TTIf 11 lili III | Lm& XV. 3tev, 70 I‘ E L C P O M UREDNIŠTVA 25—67 TELEFON UPRAVE 25—67 to 28—67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana Frančiškan. 6. tei 46—91 Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 £xaax£££&&: -src jgg:vriJcr»TLT- • Maribor* četrtek 27. tnarca 1941 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v opravi ali do oošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din talina 30 din. POŠTNI CFKO VNf !? AČUN* 11.405 din 1 fK, '^11 f * § S JI« V tem težkem trenutku za naš narod sem se odločil, da prevzamem kraljevsko oblast v svoje roke. Namestniki, ki so razumeli upravičenost mojih razlogov, so sami takoi podali ostavke. Moja zvesta vojska in morrarica sta se mi takoj stavili na razpolago in že izva:ats rnoje ukaze. Po zivam vse Srbe, Hrvate in Slovence, da se strnejo okrog presto-a. io je najsigurnejši način, da se v teh težkih trenutkih očuva notranji red in zunanji mir. Mandat za sestavo vlade sem poveril armijskemu generalu Dušanu S. Simoviču. Z vero v Boga in bodočnost Jugoslavije pozivam vse držav-ijane in vse oblasti v državi, da vršijo svojo dolžnost do kralja in domovine. PETER II. - mehanizma gospodarskih dogajanj. Mladi kralj se ie odlikoval vedno kot : eopc-rečen sin in brat ter še odlikoval po pravem tovarištvu do svojih znancev m prijateljev. Njegovi vzgojitelji so posebno vedno poudarjali njegov izredni čut odgovornosti, vestno in marljivo delo, točnost in redoljubje. Njegovo: naravno nagnjenje pa je bilo usmerjeno predvsem k eksaktnim vedam in modernim iznajdbam.. Je konstruktiven in praktičen duh. Pyša?i $* Sfmovic BEOGRAD 21. marca. ZPV. Novi mandator krone ie armijski general Dušan S. S i m o v i c, poveljnik 2. arntljske oblasti v Sarajevu. Pred imenovanjem na ta položaj ja bil načelnik glavnega generalnega štaba, še prej pa poveljnik zra-koplovstva. V svetovni volni je bi! eden izmed najelitnejših jugoslovanskih ge-neralštabnih častnikov. Jo tudi sam izvrsten pilot-lovec, MANIFESTACIJE V BEOGRADU BEOGRAD, 21. marca Radio Avala. Takoj ko je bi! kraljev proglas objavljen no vseli jugoslovanskih radijskih posta-ah, so nastale po beograjskih ulicah navdušeno patriotlčne manifestacije. Povork ni konca ne kraja. Vsepovsod ve 'išijo klici: »Žive! kralj! Živela .Jugo-lavfja!« BEOGRAD, 27. marca, ZPV. Iz okoliških vasi se zgrinjajo v Beograd tisoči kmetov v narodnih nošah in z zastavami ‘er kličejo po fjeograjskih ulicah kralju in ugoslavij!. Prebivalstvo od veselja joka, •otranjosti države prihajajo vesti, da so v ■r.eh mestih velike manifestacije za urn!Ja n domovino. ; Ni. Vel. kralj Peter II. se je rodil 6. Septembra 1923. v Beogradu. -Rasel je Pod skrbnim nadzorstvom svojih staršev ter začel s šolanjem v svojem sedmem letu. Ljudsko šolo mu .ve nadomestilo šo-!*a.nje zasebnih učiteljev. Konča! jo je z .'mm uspehom v svojem desetem le-!u. Nato je odpotoval v Anglijo, da bi sc ■tam nadalje izobrazil ter končal sr Jnje-•V;o! k e študije ‘I Ji po marsejski-tragediji je, - mora; prekinit; svoje .študije v Angliji-ter se vrniti v domovino, kjer je *as..del prestol po tragično preminulem Kralja Mučeniku in Zedinilelju kot kralj ; ie bila tudi njegova vojaška :znbrazba skrbne 111 vsestranska N: se zadovoljeval same ? teoretičnim študijem, temveč je sode J©val tudi pri praktičnih vajah na terenu ** od pr dlaitvtrta oktobra je bil gojenec vojaške akademije, Vse umverzitet-^ prcJm to -o mu pieda-,i'i izbran Wad; tmiver/ifetn; prt ie Orji. P red v ■ se ie. zanimal za nravne n ekonomski v^de ter se pogubljal v temeljna na-organizacij narodnega gospodarstva Stran 2. »V e č e r n i k« V Mariboru dne 27. HI. 1941 ■ BEOGRAD, 27. marca, Radioavala. Po proglasu Nj. Vel. kralja Petra II. je bila sestavljena nova vlada: predsednik vlade: armijski general DUŠAN S. SIMOVIč prvi podpredsednik vlade: DR. VLADKO MAČEK drugi podpredsednik vlade: PROF. SLOBODAN JOVANOVIČ zunanji minister: DR. MOMčlLO NINČIČ notranji minister: DR SRGJAN BUDISAVLjEVIč finančni minister: DR. JURAJ ŠUTEJ minister vojske in mornarice: armijsk general BOGOLJUB ILIČ minister pravde: DR. BOŽA MARKOVIČ prosvetni minister: MIŠA TRIFUNOVIČ prometni minister: BOGOLJUB JEVTIČ Proglas BEOGRAD, 21. marca. 2PV. Upravnik mesta Beograda general Milutin Stefanovič je izdal sledeči proglas na Beograjčane: »Konstatiram, da se je prebivalstvo Beograda v tem zgodovinskem trenutku pokazalo nacionalno zavedno in dostojanstveno. Red in varnosti v državi sta osi-gurana pod poveljstvom vojske. Prestolnica je dala zgled. Sedaj je potrebno, da se v vseh trgovinah, prestolnicah in uradih nadaljuje dslo v redu in miru. Potrebno je, da prebivalstvo poshtša ukaze Uprave mesta Beograda, kal ero so prevzele v svoje roke vojaške oblasti. S svojim zadržanjem bo prebivalstvo onemogočilo vse lemne elemente, ki bi hoteli te trenutke izkoristiti za svoje ci:ie. Mirno in dostojanstveno zadržanje prebivalstva bo najboljši dokaz neizmerne ljubezni do kralja in domovine.« Ozadje sovjetsko Zanimiv komentar poluradnega turškega lis?a .Uiusa" k položaju okrog Črnega mor>a CARIGRAD, 27. marca. AP. Polslužbe-no glasilo turške vlade »Ulus« posveča danes dolg članek vprašanju turško-sov-jetelkih odnošajev ter se pri tem tudi nične izogiba vprašanju kakšnih morebitnih nasprotstev med sovjeti in Nemčiji v daljni bodočnosti. Zaradi tega je ta članek vzbudil veliko zanimanje v vseh političnih krogih. »Ulus« meni namreč, da po vzhodu postala nova fronta. Velesili osj-šča se za enkrat zadovoljujeta s tem, pravi »U’us«, da So' ’;o zvezo iepo obkolju-jeta, pri tem pa dobivata od nje razne gospodarske ugodnosti. Prihod nemških 'čet na £’ an je treba vrednotiti ne samo s stališča J:ie proti angleškemu vplivu na Sredozemlju, marveč in predvsem s stališča str;' egičnega zavarovanja desnega trgovinski minister: DR. IVAN AN D RES minister za gozdove in rudnike: DŽAFER KULENOVIč poljedelski minister: DR. BRANKO ČUBRILOVIČ minister za javna dela: DR. FRAN KULOVEC ninister za socialno politiko in narodno zdravje: DR. MILAN GROL poštni minister: DR. IVAN TORBAR minister za narodno prehrano: SAVA KOSANOVIč minister za telesno vzgojo par interim: armijski general BOGOLJUB ILIC minister brez listnice: MARKO DAKOVIČ Vsi ministri so položili zakletev pred Nj. Vel. kraljem Petrom II. ter takoj prevzeli dolžnost. V vladi so zastopani vsi šefi in predstavniki jugoslovanskih političnih strank ter je to vlada narodne koncentracije, ki uživa popolno zaupanje vse države. Poziv Mariborčanom! V TEM ZGODOVINSKEM TRENUTKU JE DOLŽNOST VSEGA PREBIVALSTVA, DA ZADRŽI POPOLEN MIR-SVOJO LJUBEZEN DO KRALJA IN DOMOVINE BOMO IZKAZALI NAJBOLJE S POPOLNIM MIROM IN DISCIPLINO, TER Z NADALJEVANJEM SVOJEGA VSAKDANJEGA DELA. -ŽIVEL KRALJ PETER II.! ŽIVELA JUGOSLAVIJA! Zupan dr. Juvan. JUGOSLOVANSKI PARNIKI V USA NEW YORK, 27. marca. AP. »New York Times« pišejo, da je v USA okoli 30 jugoslovanskih parnikov s skupno tonažo 200 tisoč ton. • •v V PROGLAS UDRUŽENJA ČETNIKOV BEOGRAD, 27. marca. Radio-Avala. Udruženje četnikov kraljevine Jugoslavije je poslalo članom vseh pododborov v Jugoslaviji naslednji proglas: »Z vsem patriotičnim žarom spre-mite novo spre-eto stanje. Vse naredbe izvršujte, mir ?n red obdržite povsod. Disciplina naj bo povsod na višini. Čuvajmo Jugoslavijo! Živel kralj Peter II.