 4. junija v Bruslju, jo mora Hrvapka spoptovati, pe poudarjajo v Bruslju.
,,Komisija pričakuje, da bo Hrvapka kot verodostojna kandidatka spoptovala svoje obveze in da ne bo sprejemala
enostranskih ukrepov v zvezi z ERC," je ob tem dejala predstavnica za stike z javnostjo evropskega komisarja za piritev Ollija Rehna Krisztina Nagy.
Junija 2004 se je namreč Hrvapka zavezala, da bo uveljavljanje ERC nasproti Sloveniji in Italiji odložila, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu Evropske unije, ki bo upopteval interese vseh sosednjih držav članic povezave. ERC bo tako lahko stopila v veljavo pele takrat, ko bo EU s Hrvapko podpisala sporazum o ribiptvu, pe pipe Hina.
Monografija o so pki fronti
Knjiga Mira Simčiča o sopki fronti, ki je pred tremi leti pod naslovom ,,Die Schlachten am Isonzo" izpla v nempčini pri grapki založbi Stocker, je odslej pod naslovom ,,888 dni na sopki fronti - spopadi na Krasu in v visokogorju, na novo odkriti vojapki zemljevidi, fotografije in posebna poročila", na voljo tudi v slovenpčini. Knjiga je izpla pri založbi Orbis v zbirki Vera in politika.
Kot je v spremni besedi k slovenski izdaji zapisal Matjaž Bizjak, Simčičevo knjigo odlikuje umestitev slovenskega ozemlja, s poudarkom na sopkem bojipču, v pirpi okvir svetovnega dogajanja med 1. sve-
tovno vojno. Velika vrednost knjige je po njegovem mnenju tudi v sprotnem navajanju izgub ter občasna primerjava teh izgub z različnimi podatki obeh vpletenih strani. Simčič v knjigi poudari tudi pomen propagande v 1. svetovni vojni, čeprav po Bizjakovem prepričanju na nekaterih mestih njen pomen precenjuje.
Simčič v knjigi prikaže vse operacije, ki so potekale na sopki fronti, vključno z 12. ofenzivo, ki je fronto prenesla na reko Piavo. Ob opisu posameznih ofenziv jih ustrezno operativno ovrednoti in opredeli, te opredelitve pa so, kot zapipe Bizjak, dokaj točne in izha-
jajo iz avtorjevega dobrega poznavanja tematike in literature o tem obdobju. Pri Simčičevi knjigi se opazi, da je ni pisal zgodovinar, ne vojak, vendar je po Bizjako-vi oceni prav to njena prednost.
Uvodnemu poglavju Vojna in resnica sledijo poglavja: Leto 1915 - Italija se pripravlja na vojno, Leto 1916 - Italijani se hitro učijo, Leto 1917 - na vrata je potrkal skrajna beda, Leto 1918 - proti žalostnemu koncu, O ptevilu žrtev na Soči in Pravica v vojnem času. Knjigo bogatijo ptevil-ne fotografije in vojapki zemljevidi, med njimi so nekateri objavljeni prvič.
Včasih kakpen dogodek komaj najde odmev v časopisju in ga radio ali televizija sploh ne zabeležita. Vendar je važen, ne zaradi posledic, temveč ker predstavlja način postopanja vodilnih političnih krogov v razmerju do družbe.
Vsi so ostali. Večina javnosti sploh ni zvedela, da je preteklo sredo 6. decembra (praznik sv. Miklavža), državni senat po hitrem postopku, brez debate, v treh minutah in s porazno večino (39 za, 2 proti) pokopal zakon o obveznih in istočasnih notranjih volitvah za imenovanje kandidatov političnih strank (to, kar v ZDA poznajo kot „primarne" volitve). Poteza sama po sebi ne bi bila važna, če ne bi predstavljala pogreba vrste poizkusov, da bi izboljpali stanja politike in zlasti razmerja med družbo in političnimi strankami. Povzemimo: kriza leta 2001 je izzvenela v soglasni zahtevi ,,naj vsi odidejo", s katero je narod izrazil nezaupanje do političnih voditeljev. Razvoj dogodkov je pomiril duhove, a tedanja vlada je skupala uvesti nekaj ukrepov, ki naj bi vodili do večje prozornosti političnega delovanja. Eden teh ukrepov je bil omenjeni zakon. Bistvo je bilo v tem, da stranke ne bi smele imenovati kandidatov po svojih organih, temveč po svobodni izbiri volivcev, pa naj bi bili to člani ali pa ne. Zakon nikoli ni pripel do prave izvedbe: vladni dekreti, sodni odloki ali zakulisni sklepi so izneverili določila. V takem stanju je bilo res edino smotrno, da se odpravi zakon, ki ni imel nobene veljave, ga ni nihče spoptoval in čigar učinki se sploh niso poznali. A žalostno je, kako se je izneverila ljudska volja, naj bi politične stranke prenehale biti samozadostne mafije in naj bi se spremenile v resnično predstavnipke organizacije družbenega delovanja. In žalostno je tudi, da vse poznejpe obljube raznih vlad (tudi sedanje) demokratizacije politike niso prinesle drugega kot razočaranje. Vsi so ostali in vse je ostalo — nespremenjeno.
Brez dialoga. Kmetijska stavka je končana. Bila je ena najdaljpih in najbolj močnih v novejpi zgodovini države. Vladi je sicer uspelo, da se posledice niso poznale na trgu in v cenah, a s tem ni repila nobenega vprapanja, ki jo loči od proizvajalcev. Se več, pogoji za dialog so vedno težji. V teku stavke je priplo pe do zanimive polemike. Ko so kmetje napovedali, da bodo izvedli blokade, da preprečijo popiljke živine v klavnice, je vlada zagrozila, da bo to s silo preprečila. Umestno so se stavkajoči sprapevali, zakaj uporaba sile v tem primeru,
ko blokade mirno in svobodno izvajajo po vsej državi revni, brezposelni, delavci in prebivalci na sploh v mestih, podeželju, na avtocestah in mejnih prehodih z Urugvajem, le njim je to prepovedano. Končno ni priplo do izgredov. Povzamemo: čeprav poljedelstvo kaže nedvomne znake razcveta, se živinoreja resno sprapuje, kakpna prihodnost jo čaka v sklopu vladne politike cen, izvoza in notranje uporabe. Vlada sicer računa na notranja nasprotja v kmetijskih organizacijah, a ta politika ,,deli in vladaj" ima kratkoročen učinek, ki pa na dolgo roko ne koristi državi, ne družbi in tudi ne vladi.
