GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE Še mnogo zdravih let, tovariš Luka! Pred petinsedemdesetimi leti, 9. decembra, je bil rojen delavski voditelj, revolucionar in prvi komandant slovenske narodnoosvobodilne vojske Franc Lesko-šek-Luka. Tovariš Franc Leskošek je več kot 55 let v središču in na čelu dogajanj naše socialistične revolucije. Njegova odločna, vztrajna in delovna osebnost, je tesno povezana s pripravami na revolucijo, njen oborožen začetek in s povojno rastjo socialistične Jugoslavije. Z revolucionarnim delom je začel že kot 15-letni fant. Bil je kovinar in je najprej deloval med stanovskimi tovariši. Kaj kmalu pa je postal revolucionar vidnejšega kova. Zaradi njegovega organiziranega delovanja med delavstvom ga je takratna oblast začela preganjati. Franc Leskošek pa ni odnehal in klonil. Komunistična partija Slovenije mu je poverila pomembne naloge. Od leta 1937, ko je bila ustanovljena KPS, pa do konca narodnoosvobodilnega boja, je bil tovariš Leskošek njen prvi sekretar. Ko je okupator zasedel naše ozemlje so revolucionarja in partijskega sekretarja Franca Leskoška na seji CK KPS imenovali za prvega komandanta slovenskih partizanskih odredov. Z njegovo žilavost-jo, upornostjo in dejavnostjo, je razširjal upor in organiziral slovensko vojsko. Postal je legendarni komandant slovenskih partizanov. Kdo ne pozna skrivnostnega komandanta Petra Strugarja, kdo ne pozna Lojzeta in končno, kdo ne pozna tovariša Luke? Velenjčani in prebavalci naše občine variša Franca Leskoška Luka visoko cenimo. Vsa ta leta po vojni, ko je opravljal zahtevne državniške in druge posle, je redno prihajal k nam v Velenje. Svetoval je kako naj zgradimo rudnik in kako naj izgleda mesto ob bregovih Pake. Ne bi mogli napisati številnih sestankov in sej na katerih je bil navzoč tovariš Luka. Na njih smo načrtovali razvoj našega lokalnega gospodarstva, mesta Velenje in drugih zaselkov v občini. Z nami je bil ko smo razpravljali o rudniku, razvoju tovarne gospodinjske opreme, o kmetijstvu, obrti, turizmu, komunali itd. Nikoli ni trpel neaktivnosti. Vedno je zahteval, da v občini snujemo nove zamisli in jih tudi uresničujemo. Dosežki' so v teh povojnih letih v šaleški dolini vidni. Kadar smo odpirali nove tovarne, ceste in drugo se je z nami veselil tudi Franc Leskošek-Luka. še sedaj prihaja med nas in pomaga pri razvoju občine. Njegove napotke cenimo in jih pri delu upoštevamo. Zato naj v imenu številnih občanov velenjske občine in vseh, ki tovariša Franca Leskoška-Luko poznamo kot požrtvovalnega revolucionarja, iskreno čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju ter mu zaželimo še mnogo srečnih in zdravih let! Lj. Naraks SOLIDARNOST V ŠOŠTANJSKI USNJARNI Tovarna usnja v Šoštanju je še vedno v nezavidljivem gospodarskem položaju. V tovarni manjka delavcev in tudi oskrba s surovino ni najboljša. Imajo pa še druge objektivne težave. Na sestanku osnovne organizacije ZK so se pogovarjali o razmerah v pod- jetju in se med drugim dogovorili, da bodo uslužbenci delali en prosti dan za stroji. Odmev na to odločitev je bil zelo ugoden med delavci v neposredni proizvodnji. Na njihovo delo je odločitev stimulativno delovala. V usnjarskem kolektivu vlada izredna delovna atmosfera, ne glede na težave, s katerimi se srečujejo. Na vsakem koraku je čutiti vedro razpoloženje in pripravljenost članov delovnega kolektiva, da s svojim delom rešijo sedanje razmere. Pa tudi upravne in tehnične službe želijo z naprednimi in novimi posegi v proizvodnjo in organizacijo dela pripomoči, da bi bil jutrišnji dan šoštanj-skih usnjarjev lepši in sigurne j ši. J. Jurkovič 27. december 1972 - LETO VIII. 20 (172) - Cena 0,30 din - Poštnina plačana v gotovini VELENJSKI RUDARJI BODO IZPOLNILI NALOGE Ko so si v rudniku lignita Velenje zastavili letošnji proizvodni načrt in sklenili, da bodo nakopali 3,7 milijone tcn alignita, niso predvidevali, da bodo med letom naleteli na precejšnje težave. Direktor rudnika Ludvik Mali, dipl. inž., je povedal, da v rudarstvu nikoli ne morejo naprej predvidevati kakšne bodo razmere v jami. Tako so tudi letos bile v nekaterih jamah zelo težke odkopne prilike. Poleg te težave je rudniku stalno primanjkovalo 150 rudarjev. Do oktobra pa je bilo ozko grlo še izvoz premoga. Težave je kolektiv velenjskih rudarjev sproti odstranjeval. Največja pridobitev letošnjega leta je novi izvoz v Pesjem. Zdaj lahko nemoteno iz globin izvozijo vse nakopane količine premoga. Še vedno pa ne morejo dobiti novih rudarjev. Ljudje se za to naporno delo v temačnih globinah neradi odločijo. Vzrok so neprimerni zaslužki, verjetno pa jih ovira mišljenje zadnjih nekaj let, da rudarstvo nima več prave bodočnosti. Prepričani so, da bodo do konca leta nakopali planirane količine lignita. Seveda so med letom morali vložiti precejšnje napore, saj bodo letos delali kar 297 delovnih dni. To pomeni, da so rudarji, ki so najbolj potrebni počitka, dejansko delali vse sobote v letu. Zadovoljni pa so tudi s finančnimi pokazatelji. Dosegli bodo planirani celotni dohodek v vrednosti 500 milijonov dinarjev, ki je večji od lanskega. V kolektivu že razpravljajo o delu v letu 1973. Zamisli za proizvodni plan imajo sestavljene. Sedaj lahko že bolj trdno načrtujejo, ker ni bojazni in negotovosti, da ekonomični premogovniki ne bi več obstojali. Vendar pa so še vedno nerešene zadeve okrog kreditiranja za razvoj in modernizacijo. Premogovniki zavoljo razmeroma nizke akumulativnosti sami ne morejo ustvariti dovolj potrebnih sredstev za razvoj. Drugo leto bodo proizvodnjo povečali in bodo v 293 dneh nakopali 3,8 milijona ton lignita. Petnajst sobot bodo delali na eni tretjini, 288 pa na vseh. Za 10 odstotkov bodo povečali tudi celotni dohodek. Načrtovano povečanje proizvodnje bodo seveda dosegli z večjimi učinki in produktivnostjo. To pomeni, da so pred velenjskimi rudarji tudi drugo leto zahtevne naloge. Kolektiv se bo spet zavestno lotil svojega dela. Rudarji iz Velenja bodo znova dokazali, da so pripravljeni delati in sposobni rešiti številne težave. Novih delovnih nalog se bodo lotili z zavestjo, da ustvarjajo sebi in širši družbeni skupnosti lepši jutrišnji dan. To pa je vseskozi odlika miselnosti kolektiva velenjskih rudarjev. Razgovor z občinskimi sodniki Predsednik občine Nestl Žganik je pred novim letom sprejel sodnike občinskega sodišča iz Šoštanja. Podrobneje jih je seznanil z nalogami občine v prihodnjem letu in s pripravami za sestavo urbanističnega plana do 1980. leta. Miran Topolovec, predsednik sodišča, se je zavzel za pogostejše razgovore, kajti sodniki želijo sodelovati pri vseh akcijah v ob- čini. Vzrok, da doslej niso bolj tesno sodelovali z upravo občine, je oddaljenosti sedeža občinskega sodišča. Zato bi bilo nujno, da sodišče prestavijo v Velenje. Na tem sestanku so se domenili, da se bodo sodniki in predstavniki občine ter družbenopolitičnih organizacij pogosteje sestajali, kajti takšni pogovori so nujno potrebni. STE GA PRIČAKOVALI TUDI LETOS? RES JE, PRAV STE IMELI... NOVOLETNI POPUST V VELEBLAGOVNICI NOVOLETNI POPUST PODARJA VELENJE letos dvojni in izredno bogat Do 31. decembra 1972 nudi veleblagovnica NAMA Velenje 10-odstotni popust za nakup moške, ženske in otroške zimske konfekcije, moške, ženske in otroške zimske obutve, krzna, moških srajc in pletenin, ženskih bluz in pletenin. Prodajamo tudi na potrošniški kredit. 5-odstotni popust za gotovinski nakup gospodinjskih aparatov Gorenje. nama VELENJE KOT SVOJE NOVOLETNO VOSClLO OBČANOM VELENJA IN OKOLICE Zadnje dni po svetu 000 • Zamenjava vojnih u-jetnikov — Indija in Pakistan sta izpustila vojne u-jetnike iz zadnje vojne. Pobudo za to akcijo je dala Indija. Ta uspela akcija zagotavlja, da se je moč sporazumeti tudi ob drugih nerešenih vprašanjih, če so prizadevanja na obeh straneh dovolj močna. • V Hondurasu državni udar — Vojska je strmoglavila predsednika Ramo-na Ernsta Crusa in postavila za novega predsednika šefa generalštaba Osval-da Lopeza. • Podpredsednik ZIS Jakov Sirotkovič v Parizu — Na dvodnevnem uradnem obisku se je pogovarjal o sodelovanju med obema državama in obnovitvi sporazuma med Jugoslavijo in EGS. Obenem je bil na o-bisku v Jugoslaviji gost iz EGS — predsednik izvršne komisije dr. Sicco Mans-holt. Rezultat teh obiskov bo verjetno podpis nove pogodbe med SFRJ in EGS v trgovinski izmenjavi. Obstajajo realne možnosti celo o povečanju sodelovanja predvsem pri tehnologiji in pri izvozu kmetijskih izdelkov iz Jugoslavije v dežele EGS. Sicca Mansholta je sprejel tudi predsednik republike Josip Broz Tito. • Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todoro-vič v Veliki Britaniji — V Londonu se je sestal z državnim sekretarjem za zadeve Walesa Petrom Tho-masom, obiskal veliki londonski svet, kjer ga je pozdravil predsedujoči Frank Aboboff. Bil je gost Selwy-na Lloyda londonskega župana lorda Maise, sprejela sta ga tudi premier Heath in voditelj laburistov Wil-son. • Ameriška vesoljska ladja se je srečno vrnila — Apollo 17 s tričlansko človeško posadko in s petimi mišmi so se srečno vrnili z Lune. Človek je storil s tem nov korak v osvajanju vesolja. ...in domovini • Slovenija je dobila nov IS — Z nekaterimi kadrovskimi premiki v republiških vrhovih, se je zaključila prva faza kovanja e-notnosti pri nas. Med temi spremebami je prav gotovo ena najpomembnejših novo vodstvo v IS, kjer gre sicer le za novega predsednika in še dva nova člana. Toda aprila prihodnje leto bo večini ostalih članov potekel mandat in so nove spremembe torej že tudi pred vrati. Novi predsednik je Andrej Marine. O 3. seja konference ZKJ — V Beogradu je bila 3. seja konference ZKJ, na kateri so obravnavali vprašanje mladine v naši družbi. Namen seje je bil zagotoviti sedaj in v prihodnje mlademu rodu tisto mesto v družbi, ki mu po znanju in sposobnosti pripada. Dogovor na seji jugoslovanske konference ZK naj bi pospešil procese približevanja mladine k samoupravljanju in odločanju. • Tito na uradnem obisku v Sloveniji — Predsednik republike in predsednik ZKJ Josip Broz Tito, je bil od 9. do 15. decembra na uradnem obisku v Sloveniji. Med svojim nekajdnevnim bivanjem pri nas se je sestal tudi s političnim aktivom Slovenije in Ljubljane, kjer je spregovoril o najaktualnejših vprašanjih razvoja Slovenije in Jugoslavije in o nekaterih najbolj perečih mednarodnih dogajanjih. Posebej je opozoril na uspehe Slovenije pri obračunu s tehnokratskimi in birokratskimi elementi in o vprašanju realizacije ustavnih dopolnil. Ko pa je govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, se je največ po-mudil pri odnosu Avstrijcev do slovenske in hrvatske manjšine na avstrijski Koroški. • Miloš Minič — zvezni sekretar za zunanje zadeve — Na predlog predsednika zveznega izvršnega sveta Džemala Bijediča je zvezna