« . » — *— , /.avčtiuvčuiiči ue2>ne£a trebuje nova Evropa, ki jo ustvarjajo dr- j boka za primer napada na Sovjetsko zve-zave osisča, ukrajinski del sovjetske drža- j zo. Prav tako piše tudi »Vatan«, ki pravi o«,«;:,* , . m . . 1 ve, torej žitnico Sovjetske Rusije, če pa hoče novi evropski red razpolagati z Ukrajino in morda tudi še s petrolejskimi zakladi Kavkaza, morata velesili osišča najprej pregnati Anglijo iz Sredozemskega morja ter tako preprečiti, da ne bi prišlo do sodelovanja med Anglijo in Sovjeti, kar ANKARA, 27. marca. At. Ag. Poluradni ui imelo za posledico, da bi na evropskem | list »Ulus« objavlja članek, posvečen tur- da je Tir'"a obrambni prostor za Sovjetsko zvezo in da je sovjetsko-turška nenapadalna izjava pričanje za to resnico, ki da jo je Sovjetska zveza sedaj tudi sama javno pripoznala. ško-sovjetski izjavi o nenapadanju. List našteva glavne dele te izjave, nato pa pravi: jasno je, da ta izjava ni noben nov pakt med obema državama in da ne nakazuje nobene spremembe v njuni dosedanji politiki, katero obe vodita od začetka sedanje vojne. Stališče Sovjetske Rusije in Turčije do posameznih vojskujočih se strank ni isto in skupna izjava poudarja, da bosta obe državi ostali pri svoji politiki miru na Bližnjem vzhodu brez ozira na to, kako je njuno stališče do tretjih držav. Tudi Turčija izjavlja v svoji izjavi, da ne vidi razloga za razširitev vojne v teh delih sveta. Na koncu članek poudarja, da sta hoteli Sovjetska Rusija in Turčija s svojo izjavo poudariti, kolikšno važnost polagata na mir na vzhodu. Važna posvetovanja NmčHe Svečan sprejem japonskega zunanjega ministra Macuoke — Ugibanja o razčiščevanju med Japonsko in SSSR — Japonske priprave na jugu Azije BERLIN, 27. marca. DNB. Japonski zunanji minister Macuoka je prispel včeraj ob 16. s posebnim vlakom na službeni obisk v Berlin. Na svečano okrašeni anhaltski postaji je Macuoka prisrčno pozdravil nemški zunanji minister v. Ribbentrop. 10 tisoči Berlinčanov, ki so delali špalir na ulicah, s0 piredili visokemu gostu zelo prisrčen sprejem. (AA.) Razgovore Macuoke v Moskvi smatrajo v Berlinu kot razčiščen je tehničnih vprašanj med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Japonska se mora, tako poudarjajo v Berlinu, odločiti /,a ukrepe v tej vojni proti skupnemu nasprotniku, ki Japonski, Nemčiji in Italiji zavira pravico za ustvaritev novega reda v Evropi. HANOJ, 27. marca. Domei. Iz Bangkoka poročajo, da so v Nizozemski Indiji organizirali posebni obrambni oddelek, ki ga sestavljajo Nizozemci iu kitajski prostovoljci. Njegova naloga naj bi bila, da pomaga nizozemski armadi v potrebi braniti nizozemsko otočje proti vsakemu napadu od zunaj. Poročila pravijo, da so nizozemske oblasti sedaj ta oddelek ar- made že razvrstile po raznih važnih točkah nizozemskega otočja v Vzhodni lu-dij.i BUDIMPEŠTA, 27. marca. »Pester I.loyd« poroča iz Londona, da se japonske čete na Hajnanu pripravljajo v Smeri proti Indokini in Tajskemu, da bodo po eni strani držale ravnotežje angleškim četam v malajskih deželah, na drugi strani se pa polastile burmanske ceste, ki vodi iz Burme na Kitajsko. Japonske ekspedicijske četo štejejo menda 100.000 mož. Priprave angleške sredozemske mornarice Španski vin vedo poročati o velikem zbiranju angleških vojnih ladij na Atlantiku oddelki LONDON, 27. marca. CBS. V zvezi s poročilom o udejstvovanju angleške vojne mornarice v Sredozemlju, jo admirali teta davi prvič objavila, da je bila vključena v aktivno službo vojne mornarice nova matična ladja za letala „Fordmidable“. Iz poročila' admiral itete o operacijah v Sredozemskem morju, ki omenja, da so spremljale angleške vojne ladjo velike konvoje v bližini Krete, je mogoče sklepati, da pošiljajo Angleži v Grčijo nadaljnja ojačen ja. MADRID, 27. marca. CBS. Iz Ci- ne mornarice v Sredozemlju. Nekaj vojnih ladij je 'odplulo skozi Gibral-tarsko ožino v Atlantik. Namen le koncentracije ni znan. ALGECIRAS, 27. marca. AA. Havas. Prav vse velike enote angleškega bro-dovja na Sredozemskem morju so pripravljene, da zapusti; gibraltarsko ožino in da se udeleže velikih operacij, ki jih napovedujejo poročila, ki prihajajo semkaj. Po še nepotrjenih poročilih so angleške edinice že odplule na Atlantski ocean. NEW YORK, 27. marca. s. CBS. Ka- brall.tr ja javljajo, da se zbira tam sc-• kor poročajo davi iz Londona, v an-i aj, skoro celokupna sila angleške voj- glcških uradnih krogih ne prikrivajo več, da se nahajajo močni angleške vojske v Grčiji. PRENOS OBLASTI IZ KOVNA V VILNO MOSKVA, 27. marca. Havas. Svet ljudskih komisarjev Litve je sprejel zadnje dispozicije o prenosu prerogativ glav i nega mesta iz Kovna v Vilno. Svet ljud-1 škili komisarjev in nekaj glavnih komi-j sari ja tov bo začelo delovati v novi prestolnici že 1. junija letos do 1. septembra! pa bodo tam že vsa upravna oblastva re-! publike. Poročila z bojišč Na obeh straneh Kanala BERLIN, 27. marca. DNB. Letalske sile so ob lepem vremenu zadale angleški trgovski mornarici hud udarec. Potopljenih je bilo okrog 31.500 ton. Zahodno od Shetlandskih otokov je neko bojno letalo napadlo angleški konvoj ter potopilo težko natovorjeno 10.000 tonsko ladjo. Ob ustju Temze je bila potopljena 6000tonska petrolejska ladja, ki je začela goreti. Na jugovzhodni angleški obali j« bila zadeta druga 6000tonska ladja. LONDON, 27. mraca. Ass. Press. Preteklo noč se nikjer nad Anglijo niso pojavila sovražna letala, tako da je imelo vse ozemlje že peto zaporedno noč mirno, brez letalskih alarmov. Nad ustjeifl Temze je bil sestreljen neki nemšk* bombnik. V Albaniji RIM, 25. marca. Stefani. Na grškem bojišču normalno delovanje topništva-Letala so ponovno bombardirala razna grška oporišča. ATENE, 27. marca. At. Ag. Čez da*1 topniški dvoboj in manjše delovanje patrulj. Sovražnik je bombardiral neka mesta na Peloponezu. ATENE, 