Vedno bolj vroče. „Položaj se vsak dan slabpa" je zatrdil urugvajski predsednik Tabare Vazquez v zvezi s problemom na reki Urugvaj. Drugo potovanje predstavnika ppanskega kralja, ki posreduje med „bratskima" državama sicer vzbuja nekoliko več optimizma, a pot sporazuma se ne vidi. Dejansko nobena od zapletenih strank nič ne naredi, da bi krizo prebrodili: prebivalci Guale-guaychu ne odstopijo od blokad, argentinska vlada ne posega v zadevo, urugvajski predsednik je na sporno (a mirno) področje poslal vojsko, finsko podjetje Botnia pa sploh noče slipati o nikakrpnih pogajanjih, ali da bi v najmanjpem spremenila prvotne načrte, čeprav je kar nekaj vrednih alternativ. Tako vsak korak vodi le v slepo ulico. Zanimiv je primer mesta Concordia, kjer je skupina peronistov iz strankarskih vzrokov preprečila blokado tretjega mostu. To pa opozarja na možnost, da v prihodnje lahko pride do spopadov, katerih izid je tudi nepredvidljiv.
Mimohod kandidatov. Volilno leto se bliža. Kandidatov ne manjka ne na eni, ne na drugi strani. Predsednik Kirchner je sijajno repil problem notranjih sporov v provinci Buenos Aires, kjer je za kandidata „demokratično" postavil sedanjega podpredsednika Sciolija. S tem je postavil red v največje volilno okrožje, kjer je sedaj vprapanje le, s kolikpno razliko bo peroni-zem zmagal. Začel pa se je spopad v prestolnem mestu, kjer je tudi v vladnih vrstah huda razprpitev. Bo tukaj Kirchner tudi napel kakpno salomonsko repitev? Medtem pa opozicija trpi zaradi lastnih grehov. Možnost enotnega nastopa, kjer bi sodelovali radikali, Lavagna, Macri, Sobisch, Murphy in pe kdo, se vedno bolj oddaljuje. Doslej kaže, da bodo nastopile tri večje opozicijske struje: levica z Eliso Carrio, ter srednje desničarski formaciji z La-vagno po eni in Macrijem po drugi strani. V tem primeru se opozicija sama deli, Kirchner pa vlada.
SLOVENCI V ARGENTINI
KRISTUS KRALJ
Praznovanje in igra luč z gora"

Praznik kristjanov. V nedeljo, 26. novembra, smo pri maP v Slovenski hiP, v cerkvi Marije Pomagaj peli mogočno Kristus kralj vseh večnih časov. Bilo je ljudsko petje, ki ga je spremljala na orglah ga. Anka Gaser in vodila ga. Mojca Jelenc. Pesem je lepo donela, čeprav bi
Zastor se je odprl in na oder so stopili Ptudentje. Vneto so uprizorili poučljivo igro. Hinko Moll (tirolski Ptudent in vnet katoličan) nam pokaže, kako se je boril z vso vnemo in dobrim zgledom ter jasnimi načeli proti vsem izzivanjem, slabim zgledom, proti prepričevanju vseh drugih ntudentov organiziranih v zvezi nacističnih gimnazijcev, komunističnih in liberalnih. S svojimi načeli se je uprl celo profesorju zgodovine, ateistu, ki mu je zaradi ideologije hotel dati pri izpitu nezadosten red.
Z zgledom, močno vero, molitvijo in zavzetostjo je organiziral Marijino kongregacijo. To je pri nasprotno mislečih sopolcih vzbudilo pe večji odpor proti Hinku. Samo katolipki gimnazijci so se zavedali, da se splača biti z njim. Ampak tudi drugim ni bilo vseeno, saj so premiPjevali, kako bi mu nagajali, a on je vztrajal.
Tako je končno, ko se je odločil za duhovnipki poklic
mogla biti večja udeležba. Takoj je pater Alojzij Kukovica stopil k oltarju, za nas mapeval in nam lepo povedal pomen te nedelje za nas kristjane. Nekateri se vedno manj zavedamo, kaj je biti kristjan, prav trudimo se, da ne bi izpolnjevali deset božjih zapovedi.
Po map smo pi v dvorano in smo čakali, da bo začela igra Luč z gora, v priredbi gospoda Miha Gaserja in v njegovi režiji.
in pripravil bratranca mlačnega liberalca, da bi pel k spovedi, pel nabirat rože za okrasitev Marijinega oltarčka. A je zaradi prometne nesreče, ko je skočil, da je repl smrti največjega nasprotnika, izzivalca in skupnjavca — voditelja liberalnih gimnazijcev — sam izgubil življenje.
Tako so se vsi zavedali, kako je v njem živel Kristus in da je zaradi tega mogel izžarevati samo veselje, samozavest in ljubezen.
Igra je bila zelo dobro igrana; videlo se je, kako so fantje uživali na odru.
Mislim, da bi to bila lahko igra za kakpen mladinski dan ali pa, da bi se ponovila samo za kakpni mladinski sestanek, saj ni bilo dosti mladine in bi bilo dobro, da se ne bi zgražali, če je kakpna verska tema, da nam ne bo kaj pkodovalo.
Veliko so se naučili, da bodo lahko drugim v zgled in sami sebi v ponos, nam so pa posredovali veliko snovi za premipjevanje.
Tako kakor se je Andrej Grohar zahvalil ob koncu g. Mihu za pripravo in delo kljub pomanjkanju časa vseh mladih, lahko rečemo, da sta dobra in Božja volja vedno skupaj. Zato je tudi to bilo odlično vzgojno delo, kateremu gospod Miha posveča svoje sposobnosti in ljubezen do skupnih prireditev.
Sodelovali so: Grohar Pavel (Hinko Moll, ptudent, Tirolec, vnet katoličan), Rožanec Jožko (Mirko Egger, ptudent, Hinkov bratranec, mlačen liberalec), Štrubelj Luka (Karl Schauer, ptudent, voditelj komunističnih gimnazij-
- /j



cev), Schiffrer Franci (Kurt Berner, ptudent, voditelj liberalnih gimnazijcev), Zarnik Martin (Erih Rutmeier, ptudent, voditelj nacističnih gimnazijcev. Z.N.S.), Jelenc Gabrijel (Herbert Hölzl, ptudent, član katolipkih gimnazijcev), Mele Aleks (Weiman, ptudent, član katolipkih gimnazijcev), Pun-tar Aleks (Gall, ptudent, član katolipkih gimnazijcev), Podržaj Tone (Dr. Walker, profesor zgodovine, ateist), Oblak Jože (Dr. Schlitzer, duhovnik, profesor verouka), Oblak Pavel (Oton Egger, ptudent, Mirkov brat), Rožanec Tomaž (Fantek, ptudent, Otonov sopolec), Oblak Erik (ptudent, član nacističnih gimnazijcev. Z.N.S.), Malovrh Maksi (ptudent, član nacističnih gimnazijcev. Z.N.S), Kopač Kristjan (Statist, ptudent, član komunističnih gimnazijcev) Golob Maksi (Statist, ptudent član nacističnih gimnazijcev. Z.N.S.). Šepetalki sta bili Nadica Kopač Grohar in Ivana Tekavec. Za Zvok so bili odgovorni Damijan Ahlin, Tomaž Ahlin in Andrej Grabnar. Maskiranje: Metka Havel-ka Magister. Mizarsko delo: Maček Tomaž. Za scenski prostor so poskrbeli nastopajoči. Režijo pa, kot smo že omenili, je imel v rokah Miha Gaser.