skupščina na zadnjem zasedanju imenovala Miloša Miniča za zveznega sekretarja za zunanje zadeve in za podpredsednika ZIS. • Sekretariat CK ZKS ima novega sekretarja — Po odhodu inž. Andreja Marinca je bil izvoljen za novega sekretarja CK ZKS Franc Šetinc, ki je bil doslej odgovorni urednik »Komunista«. Na 31. seji CK ZKS pa so poleg tega obravnavali dejavnost organizacij Zveze komunistov pri uresničevanju pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter stališč 29. seje CK ZKS. KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE Koroška cesta 46 razširja svojo dejavnost in vabi k sodelovanju: • več KV in PK zidarjev • več KV in PK tesarjev • več mlajših moških za priučitev za poklic zidarja in tesarja • več delavcev za komunalna dela Razglaša tudi prosta delovna mesta: • 2 strojnikov težke gradbene mehanizacije • 1 mehanika gradbene mehanizacije in komunalnih vozil Kandidati naj se osebno zglasijo na tajništvu podjetja, kjer bodo dobili potrebne informacije. Teden solidarnosti z vietnamskim ljudstvom nas je ponovno opozoril, da bi bil že skrajni čas končati vojno, ki traja desetletja in ne pusti živeti malemu narodu Azije človeka vredno življenje. Ali bodo pogajanja v Parizu prinesla tisto, kar si želimo? KLASIČNI KOLONIALISTI Pogled na zemljevid Azije nam takoj pove, da Indokina predstavlja pomembno vozlišče interesov Washingtona, Pekinga in Moskve. Prav zato se je politični zemljevid Indokitajskega polotoka v zadnjih desetletjih močno spreminjal. Pred drugo svetovno vojno so se tu vojskovali Francozi, Britanci, Nizozemci in Japonci. Francija se je krčevito borila, da bi obdržala posestva tudi po drugi svetovni vojni. Francoski ekspedicijski korpusi so hoteli obdržati kolonije, vendar je narodnoosvobodilna vojska po devetih letih bojev po drugi svetovni vojni v znani bitki pri Dien Bien Fuju na predvečer ženevske konference dokončno porazila tujce. Ženevska konferenca pa je tudi ukinila protektorate in kolonije. Po letu 1954 je prevzela položaje klasičnih kolonialnih sil Amerika s svojim neokolonializ-mom in impreializmom. Zakaj tolikšen interes Amerike na tem področju? Verjetno je najpomembnejša sama lega polotoka, saj se tu križajo pota, ki vodijo z Japonske, Kitajske in severnih azijskih dežel proti jugu in obratno. Od tod je mogoče strateško nadzorovati ne samo azijsko celino, ampak tudi Zveze in oporišča na Atlantskem in Tihem oceanu. Poleg tega so naravna bogastva, sicer nerazvitih dežel Indokitajskega polotoka, potrebna visoko razvitemu svetu. Evropske metropole so za izkoriščanje tega vložile velik kapital. Pred drugo svetovno vojno je Azija dajala svetu 90 odstotkov surove gume, 60 odstotkov kositra in 80 odstotkov kokosovega olja. Pomembne so zaloge sladkorja, čaja, tobaka, sadja, naravnih smol, nafte, železove rude in boksita. Ameriški kapital se torej vojskuje v Vietnamu za to, da bi zadostil zahtevam ameriške globalne strategije in da bi si zagotovil bogastva jugovzhodne Azije. ŽENEVSKA KONFERENCA Leta 1954 so Francozi pri Dien Bien Fuju zaključili svojo kolonialno vojno avanturo v Indo-kini. S tem se je za kratek čas zaključila skoraj 80-letna okupacija Vietnama. Ženevski sporazumi so za prvo obdobje predvidevali ustavitev sovražnosti in sistem pregru-piranja vojaških enot obeh vojskujočih si strani v dve zoni na podlagi določene vojaške demar-kacijske črte (17. vzporednik). Načrt dalje predvideva združen in nevtralen Vietnam, ki ne bi smel dovoliti, da bi imele na njegovem o-zemlju svoja vojaška oporišča tuje sile in kateremu je prepovedano sodelovanje v kakršnikoli vojaški zvezi. PREOBRAT V MANILI Takšna rešitev pa Ameriki ni bila všeč. Na sami konferenci niso mogli doseči kaj več, zato so mesec dni kasneje (od 6. do 8. septembra 1954) sklicali konferenco v Manili in ustanovili novo vojaško zvezo: SEA-TO. Ta pakt v dodatnem protokolu k Manilski konferenci določa, da bodo podpisane sile varovale Kambodžo, Laos in vietnamsko državo pred nevarnostmi, ki bi ogrožale mir in varnost teh držav, in hkrati obvezuje, da bodo smatrale vse akcije proti tem državam kot skupno nevarnost vseh dežel podpisnic. Žal je v tej zvezi navedena Vietnamska država, pod čemer so smatrali le Južni Viet- nam. Saigonski marionetni vrh se je spremenil v fašistično diktaturo. Od Ngo Dinh Diema do Nguyen VAN THIEA se je zvrstilo 12 vlad, kar kaže na velike politične probleme v deželi. To je prisililo Američane, da so vzeli položaj v svoje roke. Pospešili so vojaške operacije, gospodarstvo pa je ubiralo pota neokolonializma. V takih pogojih je nastala FNO, ki predstavlja jedro narodnoosvobodilnega boja. Reakcionarni krogi doma in na tujem jo zaničljivo imenujejo »Viet Cong«, kar pomeni »vietnamski komunist« in s tem hočejo zanikati vseljudski značaj tega gibanja. Istovetiti namreč hočejo narodnoosvobodilni boj vietnamskega ljudstva s prodorom komunistične nevarnosti in s tem opravičujejo ameriško intervencijo. AMERIČANI V VIETNAMU Leta 1967 so Amerikan-ci imeli v Vietnamu 550.000 vojakov (dvakrat toliko kot šteje JLA). S tem so se ZDA tako močno zapletle v vietnamsko vojno, da ne morejo kar tako prenehati, čeprav so spoznali nesmiselnost vojskovanja. KOMENTIRATA ALOJZ RIBIČ ŠTEFAN D0LEJŠI mu mandat poteče šele po štirih letih. Toda po vsej verjetnosti so se o koncu vojne v Vietnamu dogovarjali ob obisku Nixona v Kitajski in Sovjetski zvezi. Vendar bombardiranje poteka z nezmanjšano močjo. Pri tem jc treba upoštevati dejstvo, da Amerika ne želi dati koncu vojne tak značaj, kakršnega želijo progresivne sile sveta. Po vsej verjetnosti bi Amerikancem bolj prija-lo, da bi vojna neopazno zamrla. Zadnja dogajanja v Parizu pa potrjujejo staro resnico, da Vietnam ni ločen od razvoja svetovnih političnih tokov in je zato rešitev tega vprašanja odvisna tudi od razmerja v trikotniku Washington— Peking—Moskva in seveda od poteka usklajevanja med vsemi udeleženci vojne. Vsakdo želi potegniti kar največ. Amerikanci so pred dnevi ponovno minirali luko Haipfong, katero so Vietnamci že očistili vseh minskih polj. S tem očitno želijo onemogočiti vsakršno dobavo materiala in orožja. Obnovitev bombardiranja Severnega in Južnega Vietnama pa priča o tem, da sta obe strani nepopustljivi v svojih stališčih in zato ni izključeno, da se vojna še zavleče. Možno pa je tudi to, da pride SRAMOTA ZA ČLOVEŠTVO nam, ki bi se moral po določitvah ženevske konference že leta 1956 združiti s Severnim Vietnamom v enotno nevtralno državo. Torej je jasno, da je manilska konferenca bistveno drugače rešila problem bivše francoske Indokine, kot je bilo zastavljeno v Ženevi. In namesto popuščanja se je vojna kaj kmalu nadaljevala! SEVERNI VIETNAM Po ženevskem sporazumu se je dežela znašla v izredno velikih težavah: brez kapitala, živil, prepotrebnih strojev, brez prometnih zvez, zemlja opustošena, namakalni sistemi uničeni, vasi požgane ... Veliko pomoč so nudile socialistične dežele. Ustavna ureditev DR Vietnama je sorodna ustavnim ureditvam drugih socialističnih dežel, ima pa nekaj značilnosti, ki ustrezajo vietnamski poti v socializem. JUŽNI VIETNAM Francoska vlada je po ženevskem sporazumu predala saigonskim oblastem politična in vojaška pooblastila. Toda že 1954 je bil Južni Vietnam vključen v delovanje vojaške zveze za južno Azijo. Januarja 1955 pa so ZDA na podlagi posebnega vojaškega sporazuma pričele pošiljati pomoč v Južni Viet- Pomembnejši preobrat v ameriškem »umikanju« je sprožil sestanek na pacifiškem otoku Midwayu poleti 1969, na katerem sta ameriški predsednik Nixon in saigonski predsednik Thie proklamirala doktrino »vietnamizacije«, po kateri so glavno težo kopenskih borb prevzele enote saigonskega režima. Še istega leta je prišlo do prvih tajnih sestankov med predstavniki Bele hiše in predstavniki revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Teh sestankov in pogajanj je bilo doslej že preko 170, vojna pa se še vedno ni pomirila. IN KDAJ LAHKO ~ PRIČAKUJEMO KONEC VOJNE? Ob zadnjih volitvah ameriškega predsednika se je izkazalo, da vietnamska vojna ni več tako velik političen problem v ZDA kot je bila v času Johnsona. Tisti, ki so v predvolilnem boju igrali na karto Vietnama, so se ušteli. Nixon je namreč z nekaterimi sila spretnimi potezami, kot je vrnitev precejšnjega števila ameriških vojakov z bojišč in s po-tegnitvijo ameriških e-not iz neposrednih spopadov, bistveno spremenil javno mnenje v ZDA. Še več. Nixonu se za rešitev vietnamskega vprašanja sploh ne mudi, ker do vzpostavitve podobnega stanja kot je sedaj na Bližnjem Vzhodu, ko ni niti vojne niti miru. Glede na vojaške uspehe, ki so jih Amerikanci v zadnjem obdobju dosegli, obstaja možnost, da Amerikanci miru ne podpišejo, saj so Severni Vietnam in pripadniki »Viet Conga« odrezani od večjih dobav vojaškega materiala s strani SZ in Kitajske. Vse bolj glasen postaja tudi južnovietnamski predsednik Van Thie, ki vse pogosteje zahteva direktne razgovore o miru s Severnim Vietnamom, češ da sta oba Vietnama v vojnem stanju, Thie predlaga ustavitev ognja za božič, premirje pa bi se po njegovem lahko nadaljevalo za neomejen čas. Ogenj bi bil ustavljen, sklenjenega sporazuma o miru pa še tudi ne bi bilo. S tem želi Thie slabiti pozicije Severnega Vietnama in osvobodilnega gibanja Južnega Vietnama. Zadnji dogodki tudi kažejo, da bomo dobili novega Gunnarja Jarrin-ga v osebi Henryja Ki-singerja in da bodo pogajanja zašla v slepo ulico. Prikazana je najbolj pesimistična teza, čeprav še vedno upamo, da se ne bo uresničila in da bodo grozote Vietnama končane. Toda žal smo vse bolj prepričani, da Američani iz Vietnama ne bodo odšli poraženi. Skupščina občine Velenje je po 5. členu Temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65) in 59. členu Zakona o obdavčitvi proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št. 33/72) in odloku o občinskem prometnem davku (Uradno glasilo Skupščine občine Velfenje, št. 6/68, 40/68, 1/69, 1/71, 3/71) ter po 149. členu Statuta občine Velenje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 34/64 in Uradni vestnik občine Velenje, št. 1/66, 5/66, 2/67, 7/68, 1/69, 3/69, 1/70 in 1/72) sprejela naslednji SKLEP I. Trgovske organizacije, ki bodo v času od 20. do 30. decembra 1972 na novoletnem sejmu, ki bo v avli III. osnovne šole v Velenju, prodajale gospodinjsko in kmetijsko opremo, ne plačajo občinskega prometnega davka od prometa blaga na drobno, pod pogojem, da tudi same znižajo cene od 6 do 8 %. II. Oprostitev občinskega prometnega davka velja samo za prodajo v navedenem prostoru in času. Promet prodaje blaga na tem novoletnem sejmu pa mora biti ločeno izkazan. III. Ta sklep velja za čas od 20. do 30. decembra tega leta. Številka: Velenje, dne 15. 12. 