27. marca. United Press. Oko’* 90 km severno od Soluna so se pojavih vdolini Vardarja v bližini Dževdželije a« glcŠke motorizirane edinice. VojašKi krogi mislijo, da je med 35.000 do 50.000 angleških vojakov ob seve movzhodu' meji Grčije. ATENE, 27. marca. Reuter. Grška vlada je demantirala vse tuje vesti, da rnistf Grčija skleniti mir z Italijo. V Afriki RIM, 27. marca. Stefani. Nemška in italijanska letala so v severni Afriki boifl' bardirala sovražne zbirajoče se motorizirane oddelke. V noči na 25. t. m. je so-vražnik iz zraka napadel Tripolis. Napadi* smo letališče Heraklion na Kreti. Bitk3 pri Kerenu se nadaljuje, postaja vedo0 bolj srdita. Na obeh straneh so ogrotttfe izgube. Sestreljen je bil en sovražni loveC-KAHIRA, 27. marca. Reuter. Angleške izvidnice so se umaknile iz el Aghele, K' so jo zasedli sovražni oddelki. Pri Kereflij smo osvojili nadaljnje pozicije. Sovraži'1 napad je bil odbit, zajeli smo mnogo vojnega materiala. Abesinski oddelki so prc' sekali cestno zvezo med Gondarjem ifl Asmaro. Bombardirana je bila železni^3 proga Adis Abeba—Diredaua. Izveden ie bil močan napad na Tripolis. Na Dodeka-nezu smo bombardirali letališče na oto^1 Searpantu in ladje v pristanišču AstropO' liju. Nemški strmoglavci so napadli MaW' irska* stalno aktualen problem na Atlantiku ■* a Man1© skrbno pazs oko pomorskih strategov obeh vojskujočih se tabor©. ADMIRAL DARLAN predsednik vlade v Vichyju je imel s ■ •retekti departmajev nezasedene Franci- Irska je zelo zanimiv, stalno aktualen- problem v sedanji vojni. Predvsem še. od kar se je začela velika nemška podmorniška akcija proti nasprotnikovi plovbi po Atlantiku. Saj je znano, da so na Irskem struje, l povoda za angleško intervencijo na dekiicah na Velikih jezerih gradili ir )toku z ulsterske strani. Odklanja odloc- Uuli oborožcvali ho-* jadje Določer GO otoku no vse očitke, da je Irska pripravljena pomagati napadalcem proti Veliki Britaniji. Posebno hudi nasprotniki Angležev •so pa v irski republikanski vojski. Churchill sam je hudo napadel Lloyd Georgea, ki je v imenu liberalcev zahteval, da je treba dati Ircem izreden položaj. Pod •vplivom konservativcev je bil v angleško-‘irski dogovor 1921 vnesen člen (5. in 7., ki. prepušča obrambo irske obale angleški vojni mornarici. Za dobo miru je zato Irska odstopila Angležem tri pomorske baze Berehaven, Cobh in Long Swilly. Za primer vojne je bilo dogovorjeno, da bo »dala Irska tudi ostale olajšave, ki bi bile potrebne Veliki Britaniji v svrho zgoraj navedene obrambe«. Z vstopom de Valero v vlado, 1. 1932 =» se začeli znani angleško-irski spori, ki so dosegli višek v carinski vojni Anglje prot Irski. De Valera se je s pomočjo vsega naroda upiral gospodarskemu pritisku. Po odstopu neizprosnega Edena je 1938 prišlo do pomirjenja, 25. aprila istega leta je bil sklenjen sporazum. Angleška vlada se je obvezala, da bo opustila obrambo irske obale, ki jo prevzame Irska sama. V to svrho je vlada v Dublinu povečala svojo oboroženo silo v propor-cio-Minem razmerju s številom prebivalstva obeh'držav. Bil je to velik uspeh de Valore, čeprav še ni mogel p iključiti domovini še:'t severnoirski grofij, ki so ostale pri Vel ki Britaniji. London se je tu izkazal nepopustljivega, sklicujoč sc na svobodno’ voljo večine prebivalstva Ulstra, ki da je protestantsko De Valera je tedaj izjavil: »Po mojem m Šljenju je tak položaj Irske zelo nevaren, tako za p-"bivals*vo Severne irske, kakor za ostali otok s 26 Svobodnimi grofijami, pa tudi za Veliko n bojne ladje. Določen je le pogoj, da se ne bo smelo uporab-i ljati te vojne ladje na jezerih samih. I nego bodo takoj odpravljene na dolo- M A C U O it A Macuoka je najboljši poznavalec evrop skih prilik, še bolj se pa spozna v zadevah, ki se tičejo Tihega oceana. Diplo- J mat je že od 24. leta dalje. Študiral je v i USA. univerzo je dovršil v Oregonu. ladje se morata obe vladi medsebojno obvestiti. WASHINGTON, 27. marca. Havas. Službeno javljajo iz \Vashingtomi ,d:i je okrog Filipinov in na področju Ko-diak otokov pri Aljaski postavljena, pomorska in zračna obrambna cona. nost' prometa Roosevelt je podpisal pet zakonskih j tržišči, posebno1 še v času, ko dela ogrom določb, ki določajo os-l vari lev tl ob-< ne napore, da dvigne svojo proizvodivo rambnih con na l ihem oceanu. V odredbi je določeno, da bodo smele poslej v obrambne cone samo ladje in letala USA. Druge ladje in letala bodopa Grazianija, general Italo Garibaldi je varčevanji: z bencinom v Turčiji ANKARA, 27. marca. Stefani. Da prihranijo rezerve bencina je vojno ministrstvo odredilo, naj' se bencin za privatno uporabo meša s špiritom. Tako bodo prihranili 55 odst. prepotrebnega goriva. Nevarnosti ..ameriškega maru" RIM, 27. marca. Stefani. Diplomatski urednik agencije piše: Po Rooseveltovem govoru se je diplomatski položaj Velike Britanije v Evropi poslabšal. To pa zato, ker je v evropskih prestolnicah zavladalo prepričanje, da bi bil mir, ki bi ga sklepali v primeru angleške zmage, severnoameriški mir. Ameriška solidarnost bi se v tem primeru dvignila nad Evropo in Azijo in prinašala dvojno nevarnost zanje, finančno in gospodarsko prevlado. Evropska in azijska zavest vidita v trojnem paktu zaščito pred ameriško nevarnostjo. Osišče želi, da bi imel Roosevelt še dosti takšnih govorov. Tudi Sovjetska zveza ne more biti navdušena nad takšno perspektivo, ki bi ji odvzela vsako mož-z evropskimi in azijskimi do skrajnih mej možnosti. GENERAL ITALO GARIBALDI RIM. 27. marca. AP. Namestnik marš:. Pn?; m&Mi Is^a^cl nemško oraerac sh® BERLIN, 27. marca. DNB poro£a: Po protizakoniti zasedbi danskega otoka Islanda, ki so ga izvedle angleške čete, skušajo angleške ladje uporabljati otok za svojo bazo. To narekuje nemški vladi, da vključi tudi Island v operacijsko področje. V izjavi o totalni blokadi okrog Anglije, ki je bila dana 18. avgusta 1940 nevtralnim ladjam, je bilo sporočeno, da bo vsaka ladia, ki jo zalotijo, kljub temu opominu v nemškem operacijskem področju, izpostavljena uničenju brez povračila za škodo. morala imeti za pristanek posebno do- strokovnjak za sodobno bliskovito vojno, voljenje vlade. NAVODILA MADŽARSKIM URADNIKOM BUDIMPEŠTA, 27. marca. DNB. Madžarska vlada je prepovedala uradnikom, ki potujejo uradno ali poluradno v tujino, dajati kakršne koli izjave za tuji tisk. BROWDER V JEČI NEW YORK, 27. marca. AP. Bivši e;!av ni tajnik ameriške komunistične stranke Earl Browder, ki je bil obsojen na 4 leta zaradi goljufij s potnim listom, je naslonil kazen. $ab?ovsk o oo*ovan*u SOFIJA, 27. marca. DNB. Bolgarski no-Leta 1904 je postal