Živel Kristus Kralj!
Marija Zurc Čeč
SAN MARTIN
Več nas bo, leppe bo!
,,Ti bop pa doma ostala, milo se bop jokala!" so nama v slovo zapeli sanmar-tinčani, ko so se v nedeljo 12. novembra po sv. map na vrat na nos (takoj) odpravili na leppe. Cel mesec sva kuhali mulo, a ker pe ni nihče poročal o izletu sanmartinske družine, bova kar medve opisali, kako je bilo. Seveda bova pisali o tem, kar so nama udeleženci izleta pripovedovali.
Čudovita nedelja je bila, sončna in vroča, ko so sanmartinčani okoli poldneva prihajali na letovipče Sloga, da bi skupaj preživeli dan v naravi, se malo sprostili in se medsebojno povezali. Izletniki so hitro
uredili vso prinepeno kramo in že je prof. Omar Santana sklical zbrane, da bi pričeli z igrami. Tekmovali sta dve ekipi, in sicer beli in rumeni. Vsak je pogledal na trak, ki ga je nosil na zapestju, in se hitro uvrstil v svojo skupino. Barvi papepke zastave naj bi nekako blagodejno delovali med nasprotniki. Začelo se je tekmovanje, med katerim so se vsi zelo zabavali in skupali zabeležiti točke. Igre so bile zelo pestre. Mladi in manj mladi so uganjevali besede z mimiko, streljali z žogo v gusarja, lezli po tunelih, se vozili z vozičkom, navdupeno peli navijapko pesem, igrali med dvema ognje-
ma, odbojko, nogomet, balinali in se lotili tudi namiznih iger.
Čeprav so bili utrujeni, niso izletniki pozabili na kosilo. Toni Kastelic in sam predsednik Podržaj sta se žrtvovala in za lačno ljudstvo pekla klobase in patije. Popoldne pa so se prilegle sladke dobrote in mate.
Neutrudni prof. Omar je skrbno vodil nadaljnje igre in septeval točke za pokal. Vsi so se radovedno sprapevali, za koga pač bo. Dobitniki so bili rumeni, ki so zmago glasno proslavili. Pred slovesom pe skupna slika in posebna zahvala Omarju, ki je tako lepo poskrbel za razvedrilo.
Veliko jih je bilo (od petmesečne Zofije do petinosemdesetletne
ge. Mimi), pe leppe pa je bilo, ker so se vsi sprostili in preživeli lep dan z željo, da bi se tako srečanje kmalu ponovilo.
Sanmartinski lipi
NOGOMETNA EKIPA ZS
Od zmage do zmage
ZENA IN NJEN SVET
Nogometna ekipa ZS je zaključila tekmovanje na amaterskem nogometnem turnirju Northchamp, kjer je v najvipi kategoriji osvojila prvo mesto. Lani je slovenska ekipa pričela nastopati na tem turnirju, ki se odigrava v severnem predelu Buenos Airesa, v okolici mesta Benavidez, takrat v najnižji kategoriji ,,D". V vsakem turnirju je povipala kategorijo, in zdaj končno pe osvojila kategorijo ,,A" nepremagana.
Zadnjo nedeljo, to je 3. decembra, nas je ob priložnosti zadnje tekme obiskal nap veleposlanik, prof. Avguptin Vivod, ki nas je po končani tekmi nagovoril in nas vzpodbudil, naj vztrajamo pri delovanju. Čestital je tudi trenerju, Claudiju Spjnelli in fizijoterapevtu ter pomočniku trenerja, Janku Šmalcu, za uspepno vodstvo. Oba sta se letos izredno potrudila, da je ekipa nadaljevala s treningi in dosegla tak uspeh. Pomagala sta jima tudi pri treningih Jure Urbančič in Franci Ur-bančič.
Čeprav je bila ta zadnja tekma precej nenavadna — nasprotnikom je sodnik prisodil kar 3 rdeče kartone, ker so zelo tolkli po naph fantih in končno se je tekma tudi neodločeno končala — je prvo mesto že pripadalo nap ekipi. Vseeno smo ob tej priložnosti praznovali osvojitev prvega mesta in zato smo nesli nekaj raket in drugih umetnih ognjev.
Zdaj je za prihodnje leto v pripravi ponovno tekmovanje izseljencev v Sloveniji. Imamo upanje, da bomo zmogli sestaviti dobro, kompetitivno ekipo, ki bo lepo predstavljala Argentino na tem turnirju. Zdaj je v ekipi mnogo mlajph igralcev, saj starejp počasi odhajajo, nekateri pa se uspepno vključujejo v profesionalne ekipe. Tako je na primer nap Javier Grbec
letos igral v ekipi Deportivo Moron, ki se je do konca borila za prvenstvo v kategoriji B metropolitana. Damijan Bevčar igra v ekipi Liniers v kategoriji D. Nap Lucas Horvat pa v prvi ligi Slovenije v ekipi Nk Drava in je celo že sodeloval v mlajp reprezentanci Slovenije. Ta teden, v torek smo se tudi srečali z njim v klubu Huracan SJ, kjer treniramo, da smo slavili dobljeno tekmovanje in, kjer je tudi Heri Zupan, glavni vodja ekipe, seznanil člane z možnostjo potovanja v Slovenijo, ki naj bi se izvrplo v zadnjem tednu meseca julija 2007.
Zato bomo pa prihodnje leto, meseca februarja, ob začetku ponovnih treningov, razprili vabilo in dali najboljpm možnost sodelovanja.