1972 Predsednik Skupščine občine Velenje Nestl Zgank, s. r. Mladina se s svojim žarom vkljočuje v razvoj dežele Tretja seja konference ZKJ je sovpadala v čas, ko so napori naše družbe in posebej ZK usmerjeni v utrjevanje in razvijanje socialističnih proizvodnih odnosov, temelječih na samoupravljanju delovnih ljudi v združenem delu, v naporih za stabilizacijo našega gospodarstva in odpravljanju slabosti ter pomanjkljivosti v političnih in samoupravnih odnosih. Napovedi in namigovanja [nekaterih posameznikov in skupin doma ter v tujini o hudi neenotnosti, razcepljenosti in konfliktih, ki bodo prišli do izraza na seji konference, se tudi tokrat niso uresničila. Nasprotno! posledica precejšnje nerazvitosti samoupravnih odnosov v nekaterih delovnih in življenjskih sredinah. Zato gotovo ni slučaj, da so ustavni amandmaji, delegatski sistem, demokratizacija SZDL in zveze sindikatov, v življenjskem interesu velikega dela mlade generacije. Med drugim sklepi tudi opozarjajo, da se bo večji in neposrednej-ši vpliv mladih na sistem odločanja lahko uresničil samo z večjo prisotnostjo mladih, kakor neposrednih proizvajalcev in žena, v samoupravnih organih in vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Drugo pomembno pod- KRISTIAN HRASTEL, član stalne konference ZKJ Iz razprav, predlogov, pobud in stališč, se je kazala enotnost pogledov na vsa temeljna vprašanja našega nadaljnjega socialističnega samoupravnega razvoja. Na seji je bilo nedvoumno in odločno opozorjeno, da je res mlada generacija raznolik družben subjekt, ki se še formira, ki še nima dovolj revolucionarnih izkušenj; proces njenega revolucionarnega dozorevanja še teče. Toda kljub temu se mlada generacija s svojim žarom, temperamentom, nestrpnostjo in željo po napredku, vključuje v težnje in akcijo delavskega razreda in njegove a-vantgarde ZK. Zato morajo vse napredne družbene sile (SZDL, sindikat), posebno pa ZK, računati s takšnimi težnjami mlade generacije, nanjo idejno vplivati, se boriti proti manipulaciji z njo, obenem pa od nje črpati vse, kar je v mladi generaciji naprednega, kar lahko pomeni idejno krepitev ZK. Pri tem moramo izhajati iz dejstva, da je mladina sestavni del naše družbe, ki na svojstven način odraža vsa družbena dogajanja, težnje in stremljenja, ki so značilna za celotno družbo in tudi slabosti ter protislovja, ki se razvijajo in pojavljajo v naši družbi. • SAMOUPRAVLJANJE JE PERSPEKTIVA MLADIH I Razprava je opozorila — stališče je zapisano v zaključnem dokumentu — da I mladi ljudje vidijo v samo-| upravljanju edino svojo perspektivo. Toda ne zaradi neke avtomatične na-1 prednosti, temveč pred-■ vsem zaradi svojega družbenoekonomskega položaja, ki pa je zelo podoben — zlasti pri delavski madini — z družbenoekonomskim položajem delavskega razreda. Zato je opredelitev mladih do samoupravljanja zelo odvisna od tega, kako so uveljavljeni samoupravni odnosi v posameznih delovnih in življenjskih sre-l dinah. I Praksa kaže, da ne more-,mo mimo kritične ugoto-i vitve, da so mladi nezadostno prisotni v samoupravnih | organih, kar je nedvomno ročje, kateremu je bilo v razpravah posvečeno mnogo pozornosti, jasno pa je tudi opredeljeno v zaključnem dokumentu, je sistem vzgoje in izobraževanja. Pri tem velja posebej podčrtati, da moramo od osnovne šole do univerze analizirati in temeljito proučiti doseženo prakso, preveriti u-streznost učnih programov in drugih izdelanih dokumentov ter stališč in doseči vidne premike v smeri večje socialistične angažiranosti in jasnejše marksistične usmerjenosti našega sistema izobraževanja in vzgoje. • Z ZNANJEM OBOROŽENI Ugotovljeno je, da je bil v preteklosti vpliv ZK na področju socialistične idejne usmerjenosti izobraževanja in vzgoje očitno premajhen in preveč stihijski, zato se bo morala ZK in vse progresivno usmerjene družbene sile lotiti tega področja sistematično, celovito in dosledno. Kakor doslej tolerantnost, nedoslednost in popustljivost, bi lahko v prihodnje morebitno sektaštvo povzročilo številne težave; naša prizadevanja pa ne bi rodila že-ljenih rezultatov. Zato se bo s pravilnim idejnim u-smerjanjem mlade generacije moralo začeti že v osnovni šoli. Proces socialističnega idejnega osvešča-nja pa se mora intenzivirati še zlasti v srednjih, višjih in visokih šolah. Oboroženi s celovitostjo strokovnega in družbenega znanja se bodo mladi delavci in inteligenca hitreje in učinkoviteje vključevala v naše družbenoekonomske in samoupravne odnose. Posebna pozornost je v sklepih konference posvečena mladini, ki se šola v poklicnih šolah za učence v gospodarstvu. ZK se bo tu morala odločneje angažirati, da se uredijo kadrovska in materialna vprašanja, da ne bodo te šole slepi tir za mladino. Mladina v poklicnih šolah ima namreč zaradi minimalnih gmotnih možnosti le malo pogojev za nadaljnji študij, ampak je prisiljena iskati zaposlitev, ne glede na svo- je ambicije in sposobnosti. Problem se zaostruje tudi zaradi tega, ker so na teh šolah pretežno otroci delavcev in kmetov, kar je eden od pomembnih elementov samoobnavljanja teh slojev. Zato bo potrebno takoj pristopiti k spremembi sistema šolanja na drugi stopnji in ga razviti tako, da bo vsem šolajočim glede na njihovo dejavnost in sposobnost, ne pa glede na materialno možnost njihovih staršev, omogočil nadaljnje šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. V razpravah je bilo tudi posebej opozorjeno na pomen dopolnilnega izobraževanja delavcev. Poudarjeno je bilo, da je to vrsto izobraževanja nujno razvijati kot stalen proces usposabljanja delavskega razreda za izvrševanje najodgovornejših družbenih nalog. Delovne organizacije bodo morale najsposobnejše delavce pošiljati direktno na redni študij, omogočiti najsposobnejšim vpis na srednje in visoke šole itd. Pri obravnavanju tega problema je nujno izhajati iz razrednega interesa. Dejstvo je, da neizobražen delavec nima dovolj možnosti za aktivno udeležbo v samoupravljanju. Prav zaradi tega se pred našo družbo, posebno pred ZK, odločno postavlja naloga, da izkoristimo vse možnosti dopolnilnega izobraževanja, da se bo delavski razred usposabljal in na ta način aktivneje in učinkoviteje vplival na pogoje in rezultate svojega dela. Za uresničitev tako postavljenega procesa vzgoje in izobraževanja so potrebni ustrezni kadri. Bolj kot doslej morajo biti kadrovske strukture v šolah izpostavljene preverjanju mo-ralno-političnih in strokovnih kriterijev, pri čemer pa je potrebno doseči ustrezno vrednotenje pedagoškega dela. V ta poklic je potrebno usmerjati najbolj nadarjene mlade ljudi in jim potem tudi nuditi možnosti osebnega razvoja. • DRUŽBENOEKONOMSKI POLOŽAJ MLADE GENERACIJE V zaključkih je močno izpostavljeno vprašanje družbenoekonomskega položaja mlade generacije in s tem v zvezi problematika socialne diferenciacije. O-meniti velja tri temeljne razlage, zakaj prav socialna diferenciacija tako ključno vpliva na družbenoekonomski položaj mlade generacije in je tako prisotna pri opredeljevanju in razmišljanju mladih ljudi. Prvi razlog so stvarne, konkretne posledice, ki jih mlada generacija občuti zaradi socialnih razlik. Tu gre predvsem za neenake možnosti v oblikovanju živ-ljenske perspektive, reševanju stanovanjskih problemov itd. Družba je tu odgovorna, da ustvari enake startne pogoje za šolanje in enake startne pogoje za vstop v življenje za vso mlado generacijo. Pri tem se bo moralo izhajati iz enakih minimalnih mož- nosti, po katerih bo vsak mlad človek na osnovi sposobnosti, dela in hotenj, izbral študij in se vanj vključeval. Drugi razlog za zelo živo prisotnost problema socialne diferenciacije med mladimi je dejstvo, da so socialne razlike prevelike in neupravičene ter se s svetom socialističnih vrednot ne skladajo in mlade ljudi moralno-politično prizadevajo. Tretji razlog pa predstavlja splošni gospodarski položaj, ki mlade ljudi zelo prizadeva in zato močno zanima. Zato so se odločno zavzeli za stabilizacijo, za odgovornost pri razpolaganju z družbenimi sredstvi, ki morajo biti uporabljena za zdrav in stabilen gospodarski in družbeni razvoj. To je nazadnje tudi pogoj trdne perspektive mladih ljudi naše družbe. Edino v pogojih ekonomske stabilnosti, ki je osnova politični in socialni, bo lahko delavski razred uveljavljal svoje pravice in uresničeval svoje interese. V tem zapisu je nanizanih samo nekaj po oceni najpomembnejših stališč iz zelo obširne in zavzete razprave ter sprejetega zaključnega dokumenta. Glavno delo je seveda še pred nami. Sprejeta stališča ne bodo mogla ostati le na papirju. Vse družbenopolitične organizacije, posebno pa ZK so neposredno odgovorne, da jih vključijo vsaka v svoj sistem dela in jih uresničujejo v vsakodnevni praksi. Mladina je sestavni del naše družbe in vidi v samoupravljanju svojo bodočnost Silvestrovanje v klubu upokojencev Velenjsko društvo upokojencev bo tudi ob letošnjem novem letu obdarilo svoje socialno šibke člane, ki so rojeni do 1899. leta. Za to obdaritev so društvu priskočile na pomoč družbenopolitične organizacije in nekateri delovni kolektivi. Tako se bodo ob novem letu skromno oddolžili starejšim upokojencem, ki so s svojim delom veliko prispevali za razvoj Velenja in nadaljnji napredek mlade generacije. Tudi letos bodo pripravili v klubu silvestrovanje za upokojence in njihove družinske člane. ŠOLSKI CENTER VELENJE želi srečno in uspešno novo leto 1973 svojim učencem, članom delovne skupnosti, občanom in delovnim kolektivom Srečno in uspešno novo leto 1973 želi potrošnikom VELENJE ( DEDEK MRAZ MED NAMI TOVARNA GOSPODINJSKE OPREME GORENJE OBRAT »LESNA« ŠOŠTANJ ŽELI SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 1973 VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI, KAKOR TUDI OBČANOM VELENJSKE OBČINE Cenjenim potrošnikom želimo srečno novo leto 1973 TRGOVSKO PODJETJE lllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliuillllllllliuillllllllllllllllllllllllllllllllllll^ I ELEKTRARNA ŠOŠTANJ | | želi članom kolektiva in prebivalcem velenjske občine = uspehov polno novo leto 1973 £ -.........nun...........................................IIII................................................................................................... Kamorkoli se človek ozre, povsod je novoletno razpoloženje. Trgovci so poskrbeli za ugodne nakupe z nižjimi cenami, gostinci pripravljajo vesela silvestrovanja, v delovnih kolektivih pa se borijo, da bi dosegli letošnje delovne plane. Vse je v pričakovanju novega leta. Dedka Mraza se najbolj veselijo naši otroci. Letos so društva prijateljev ml a-, dine poskrbela, da se bodo otroci lahko vsepovsod srečali s tem častitljivim bradatim možičkom. Otroke bo posebej obiskal v Velenju, Šmartnem ob Paki in Topolšici in Šoštanju. Na velenjski Titov trg bo dedek Mraz prišel v petek, 29. decembra ob 17. uri. Tu bosta trgovski podjetji ERA in NAMA postavili stojnice in po nižjih cenah prodajali