konzul v Šanghaju tranji minister Gabrovski, ki se je vrnil z kasneje pa tajnik v zunanjem ministrstvu inšpekcijskega potovanja po Bolgariji, je v Tokiu, dalje na poslaništvu v Petro- predstavnikom tiska dejal, da je dobil naj-gradu in Wash;ngtonu, Povsod je na- !ep"e vfse ob priliki prehoda nemških čet, topal z vidnimi uspehi. Leta 1921 je po- njih discipline in oboroženosti. Kmetje so stal namestnik predsednika južnomand-' večkrat potovali več kilometrov dalje, sa-žurske železnice. V Ženevi je zastopa! mo da so lahko videli nemške čete na Anlonescu za prav’ce StamutiPe Rador poroča, da je general Antone-scu pri slavnostni razdelitvi podpor družinam vojakov, ki so padli 21. januarja pri zatiranju legionarskega upora, dejal med drugim: »Niti Jaz, niti romunski narod ni sprejel in nikdar ne bo sprejel dokončnega položaja, v katerem smo se j znašli in pred katerim se moram tudi sam ukloniti. Nikdar ne bo miru v tem ctelii Evrope, niti resnične pravice na sve tu, dokler romunski narod ne dobi ali s! sam ne izpojmo pravice. To slovesno 5z?avl:am vsem vam, k} ste trpeli in doprinesli žrtve, vsem vojakom, med katerimi sem tudi sam. Romunski narod zna ■aponske interese Prijel se ga je vzdevek »moža z mečem v ustih?. Je mož dejanj, sovražnik mlečnega miru brez pravega haska. spoštovat; čast, prav tako pa tudi priea- maršn. V mnogih vase* >e h in kmetom kuje, da njegovo čast spoštujejo drugi.« žal. da iv-0 Nemci korakali skozi njih Antonescu je ob tej priliki odlikoval vse Gabrovski je nadalje izjavil, da bo večje vojake, ki so se izkazali v januarskih število demobiliziranih bolgarskih kmetov nemirih. (A. A.) Gospodarske vest s » flPIIillI'MUMU'hmmiot ~,,iTffi,8iaaaa& • ssasu '■ - ■ ' "• Gozdni problem v Dravinjski Čeprav je poljedelstvo najvažnejša kmetijska panoga v Dravinjski dolini in okrog nje. ker se dobri dve tretjini prebivalstva pečatu z obdelovanjem zemlje, je gozdarstvo za te kraje izrednega pomena Skoraj popvico pokrajine ob Dravinji pokrivajo gozdovi, torc.i nič manj kakor druga pohorska področja. Največe smreke, jelke in bukve, ostalo drevje pa je mešano. V višini preko 800 m nad morjem pa že popolnoma^ prevladujejo iglavci. Mnogo je veleposestniških gozdov, mani pa kmečkih in to večinoma na samih pobočjih. Kjer je zemlja zaradi ustroja samega ali pa radi lege za obdelovanje neprimerna, raste gozd. ki prinaša lastniku lepe dohodke ali pa ga cesto popolnoma vzdržuje, ko nima drugih denarnih virov. V pohorskih in ostalih obdravskih gozdovih pa je v vseh letnih časih zaposlenih še veliko število delavcev-drvarjev, voznikov, tesarjev, ogljarjev in drugih, katere preživljajo z njihovimi družinami vred. Ni čuda, da zaradi tega toliko ljudi gleda v njem svoj obstoj. Dandanes so pohorski in obdravinjski gozdovi navzlic stalnemu izsekovanju še obsežni. Dreti pa jim nevarnost raz-ltedčenja ali celo propada. Marsikje so se že pokazale številne goličave •- gola rebra — glasan opomin, da bo treba v zaščito gozdov ukreniti nekaj radikalnega. Sleherni dan poderejo ogromno dreves! Splošno preveč sekajo, premalo pa skrbijo za obnovitev gozdov. Mnogokje opa zimo sicer lepe mlade nasade, toda ti še ni kakor ne nadomeščajo vseh podrtih debel. Tako kakor veleposestniki so :,e tudi , kmetje pečali poklicno z gozdom ter so ob vsaki priliki hoteli iztisniti denar iz gozda. Zlasti tam, kjer pridelujejo samo rž. oves in krompir ter so navezati: na kupovanje ostalega živeža. Kako preprečiti bližajočo se nevarnost za obstoj naših gozdov? Z izčrpanjem lesnega bogastva bi bili Pohorje in oko- liški kraji ob največjo gospodarsko moč; številni kmetje in delavci bi pa bili prepuščeni hudim neprilikam. Kmeta na Pohorju si sploh ni mogoče zamisliti brez gozda, »planine«. Uničenje gozdov b: pomenilo uničenje splošnega narodnega bo- gastva. Obstoj kmečkega in ostalega delov-1 nega ljudstva v oblasti Pohorja nam nujno narekuje, da storimo vse za ohranitev gozda. Dva načina sta. Prvi je zasajanje frat v najširši meri, drugi pa pomoč kmetovalcem tako da iirn ne bo tre-| ba za vsako malenkost podirati drevesa. Vse trate se morajo pogozditi. . Tam bo čez par desetletij vzraslo novo jamstvo Za gospodarsko trdnost naših notomcev ki nam bodo edino s tem priznali, da smo znali pravilno gosnodarit' in. da -•mb misliti tudi.na nje. Čimprej bomo to8^ izvrših tem bolje. bd avo«©« S5 £ fS p, ra 5 Orofrne rs©w m la g i i-l 1 n Cr jr.)t!C£,VS * j v smislu postopoma izvaja. službe v ba* posebne. area- i istanovljen« Sprememba uredbe e preskrbovalnih Ms^a^ovahS Ministrski svet je predpisal uredbo o. izpremembah in dopolnitvah uredbe o preskrbovalnih ustanovah, ki pravi: Čl 1 Čl. 9 odst. 1 se spreminja in glasi: »V gospodarskih podjetjih, ki zaposlujejo več kot 50 delavčev, se lahko ustanove potrošniške zajednice z nalogo, da skrbe za oskrbovanje delavcev in nameščencev tega podjetja s hrano in kurivom. Obratni kapital za delovanje teh potrošnik zajednic bodo dala na razpolago prizadeta podjetja. Dve ali več gospodarskih podjetij v istem kraju lahko skupno ustanovita samo eno potroš- niško zajednico meščcnce. Čl. 9 odst. 2 za svoje delavce in na- se spreminja m rfasi. »Državna in samoupravna podjetja prav tako lahko ustanove po-j trošniške zajednice za-delavce in name-J ”encc po predpisih te uredbe.« Čl. 2, Odstavek 2 čl. 12 se ukinja. j Čl. 3. Čl. 15 se spreminja in glasi:] Pooblašča se minister za preskrbo in nrehrano. da v sporazumu z notranjim ministrom, ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje lahko predpiše natančnejše odredbe za izvajanje te uredbe in lahko po potrebi izpreminja in izpolnili ie zadevne predpise. Čl. 4. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v Službenih uo-vinali. Ma?vsšf@ ze deteMno m šueermn© seme Minister za oskrbo je določil najvišje cene za čisto seme rdeče detelje in lucerne. ki veljajo za lastnike čistilnic ter za trgovce in ustanove, za katerili račun poslujejo čistilnice, v prodaji na debelo: za seme rdeče detelje 32 din za kg. za seme lucerne pa 40 din za kg franko prodajalnica oziroma čistilnica. Čisto seme mora biti opremljeno' s plombo. V prodaji na drobno smejo prodajalci na gornje cene pribiti efektivne stroške prevoza do svojega obrata in 3 din pri kg za kosmati zaslužek. Prodaje preko 100 kg se smatrajo kot prodaje na debelo-. Lastniki čistilnic in trgovci, na katerih račun poslujejo čistilnice, smejo pri prodajah izpod 100 kg zaračunati tudi zaslužek trgovca na drobno, ki znaša 3 din pri kg. morali čakati dalje časa, pa bo Nar. banka-izdala klirinške nakaznice. Omenjen: sklep Narodne banke je posledica, dejstva, da je postala Italija naša dolžnica. Klirinški saldo v korist Jugoslavije znaša preko 74 milijone din. mraazai-.ja novini llrvaiski si lic bana ,-------,----- — r - bilo že centralno poveljstvo v Zagrebu g za stražnike, centralno predstojnišlvo za ■agente, nameravaj!) pa še ustanovili cen* ■ tratno evidenco ter tehnično policijo za S področje banovine. Vse te policijske usta- ■ nove pa bodo preselili v novo zgradb ),-j 1 katero bodo zgradili v ta namen. n Občni zhur Zveze IlrVatskib mest je sprejel preračun, ki znaša 100.000 din ter članarino, ki jo bodo plačevala mestu po gospodarska! i din za vsakih 1000 prebivalcev. n Ploščo z napisom iz rimske dobo »o našli kmetje pri kopanju v vinogradu v bližini Pregrade v Hrv. Zagorju. ir goreča vžigalico je vrgla v senik 4 letna deklica v vasi Jurevčaku pri Varaždt-mi. Nastal ju velik požar, ki je upepelil vsa gospodarska poslopju in hišo kmeta hra-4 nje šoltiča. Poslopja sploh niso bila zavarovana. n 279.000 prebivalcev ima Zagreb po podatkih aprovizacijske kartoteke sodeč. Kontrola je doslej ugotovila, da se je. 2500 oseb dvakrat prijavilo, v upanju, da bodo prejeli dve ,,porciji’. Med reflekluuli na živilske karte je največ „Horvatov“, tako, da je Lorej .Zagreb dvakrat ..horvacka" metropola. n it) milijonov din za Bi ljudskih šol bo dala zclska banovina. Seveda je vsota premajhna, zato bodo morale občine prispevati z delom in materialom. V zclskj banovini je lil odst. prebivalstva nepismenega. Od s:i5 ljudskih šol ima samo 50t> lastna poslopja. g Naj višje cene za drva jr določil lnim sler za oskrbo. Veljajo za vse železniške in 1 rečne postaje izven banovine Hrvalske. dravske. vardarsk-e in z-elskr. banovine. NOVI SOVJETSKI NAKUPI HMELJA Zastopnik Sovjetske zveze Sokolov je sklenil s Mmeljaruo d. d. v Žalcu nakupno pogodbo za 4500 mtc hmelja iio pogojih. ki so veljali že pri prejšnjem 'nakupu. Poleg sovjetskega nakupa v bho prodanih še 200 mtc hmelja po 23 do 25 j din. KLIRINŠKE NAKAZNICE V PLAČILNEM PROMETU Z ITALIJO V plačilnem prometu z Italijo bodo po sklepu Narodne banke spet uvedene kh-, rinške nakaznice. Zaenkrat bodo uvedene i v primerih, kjer je upanje, da prejmejo naši izvozniki izplačila v dveh tednih le avize. Kjer pa bo ugotovljeno,- da bodo g, Nemški državni dolgovi so bili lani 75.8 milijarde nemških mark. Od U‘, vsote je bilo konsolidiranega dolga 13 milijavd' mark, letečega pa 32.fi milijarde. g 900 milijonov dolarjev je blokiranih evropskih terjatev doslej v Ameriki. Od lega so na prvem mestu francoske terjatve, ki znašajo 107 milijonov dolarjev, sledila Belgija s 155 in Nizozemska s 178 niili- joni dolarjev. Ostalim prizadetim drža- ,, ,, , , - ,i.i.,riK 3 • >•.... Uidi S gl.; 10.. tp 13. llartokove skladb Radio Petek, 28, marca Ljubljana: 12. ..Naši kraji fpl./j 1302 koncert slovanske gl. (Ro.: 17.30 narodna in umetne poje Štefka Koreneanova. ml citre igra V. Skok; 20. naši operni p.-vci -pl. ; 20.750 klavirski koncert K. M. Slavinca; 21 .zabavna gl. Ho. - Beograd: J.ktO zabavna gl.; 17 25 zabavna gl.; 17.50 klavirski koncert; 20.10 Berliozova Fantastična simfonija; 22.50 plesna gl. Zagreb: 20..-0 komorni koncert; 21. iz domačih operet. Pragu: 15. lahka gl.; 18. i.> orkestralni koncert, dir. k latieh; 20.1.> simfonični koncert češke Kilharmonije, 22.30 češka gl. Sofija: 12.50, 18. iij 19 lahka m plesna 'gl.: 20. koncert skladb M ^ Mu? skega. — Bennniinsler: 19.-13 Mozi - Jsor: Ilova ura, Hiutiiuipešta: 17.50 vam sc je, pridružila v zadnjem času plesniv 22. pr, - JAN GREŽA BARBARA CELJSKA 20 Madžarska Ji 781 bolj nos iz Opere. Zgodovinski za trenutek postoji in strmi drznil? — ga tiho vpra- Barhara. ravnodušno od- Zdi se utonila, mu, da kajti ves Barbara za trenutek postoji m vanj. Torej se le ni motila? 'lorej le ni bila sama na vrtu? Vendarle je bil nekdo priča njene nočne kopeli? — Kako si si ša. — Čakal som. — Koga? — kar tako vpraša — Tebe. — prav tako vrne Jan. Janu drhtijo ustnice, je soparna julijska no mrzlično trepeče. . Barbara molči. Naj ga mar osteje? Naj ga požene tja, kamor ima piavico bo stroga, zelo stroga žena, ne samo žena ampak tudi kraljica? Zaslužil si ie ka-, zen za svojo smelost. Morala bi ga kaznovati. ker ib je zalezoval in opazoval. Kakor tat je gledal njeno golo telo ter bil priča njene nočne kopeli... Drzen si. mu je rekla brez srda — Lepa si, — je strastno zašepetal Jan. - Kaznovala te bom! ziia Barbara. — Ljubi me, - .ie k teknil prednjo. fa hip je utonilo vse. Izginila je kraljevska strogost, i zvrnil je srd, ki hip povzdignil njeno roman lepe Celjanke teto. Da, vse se je izgubilo. Izginila je kraljica ... ostala je le žena. - Pojdi, - ie zadrhtela in že stopila proti dvorcu, ne da bi se ozrla. Najraje bi bila zatisnila oči. da bi ničesar ne videla, ničesar slišala. Ko bi mogla zbežati po stopnicah, naglo zakleniti vrata ter se vreči v mehke, bele blazine! Jan \Vallenrod je šel za njo ko privid, iho, neslišno. Zdelo se mu ie, da je vse okoli njega utonilo. Pred seboj je videl le obrise njene postave. In ta hip je čutil. da bi šel za njo tudi v pekel, če'bi bilo treba. V Barbarini spalnici je še dolgo v noč trepetala rumena svetloba voščenih sveč ter risala na stene čudovite sence, blazne, smešne, razkošne ... mu je zagro- dahnil Jan in po Izkušene. — Za kraljico, — je zvenelo pred mest uimi utrdbami, kjer si je plemiška mladina napovedovala dvoboje za vsako žaljivko, ki jo je kdo drznil izreči o kraljici. —- Še lepša je postala, — si je šepetal Jan AValleiirod, ki .ie vsak dan z nestrpnim srčern čakal, da je sonce utonilo na obzorju ogrske ravni. Še lepša je postala, — je pisal grbasti zaupnik kralju Sigmundu ter se zlobno oblizoval. - ker si je našla v Janu Wal-lcnrodu ljubčka, ki bi ga bilo treba primerno kaznovati ter pognati od kraljice, da si Tvoja Milost reši vsaj čast! Zares: Barbara je postala še lepša! Po budinskih krčmah se je potikal gnusni grbavec in pripovedoval čudovite stvari. Pravil je. da je so jeziki po krčmah dodali še neprijetno zadevo iz Kostnice, ko sta si stopila nasproti sam kralj Sigmund in Vvallenrod ter prekrižala meče. — Ali si slišal. Jan, kaj govorijo o nama? — je nekoč'Barbara vprašala Jana AVallenroda. Pesmica je prišla k njej prej nego k njemu, kajti dvorske dame so o slišale od ogrskih gospa, te pa od svojih služabnic, čijih ljubčki so se potikali po budinskih krčmah. Ali si slišal, Jan. o najini ljubezni pojejo celo pesmice? j Jati je ostrmel. A že je Odločno udarit z dlanjo po meču. — Videla boš. kako jim zavežem iezi-ke, — je zagrozil. Barbara se