Marko Vombergar — tajnik
Na pragu Božiča
Veleposlanik Vivod nagovarja igralce
Celotno movtvo, z voditelji in gosti
Konec adventa pa nas postavi pred dejstvo, da je poleg duhovne priprave na Božič treba misliti tudi na zunanje slavje. S tem pa je v družini povezana skrb tradicionalnih jedi, ki ne smejo manjkati na slovenskih mizah. Danes prinapamo pe en recept klasične slovenske peke.
POTICA
Recept gospe Majde Petkovpek
Sestavine
Testo: 600 gr moke, kvasec (40 gr kvasa, 2 žlici mlačnega mleka, 2 žlici moke, 1 žlička sladkorja), 3 rumenjaki, 100 gr masla, 100 gr sladkorja, 2 žlici ruma, 2-3 dl mleka, limonina lupina (če želite), sol.
Orehov nadev: 400 gr orehov, 100 gr zmletih pipkotov (vainillas), 1 žlica germen de trigo, 3 rumenjaki, 3 beljaki, 20 dl mleka ali smetane, 150 gr sladkorja, 200 gr masla.
Čokoladni nadev: 400 gr kakava (pol sladkega, pol grenkega), 150 gr zmletih pipkotov (vainillas) 150 gr sladkorja, 3 rumenjaki, 3 beljaki, 250 gr sira (skute ali ,,casancrema"), četrt litra smetane ali mleka.
Priprava
Moko presejemo v posodo in jo damo na toplo, da se ogreje. Pripravimo kvasec: kvas zdrobimo, dodamo mleko, moko in sladkor, premepamo in pustimo, da na toplem vzhaja. Vzhajanemu vmepamo mapčobo, rumenjake in sladkor. Mleko pogrejemo in osolimo.
Iz vzhajanega kvasa, moke in dela tekočine zamesimo testo. Če je pregosto, prilijemo pe ostalo mleko. Testo ne sme biti pregosto. Stepamo z leseno kuhalnico, da se testo prične mehuriti in da se loči od poso-
de. Nato ga pokrijemo in pustimo, da na toplem vzhaja. Ko naraste za dvakratno količino, ga razvaljamo na pomokanem prtu.
Testo namažemo z nadevom, ga s prtom zvijemo in preložimo v pomapčen in z drobtinami potresen lončen model. Model postavimo na toplo in pustimo potico znova vzhajati. Pečemo v 220° C ogreti pečici približno eno uro (odvisi od pečice). Če se nam zgornja povrpna žge, jo prekrijemo z aluminijastim papirjem. Pečeno potico pe toplo zvrnemo iz posode in pokrijemo s prtičem, da se počasi hladi. Razrežemo jo pele, ko je popolnoma hladna, najbolje drugi dan.
Pripravila A. P.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Postojnska jama
Preberimo kaj pipe o	tem znamenitem
naravnem pojavu Mimi	Urbanc v knjigi
„Slovenija, pokrajine in	ljudje" (Založba Mladinska knjiga, 1998):
,,Tukaj je nov svet, tu je paradiž", je očaran nad bogastvom podzemnih lepot zaklical jamski vodnik Luka Čeč (17851836), ko je 14. aprila 1818 odkril notranje dele Postojnske jame in s tem začel novo obdobje v raziskovanju postojnskega jamskega spleta. Prej so na^mreč poznali le vhodne dele Postojnske, Črne, Pivke, Magdalene in Otopke jame. Kasneje so jamarji odkrili povezavo med njimi in ugotovili, da so del istega jamskega spleta.
Postojnsko jamo je v zadnjih dveh milijonih let izoblikovala reka Pivka, ki je nekoč verjetno tekla po povrpu med Hrupco in Javorniki proti Ljubljanski kotlini. Kasneje je na robu Postojnskega krapkega polja poniknila v podzemlje in prevotlila krapki svet med Pivsko kotlino in Planinskim poljem.
Podzemska Pivka je postopoma zniževala svojo strugo in ustvarila ok. 21 km dostopnih rovov v dveh nadstropjih. Spodnji so vodni in občasno poplavljeni. V zgornjih, starejph suhih rovih je poni-kajoča deževnica, ki se je na poti skozi pretrte apnenčaste plasti navzela kalcijevega karbonata, z neskončnim kapljanjem ustvarila kapnike pravljičnih oblik.
Najstarejp so stari prek 500.000 let, mlajp pa se nastajajo. Na njihovo rast odločno vpliva količina prenikle vode in raztopljenega apnenca. Letno zrasejo od 1 do 10 mm, njihova barva je odvisna od primesi, ki jih voda spere iz prsti. Nekoč je bilo več krapke ilovice in zato so starejp kapniki rdečkaste barve, danes prevladujejo gole skale in mlajp kapniki so bolj beli. Na križipčih rovov so nastale obsežne dvorane z bogatim kapnipkim okrasjem.
Prvi obiskovalci Postojnske jame so bili ledenodobni lovci, ki so v njej iskali zatočipče. Pisne dokaze o ljudeh v jami so napi v Imensken rovu, kjer je najstarejp podpis iz leta 1213. V 17. stoletju so nastali prvi zapisi o jami, ki je pritegnila zanimanje preprostih ljudi, raziskovalcev in kasneje tudi kronanih glav. Najstarejp prikaz jame je napravil Janez Vajkard Valvasor (1641-1706) leta 1698 in odseva tedanji domipjijski pogled na podzemlje in njegove krapke oblike. Dunajski dvorni matematik Joseph Anton Nagel (17171800) je dobrih 50 let kasneje narisal prvi načrt vhodnega dela jame. V prvi polovici 19. stol. jo je dvakrat obiskal avstrijski cesar in ob pripravah na njegov drugi obisk je domačin Luka Čeč preplezal steno v vhodni dvorani in odkril notranji del jame. Do takrat so poznali le Pivsko dvorano in Rov starih podpisov.
Leta 1819 so del jame uredili za ogled
in s tem začeli novo obdobje, ki je lepote Postojnske jame poneslo v svet. Jama je kmalu zaslovela v Evropi in Ameriki.	Generacije navdupenih jamarjev in raziskovalcev so iz leta v leto prile znanje o jami, ki je z novimi odkritji postajala vse večja. Pomemben mejnik v razvoju turističnega obiska je bila Južna železnica, ki je močno povečala ptevilo obiskovalcev. Leta 1872 so v jamo položili tire, prve vozičke pa so jamski vodniki potiskali ročno. Najprej so jamo razsvetljevali s svečami in baklami, že leta 1884 pa so uredili električno razsvetljavo. Na začetku preteklega stoletja so za ogled uredili Lepe jame, nekaj kasneje tudi Pivko in Črno jamo. Leta 1930 je jamo obiskalo nad 40.000 ljudi. Po prvi svetovni vojni je začela voziti po jami bencinska lokomotiva, ki so jo leta 1955 zamenjali z akumulatorsko. Zaradi povečanega obiska so leta 1964 uredili krožno progo. Največji obisk je imela jama tik pred osamosvojitvijo Slovenije, ko jo je letno obiskalo skoraj milijon ljudi.