priložnostna darila in sladkarije. Dedek Mraz otrok ne bo obdaril, poklonil pa bo skupinska darila pionirskim odredom iz Velenja in otroškemu vrtcu. Tu, v otroškem vrtcu, bodo dan poprej ob 16. uri pravljične ure za vse predšolske otroke. V kinu pa bodo dvanajstkrat zavrteli barvni film Pika Nogavička čez 7 morij. Na košarkarsko igrišče v Šoštanju bo dedek Mraz prišel kar trikrat, v četrtek 28., petek 29. in soboto 30. decembra popoldne. Tudi tu bodo prodajali sladka rije in druge stvari. Otroci pa se bodo lahko razvedrili, saj bodo zanje pripravili novoletni spored. Dedek Mraz bo v Šoštanju obdaril pionirska odreda in otroški vrtec. V Topolšici bo dedek Mraz obiskal najprej otroke v šoli in jih obdaril, zatem pa bo odšel še k najmlajšim v prosvetni dom. Dedek Mraz pa ne bo pozabil na otroke v Šmartnem ob Paki. V šoli mu pripravljajo lep sprejem. Obiskal bo še otroški vrtec. Novoletni sejem n II n i y% p KI 1 1 1 p u tovarna gospodinjske opreme VELENJE Srečno in uspešno novo leto 1973 želimo članom kolektiva, občanom in delovnim organizacijam. Naš kolektiv si bo tudi v novem 1973. letu prizadeval za boljše delovne dosežke. V Velenju je trgovsko in proizvodno podjetje ERA letos prvič organiziralo novoletni sejem. Ta je v avli III. osnovne šole in bo odprt do 30. decembra. Na sejmu prodajajo gospodinjske stroje, televizorje, elektro motorje, kmetijske stroje in kuhinje tovarne Gorenje. Kupcem nudijo ugoden popust. Letošnji novoletni sejem v Velenju je šele zametek in je zadelj tega občinska skupščina oprostila trgovsko podjetje ERA prometnega davka od prodanega blaga na tem sejmu. Pogoj za to oprostitev pa je, da bodo prodajali po znižanih cenah. VNICA iia'ni'a VELENJE se tudi v novem 1973. letu priporoča za nakup. Trudili se bomo, da vas bomo še bolje postregli in ugodili vašim željam POGLEJMO V SLIKI IN BESEDI, KAJ SE JE DOGAJALO V LETU, KI GRE H KRAJU Poljska tovarna Polar je po licenci velenjskega Gorenja začela izdelovati avtomatske pralne stroje. To so v bistvu znani pralni stroji BIO 663 Naš predsednik Tito je leto 1972 pričakal v Ljubljani, kjer je bil gost kolektiva tovarne dekorativnih tkanin B. Fischer se je takole v hladni vodi pripravljal na dvoboj s Spaskim Vesoljski poleti ameriških Apollo so se končali. Kdaj bo človeška noga spet stopila na Luno? Ni neumno tole dekle. Kupilo je očala z brisalci, ki jih poganja baterija Takšen podstavek za novoletno jelko ni od muh Letos so v Parizu odprli več restavracij, zelo lepih in zdaj že znanih. Vsem pa so botrovale plesalke iz znanega varieteja Blu bel. Za slovesnost so spekli torto z zemljevidom Pariza. S svečami pa so označili točke, kjer so znani gurmanski hrami Mala Kelli se je lotila lepega posla. Svojemu prijatelju hipopotamusu redno čisti zobe Ko bi bili v Južni Ameriki, bi se lahko, kot dekle na sliki, ob novem letu naužili toplega sonca hUTOV SLOVENIJI naša mm KA zoodov. MESTO lil. mmm mAv »$TW 51MLTRA1A avtomob olnaka vali eva klJIK mm nekdanji AMER. RUDNIK PRI TulLl KU racuu ZAČETEK A&ECEDt LlUDMllA žiuna krmna pRovm v JtTlOPUi ČEfflTKA nasa ČESTITKA VOCA OSKAR LUl$ ZASLON neihanka vmatenv PESNICA SAMpBflVA PCAHC. REKA ADR1A-M10_ sestavina ouja mm AvTom ITAU1E 6I&ATI 0swau> MESTO V TASMAHiji kraj na ayuANou METER KttMHAA-HE1AM0U SMUKA OTOKPRt SEOttADU tauj MESTO NAAUAS10 MESTONA W8ANU IlAHim puh \me2a chefa aANti NoaCič KBAJ PRI BRNU PLOŠČIN MERA 30D AVTOMOB. OZNAK1NB DUfi.VEL. MESTO OZNAČBA IA5TO0JT ZNAMKA RADIO APARATA kraj os dresp.7ez zeloina* nftopera MES10V ^ NEWHAW>5. M-IME TONA MUSUMAN \ME POTOMEC AMOOO MESTO V ANIONI sestavil pqbk0a> sek novinau deia kctfommuDH 1WWJ VRSTA-SE roa ar1en LESENA POSODA ABECEDA glasbe ZNAHiTVE-NlK-STflOK. ^ILVERNOV kapetan SO&IASNIH PREMK polt nem§w predlop stvar 1atihsk0 NAtfUlENO 1ČMOM LUKAV A1ABAMI ITAt. SPOLMIK 7ank0 qs0lwk avto. ozn. AVSTRIJE avto.oin. ROMUNIJE HOTASOL- MlTAtt- 3e EVEHTJELH (ME.CRKE 1973 da1hn0i- mm. ilVAl! NAŠA " ČESTITKA DUM flaKkon JTEVCL. SPOL 0t0 tas z >N fiŠ M it ® z Za praznične dni smo vam, cenjeni bralci, pripravili nagradno križanko. Tokrat smo namenili naslednje nagrade: • prva nagrada — 200 dinarjev, • druga nagrada — 150 dinarjev, • tretja nagrada — 10 dinarjev, • četrta nagrada — 50 dinarjev in • tri nagrade po 30 dinarjev. Rešitve pošljite v uredništvo šaleškega rudarja, Velenje pp. 89, najkasneje do 6. januarja 1973. Krajevna organizacija ZB NOV Velenje v a bi vse člane organizacije na občni zbor, ki bo 13. januarja 1973 ob 18. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča, da bo vpisovala v • začetni šivalni tečaj • nadaljevalni šivalni tečaj In • tečaj strojnega vezenja. Prijave sprejemamo v upravi, Velenje, Titov trg št. 2 do 25. januarja 1973. Informacije daje tudi po telefonu št. 85 153. Tečaj bo organiziran v sodelovanju s firmo »BAGAT« iz Zadra. VESTI IZ ŠMARTNEGA OB PAKI • OBČNI ZBOR RDEČEGA KRIŽA — Tu je bil v začetku decembra občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Vseh članov je 271. Letošnja krvodajalska akcija je dobro uspela, saj je darovalo svojo kri 131 ljudi, 50 več kot lani. Članstvo se je zelo dobro izkazalo pri zbiranju denarja za poplav-ljence in so prispevali 3.374 dinarjev. Za novo leto in dan žena so obdarili nekaj socialno ogroženih. Odboru, posebno tajnici društva, velja vse priznanje za njihovo delo. • KAKOVOSTEN HMELJ — V kmetijskem obratu ERE Šmartno ob Paki so zadovoljni s pridelkom hmelja. Pri prodaji je bilo prvovrstnega hmelja nekaj na 16 in pol ton ali 77 odstotkov, drugovrstnega pa okrog pet ton. To je za letošnje slabo leto res lep uspeh. Tudi kooperanti so se potrudili. Hmelja so letos pridelali nekaj nad 36 ton, od tega 60 odstotkov prvovrstnega. Kmetijski obrat Šmartno ob Paki je dokazal, da se da tudi v slabih letih kakršno je bilo letos, mnogo doseči. Toliko prvovrstnega hmelja še niso pridelali. Spori ŽELJE V NOVEM LETU USPEH JUD0IST0V LUDVIK URANJEK — trener velenjskih dvigalcev u-teži V telovadnici šolskega centra je bilo zadnje kolo slovenske judo lige. V tro-boju so se pomerili Olim-pija II in Šiška iz Ljubljane ter domača ekipa. Ve-lenjčani so v postavi Urbane, Tanšek, Petrovič, Škripač, Grobelnilt, Tepe j, Simončič in Pugelj prepričljivo premagali oba nasprotnika — Olimpijo z rezultatom 5 :1, Šiško pa s 3:1. Med posamezniki se je najbolj izkazal Pugelj. Oba nasprotnika je premaga z 10 : 0 v točkah. Tekmovanje v republiški ligi je tako končano. Prvo mesto so osvojili judoisti Maribora in se s tem uvr- Lestvica slovenske lige: stili v zvezno tekmovanje. Velenjčani so v borbi za drugo mesto bili uspešnejši in imajo točko več od mariborskega Branika. Obe e-kipi se morata še srečati z Mursko Soboto. Po pričakovanju bosta tako Branik kot Velenje osvojila obe točki. V tem primeru bodo Velenjčani drugi, Branik pa tretji. To je za prizadevne judo-iste Velenja doslej največji uspeh, saj so za zveznima ligašema Impolom iz Slovenske Bistrice in ljubljansko Olimpijo ter slovenskim prvakom Mariborom, četrta najboljša ekipa v republiki. 1. Maribor 7 7 0 0 33:10 14 2. Velenje 6 4 0 2 19:14 8 3. Alpina 7 4 0 3 22:21 8 4. Branik 6 3 l 2 24:12 7 5. Šiška 7 3 1 3 20:20 7 6. Olimpija II 7 2 0 5 15:27 4 7. Murska Sobota 5 1 0 4 10:19 2 8. Celje 7 1 0 6 13:33 2 Velenjčani tretji Strelci se ponovno merijo v ligi prijateljstva. Sodelujejo občinske ekipe Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Štore in Velenje. V prvem kolu so se srečali v Slovenj Gradcu, kjer so ekipno dosegli največ krogov domačini (1795). Velenjčani so dosegli 1691 krogov. Med posamezniki je bil najboljši FRANC KU-ŠTER (SI. Gr.) 372 krogov. Najboljši Velenjčan ALBIN MARINIC pa je dosegel 357 krogov. Drugo kolo je bilo v Ravnah na Koroškem. V tem srečanju so največ uspeha imeli strelci Velenja, ki so dosegli 1758 krogov. Pri posameznikih je zmagal HIN-KO BOLA s 365 krogi. Tudi ostali Velenjčani so se tokrat odrezali — A. MARINIC 350, D. PERKAC 384, OSREDKAR 344. Rezultati po drugem kolu: Posamezno: 1. Franc Kušter (Slov. Gradec) 2. Franc Brečko (Štore) 3. Dušan Saleznik (Slov. Gradec) 7. Albin Marinič (Velenje) 10. Hinko Bola (Velenje) krogov 727 723 721 707 695 Ekipno: 1. Slov. Gradec 2. Štore 3. Velenje 4. Ravne krogov 10.548 8.485 8.449 6.427 ZAHVALA Ob boleči izgubi moje žene, mame in stare mame [Alojzije Lambizer H se iskreno zahvaljujemo vserfi sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so nam pomagali in spremili pokojnico na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali šopke in vence cvetja. Iskrena hvala dr. Bogdanu Menihu, duhovščini in govornikom za tolažilne besede ter pevcem. Žalujoči: mož Jože, sin Ludvik z družino, hčerki Marica z družino in Ivica z družino. — Avgust ES, kmetovalec iz Laz št. 3, star 69 let. — Mihael VERHOVNIK, rudar iz Velenja, Kajuhova IZ, star 42 let. — ViKtor JURIC, upokojenec iz Saleka št. 13, star 76 let. — Jožefa STUS, gospodinja iz Velenja, Ljubljanska 52, stara 86 let. — Rudolf SUSEC, upokojenec iz Bevč št. 42, star 77 let. — Elizabeta CIMERMAN, gospodinja iz Skornega št. 38, stara 77 let. — Mihael GRIL, kmetovalec iz Velikega vrha 42, star 71 let. — Apolonija BRODNIK, soc. podpiranka iz Gaberk 63, stara 92 let. — Marija MENIH, kmetoval-ka iz Lokovice št. 39, stara 66 let. — Ferdinand JAVORNIK, usnjarski delavec iz Lokovec št. 48, star 40 let. Dvigalci uteži se vsak dan marljivo pripravljajo za bližnji nastop v prvi zvezni ligi. Tekmovanje bo v devetih kategorijah, po novih pravilih v olimpij- TONI REHAR — predmet, učitelj telesne vzgoje na III. osnovni šoli, predsednik aktiva telesnovzgojnih pedagogov občine Kljub skromnim izkušnjam na področju telesne vzgoje v velenjski občini (tukaj sem šele leto dni) o-pažam, da je za naše področje dela veliko razumevanje. To, da gradimo telo-vadišča, igrišča in bazene, pomeni, da se zavedamo velikega poslanstva telesne vzgoje za razvoj mladine. Še prav posebno pa me veseli, da bomo z dograditvijo telovadnice pri naši šoli imeli v prihodnje vse pogoje za normalno delo pri telesni vzgoji in delu šolskega športnega društva. Ob novem letu pa bi na športnem področju dosegli še boljše rezultate v raz- skem biatlonu (poteg in sunek — brez dosedanjega teznega dviga). Ekipo bodo sestavljali Javševec, Gros, Bencina, Rupnik, Krevselj, Adamič, Sušek, Melanšek in Oder, tehnični vodja pa bo Franc Zaluberšek. Nov način dviganja bo nekaterim bolj ustrezal, drugim pa manj. Na tekmovanjih bo več odločala tehnika kot pa »gola« moč. Kakšne so nadaljnje možnosti naših dvigalcev? Fantje se bodo borili. Možnosti za boljše uvrstitve pa so spričo težke konkurence bolj majhne. Polovico ekipe sestavljajo mladi in še ne dovolj izkušeni tekmovalci. Ker bomo kmalu po novem letu zagrabili za u-teži na tekmovanjih, lahko izrazim v imenu vseh dvigalcev novoletno željo, da se obdržimo med najboljšimi in da bi za tekmovalni šport v naši občini imeli večje razumevanje. voju ŠŠD, športne rekreacije in tekmovalnem športu. Ob tem pa bomo morali razmišljati o izgradnji večje prireditvene dvorane. ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega moža in nepozabnega očeta Franca Vačovnika se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično nudili pomoč in tolažbo. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in sestram internega oddelka bolnice Slovenj Gradec, ki so dragemu pokojniku lajšali poslednje ure trpljenja. Za zapete in zaigrane žalostinke najiskrenej-ša hvala mešanemu mladinskemu pevskemu zboru ter delavski godbi Zarja. Zahvaljujemo se tudi častiti duhovščini in tovarišu Gorograncu za ganljive poslovilne besede. Slednjič se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika tako številno pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: žena Terezija, hčerki Zala in Marjana, ter sinovi Franc, Ivan in Slavko. ALBIN AMON — predsednik izvršnega odbora temeljne telesnokulturne skupnosti občine Velenje Z ustanovitvijo TTKS smo naredili v naši občini prelomnico za nadaljnji RUDI BAJEC predsednik temeljne telesnokulturne skupnosti Velenje Želim, da temeljna teles-nokulturna Skupnost, ki je nova samoupravna interesna skupnost na tem področju, povsem opraviči svoj namen. To pa pomeni, približati telesno kulturo čim širšemu krogu občanov, ne samo v osnovnih telesnovzgojnih in športnih organizacijah, temveč tudi v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, vzgojno izobraževalnih u-stanovah in mladinskih aktivih. Da bomo naše zastavljeno delo lahko uresničili, želim, da najdemo skupen jezik vsi zainteresirani na tem področju. Le tako bomo lahko upravičili svoje poslanstvo in delo v tej novi organizacijski obliki. Ker smo prva občina v Sloveniji, ki je ustanovila TTKS, razvoj telesne kulture. Novo organizacijsko obliko samoupravne interesne skupnosti sestavljajo delegacije vseh zainteresiranih na tem področju. V letu 1973 nas čaka veliko dela, da bo ta interesna skupnost zaživela in našla svoje mesto med ostalimi interesnimi skupnostmi v občini. Med prvimi nalogami izvršnega odbora TTKS bomo morali ustanoviti odbore za ŠŠD, tekmovalni šport in športno rekreacijo. Nadalje proučiti sedanje stanje telesne kulture in v okviru začrtanega perspektivnega plana razvoja telesne kulture popraviti program razvoja v novih pogojih dela. Ob novem letu želim, da dobimo široko razumevanje za naša prizadevanja in nadaljnji razvoj telesne kulture. bo naše nadaljnje delo zelo odgovorno, saj se bodo drugi zgledovali na naših izkušnjah. Ob koncu želim vsem občanom srečno novo leto, da bi se jih čimveč vključevalo v športno in rekreacijsko dejavnost. JOŽE ZALOŽNIK — tehnični vodja NK Šmartno Nogometaši iz šmartnega ob Paki so se letos ponovno uvrstili v SCNL. Po skromnih pripravah so tekmovanje dobro pričeli in tudi kronali s prvim uspehom. Po prvem delu tekmovanja so osvojili naslov jesenskega prvaka s točko prednosti pred Rudarjem iz Velenja. Klub posveča veliko pozornost tudi pionirjem in mladincem. Pionirji so bili najboljši v celjski pod-zvezi, mladinci pa četrti. V letu 1973 želim čim boljšo uvrstitev nogometašev v SCNL in da bi dosegli nji razvoj športa v Šmart-nivo slovenske lige. Želja nem pa želimo, da se usta-vseh Šmarčanov je, da do- novi ŠŠD, ki bo tesno so-končamo nogometno igri- delovalo s klubi in sekcija-šče s tribunami. Za nadalj- mi v našem kraju. Turnir v malem nogometu V telovadnici šolskega centra je šolsko športno društvo priredilo turnir v malem nogometu v počastitev dneva republike. V dvodnevnem tekmova- nju je nastopilo 27 ekip iz Velenja, Mislinje, Maribora, štor, Ljubnega, Rečice, Nazarja, Doliča in Celja. Po izločilnih srečanjih so se v finalu pomerile med seboj ekipe Vegrada, RŠC, in ekipa »Boys« iz Velenja. Rezultati finala: »Boys« : Vegrad 9:6 (3:3) in RŠC : Dolič 15 : 5 (6 : 2). Vrstni red najboljših: 1. »Boys«, 2. Vegrad, 3. RŠC, 4. Dolič, 5. RLV, 6. Mornar, 7. TEš, 8. TAM (Maribor). Nogometna sekcija ŠŠD šolskega centra je s tem pokazala, kako se lahko z dobro organizacijo in z malo denarja organizira zanimivo in množično tekmovanje. ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov tre 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik L-IUBAN NARAKS — Časnik Je izhajal kot »Rudar« glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — cd I. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek — Posamezna številka stane 0,3» din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk in kližeji: AERO. kemična in grafična industrija Celje DELOVNI NAČRT GOSTINSKEGA PODJETJA »PAKA« V VELENJU PISMO JIM JE NAPOTILO CIani delovnega kolektiva gostinskega podjetja »Paka« iz Velenja so sprejeli delovni načrt in v njem opredelili konkretne naloge • Na njihovo željo, in zaradi tega, ker je stvaren, objavljamo v celoti načrt velenjskega gostinskega podjetja • Tega so sestavili in sprejeli po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Skrbno in preudarno smo obravnavali pismo predsednika ZKJ Josipa Broza Tita in izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Pismo je neposredno napotilo vsem in vsakomur, ki živi in dela na kateremkoli delovnem mestu v naši družbeni skupnosti, v naši socialistični Jugoslaviji, se pravi, slehernemu delovnemu človeku, ki želi in hoče uspeh in napredek sebi, svojemu podjetju in svoji domovini. Med nami ni nikogar, ki tega ne bi želel in hotel. Tako smo povedali na svojem zboru dne 8. 11. 1972 in sklenili, da si bo vsak član naše delovne skupnosti stalno in čim bolj prizadeval, da bo na svojem delovnem mestu vedno in uspešno izpolnjeval na tem zboru sprejeti delovni program, ter s tem vsak dan neposredno dokazoval, kako rad daje svoj delež, ustvarjen v okviru tega delovnega programa, za uresničitev ciljev navedenega pisma. Ta naš delovni program predstavlja našo notranjo delovno akcijo v luči pisma. Za slehernega izmed nas, je obvezna, saj smo se zanjo soglasno odločili. Čast in zavest nam velevata, da jo upoštevamo in trajno izvajamo. Naš delovni program ima 23 točk. Glasijo se takole: 1. Red in disciplina morata biti na vseh delovnih mestih. 2. Sleherni delavec mora delovni nalog izvršiti pravočasno in kakovostno s čim nižjimi možnimi stroški. 3. Pri vseh delavcih moramo stopnjevati in krepiti odgovornost za donosnost podjetja. 4. Stroške za elektriko plin, vodo, čistilna in pralna sredstva moramo manjšati s skrbnostjo vestnega gospodarja, tam, kjer je to mogoče. 5. Živila, pijače in drug material, namenjen za prodajo, moramo nabavljati pravočasno in parvilno z vso pažnjo za kakovost. Vračanje prazne embalaže mora biti ažurno, se pravi v dogovorjenih rokih. 6. Z živili, ki jih predelujemo in prodajamo, moraš vselej smotrno gospodariti, se pravi tako, kot določajo zadevni normativi. 7. Toči pravilno in strokovno, ko prodajaš in strežeš gostom s pijačami vseh vrst. 8. Oprema, stroji in razne naprave, motorna in druga vozila ter inventar vseh vrst, so tvoja delovna sredstva. Zato jih pri delu uporabljaj strokovno in pazlji- vo. Z njimi ravnaj pravilno in skrbno, da bodo vselej v uporabnem stanju. 9. Vzdrževalna služba mora okvare na vseh delovnih sredstvih odpravljati pravočasno in kakovostno, da ne bo neupravičenih zastojev pri delu. 10. Do slehernega gosta imej vzgleden in privlačen odnos ter spoštljivo razumevanje do njegovih želja in morebitnih pripomb. Prizadevaj si, biti njegov strokovni svetovalec. 11. Medsebojni odnosi znotraj podjetja naj bodo tovariški, vljudni in delovni, ob polnem upoštevanju notranje organizacije dela in v tem okviru izdanih ukrepov. 12. Vseh in vsakogar dolžnost je in mora biti, da se onemogoči sleherno odtujevanje delovnih sredstev ali druge imovine podjetja. 13. Dosledno moramo uvajati in izvajati odgovornost vsakega delavca, najsi dela na katerem koli delovnem mestu. V sistemizaciji delovnega mesta opisana odgovornost mora preiti v dosledno uporabo in izvajanje. 14. Načrtna in kakovostna krepitev samoupravnih odnosov znotraj podjetja mora biti naša stalna naloga. : : : : : ♦ : Hotelska kuhinja 15. Obrambni sposobnosti podjetja in njegovih članov moramo posvečati vso skrb in polno razumevanje. 16. Nudenje in dajanje prve pofnoči delavcem in gostom v podjetju in zunaj njega mora biti pravočasno in strokovno. 17. Stalno in preudarno je treba skrbeti za čim bolj urejeno varnost podjetja. 18. Služba za varnost pri delu mora biti urejena tako, da bodo delavci delali varno in da podjetje ne bo oškodovano. 19. Delovna sposobnost delavcev, najsi delajo na katerem koli delovnem mestu, mora biti strokovna, sodobna, tako, da bo podjetje večalo svojo organizacijsko moč in sposobnost na območju gostinstva. 20. Skrbeti in iskati moramo vse realne in utemeljene možnosti za večanje prometa, boljša-nje osebnih dohodkov vseh članov delovne skupnosti, še posebej pa za tiste z najnižjim osebnim dohodkom. 21. Smotrno moramo skrbeti za sredstva, namenjena za stanovanja delavcem podjetja ter jih razporejati v okviru sprejetih meril in možnosti. 22. V oblikovanju poslovne politike podjetja naj še bolj kot doslej vlada skrb za ustvaritev sredstev, ki bodo zadoščala za obnovo že zastarelih obratov, oziroma za odpiranje novih obratov. 23. Urejanje in usklajevanje sedanjih normativnih aktov podjetja z ustavnimi dopolnili moramo pospešiti. Ta delovni program naj bo naš stalni spremljevalec pri delu in želji, da bo naše gostinsko podjetje »PAKA« ugledno in iskano gostinsko podjetje. Velenje, dne 8. 11. 