je zasmejala. Bodi previden. — mu .ie svetovala kraljevsko bi ta avtori- Barbare poslej soparne julijske noči niso več dušile. Niso ji več odnašale sna. ampak ji ga prinašale. Jutranja zora je vsako jutro zbudila vedro in smehljajočo kraljico. Še lepša je postala, so si mežikali ogrski plemenitaši, ki so jo obiskovali ter ji prinašali novih in novih predlogov za veselice in zabave. — Še lepša je postala, so sc Čudile ogrske gospe in majale z glavami. - Kakor če bi . . .ljubila, • so pristavljale Pravil je. da je živela nekoč ne-lin prav ka kraljica, ki se fe ponoči kopala na vrtu v vodometu. Z belimi dlanmi je lovila lunine žarke iti si iz njih spredla viteza, ki 'ga je nato speljala v svojo spalnico. Ljudje so sc mu smejali, češ da je norec. Grbavec pa se zanje ni* zmenil, ampak je od krčme do krčme raznašal besede. Sledimo jt» zložil pesmico* po kateri so ga poznali v vseh budinskih krčmah. V pesmici ni bil niti z besedico omenjen vitez, ki si ga je bila kraljica spredla iz luninih žarkov. Še z besedo ni bila označena kraljica, ki si je ponoči na vrtu predla iz mesečine viteza. Nit: z besedo... in vendar se je stvar čez noč izpfe vrgla v tajno prišepetavanje: Njena Milost kraljica Barbara ima ljubčka, ki ni nihče drugi ko mladi in doslej neznani vitez Jan AVallenrod. Tej govorici bil mu je. svetovala, kajti Jan je neizkušen, pa ji tega ni verjel. tako se je napotil kot klativitez P° krčmah in beznicah, da bi resnici odsekal glavo. Toda večno ne moreš hoditi po krčmah z mečem 'v roki. Vstopiš v krčmo in P0*1 žvenketaš z mečem po glinastih in raž' ritih tleh. ali udariti na vse strani il(; moreš. Koga vendar? Krčmarja, ki ljubeznivo, prihiti naproti in ti ponu-tn dobrega vina? Vetrmaške pocestni' te pozdravijo s smehljajem na ust-r ki sc ti je priklonil se te na daleč izogne- vre ce, ki nicah? Plemiča, tal? Meščana, ki Mar kmeta, v čigar onečastil? Kar stikaj krčmah in beznicah! ril z mečem, resnici pa ne odsečeš! krvi bi si le mco Jan. z mečem 00 V prazno boš uda' niti enega jeziki Ilaiic.) Stran 5 N®wšim 1—aigsr«gFsassa a*®7 O*.* Z VI ZA AL! PROTI UNIČEVANJU VRABCEV ie M Z ozirom na stalno naraščajoče ške za prehrano, zdravila itd. v ► bolnišnicah stro-‘dnevno. V banovinskem zavodu za raž-j iu, Bitivuci itu. v naših j iskovanje in zdravljenje novotvorb zna-j ban dr. Marko Natlačen j ša oskrbnina za 111. razred 50 din dnev-' no, za II. oskrbni razred po 100 din. Za obsevanje z rentgenom in radijem se, v tem zavodu plačujejo posebne pristo,-bine po določeni tarifi. 'Ddslej so znašale oskrbnine: za lil. razred 25, II. 60 m podpisal odlok, po katerem sc po odobritvi ministra za socialno politiko ,;i narodno zdravje zvišujejo bolnične pristojbine za zdravljenje v banovinskih bolnišnicah in bolničnih ambulantah v m uMiiumiK. m m. Il^u ; dravski banovini. Po tem odloku se pobi-' 1. razred 90 din. Poleg tega se je p-obud^ rajo v banovinskih bolnišnicah naslednje,še poseben prispevek za razširjenje ^ in, oskrbnine: Za III. oskrbni razred 40 din gradbeno izpolnitev banovmsKih bolni-1 dnevno. 11. razred 80 in 1. razred 120 dinišnic, ki je znašal 10. 15 m 20 odstotkov! dnevne oskrbnine. Prenehale so nadalje tudi ugodnosti za državne in banovinske uslužbence, v kolikor so se posluževali II. razreda, kjer so doslej plačali razliko 30 din na dan brez prispevka za gradbo. — Zvišane oskrbnine se pobirajo v banovinskih bolnišnicah od i. januarja dalje, v banovinskem zavodu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb pa od 1. aprila dalje. ..Orač št. 12 za leln tanek ..Vrabci - &kod-inž. Franju Janežiču, edno enak okrožnici in kontrolne postaj 1 Si?ie©i ptulske mestne ebčtoe Upravni odsek mestne občine Ptuj je imel te dni sejo, na kateri je med drugim sklenil, da razveljavi sklep seje od 27. IX. 1940 glede odstopa brezplačnega zemljišča Protituberkulozni ligi na Adelsberger-jevem posestvu za zgradbo protituberku-loznega dispanzerja, oziroma da bi ji občina nudila podporo za nakup primernej-- šega stavbišča, ali da bi ji občina odstopila kal«) drugo zemljišče v to svrho. Ker občina sama nima’ drugega primernega zemljišča in ker je Protituberkulozna liga ponovno zaprosila za odstop tega zemljišča, je bilo sklenjeno, da odstopi občina brezplačno Protituberkulozni ligi del . Adelsbergerjevcga posestva na severni strani ob poti proti kraju štuki (okoli 1800 m-). Ker sta zaradi smrti izpadla člana upravnega in nadzornega odbora mestne hranilnice gg. Steudte Ivan in Vuga Mi- lan, imenuje mestni svet gg. dr. ktuiarp. Aleksandra, primarija v Ptuju, g. Zorčiča Alojza, posestnika iu trgovca na Sp. Bregu "in g. Malešiča Petra, javnega notarja v Ptuju, za člana nadzornega odbora pa g. Bačnarja Borisa, trgovca v Ptuju. Pekovski mojster Ramšak Jožef je ponudil mestni občini svojo hišo -v odkup, z zemliišči "m inventarjem vred ocenjeno na 171.500 din proti prevzemu njegovega dolga v iznosu od 80.000.— in zaostalimi ‘ davki v iznosu, od okrog 2000 din ter mu j daja do smrti mesečno vzdrževalnino od 1300 dip, v slučaju bolezni pa vso potrebno oskrbo. Mestni svet je njegovo ponudbo sprejel. Odobren je znesek din 6000,— za Popravilo oken nad uro v proštijski cerkvi, ki je last mestne objčine, ker je vzdrževanje stolpa in ure iz zgodovinskih in estetičnih razlogov v skupnem interesu mesta. Že na zadnji seji mestnega sveta je bilo govora, da bo morala mestna občina tudi za tekoče leto prevzeti jamstvo za morebitni primanjkljaj poslovalnice Tuj-skoprometne zveze v Ptuju, ker bi se sicer morala ukiniti. Tedaj se je imenoval za poslovodjo preskrbovalnega urada v Ptuju g. Vetrih Franjo, ki vodi pisarno Tufskoprometne zveze. Z mestnim preskrbovalnim uradom je bilo tedaj dogovorjeno, da prevzame urad jamstvo za morebitni primanjkljaj do zneska 12.000 din. Na ta način je omogočeno, da bo morebitni večji primanjkljaj poslovalnice občina laže krila. Mestni svet je odobril da občina jamči za primanjkljaj poslovalnice Tujskoprometne zveze v Ptuju tudi za leto 1941. Potrebni kredit je vnesen v novi proračun. PJU’ p Dramsko društvo v Pluju uprizori v torek 1. aprila 1941. ob 2a. komedijo v 0 dejanjih Ostrovskega ..Gozd", p kino Ilojal: ,.Ko sonce za id P Hšdfli letni ofcčni zbor Krajevae prali* tuberkulozno lige v Ptuju bo v nedelja i 30. marca, ob 10. v sejni dvorani me.st-!nega poglavarstva v Ptuju. | p Razsiava -moderne .si»venske likovne | umetnosti, ki jo prireja Klub slovenskih 1 akademikov v Ptuju, bo radi precejšnjega zanimanja odprta do nedelje, 30. t. m. V tem času Ivo vstopnimi rta razstavo sam;) '.i dinarje. I1S \ OVIII ŠOL V ČRNI GORI , bodo zgradili še do letošnjega septembra s pomočjo posojila zel skr bano-■ ir,e. šolstvo v črni gori je bilo precej zanemarjeno ter je prebivalstvo | načrt banovine glede gradnje novih i šol toplo pozdravilo. ZDRI ŽEN.5E JUGOSL. GLASBENIH AVTORJEV V LIKVIDACIJI Prosvetni minister' je izdal odlok, ki odvzema Združenju jugoslovanskih glasbenih avtorjev pravico avtorsko-j. je bilo takoj v plamenih. Ogenj e je razširil tudi na stanovanjsko hišo ter jo močno poškodoval. o I m se je omračil Stanku Kovačiče i:/. Prepol na Dravskem polju. Pil je odh- ■ e en dijak v Mariboru .kjer je bil oproščen i višjega tečajnega izpita. Nato je namera- j val študirali bogoslovje. Zaradi bolezni pa je nesrečnež moral študij prekinili. Ves denar /.a .izplačilo delavskih mezd ■ ono i ■ . . i .. II' din so u: radii neznani v znesku oU.OOO tatovi iz pisarne delavske usnjarske zadruge Kuno v Tržiču. o Kranjski občinski preračun pivtlvr-■ v t din dohodkov in prav toliko izd-1!kov. I 'vedena j “ posebna socialna davščina. ki se bo pobirala po določi nem ključu. ntmSt«* se CiN-S^I Llubllana T@žnf© uvalfdov | je nau na Ust ljudi. -eh. :i!o pisati in citati nad četrt milijo kar ie proti pričakovanju lep w j da bo letos prvič kongres Saveza medici- na ra v Ljubljani. KONFERENCA M!:0?C!NSK!H DRUŠTEV V LJUBLJANI Te dre ie bila v Ljubljani konferenc.; vseh treh strokovnih medicinskih društev. Društva mediemcev v Ljubljani, Ur val-kega kluba medicinara u bcogiaj-skega Udruženja medicinara. Konferenca j je bila sklicana na pobudo ljubljanskega [ medicinskega društva v svrho izpopolnitve ljubljanske medicinske fakultete. tfa-zen tega so se delegati tovariških d ruši e. j pogovorili še o ostalih vprašanjih, ki >o skupna študentom medicine vseh treh fakultet. Na podlagi teh razgovorov ie bila >z-dana resolucija, ki vsebuje sledeče ug > tovitve: , , Stanje vseh treh fakultet ne odgovarja j zahtevam sodobnega in temeljitega stu dne medicine. Najveoia krivica pa še a-’ di v tem pogledu lotil’ nimajo nesvisie zdravstvene ve, k> bi morala dajati slovenskemu delovnemu ljudstvu prepotreben zdravstveni naraščat. ' • ---ati 'O zavzel; enotno odkloni'-no stališče' do nesocialne uredbe o po-daljšauiu medicinskega študija, k; jo j.' napisal Jeku n zagrebške med. fak. dr. Štampar n Jo nove uredbe o strokovnih društvih, ki i. inoe,'e'een napad na uni verzno avtonomijo. Za tesnejše sodelova- Cel-*e c Xa IjartskPiK ViCludiiSfi! bo predaval ; drevi Slavko Smolej iz .Jesenic o temi ,,/.a ! evctjeiti preko Karavank v Julijce'•- c ’ Vojaška za : uto. vet raj popoldne je ; bila na (b orišču vojašnice Kralja IV! ra | vojaška zabava. Igrala je vojaška godba, pevsk izbor je -apel več pesmi, na odru pa so igrali i>ur!a>. Zabavi je prisostvovat > i celokupno vojaštvo z oficirskim zborom. T:.i; ■ vojaške zabave nameravajo • prirediti Še več!,ral. .......... .. c \"j*Uk osiočik' (..Ml) s-.- t * i )i>i.i > Celje. V narodnih trgoviiiali in tralikah Pod predsedstvom g. Vekoslava Mlekuža je bil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani občni zbor Okrajne organizacije vojnih invalidov, vdov in staršev. C M v J . J • ‘ > Zborovanje je bilo dobro obiskano in je j in njenega članstva, predsednik uvodoma pozdravil zastopal- , — Oblastnega odbora udruženja invalidov je pozdravil skupščino njen predsednik g. Matko štefe in iim zagotovil, da b<> v vsakem pogledu podpira! težnje društva ka banske uprave, šefa invalidskega od delka g. Zorna in zastopnika predsednika mestne občine g. dr. K o d r e t a. Z občnega zbora sta bili odposlani vdanostni brzojavki kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. V svojih izvajanjih ie predsednik med drugim dejal, da se je a Kd,.- i.‘ obventk pasivne zaščite e r kake pravice iu dolžnosti ima, je nasl >v' predavanja, ki ga bo imel mestni ve., komisar Andrej tt’.jfh'*v“zalogi" 1 h ž^fiska -podružnica članstva je sledeče: skupno - '' s"n-ni'i. '‘'o t ■ voznli "i'-' ’ 1263 invalidov, vdov in staršev in je ;_,cl j m,r«»<'-nikinn .ker jim pripeljejo manj nego teh -;27 zaščitenih ter 438 nezaščitenih, ;]., naročenega, na drugi strani pa jione- t. j., da nimajo svojih prijav rešenih. Ta-'j snežijo cesle iu ulice ier lalto kršijo m i (.iril-Melodove driižlje v ( e!jr. c Opel.li nuH j'1 (,o<;ii'gia v celjski h.)t-nišiiici 12 letna krojačeva hčer,.a MatiMa i Mordejeva od Sv. Hoi'.a pri Pagaleu, ki se je, kakor smo poročali ležko opekla pri štedilniku, kjer se ,ii je vnela obleka, e Prpi.invanje o vrli«ar«tva priredi dru-j-šlvo ...Mali gospodar dresi ob 20. \ telovadnici deške okoliške šole. _ c KnirPta msreea v rHiPiiai! pn •' run* ■ koloveni pred sod i ši; ee. 1’re-d tričlanskim — > je zago- Marliii Ko- , . . _ . o>, s-aiatoni cetj. okrož. sodisea re ivenccm ki se , — r . ( ;*7Jeini upokojeni redar UStailO- : e i . i.; rosic, rudosledee v Loki pri l-ram o:| hkiuajniškeRa poročila, 10 g Franc Preša, je rudniku primerila nesreča. kat v r poslal' delavec Vnton (••a st je prip-eiila. kee s-jaška napake Koeošee je mesece strogega /tipora. bo 2 tet. žrl Nesr ko prejema komaj dve tretjini članstva redno svoje invalidske pokojnine, vsi drugi še čakajo na rešitve. Mnogo je napravil odbor intervencij, posebno na invalidskem sodišču in finančni direkcij; zaradi izplačila 'invalidnin. V zadnjem času je imel odbor mnogo posla ..' izd :jo članskih knjižic m železniških legitimacij. ki ga je preje posebno zfini- stui cestni reti. Odslej bodo vsi tak > malomarni vozniki drogo kaznovani iu jih bo vestni nadzornik vselej zavrnil nazaj do skladišča .kjer bodo 'm--rali odložiti preveč naloženo bia:> > Žnidar, bile v gree ul obsojen igo jno za o /uradi palica i'.o siepnicah je le/al to dni |iezay.- len !''■ I -:ni posestni o sin ,.a m*/. Krnc i/. St ln j\i>vrni mrslu. i oiv-srečencc ima prebilo lobanjo. mivo, koliko je iriogla uprava pri ovojih skromnih dohodkih izdati za. podpore. Tako je izdala k 1939 za podpore -10,088 din, 1. 1940 993(5 din. Revizorski odbor je izglasoval odboru razrcšnico s pohvalo, nakar je bila z malenkostnimi izpremem-bami izvoljena stara uprava s predsednikom ‘-r. Mlekužem na čelu. V imenu W KINO t \!ON. film ..^iladi Kdison" MickcN Hoonev. • la.NO MATK Tel. 22-11 \ t Jeli Im ..Melodija h-repenvoja". Mac Doneli! in Nelson Edijv. KINO SLOGA. Tel 27-oO l-rancosiva filmska komedij; ..Princi' a Tam-Tam" z i Jpsefiuo Ha ker. Kol dodatek znanstveni j ritni „Vroini‘iiski preroki". 