Na Postojnsko jamo smo Slovenci upravičeno lahko ponosni. Pravljično lepo podzemlje privablja ptevilne obiskovalce in je zapčitni znak ne samo krapkega sveta, am-
pak celotne dežele. Obenem je prvovrstni naravni laboratorij za raziskovanje podzemskega krasa in življenja v njem. Kljub surovim življenjskim razmeram živi v jami nekaj živalic, ki so prilagojene življenju v temi. Luka Čeč je napel hropča drobnov-ratnika (Leptodirus ho-henwarti), ki slovi kot prva znana podzemska žival, in s tem prispeval k razvoju biospeleologije, vede, ki se ukvarja z jamskim živalstvom. Bolj znana je bleda dvoživka človepka ribica (Proteus anguinus), ki so jo sprva imeli za zmajevega mladiča. Jama je pomembna za razvoj speleologije, o njej je bilo napisanih več strokovnih člankov in turističnih vodnikov kot o katerikoli drugi na svetu.
Postojnsko jamo je v dveh milijonih let ustvarila narava, zadnjih dvesto let pa so jo k življenju obudili ljudje: domačini, jamarji, in drugi, ki so živeli z njo in z njenim lepim in skrivnostnim svetom. Prav oni so pripomogli k njeni slavi in jo na edinstven način z jamskim vlakom, plesnimi in koncertnimi prireditvami, speleolopkim kongresom, v zadnjem času pa z živimi jaslicami približali obiskovalcem. ,,Vstopi, popotnik, v neizmerno jamo."
Zbral in uredil Franci Markež
NOVICE IZ SLOVENIJE
SLOVENCI IN ©PORT
PISALI SMO PRED 50 LETI
SPET NAGRADI V PRAGI
Mepani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana je na 16. mednarodnem festivalu adventne in božične glasbe 2006 v Pragi prejel zlato priznanje v svoji kategoriji, zbor Emanuel iz Celja pa zlato priznanje v kategoriji komornih mepanih sestavov. Zbora sta se 1. in 2. decembra udeležila tega znanega mednarodnega festivala, na katerem je nastopilo 64 zborov z 2200 pevci iz Bolgarije, s Čepke, Slovapke, iz Južne Afrike, Nemčije, z Norvepke, s Poljske, Portugalske in iz Singapurja.
DOBRI ZNAKI
Največja bonitetna hipa na svetu Dun Č Bradstreet je v decembrskem poročilu ohranila rating Slovenije na DB2b. Slovenija tako ostaja na vrhu regionalne lestvice. Drugo mesto si delijo Estonija, Madžarska in Slovapka z ratingom DB2d. V decembrskem poročilu o Sloveniji ni zapisanih bistvenih novosti, kar pri ocenjevanju državnih tveganj ni nujno negativno dejstvo.
OBLETNICA IN PRENOVE
8. decembra so na Radiu Ognjipče obhajali prvo obletnico blagoslovitvi radijske kapele. Ob tej priliki so blagoslovili tudi prenovljeni glavni oddajni studio v Ljubljani, saj so se po prvih dvanajstih letih oddajanja poznali sledovi časa na opremi in pohiptvu. Predvsem pa na tehniki za radijsko delo, ki se v danapnjih časih spreminja z veliko hitrostjo. Uredili so ga očem prijetno, delu prijazno in z novo kakovostjo, ki jo omogoča digitalna tehnologija, torej tudi poslupalcem bolj vpečnega. Pridobili so tudi prostor za nov bralni studio. Poslupalci iz Prekmurja pa so pe najbolj zadovoljni s tem, da je v Murski Soboti začel oddajati nov oddajnik, ki jim omogoča boljpe lovljenje radijskega signala.
SLOVENIJA OPOZORILA NA NAPAKE
Slovensko veleposlaniptvo v Rimu je italijanskemu zunanjemu ministrstvu predalo diplomatsko noto, v kateri je opozorilo na napačne zapise v osebnih dokumentih, ki so jih italijanske oblasti izdale državljanom Slovenije, ki prebivajo v Italiji, pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanskim državljanom, rojenim v Sloveniji, so danes sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva. Do največ napačnih zapisov prihaja v novih elektronskih zdravstvenih izkaznicah, kjer so imena državljanov zapisana brez pumnikov. Zakon o zapčiti slovenske jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini sicer predvideva, da se tistim pripadnikom slovenske narodne skupnosti, ki to želijo, izdajo vsi dokumenti na dvojezičnih obrazcih in v pravilni obliki. Poleg tega italijanske oblasti kot državo rojstva namesto „Republiko Slovenijo" v dokumentih navajajo „Jugoslavijo" a i „Srbijo in Črno goro".
PO SVETU
UMRL JE PINOCHET
Preteklo nedeljo je zaradi težav s srcem umrl nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet. Pokopan je bil z vojapkimi častmi a brez državnega žalovanja. Njegova smrt je razdelila državo. Nekateri so jo proslavljali do onemoglosti, drugi za njim žalujejo. Protesti na ulicah prestolnice Santiaga so se prelevili tudi v nasilne spopade s policijo, ki je morala uporabiti vodne topove in solzivec. Odzivi na smrt 91-letnega Pinocheta so prihajali tudi iz tujine. V Španiji, kjer so mu neuspepno skupali soditi zaradi domnevne vpletenosti v umor več njenih državljanov, so ljudje proslavljali na ulicah Madrida. Britanska zunanja ministrica Margret Beckett je dejala, da je Čile po koncu Pinoche-tove vladavine dosegel velik demokratičen napredek. Bela hipa pa je izrazila sočustvovanje z žrtvami režima.
BLAIR IN BUSH ZA MIR
Britanski premier Toni Blair naj bi se vrnil na Bližnji vzhod, da bi obnovil pogovore med Izraelom in palestinskimi oblastmi. V Beli hip sta se srečala Blair in ameripki predsednik Georg Bush. Srečanje je zaznamovalo poročilo tako imenovane Bakerjeve komisije ali spremembe ameripke strategije v Iraku. Ameripki kongres je potrdil zakon, s katerim so prepovedali ameripko pomoč palestinskim oblastem pod vodstvom gibanja Hamas, dokler slednji ne prizna Izraela, obsodi nasilja in začne spoptovati predhodnih mirovnih sporazumov. Zakon, ki ga je pred tem že odobril senat, mora sedaj podpisati pe ameripki predsednik George Bush. Besedilo prepoveduje izdajanje vizumov članom palestinskih oblasti, dokler gibanje Hamas ne izpolni zahtev, dopupča pa nadaljevanje humanitarne in druge pomoči palestinskemu predsedniku Mah-mudu Abasu.