1972 Predsednik 10 sindikalne podružnice: Marica Hriberšek, s. r. Predsednik DS: Zofka Seme, s. r. Predsednik PO: Majda Kukec, s. r. VELENJE prireja od 20. do 30. decembra 1972 v avli III. osnovne šole Velenje NOVOLETNI SEJEM na katerem prodajamo gospodinjske stroje, televizorje, elektro motorje in kuhinje tovarne Gorenje, Velenje NUDIMO IZREDNI NOVOLETNI POPUST Tudi v blagovnicah »ERA« smo pripravili 10-od-stotni popust pri nakupu konfekcije, otroške konfekcije, čevljev, igrač, usnjene galanterije in pletenin. V špecerijskih prodajalnah nudimo novoletni popust nekaterim živilom in pijačam. K nakupu vabi VELENJE KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE razširja svojo dejavnost in razglaša delovna mesta: 1. Vodja delovne enote Komunala 2. Vodja komunalne operative 3. Vodja gradbene operative 4. Več gradbenih delovodij 5. Vodja tehnične priprave dela 6. Vodja komerciale 7. Vodja investicij Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: Pod 1. inženir gradbene, komunalne ali geodetske smeri z najmanj 3-letno prakso v operativi, ali gradbeni tehnik s 5-letno prakso v operativi. Kandidat mora imeti organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja in samostojnega odločanja. Pod 2. višja ali srednja izobrazba gradbene, rudarske ali podobne smeri z nekaj prakse in smislom za komunalno dejavnost. Pod 3. Imeti mora visoko izobrazbo ekonom-smeri z večletno prakso v operativi — nizke gradnje. Pod 4. delovodska šola in praksa v operativi — nizke gradnje. Pod 5. Višja ali srednja izobrazba gradbene ali komunalne smeri s prakso v pripravi dela. Pod 6. višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri z večletno prakso v komerciali. Pod 7. visoka ali višja izobrazba z večletno prakso v pripravah in vodenju investicijske izgradnje. Podrobne podatke o posameznem prostem delovnem mestu dobijo kandidati v tajništvu podjetja v Velenju, Koroška cesta 46. NALOGE - DELO VSEH Sredi decembra je četrtič zasedala občinska konferenca ZKS Velenje, kateri se je priključila še občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, predsedstvo občinske Zveze združenj borcev NOV in predsedstvo občinske konference ZMS. Že na prejšnjih sejah so najvišji organi družbenopolitičnih organizacij opredelili in sprejeli naloge za uresničitev pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Vendar je bilo potrebno uskladiti in porazdeliti obveznosti pri izvajanju družbenega programa razvoja občine Velenje v letu 1973, pri izvajanju ustanovnih amandmajev in pri izdelavi razvojnega načrta občine do leta 1980. Navajamo najpomembnejše naloge, katere so sprejeli na skupni seji! Samoupravni organi s področja gospodarstva in negospodarstva, interesnih skupnosti, občinske skupščine, skladov, družbenopolitičnih organizacij in društev morajo izdelati programe racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja. Za dosego teh nalog bodo družbenopolitične organizacije pritegnile k delu kar največje število strokovnega kadra. Poiskati je potrebno ustrezne oblike organiziranja ekonomistov, tehnikov, inženirjev in pravnikov, da bodo le-ti lahko s strokovnim delom sodelovali pri načrtovanju programov razvoja v prihodnjem obdobju. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in ko- mite občinske konference ZK sta prevzela obvezo, da bosta organizirala seminar ža vse člane samoupravnih organov in vodstva organizacij sindikata, na katerem bodo obravnavali uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah in programe racionalnejšega gospodarjenja. Seminar o uveljavljanju ustavnih dopolnil v KS in urbanistični program razvoja občine do leta 1980 bo pripravila občinska konferenca SZDL in občinska skupščina za vodstva krajevnih organizacij SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Na skupni seji so imenovali ustavno-statutarno ko- misijo, ki naj bi koordinirala delo pri uresničevanju ustavnih amandmajev in politično komisijo, ki bo u-smerjala in analizirala delo pri uresničevanju nove ustave. Dalje je bila sestavljena obveza za sprejetje družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike in družbenega dogovora o strokovnem, družbenem in splošnem izobraževanju odraslih. Kot vidimo, naloge niso nove. Na skupni seji je bilo le ugotovljeno, kako smo doslej "delali na teh vprašanjih in katere so v tem trenutku najnujnejše, ki zahtevajo takojšen pristop. Najdenečk Nekega jutra je v nekem znanem podjetju eden od delavcev za kupom zabojev našel dojenčka. Vzel ga je v naročje, o tem obvestil svojega preddelavca, nato pa ga je po instančni poti predal svojemu mojstru. Mojster je najdenčka predal obratovodji, ta pa tehničnemu direktorju. Nato se je sestal kolegij in razpravljal, če ima podjetje kaj opraviti s tem najdenč-kom in je zatorej zanj odgovorno. Kolegij se je končno odločil za uporabo sodobnih tehnik upravljanja in sestavil projektno skupino, saj je sodil, da gre za nalogo, ki je po zaključku projekta opravljena. Projektna skupina je zasedala več mesecev in je končno vodstvu predložila tole sporočilo: 1. V našem podjetju noben par sodelavcev ne sodeluje tako tesno, da bi mogel nastati takšen izdelek. 2. Pri nas ničesar ne delamo z veseljem in ljubeznijo. 3. Pri nas so vse stvari brez glave in nog. 4. Pri nas še nikoli nismo ničesar naredili v devetih mesecih. 5. Zaključek: Otrok ni naš. Našemu podjetju ne more nihče naprtiti odgovornosti za ta izdelek. (Povzeto po Zeitschrift fiir Organization) DRUGO LETO BODO V KOMUNALNO OBRTNEM CENTRU IMELI TRI VEČJE NALOŽBE • POSEBEJ BODO OKREPILI SKUPINO ZA NIZKE GRADNJE NOVA TOVARNA KONFEKCIJE Komunalni obrtni center Velenje bo letos ustvaril že 20 milijonov celotnega dohodka, za drugo leto pa načrtujejo 30 milijonov. Tolikšno povečanje realizacije bodo dosegli z novimi naložbami. Nanje se sedaj temeljito pripravljajo. V podjetju, ki čedalje bolj razširja svojo dejavnost, imajo 5 delovnih enot — komunalo, sem sodijo nizke gradnje, snaga in avtopark, nadalje modni salon, vrtnarstvo, storitveno dejavnost s štirimi frizerskimi saloni, pralnico in avtobusno postajo ter enoto splošnih služb. Drugo leto bodo vse enote postale temeljne organizacije združenega dela. Pri podjetju bodo močno razvili nizke gradnje, tako da bodo lahko gradili in asfaltirali ceste. Potrebno mehanizacijo že imajo, manjka jim le težki buldožer. Dobro so razvili vrtnarstvo, ki je pred leti propadalo in poslovalo z izgubo. Sedaj ta enota ustvari na leto že 1,5 milijonov celotnega dohodka, bo pa še več, ker bodo njeno dejavnost okrepili. Na 2000 kv. metrih bodo postavili plastične montažne rastlinjake. Pred- nost takšnih rastlinjakov je v tem, da so cenejši, možno pa je tudi kolobarjenje. Ce bodo plastični montažni rastlinjaki dobri, jih bi v naslednjih letih postavili na 10.000 kv. metrih. To bi bil res precejšnji kompleks in bi vrtnarija predstavljala močno dejavnost. Pravijo, da bi lahko v zimskih mesecih in zgodnji pomladi nudili za trg dosti več svežih povrtnin, v ostalem času pa bodo v rastlinjakih gojili rože. Velenjska vrtnarija že sedaj slovi daleč naokoli po izredno lepih kri-zantemah. Največja naložba pa bo v prihodnjem letu tovarna konfekcije. V zasilnih in utesnjenih prostorih je konfekcijska delavnica že dobila zasnove in se močno razvila. Konfekcijo izdelujejo za kupce v zapadni Nemčiji. Potrebe so jih silile, da obrat razširijo. Zato bodo v prihodnjem letu, na prostoru onkraj gostišča Rudarski dom, zgradili novo tovarno konfekcije. Obrat bo imel 900 kv. metrov delovnih površin in bo sodobno opremljen. V njem bo zaposlenih 120 ljudi. Na novo bodo zaposlili 50 deklet in žena. Vse te bodo priučili za šiviljska dela skupaj z velenjskim zavodom za zaposlovanje. Tako nudijo zaposlitev tistim dekletom, ki nimajo končane osnovne šole in bi bile rade šivilje. Zanimivo je, da bodo celotno naložbo gradili z lastnimi sredstvi. Delovna enota modni salon je prihranila dobršen del denarja, manjkajoči preostanek pa ji bodo za leto dni posodile druge enote. Posojeni denar bo moral modni salon čez leto vrniti, skupaj z obrestmi. Kooperanti izven meja pa bodo kreditirali opremo. Celotna naložba nove tovarne konfekcije bo veljala 4 milijone dinarjev, od tega odpade milijon na opremo. Tovarno bodo odprli 15. julija prihodnjega leta, zgradil pa jo bo velenjski Ve-grad. Poleg tega pa bo komunalno obrtni center v Velenju drugo leto imel še dve večji investiciji. Na prostoru pred veleblagovnico Nama bodo uredili pavi-ljonski objekt v katerem bo 12 manjših trgovinic, vrhnje prostore pa bo zasedel zavod za zaposlovanje. Proti koncu leta bodo začeli graditi večji avtomobilski servis, ki je za Velenje in širše področje več kot potreben. PRIMERNA OPREMA POGOJ ZA VARNO VOlHJO Na podlagi strokovne analize, ki jo je opravil sektor za varnost prometa RSNZ v sodelovanju z gumarskim inštitutom tovarne SAVA, posredujemo nekatera stališča teoretičnih in praktičnih izsledkov, ki pogojujejo varno zimsko vožnjo. Zimske razmere so na koprskem in goriškem območju popolnoma različne od zimskih razmer na ostalih območjih Slovenije. Tudi razmere na posameznih cestah se bistveno razlikujejo z ozirom na čiščenje cest in voznih razmer, ki so na posameznih cestah. Vozne razmere se pozimi lahko izredno hitro spremenijo, zato presenetijo voznika na poti. Iz tega sledi, da je pri nas zimska oprema, ki sicer ni z zakonom predpisana, potrebna le na določenih področjih, oziroma cestnih odsekih. Voznik motornega vozila je dolžan skrbeti, da je motorno vozilo, katerega vozi, opremljeno tako, da ustreza varnim pogojem vožnje z zimskem času in mora vozilo opremiti z določeno opremo za osebni avto- mobil. Osebni avtomobili so opremljeni za vožnjo v zimskih pogojih, če imajo: • gume M + S (blato in sneg) s spajki na vseh kolesih, ali • gume M + S (blato in sneg) na pogonskih kolesih, ali • gume s protektira-nim zimskim profilom s spajki na vseh štirih kolesih, ali • gume s protektira-nim zimskim profilom na pogonskih kolesih, ali • gume s celoletnim profilom — radialke in verige za pogonska kolesa, ali • gume z letnim profilom in verige za pogonska kolesa. Vozniki osebnih avtomobilov z gumami M + S s spajki na vseh kolesih in gumami s protektiranim zimskim profilom s spajki, morajo hitrost vožnje prilagoditi pogojem, ki jih je predpisala tovarna ter ne smejo prekoračiti hitrosti 100 kilometrov na uro. Te gume namreč na suhi cesti povzročajo podaljšanje zavorne poti in še nekatere druge negativne pojave, ki vplivajo na varnost prometa. Verige so v zimskem času del obvezne opreme za osebne avtomobile, ki so opremljeni z gumami s celoletnim profilom. Verige je potrebno namestiti na pogonska kolesa le v najbolj neugodnih zimskih razmerah, ko je pričakovati, da voznik z vozilom glede na stanje vo-žišča ne bo mogel prevoziti določenega odseka ceste. Opozarjamo, da bodo miličniki v skladu s 167. členom temelnjega zakona o varnosti cestnega prome, izločali iz prometa vozila, ki nimajo zimske opreme na mestih in v času, ko to zahtevajo posebni zimski pogoji. Taka vozila ne bodo smela nadaljevati vožnje, dokler ne prenehajo pogoji, zaradi katerih je bila zimska o-prema zahtevana. V primeru, ko razmere dopuščajo, morajo voznikom omogočiti vrnitev v smer iz katere so pripeljali. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Velenje VAŠI PRISPEVKI ZA MLADINSKI DOM POSTAJA STVARNOST O tem, da mladi v Velenju rabimo mladinski klub, ni treba posebej pisati. Večkrat smo na raznih konferencah in sestankih govorili o potrebah in naših prizadevanjih. Zdaj pa ta postajajo že stvarnost. Med letom smo iskali poti, kje dobiti primerne prostore in se končno odločili, da bomo obnovili zgradbo nad velenjskim plavalnim bazenom. V danih razmerah bi bila novogradnja mladinskega kluba predraga in bi morali denar zbirati več let. Mladi pa rabimo svoje prostore že danes. Zato smo se odločili za adaptacijo. Vsi načrti so že pripravljeni. Denarja pa še nimamo. Če bomo potrebni denar zbrali pravočasno in če ne bodo nastale še kakšne druge nepredvidene težave, potem bomo mladinski dom odprli že maja prihodnje leto. Da naši načrti postanejo stvarnost, pa ni odvisno samo od iniciativne komisije, temveč od vsake mladinke in vsakega mladinca. S predstavniki Zveze mladine iz podjetij in šol smo se namreč že pred ča- som dogovorili, da bomo zbirali mladinski samoprispevek za naš mladinski dom. Naša dolžnost je, da tudi sami nekaj prispevamo. Vendar akcija okrog mladinskega samoprispevka ne poteka dobro. In tudi sicer zbiranje sredstev ne gre najbolje. Razdelilnik, koliko naj prispevajo posamezne delovne organizacije in občinska skupščina, je pripravljen. Vendar zavisi od samoupravnih organov, če bomo lahko predvideni denar tudi zbrali. Zato pričakujemo razumevanje in podporo od vseh delovnih ljudi. Denar, ki ga bomo naložili v obnovo zgradbe za mladinski dom, bo dobro naložen. Objekt bo služil mladini, tudi tisti, ki se sedaj potika po neprimernih lokalih. Vsi skupaj, posebno še mladi, se moramo v tem času zavzemati za čimveč-jo produktivnost, boljše delo in prispevati svoj delež k splošnim prizadevanjem gospodarjenja. Čim boljše bomo gospodarili in ustvarjali tem lažje bomo dobili sredstva za naš mladinski dom. J. Kandolf, Velenje ONESNAŽENO STRANIŠČE Pred časom sem bil na železniški postaji v Velenju in sem okrog 19.45 šel na stranišče. V njem je bilo temno, vrata iz pisoarja v stranišče pa so bila zaklenjena in so nekateri potniki opravili veliko potrebo kar v prednjem prostoru. Sprednji prostor ni o-svetljen in marsikdo stopi v človeško blato. Tako se je zgodilo tudi meni. Menim, da bi lahko odgo- vorni na velenjski železniški postaji poskrbeli za čistočo na stranišču in ga o-svetlili. Vprašujem se tudi, zakaj so zaklenjena straniščna vrata. Snažilka je vendar plačana za' to, da stranišče očisti, ne pa, da ga zaklepa. Zato potniki v sili opravijo potrebo, kjer pač lahko. I. Breznik Velenje PRISPEVAJTE ZA TELOVADNICO V ŠOŠTANJU Pri šoli Biba Rbck bomo zgradili novo telovadnico. To bo spomenik solidarnosti delovnih ljudi velenjske občine. Zakaj? ker bomo vsi prispevali denar za gradnjo nove šolske telovadnice. Vaš prispevk pošljite na: osnovna šola Biba Ročk, Šoštanj, telovadnica — spomenik solidarnosti — št. žiro računa: 5074-3-277. Za novo telovadnico solidarnosti v Šoštanju so že prispevali: Silva Aber 30 din, Terezija Benko 10, Helena Bunderla 50, Erika Cverlin 30, Nežika Eberlinc 10, Majda Fuks 30, Cirila Goršek 50, Marija Glinšek 50, Anka Goličnik 100, Marija in Franc Hudomal 60, Milka Jarnovič 30, Marija Krajšek 50, Silva Lavrenčič 100, Jelica Lebar 100, Olga Medved 200, Jožica Miklav-žin 50, Matjaž Natek 300, Rud 1 in Daniela Olup 50, Anica Ožir 50, Tea Podgoršek 200, Nada in Mirko Po-žun 210, Jožica Ramšak 50, Vida Rehar 50, Ema Regvart 30, Vida Rudnik 30, Vida Skorjanc 50, Marija Vouk 140, Leon Vozlič 10, Leopol-dina Vunderl 50, Pavla Vu-čina 30, Jolanda Vrečko 30, Marija Zak 20, Zofija Vrho-vec 10, Podmladek rdečega križa Biba Ročk 1000, 7a 44, Marija Vrabič 10, 5b 112. 5a 105, 2b 2052, 4a 110, 3b 59. 40, 7c 50, pionirski odred (prodaja starega papirja) 630, 8a 58, 2a 233, Marija Zaljuber-šek 10, 6a 56, Ib 145, la 139, 3a 68, 4b 179, 90, 6b 76, 20, Zvonko Vasle 50, Stane Smajdl 150, podružnična šola Ravne 161, gimnazija Velenje 1000, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh 2000, zavod za zaposlovanje 1000. delavska univerza 500, Štefka Vidmar 150 (namesto cvetja na grob pokojne E. Napotnik). BREZ POTRDOE1GRE Občinsko sodišče v Šoštanju ugotavlja pri svojem delu, da občani niso dovolj seznanjeni s predpisi, ki urejajo promet z nepremičninami (prodajo, menjavo, daritev, delitev in pod.). Predpisi namreč povezujejo ta promet s številnimi potrdili, brez katerih sodišče ne sme overjati podpisov na pogodbah in izvajati pogodb v zemljiški knjigi. Pogosti so primeri, ko stranke, tudi one iz najbolj oddaljenih krajev, zaradi pomanjkanja potrdil ne opravijo ničesar. S tem v zvezi izgubljajo čas in imajo nepotrebne stroške. Občane prosimo, da pri urejanju prometa z nepremičninami med drugim upoštevajo naslednje: • Sodišče sestavlja le tiste pogodbe, ki jih sklenejo med seboj zakonci. Drugih pogodb ne sestavlja več. Če že stranke same niso vešče pogodb, naj se pri sestavi poslužijo odvetnikov, služb pravne pomoči pri skupščinah občin, ali drugih za to usposobljenih oseb. • Sodišče sme overiti podpise na pogodbi o prometu s kakršnimikoli nepremičninami le, če stranke predložijo: — potrdilo, da imajo pogodbene stranke plačane vse zapadle davke in prispevke pri svoji davčni upravi, (potrdilo izda pristojna davčna u-prava pri skupščini občine in velja le do konca trimesečja, v katerem je bilo izdano); — potrdilo, da je od pravnega iz pogodbe plačan prometni davek od nepremičnin ali davek na darila oziroma, da je pravni posel oproščen davkov. Običajno davčna uprava takšno potrdilo odtisne na izvirniku pogodbe; — potrdilo, da je plačan republiški davek na promet kmetijskih zemljišč, ki se pridobivajo v nekmetijske namene, to potrdilo je potrebno le tedaj, če pogodba urejuje promet s kmetijskimi zemljišči, ki jih pridobi-telj pridobi v nekmetijske namene (na primer: pridobitev travnika za gradnjo). Potrdilo izda davčna Uprava, ki ga o-bičajno odtisne na izvirniku pogodbe; — potrdilo, da je plačan prispevek v sklad za starostno zavarovanje kmetov. To potrdilo je potrebno le tedaj, če pogodba ureja prenos nepremičnine od kmeta zavarovanca na pridobi-telja, ki ni kmet zavarovanec. Tudi to potrdilo izda davčna uprava ali ga odtisne na izvirniku pogodbe; — pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča še dokaz, da je bilo to zemljišče ponude-no v odkup občini in se ta ni poslužila predkupne pravice. Ta dokaz je potreben le pri prodaji stavbnega zemljišča, ne pa pri menjavi ali druge vrste prenosov. Za dokaz služi ustrezno obve- Razpisna komisija pri svetu RŠC Velenje iy RAZPISUJE I prosta vodilna delovna mesta (ni reelekcija) 1. vodja finančno računovodske službe 2. vodja kadrovsko socialne službe 3. vodja nabavne službe Pogoji za zasedbo delovnih mest: Pod 1. Imeti mora visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri z najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri z najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; Nastop službe 1. 1. 1973. Pod 2. Imeti mora visoko izobrazbo psihološke, sociološke, pedagoške ali pravne smeri in najmanj" 3 leta delovnih izkušenj na kadrovsko-socialnem področju. Biti mora aktiven delavec v družbenopolitičnih organizacijah. Nastop službe takoj. Pod 3. Imeti mora visoko izobrazbo ekonom ske ali tehnične smeri z najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, ali višjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, ali srednjo izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 10 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Nastop službe 1. 1. 1973. Razpis je odprt 15 dni po objavi v časopisu. Prošnje za zasedbo delovnih mest pošljite na naslov: Rudarski šolski center Velenje, Prežihova 3 (za razpisno komisijo). stilo občine, ali pa posebno potrdilo, ki ga izda sodišče, preko katerega je prodajalec ponudil zemljišče občini v odkup. Opozarjamo, da morajo stranke vsako pogodbo o prometu s kmetijskimi zemljišči v 30 dneh po sklenitvi dostaviti občinskemu javnemu pravobranilcu v Celju v izvirniku in enem prepisu. • Sodišče ne sme izvesti v zemljiški knjigi nobene pogodbe o prenosu nepremičnin, če stranke ne predložijo niže navedenih potrdil. Ko torej predlagajo zemljiškoknjižne vpise po pogodbi, morajo stranke izvirniku in enemu prepisu pogodbe priložiti še naslednja potrdila: — enaka potrdila kot pod točko 2; 1., 2., 3., in 4. odstavek, če bi bila takšna potrdila potrebna že pri overitvi pogodbe, pa takrat iz kakršnegakoli vzroka niso bila predložena, — pri prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča še potrdilo, da je to zemljišče res nezazidano stavbno zemljišče. Potrdilo izda občinski premoženjskopravni organ ali zavod za urbanizem, — pri prometu s kmetijskimi zemljišči še potrdilo občinskega javnega pravobranilca, da je prejel prepis pogodbe. To potrdilo je običajno natisnjeno na izvirniku pogodbe, ki ga pravobranilec vrne stranki, — pri prometu s kmetijskimi zemljišči še potrdilo, da se pridobitelj kmetijskega zemljišča u-kvarja izključno s kmetijstvom in da je to zemljišče po sprejetem urbanističnem dokumentu tudi v bodoče namenjeno za kmetijstvo. Potrdilo izda občinski upravni organ za kmetijstvo, — pri prodaji parcel je potrebno še potrdilo Gozdnega gospodarstva, da se odreka svoji predkupni pravici glede gozda, ki je predmet prodaje. Priporočamo, da si stranke potrdila pod točko 3; 2., 4. in 5. odstavek priskrbijo že pred overitvijo pogodbe. S tem bo sodišču omogočeno, da že ob overitvi opozori stranke na morebitne zadržke, ki ne dopuščajo zemljiškoknjižne izvedbe pogodbe. • Sodišče overja podpise na pogodbah vsak delovni dan. Nevabljene stranke sprejema le na uradni dan, ki je vsako sredo od 8. do 16. ure. • Občanom mozirske občine sporočamo, da sodišče uradnega dne pri krajevnem uradu v Gornjem gradu ne o-pravlja več v sobotah kot nekdaj, temveč enkrat mesečno in to drugi petek v mesecu, s pričetkom ob 7. uri. Občinsko sodišče Šoštanj SILVESTROVA NOČ OB ORGLAH V VILI V VELENJU IZBRANE KULINARIČNE SPECIALITETE VSO NOC. CENA 200 DIN. NAROČILA SPREJEMAMO OSEBNO V RECEPCIJI, INFORMACIJE TEL. 85-363 VELENJE. ENKRATNO RAZPOLOŽENJE V INTIMNEM AMBIENTU VAM PRIPRAVLJA PENSION VILA HERBERSTEIN, VELENJE. Gostinsko podjetje »PAKA« Velenje želi svojim cenjenim gostom srečno- in zdravo novo leto 1973 Še naprej se priporočamo za obisk NA CESTI UMIRAJO BREZ MILOSTI ZAKAJ JE MORALA UMRETI DRUŽINA MLADEGA INŽENIRJA IZ GORENJA? KAKO DOLGO BODO TAKI NEDOLŽNI LJUDJE, KOT JE BIL MILAN VOLOVŠEK IN NJEGOVA DVA OTROKA TER ŽENA, PLAČEVALI KRVNI DAVEK PODIVJANIM ŽELEZNIM KONJEM? KRI NA ASFALTU HITRO ZBLEDI Nedelja zvečer. Na televizijskem ekranu se vrste bledi obrazi, da bi nas v potu svojega znoja zabavali. Po kapljicah. Tako, kot peščica tistih v Ljubljani meni, da smo te zabave potrebni. Ta peščica najverjetneje Slovencev ne pozna, sicer jih ne bi poneumljala za vsako ceno in za tiste tisočake naročnine povrh. Nenadoma zazvoni telefon. Če zazvoni ob tej uri, pri-mem slušalko z eno, svinčnik in papir pa z drugo roko. »Bil sem v Paki. Pri odcepu za Dobrno je huda prometna nesreča. Trije so že mrtvi, eden pa najver- Inž. MILAN VOLOVŠEK ZALIKA VOLOVŠEK AVGUST MARX leta star sin Marko in šestmesečna hči Saša. Žena Marija, stara 25 let pa je bila hudo poškodovana prepeljana v celjsko bolnišnico. Tjakaj so prepeljali tudi Gunter-Materna Henricka, nemškega državljana, ki je bil sopotnik v brmveju. Voznik Marx je lažje poškodovan. Na vozilih je za štiri stare milijone škode ... Ob nesreči sem gledal voznika Augusta Marxa. Monterja, vodjo monterjev, ki v rudniku montirajo in preizkušajo nove naprave. Že nekaj mesecev je živel v Sloveniji. Pred osmimi meseci je bil tu 4 mesece, zdaj mesec dni. Stanujejo v hotelu Pa-ka, stanovanje jim plačuje rudnik, hrano in pijačo sami. V potnem listu sem videl, da je zadnjič prestopil državno mejo 12. decembra. Tokrat se je peljal iz Celja, kamor je okrog 17. ure odrinil iz Velenja na priboljšek. Z njim je bil Gunter, v Celju pa se jima je pridružil še Zugfrid Ko-voliski, ki pa se je s svojim avtomobilom odpeljal iz Celja že prej. Avgust Marx ob nesreči ni izgledal kot voznik, ki je malo predtem zakrivil smrt treh ljudi. Ko sem ga jetneje še bo. Groza. BMW je treščil v fička. Cela družina z otroki...«, sporoča glas na oni strani žice. Ne rečem hvala. Tudi žena ne vpraša kaj in kako. Verjetno mi z obraza prebere, da ni klical zapozneli prijatelj in vabil na kozarec ali karte. Čez nekaj minut fičko polzi po asfaltu. Poznam vse te metre ceste. Ne po obcestnih kamnih, temveč po krvi, ki je razlita po njem. V desetih letih je bilo tod toliko krvi, da več nihče ne razmišlja o tem. V glavi mi izmenjaje lebde naslovi zadnjih dni. Neprevidni kolesar, cik cak po cesti, povozil pešca, zbil kolesarja, z mopedom v tovornjak ... Pred dnevi sva s Francem Salobirjem, inšpektorjem milice v Celju ugotavljala, da je vsak dan nekdo na cesti umrl. In zdaj to. Kot krona na sveže vence žalosti. Če bi tako kot nekoč, ob vsakem smrtnem primeru ob cesti postavljali spomenik, bi bil ob naših cestah zdaj že plot. Na nesrečo kri na asfaltu hitro zbledi. Ko prevozim tisti znani ovinek preko mostu pri križišču za Ponikvo, zagledam daleč pred sabo sij svetlobe. Torej se je tam zgodilo. Pred ovinkom in križiščem za Dobrno. Kako, saj tam ni nobene pasti. Sicer pa se z avtomobili ubija tudi na ravnem. V soju luči vidim miličnike, okrožnega preiskovalnega sodnika Ludvika Vidmarja, nekaj znancev in razbitine. O Bog. Prednji del fička manjka. Ne, prijatelj po telefonu ni pretiraval. Kdor je bil v tem fičku, tega je sreča zapustila. Pred fičkom se blešči krom na bmweju. Žari v sijaju moči. Nad njim je svetlejša edino modra luč na rešilcu. PUSTITE GA, KER JE TAKO UBOG Berem poročilo, ki ga je napisal Anton Ferme, vodja miličniške patrole iz Žalca. V njem piše, da je 39-letni AVGUST MARX, nemški državljan, doma iz Ca-strop-Rauxela, z bmwejem GAS-V-797 pripeljal iz Arje vasi proti Velenju. V blagem desnem zavoju je za-vozil na levo polovico cestišča, ko mu je nasproti pripeljal pravilno po desni strani Milan Volovšek s fičkom CE 378-51. Volovšek se je umikal v desno, zaviral in se ustavil na skrajnem robu cestišča. Bmvv je v fička treščil s tako silo, da ga je obrnil in odbil nekaj metrov nazaj proti Velenju. Pri nesreči so izgubili življenje voznik, 27-letni Milan Volovšek, njegov tri slišal, kako preiskovalnemu sodniku trdi, da je fičko vozil po levi, torej njegovi polovici cestišča, sem se obrnil in odšel. Ne zato, ker ga je Franc Štiherl, inšpektor milice iz Celja opozoril, da sledovi jasno dokazujejo nasprotno, saj je tudi v siju luči bilo lepo videti njegovo 30,5 m dolgo zavorno pot, ki je v ravni črti sekala cestišče, dokler ni bmw treščil v fička ob levem robu cestišča, gledano v smeri Marxove vožnje. Odšel sem enostavno zato, ker sem na hitrico izračunal, s kakšno silo je moral kljub zaviranju bmw treščiti v fička, da mu je potisnil ves prednji del v kabino in da je iz njega iztrgalo sedež s potnikom. Da jc s fička desna luč odletela 12 metrov daleč ... Marx je povedal, da je v Celju spil 3 deci vina. Torej to vino v tako kratkem času ne bi moglo usodno vplivati na voznika. Kaj je delal Marx 24 ur predtem? V soboto zvečer je bil v Paki. Tu se je še ob dveh zjutraj, torej v nedeljo, zadrževali v avli hotela. Re-ceptorka nam je povedala, da je pil čaj. Naj bo, čeprav je to nevsakdanje. Znova so ga videli v nedeljo ob ko- silu, potem popoldne pred odhodom v Celje. Natakar v restavraciji nam ni znal povedati kaj več o Marxu, napotil pa nas je v dnevni bar, kjer je bil Marx vsakdanji in priljubljeni gost. Mlado, kuštravo dekle za šankom je reklo, »da nekemu novinarju ne bo dajalo nobenih izjav«. Nisem silil v njo tudi zato ne, ker je takoj odhitela na posvet k portirki. Ta pa me je že prej presunila s svojo izjavo. »Kaj ga boste gnjavili, ko je siromak tako ubog. Tako se mi smili. Zgodilo se je pač. Škoda, da tudi ona ni umrla ...« »Čakajte malo! Kako lahko tako, ko je vendar ubil tri ljudi...« »Zgodilo se je pač. Tako se mi smili. Če bi umrla še ona, bi ji bilo lažje. Kako je bil Marx prizadet, ko je izvedel, da so umrli tudi otroci. Otroke je imel tako rad, ker jih sam nima ...« Oba, ki sva poslušala to žensko srednjih let, verjetno mater in ženo, ko je mrzlih oči, ki so mirno zrle izza očal, tako govorila o tej grozotni nesreči, sva onemela. Bogve, če ta pla-volasa ženska pozna Volov-škovo, zgodaj ovdovelo ma- ter, ki je s svojima dvema rokama spravila h kruhu sina in hčer. če si lahko predstavlja tega mladega fanta, ki si je s tako skromnostjo in pridnostjo urejeval novi dom, študiral in stradal zato, da nič kriv, nič dolžan umre za krajem neke ceste. Z njim pa dvoje otrok. Ne verjamem, če ta ista ženska ve, da ni nihče zbral več deset ur hrabrost, da bi mladi Volovškovi ženi povedal, kako je z zdrobljeno ključnico in kolkom ostala sama. SAMA. »Ker se je pač zgodilo ...« Vedel pa sem, da so nekaj ur predtem, dopoldne, v tej isti avli tolažili Avgusta Marxa. Toplo in domače. Kaj potem, če je na tem Balkanu, kamor je prišel pomagat, da bi ga industrij, sko in tehnično obogatil, vozeč s pojedine speciali-tet, treščil v nekega fička, ubil mladega inženirja in njegova dva otroka. K sreči se je ta Avgust Marx v večji meri zavedal grozote, kot tisti tolažniki ob njem. Vsaj v ponedeljek, ko so mu solze drle iz oči. Mogoče se je spomnil, da v Velenju, ko zasuje enega rudarja, onemi celo mesto. Janez Sever Foto: Anton Ferme zdravila in si izboljšal slabo zdravstveno stanje — Edo Kuhar, Velenje. PREKLIC • Frane Pravdič iz Velenja obžalujem žaljive besede, ki sem jih izrekel dne 16. avgusta 1972 v bifeju tržnice Martinu Petku iz Velenja in se mu zahvaljujem, ker je umaknil zasebno tožbo in odstopil od kazenskega pregona. ŽENITNE PONUDBE • ŽENSKO od 30. do 60. let želi spoznati moški (46 let) z več milijonsko vrednostjo in službo, nekadilec in nealkoho-lik. Vdove in ločenke niso izključene. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Avto«. ZAPOSLITEV • POPOLDANSKO HONORARNO zaposlitev išče moški. Strokovno čisti tudi sadno drevje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Honorar«. • Werner Martin FRICKE, roj. 1942 iz Berlina, delavec in Vida RUŽMAN, roj. 1949, delavka iz Velenja, Jenkova 6. • Bogomir STVARNIK, roj. 1943, šofer iz l.az št. 8 in Jožica KOREN, roj. 1947, delavka iz Silove št. 30. • Franz Josef RAMMEL, roj. 1941, monter iz Simbacha in Antonija ANDREJC, roj. 1949, delavka iz Velenja, Kajuhova 4. • Slavko MIROSLAV KRUS-NIK, roj. 1946, strojni ključavničar iz Bevč št. 20 In Angela STERMCNIK, delavka, roj. 1948 iz Raven št. 143. • Jožef SUMAH, roj. 1950, elektrikar iz Skal št. 110 in Jožica VIDEMSEK, roj. 1952, frizerka iz Skal št. 39. • Srečko PRISTOVSEK. roj. 1947, ključavničar iz Velenja, Partizanska 32 in Avrelija GOSNJAK, roj. 1946, frizerka iz Velenja, Šaleška 16. • Ljubo SULIGOJ, roj. 1949, ključavničar iz Velenja, Brači-čeva 5 in Marija KARLO, roj. 1955, delavka iz Velenja, Bra-čičeva 5. • Drago SEGOVC. roj. 1952, rudar iz Velenja, Tomšičeva 26 in Marica TOLAZZI, roj. 1954, delavka iz Velenja, Tomšičeva 26. • Rudolf HERLAH, roj. 1935, rudar iz Velenja, Kidričeva 16 in Viktorija CIGLAR, roj. 1940, delavka iz Velenja, Kidričeva 16. • Štefan KRAJCAR, roj. 1948, delavec iz Pake pri Velenju št. 55 in Štefanija ŠTO-BER, roj. 1950, delavka iz Lo-patnika št. 6. — Jože PREGL, rojen 1950, strojni ključavničar iz Rečice ob Paki 62 a in Nevenka POTOČNIK, roj. 1956, delavka iz Rečice ob Paki št. 62 a. — Ivan MERZLAK, roj. 1947, delavec iz Skornega št. 40 in Tatjana KODRE, roj. 1954, delavka iz Letuša št. 33. — Alojz CEROVSEK, rojen 1951, delavec iz Malega vrha 63 in Nataša POKLEKA, roj. 1954, delavka iz Šmartnega ob Paki št. 72. — Stanislav OBREZA, rojen 1950, delavec iz Gavc št. 9 in Alojzija GLUSlC, roj. 1956, delavka iz Gavc št. 9. — Viljem CAS, rojen 1943, električar iz Pesja št. 67 in Vera JUG, roj. 1951, trg. pomočnica iz Raven št. 12. — Anton GORSEK, roj. 1939, rudar iz Raven št. 111 in Elizabeta KITAK, roj. 1942, delavka iz Šoštanja, Koroška 10. Mogočni BMW je v fička treščil s tako silo, da ga je obrnil in zbil nazaj proti Velenju InesrečeA mt^r^oM STANOVANJA • OPREMLJENO SOBO v Šoštanju, Velenju ali okolici Išče moški s službo. Grem tudi na stanovanje k ženski za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Stanovanje«. • DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v središču Celja menjam za trosobno komfortno stanovanje v Velenju. Naslov v upravi lista. IZGUBLJENO • IZGUBIL SEM denarnico z osebnimi dokumenti in plačilnim kartončkom RLV. Cenjenega najditelja prosim, da najdeno odda v upravi RUDNIKA ali na naslov Smon Vlado, Jurčičeva 4, Velenje. • AVTO VW 1500 prodam po ugodni ceni. Ogled avtomobila možen vsak dan v popoldanskem času. Stanko Vrčkovnik Nova ulica 1, Šoštanj. ZAHVALA • UMRL V BOLNIŠNICI Za Slavkom Letonjem, ki je šel na desni strani po Koroški cesti, je pripeljal z osebnim avtomobilom CE 458-89 Anton Poprask in z desnim sprednjim branikom zadel pešca. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je nekaj dni zatem umrl. • MAJAVI PEŠEC Na cesti pri restavraciji Jezero je Jože Koren, ki je bil vinjen, nenadoma stopil pred osebni avtomobil CE 461-67, ki ga je vozil Branko Biškop. Ta ga je z avtomobilom zadel. • TOVORNJAK JO JE ZADEL Po desni strani ceste je šla proti Hrastovcu Marija Milher iz Skal št. 96. Za njo pa je pripeljal voznik Martin Avberšek tovarnjak registerske številke CE 459-80. V tem trenutku se je mopedistu izognil nasproti vozeči voznik Alojz Bizjak z osebnim avtomobilom CE 316-75 in je zapeljal preko sredine cestišča. Zaradi tega sta s tovornjakom trčila. Tovornjak pa je zadel Marijo Vil-har, ki jo je vrglo po cesti in si je zlomila levo nogo pod kolenom. • PREHITRO V OVINEK Zaradi neprimerne hitrosti je na nepreglednem ovinku v ŠaSleku pri hiši št. 14 začelo zanašati osebni avtomobil CE 490-44, ki ga jc vozil Alojz Avžnar. Avtomobil je zaneslo na levo stran cestišča in je trčil v nasproti vozeči osebni avtomobil CE 377-21 ki ga je vozil Zdenko Silovešk. • SINDIKALNEMU odboru RL Velenje in društvu telesnih invalidov se Iskreno zahvaljujem za izdatno finančno pomoč pri nakupu zdravil iz inozemstva. Denar mi je občutno da sem lahko kupil