ALI JE BIL HOLOKAVST?
V Iranu poteka mednarodna konferenca o holokavstu, na kateri naj bi ugotovili, ali je do množičnega poboja Judov med drugo svetovno vojno dejansko pripo. Srečanja se udeležuje 67 raziskovalcev iz 30-ih različnih držav.
USPEŠEN TUDI V WASHINGTONU
Zadnji dan močnega ptudentskega plavalnega mitinga v Washingtonu se je plavalec ljubljanskega kluba Ilirija in kalifornijskega Berkeleyja, Jernej Godec, dvakrat zavihtel na stopničke. Z univerzitetno ptafeto se je veselil zmage na 4 x 100 jardov prosto, na 25 jardov pa z izidom 9,55 osvojil tretje mesto. Ljubljančan je nastopil pe na 100 prosto in s 44,58 osvojil četrto mesto.
SVETOVNA LESTVICA NOGOMETNIH KLUBOV
Španska Sevila (308 točk) je zadržala prvo mesto na lestvici Mednarodne zveze za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS). Na drugo mesto se je povzpel italijanski AC Milan (276), na tretje pa Roma (269). Od slovenskih klubov so najbolje uvrpčene Domžale, vodilna ekipa po prvem delu tekmovanja v državnem prvenstvu, na 141. mestu (100 točk). - Argentina ima kot najboljpega predstavnika River Plate na 22. mestu, za njim sta Boca Juniors (30.) in Velez Sarsfield (31.)
UDRIH V NBA
Pri poročanju o koparkarskih tekmah ekipe San Antonio Spurs se časopisje ustavi predvsem pri uspepnosti Emanu-ela ,,Manu" Ginobili, vendar ni zanemarljiva vloga, ki jo odigrava pri zmagah Slovenec Beno Udrih. Pri visoki zmagi nad Golden State Warriors s 129:89 je slovenski reprezentant Beno Udrih v 24 minutah dosegel 1 6 točk, po tri skoke in podaje ter ukradel eno žogo. Trenutno je Udrih najučinkovitejp slovenski koparkar v ligi NBA.
UMRL JE TONE RAZINGER
V 86. letu starosti je umrl eden najstarejph slovenskih olimpionikov Tone Razinger, alpski smučar, smučarski tekač in kombinatorec. Leta 1939 je bil eden najboljph takratnih alpskih smučarjev, zmagoval je v alpski kombinaciji (smuk in slalom), tekmoval pa je tudi v smučarskih tekih. Po drugi svetovni vojni se je posvetil klasični kombinaciji (smučarski tek, skoki). Leta 1947 je bil na svetovnem prvenstvu v klasični kombinaciji 14., leto pozneje pa se je udeležil prvih povojnih olimpijskih iger v St. Moritzu. Tone Razinger je nastopil kot smučarski tekač in kombinatorec. V teku na 18 km je zasedel 51. mesto, v ptafeti 4 x 10 km pa s kolegi iz reprezentance Pogačnikom, Knificem ter Kordežom osvojil deveto mesto. V klasični kombinaciji je bil 24., zadnjič pa je na kakpnem velikem tekmovanju, svetovnem prvenstvu, nastopil leta 1950.
SLAB NASTOP
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v prvem krogu evropskega prvenstva na Švedskem v Goeteborgu izgubila z Norvepko z 20:43, v drugem pa z Nemčijo s 30:31. Končno je v nedeljo izgubila pe s Poljsko 34:30. Po tako slabem nastopu so se slovenske zastopnice s sklonjenimi glavami vrnile domov. Norvepka, ki je v drugem krogu premagala Poljsko z 32:21, in Nemčija sta si že zagotovili napredovanje v drugi del zaključnega turnirja.
Konferenco je obsodilo več držav, med njimi Nemčija. Za psevdoznanstveno jo je označil izraelski muzej holokavsta Jad Vapem iz Jeruzalema, podobno kot ameripka Bela hipa. Udeleženci naj bi se pozneje srečali z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom, ki je večkrat izrazil dvom o obstoju holokavsta. Po njegovih besedah je to le mit, ki se ga uporablja za opravičenje obstoja Izraela in nasilnih dejanj nad Palestinci. V skladu z zgodovinskimi dokazi je med 2. svetovno vojno umrlo pest milijonov Judov.
KLONIRANJE
Avstralski parlament je odpravil omejitev kloniranja človepkih zarodnih celic v raziskovalne in terapevtske namene. Parlament je odločitev sprejel kljub nasprotovanju premiera Johna Howarda. Avstralska zakonodaja je doslej dopupčala uporabo zarodnih celic pri umetni oploditvi, vendar pa je prepovedovala njihovo kloniranje. Zdaj so poslanci v spodnjem domu avstralskega parlamenta to prepoved odpravili. Znanstvenikom v Avstraliji naj bi bilo tako po novem omogočeno, da lahko uporabljajo zarodne celice za terapevtsko kloniranje. Na ta način upajo na odkritje postopkov za zdravljenje bolezni.
PRIHODNJIČ BO STAVKE KONEC
Zaradi stavke grafičnih delavcev leta 1956, je med 16. novembrom in 20. decembrom izpa samo ena ptevilka Svobodne Slovenije. Zato tudi v tem izvodu ne moremo objaviti običajnega povzetka. Potrpite do prihodnjič.
Uredni pivo
O Plečnikovem opusu
Arhitekta Andrej Hraus-ky in Janez Koželj ter umetnostni zgodovinar Damjan Prelovpek so ponovno združili moči v knjigi Jože Plečnik - Dunaj, Praga, Ljubljana, ki je izpa pri Cankarjevi založbi. Kot je na predstavitvi povedal Hraus-ky, so s Koželjem in Prelovpkom skupaj napisali že tri knjige, v katerih so ločeno obdelali Plečnikova dela v Ljubljani, po Sloveniji in na tujem, v tej knjigi pa je v sliki in besedi predstavljenih 57 Plečnikovih del, izbranih iz celotnega opusa.
Direktorica založbe Jelka Ovaska je knjigo označila za letopnjega „paradnega konja" založbe in dodala, da je izjemna tako po strokovni kot tudi po tehnični plati. Kot je pojasnila, je knjiga, ki jo je oblikovaa Suzana Duhovnik, na letopnjem knjižnem sejmu prejela nagrado za najleppo knjigo v kategoriji stvarna
literatura.
Knjiga je že izpa tudi v anglepčini, če pa bo dovolj zanimanja, bo morda izpa pe v kakpnem tujem jeziku, je pe napovedala.
Hrausky je pojasnil, da so besedila za vse ptiri knjige napisali vsi trije avtorji skupaj in da ni po zgolj za združevanje besedil. Kot je dejal, so v procesu nastajanja uskladi i svoje ideje in s čipčenjem besedila pripi do zanimivega rezultata. S knjigo, ki je nekakpen povzetek prvih treh, želijo predvsem približati delo arhitekta Jožeta Plečnika najprpemu občinstvu, saj, kot je dejal Hrausky, menijo, da povprečen Slovenec Plečnikove arhitekture ne razume v celoti.
Če bi dosegli, da bi Slovenci začeli ceniti Plečnikovo arhitekturo, potem bi na veljavi pridobila tudi sodobna arhitektura, ki pa je danes podcenjena, je prepričan Hrausky.
OSEBNE NOVICE
Poroke
V	petek, 24. novembra sta se poročila v cerkvi La Asuncion v San Andresu Pavle Verbic in Jessica Uz. Priče so bili Gregor Verbic in Jelka Potočnik Verbic ter Luis Ubiria in Marta Ubiria. Poročil ju je g. Pavle Novak CM.
V	soboto, 9. decembra, sta se poročila v župnijski cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejiji Lojze Rovan in Andrejka Dobovpek. Priče so bili njuni starp Anton Rovan in Terezija Rovan roj. Groznik ter Jože Dobovpek in Marjeta Dobovpek roj. Rožanec. Poročil ju je delegat Jure Rode, somapeval je župnik iz Villa Lugano rev. Juan Carlos Mart^nez.
Isti dan sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Danijel Boh in Veronika Zurc. Priče so bili njuni starp Alojzij Boh in Pavla Boh roj. Pegan ter France Zurc in Vera Zurc roj. Kokalj. Poročil ju je g. Pavle Novak C.M., somapevala sta p. dr. Alojzij Kukovica SJ in delegat Jure Rode.
Novoporočencem čestitamo in želimo obilo sreče!
Doktorat
Na Pravni fakulteti univerze Del Salvador v Buenos Airesu je 20. novembra odvetnik Jože Dobovpek uspepno zagovarjal doktorsko tezo ,,El Derecho Internacional Penal. Delitos y cr^menes internacionales y sus fuentes normati-vas." Prejel je naslov ,,Doctor en Ciencias Jur^dicas" z odlikovanjem ,,cum laude". Na njegovo propnjo je bil direktor teze prof. dr. Andrej Fink. Novemu doktorju iskreno čestitamo!
Smrt
V	San Justu je umrla gospa Karla Repar Mastnak (86). Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / PropiEtario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / TElEfon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Irena Urbančič Poglajen, Maruča Zurc Čeč, Pavel Grohar, Vera Breznikar Podržaj, Viktor Leber, Marko Vombergar, Ančka Podržaj in Edi Gobec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
TRETJI SLOVENSKI VESOLJSKI PODVIG
Astronavtka Suni Williams
MALI OGLASI
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A nič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapunčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar
Po uspepnih vesoljskih poletih	slovenskih
ameripkih astronavtov dr. Ronalda Sege in dr. Jerryja Linengerja se mnogo Slovencev zdaj veseli vesoljskega poleta Suni (ali Sunite) Williams, prve ženske astronavtke slovenskih korenin.
Kot je po napem poročilu o prvi slovenski amerinki ženski zvezni senatorki Amy Klobuchar pravilno opozoril slovenski urednik Amerinke domovine dr. Rudolf Susel, bomo od januarja 2007 dalje imeli Slovenci v amerinkem senatu kar tri odstotke vseh senatorjev, čeprav nas je v Ameriki mnogo manj (po nanih računih nas je manj kot dve desetini	enega
odstotka). Podobno smo sorazmerno zelo močno zastopani od 9. decembra 2006 dalje, ko je poletela v vesolje Suni, tudi med približno sto amerinkimi astronavti.
Astronavtka	Suni
preseneča. Že zakon njenih starnev je nenavaden, saj se je mati Bonnie, Slovenka iz mesta Euclid na obrobju Clevelanda, Ohio, po izselitvi v državo Massachusetts v službi na radiolnkem oddelku spoznala in poročila s priseljencem iz Indije, zd-
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter urednintva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ntevajo!
SFZ in SDO CENTRALA
vabita n^
MLADINSKO PRIČAKOVANJE JEZUSOVEGA ROJSTVA
v soboto, 23. decembra ob 21. uri v cerkvi Marije Pomagaj. Fantje in dekleta iz vseh krajev prisrčno vabljeni!
OBVESTILA
ČETRTEK, 14.decembra:
Zveza slovenskih mater in žena vabi na redni sestanek in razgovor z dr. Katico Cukjati, v Slovenski hini ob 17. Nato božične čajanka. Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. v
Slovenski hini. PETEK, 15. decembra:
Seja delegatov za Federacijo, ob 20. v Slovenski hini. TOREK, 21. decembra:
Z.S.M.Z. iz San Martina vabi na svoj mesečni sestanek -božičnico, ob 16. uri. Gospa Ivanka Petkovnek nam je pripravila opis lepega božičnega običaja „Marijino potovanje 9 dni pred Božičem". SOBOTA, 23. decembra:
SDO-SFZ pripravita „Mladinsko pričakovanje Jezusovega rojstva", ob 21. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj NEDELJA, 24. decembra:
Slovenska polnočnica ob 21. uri v cerkvi Marije Pomagaj. PONEDELJEK, 25. decembra:
Pristavska mladina vabi na božičnico po sv. mani; sodeluje deklinki zbor Milina.
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
Vodstvo dejavnosti mladcev in mladenk organizira zaključno letno taborjenje. Potekalo bo od 26. do 29. decembra v Tandilu. Vodil bo prof. Jure Urbančič. Prijave v Domovih pri vodjih krajevnih skupin.
ravnikom, harvardskim raziskovalcem in profesorjem dr. Deepak Pandyo. Le kdo bi mogel slutiti, da se za deklinkim priimkom Pandya in poročnim imenom Williams skriva amerinka Slovenka? A prav na dan sv. Miklavža smo to izvedeli iz amerinkega dnevnika The News Herald, kjer so predstavili tudi sestro ast-ronavtkine mame, Marijo Ano Zalokar, poročeno Okicki. Povedala je, da bo posredovala svoji nečakinji astronavtki nekaj domačih dobrot, ki naj bi jih vzela s sabo v vesolje, pa si jih morda na Mednarodni vesoljski postaji privončila letos za božične praznike. V ta namen je v Azmanovi mesariji kupila sjovenske kranjske klobase. Če jih bo astronavtka res lahko vzela s sabo v vesolje, bo nekega lepega dne na vesoljskem plovilu zadinalo po kranjskih klobasah.
Kot lahko beremo v slovenskem prevodu dr. Lin-engerjeve kot roman napete knjige V vesolju (Založba Družina, 2002), je tudi ta formalno najvine izobraženi amerinki vesoljec na željo pisca tega poročila leta 1997 ponesel v vesolje nekaj izrazito slovenskega, namreč slovensko zastavico kot simbol slovenske narodne identitete in sliko Marije Pomagaj kot slovenski verski simbol. Oboje si je skupaj z uradnim potrdilom urada NASA mogoče ogledati v muzeju na Brezjah. Zdaj pa čakajo na vesoljsko priznanje pe slovenske kranjske klobase!
Suni se je po končani srednji poli v manjpem mestecu Needham, nedaleč od Harvardske univerze, najprej zanimala za veterinarstvo, a ko je njen brat graduiral na Mornarski akademiji v Annapolisu, Mary-landu, se je odločila, da bo
Spremenjeno
delovanje bankomatov
Med novoletnimi prazniki bo delovanje bankomatov (cajeros avtomaticos) po Sloveniji zaradi uvedbe evra nekoliko spremenjeno. Nekaj več kot 1500 banko-matov v lasti 16 poslovnih bank v Sloveniji, ki jih upravlja Bankart, bo ugasnilo 31. decembra ob 21. uri. Tisti najbolj obiskani bodo začeli delovati 1. januarja 2007 že kmalu po polnoči, ostale pa bodo glede na obiskanost in regijsko pokritost priklapljali postopoma najpozneje do konca dneva.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
12. decembra 2006
pa tudi sama ntudirat na to elitno državno akademijo. Tam je leta 1987 dokončala ntudij fizike, leta 1995 pa na Tehnolonkem institutu v Floridi dosegla ne magisterij iz inženirske uprave. Postala je poskusni pilot več vrst helikopterjev in letal, v pomorskem letalstvu pa dosegla čin „commander" (le dve stopnji nižji od kontra-admirala). A po naključnem srečanju z legendarnim astronavtom Johnom Young-om (dobrim prijateljem dr. Linengerja) si je zaželela postati astronavtka. Njen prvi poskus, da bi jo sprejeli med astronavte, kot v večini drugih slučajev ni uspel. A Suni se je vztrajno izpopolnjevala in bila leta 1998 res sprejeta na ast-ronavtsko vežbanje v okviru NASA, najprej v Ameriki, potem pa (podobno kot njuna slovenska predhodnika) ne v Rusiji.
V prvih dneh decembra smo jo lahko videli na televizijskih zaslonih vso nasmejano med nestimi drugimi astronavti posadke STS-116, pripravljeno na polet na raketoplanu Discovery iz Kennedy Space Centra v Floridi v neskončnost vesolja. Medtem ko raketoplan prevaža gradbeni material in življenjske potrebnčine na Mednarodno vesoljsko postajo, ki je trenutno okrog 60 odstotkov dograjena in odvaža iz iste vračajoče se astronavte in razno gradivo, bo Suni ostala na Mednarodni vesoljski postaji kar nest mesecev. Kot plovni inženir bo sodelovala pri zamenjavi sončnih plopč za zbiranje energije in napeljavi novega stalnega električnega sistema. Odgovorna pa bo tudi za sodelovanje pri znanstvenih raziskovanjih člove-
nkih organizmov v breztežnem prostoru, zlasti ne analizi krvi in merjenju izgube minic in redčenju in slabenju kosti ter ugotavljanju vpliva potrebnih protiukrepov (telesnih vaj in prehrane) na zmanjnevanje negativnih posledic dolgoročnega bivanja v vesolju.
Ker je Suni po očetu napol Indijka, je zanimivo, da je ta drugi največji narod na svetu, ki presega petino prebivalcev vsega sveta, zelo ponosen na svojo indijsko astronavtko. Ker je po materi tudi napol Slovenka, to je članica (s prebivalci Republike Slovenije, zamejci in izseljenci vred) manj kot trimilijonskega naroda, gotovo smemo biti ntevilčno majhni Slovenci toliko bolj ponosni na bogastvo svojih izrednih dosežkov, med njimi na slovensko astronavtko Suni.
prof. dr. Edi Gobec
Slovenska kulturna akcija
vabi na predavanje dr. Roberta Petkovnka C.M. na temo
,Evropski duh"

V mali dvorani Slovenske hipe, v soboto, 16. decembra ob 20. uri Pred predavanjem bo ob 19. delegat dr. Jure Rode daroval sv. mano za vse žive in pokojne člane SKA.
Rožmanov dom
se zahvaljuje vsem, ki so nas obiskali v nedeljo 3. decembra, vsem tistim, ki so na katerikoli način pomagali pri organizaciji srečanja in kosila, posebej pa naj prejmejo napo zahvalo sledeči rojaki: Olga Radop Anica Zakrajnek, Mici Drenik, Francka Dolenc, Francka Jerovnek, Mariana Juhant, Korina Pugelj, Nadi Indihar, Marija Petelin, Alenka Terap Olga Kožar, Marta Rupnik, Nežka Kržipnik, Mici Malavarač, Andrejka Dolinar, Janez Urbančič, Janko Juhant, Marjan Pugelj in Franci Oblak. Vsem Bog Plačaj!
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
1 EVRO 1 US dolar
239.6	SIT
181.7	SIT
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na nanh straneh objavite svoje vopčilo in za majhen stropek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stih z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421 Po elektronski popti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar
Po popti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires. Božič je že pred vrati. Pohitite!
CORDOBA
Počitni nki dom Dr. Rudolfa Hanželiča sporoča, da je dom odprt za letno sezono od 20. decembra dalje.
-Sobe s privatno kopalnico -Domača hrana -Knjižnica
-Dvorana s TV, video, DVD in Direct TV
Dnevne cene za stanovanje s kompletno prehrano:
Odrasli: $50.-
Otroci do 14. leta: $35.-
Otroci do 4. leta: brezplačno!
Informacije in prijave: Tel.: v Cordobi: 03548-494046
v Buenos Airesu: 4627-4160 Celular: (011) 15-6152-9951 (011) 15-6152-9978