22-21. Ameriški g!, vlogi mladi (ilastjeni .leanclle Stran 6. »Večernlls« V M a r i b orn dne 27. IH. 19-H _ l&nimivosti M. £ ■ w '«#’■■ * Ali vas tiščijo m žulijo čevlji ? Obvarujte si zdrave noge, dokler |e še čas l Le so uničile že dosti zdravih nog. Deformirane noge so pa hudo ne-všečne. Kadar vas la nevšečnost doleti, ne preostane nič drugega, kakor da se zatečete k zdravniku. Zdravnik bo določil primerno podlogo za noge in telovadbo nog, s čimer boste dosegli, da si bosle prej ali kasneje noge popolnoma ali vsaj loliko pozdravili, da boste vsaj laže hodili. Znano je, da pogosLo tudi bolečine v hrbtu izvirajo od deformiranih nog. Zaradi stalnega pritiska na eno in isto mesto se koža ožuli. To je začetek pravega žulja, če je: na mestu pritiska kosi, kakor je na primer na nogah, kjer se žulji najlažje in najpogosteje napravijo. Žuljev se bomo pa obvarovali, če bomo o pravem času zavarovali kožo pred pritiskom. To pa dosežete, če daste čevlje nekoliko raztegniti ali pa če na določenih mestih, kjer vas tišči, podložite košček vate. Včasih je pa že prepozno, žulj je že lu, kakor hitro sle prvič obuli pretesne nove čevlje. To boli in oležujc hojo. So pa nekatera sredstva, s katerimi se je mogoče o pravem času obvarovati žuljev. Včasih se pa ludi zgodi, da je žulj na moč trdoživ in da ga morate zdraviti po mesec dni in več, preden se ga iznebile. V resnih primerih, ko žulj neznosno boli, je najbolje, če se zatečete k zdravniku, ki razpolaga s kirurškimi zdravili za žulje. V vsakdanji borbi z žulji si pa pomagale tako,, da žulj najprej očistile kože, potlej pa na trete z oljem za nego nog in podložite nogavico na tistem mestu z vato. Nezadostna nega nohtov na nogah prav lako povzroči nepotrebne bolečine. Nohtov na nogah ne bi smeli striči, temveč jih morale samo pilili, kakor delamo z nohti na rokah. To pa zalo, ker tako ne po- režele ogaiov, kar pogosto povzroči, da začno nohti rasti v meso. S tem si pa lahko nakopljete kar resne bole- svoje službeno mesto na ameriškem po- Tesni čevlji in pretirano visoke pc- j slaništvu v Londonu kot nekak pobočnik Sodoben francoski humor da ne govorimo o bolečinah v kolenih. Posebno od hoje v pretirano visokih petah in pretesnih čevljih. Upognjena kolena napravijo vsako hojo grdo in na tako deformirano nogo je ležko obuli normalne čevlje. Takšna kolena so bila nekoč za človeka velika neprijetnost, ki je ni bilo mogoče odstraniti. Zdaj je pa drugače. Seveda se je pa treba podvreči operaciji, pri čemer se pa marsikdo premisli. Sončni zaton na Atlantskem oceanu Pacific Railroad prv: aerodinamičn,- vlak. Zelo popularen pa je tudi kot športnik. Strastno igra polo. Njegova zamisel je bila, da '— v apotekah. Zahtevajte izključnoprsnc karamele iz domače tvarnioe „RAVE“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 22. do vključno 28. marca Kr. dvorna lekarna pri sv. Arehu, Glavni trg 20, tel. 20-05, iti Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Narodno gledališče Četrtek, 27. marca: zaprlo. Petek, 28. marca: zaprto. Sobota, 29. marca, ob 20.: ,,Doroteja An-germann**. Premiera, Red A. Kino v Mariboru ESPLANADE KINO. Danes odlični ve-Icfihn .,I)r. Forstcr**. Film v slogu ..Pasteur' in „Dr. Koch“. / GRAJSKI KINO. Danes' najlepši film Deanne Durbin ..Angel ljubezni**, prekrasne pesmi. ’ UNION KINO. Do četrtka „Mož brez sreče,Joe Brovvn v glavni -vlogi. Napeta vsebina in sijajna zabava. Sirite ..Večernik"! Prvi dan „Tedna slovenske besede11 Sinoči je bila v dvorani Zadružne gospodarske banke otvoritev »Tedna slovenske besede« s prvim predavanjem prof. dr. Stanka Cajnkarja iz Ptuja. Uvodno besedo je imel sedmošolec Mi-kunda. Zanimivemu predavanju so prisostvovali številni profesorji, srednješolski ravnatelji in drugi šolniki ter zlasti mnogo mladine. m Voji*,o skladišče sprejema oves v zameno za koruzo in to kilogram ovsa za kilogram koruze. Zamena se vrši vsak delavnik od S. 12. v inlendantskem skladišču v Mariboru. Ob železnici 16. m '..jurista univerza v Slrrtcncih. Drevi predavanje nadučitelja g. Konilerja .Tu-lija o temi: „Kalorijska vrednost naše hrane". Pred predavanjem zanimive tedenske slike. fTo je predzadnje predavanje v tekoči sezoni. Zadnje predavanje ima g. dr. Vatovec, urednik v Mariboru.) i m Komanda mesta obvešča vse rezervne oficirje, da bo obvezno predavanje 29. in 31., ob 20. na Ljudski univerzi. m Težko sta se ponesrečila na cesti blizu Slovenske Bistrice posestnik Anton Kopše iz Slovenske Bistrice in Leopold Arbeiter, ki se je vozil na kolesu. Kopše je bil na motociklu. Pri trčenju si je Arbeiter štirikrat zlomil nogo in zdrobil čeljust, Kopše pa ima močno poškodovano nogo. Oba se zdravita v mariborski bolnišnici. m Težava našega avtomobilizma Sinoči je bil pri »Orlu« občni zbor mariborskega Avtomobilskega kluba. Namesto odsotnega predsednika ravnatelja K r e j č i j a je zborovanje vodil g. dr. Marin, ki je prečita! obširno in zanimivo predsednikovo poročilo. Odposlali so udanostno brzojavko kralju Petru II. in pozdravne brzojavke Zvezi Avtomobilskih klubov v Beogradu, Slovenskemu avtomobilskemu klubu in sekciji Slov. avtomobilskega kluba v Ljubljani. Novo ustanovljena sekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru si je nadela nalogo skrbeti za izboljšanje cestnega omrežja, omejitev dajatev in pocenitev pogonskih sredstev. Obširno je bilo tudi poročilo tajnika g. ravnatelja S e r t i č a. iz katerega posnemamo, da šteje klub 116 rednih članov, 86 pri Kolu avtomobilistov in 14 pri Motosekeiji, torej skupaj 216. Tajništvo je izdalo lani le 3 kornete, 58 triptikov, 38 mednarodnih šoferskih legitimacij in Al uverenj za vozilo. Po blagajniškem poročilu g, dr. Marina so razpravljali o težkočah, ki ovirajo avtomobilizem in iskali smernice za novo delo. Letos volitev ni bilo. Odkupne cen© za bombaž in voSko Minister za. oskrbo je določil naj višje in najnižje odkupne cene za bombaž domače produkcije letine 1941. Cene za 1 kg čistega domačega bombaža so od 32 do 35 din, za kg bombaža slabše kvalitete pa se gibljejo od 30 do 32 din. Vse navedene cene veljajo franko Strumica-Udovo. Kupci ne smejo plačevati nižjih cen, prodajalci pa ne smejo zahtevati višjih cen. Minister za oskrbo je določil tudi odkupno ceno za domačo ovčjo volno: za merilno volno, neoprano 60 do 65 din, za primorsko (paško, dubrovniško) pol- merilno volno, neoprano 50 do 55 din, za cigajo volno in za jezersko-solčavsko, neoprano 45 do 50 din, za šarplaninsko, sjeniško, ovčje-poljsko in svrliško, neoprano 40 do 45 din, za pirotsko, krivoversko, lipsko in kosovsko, neoprano 42 do 46 din, za bosansko, črnogorsko, hercegovsko, lisko, metohijsko in za druge neimenovane vrste '39 do 43 din, za ka-rakačansko (črno južnosrbijansko), neoprano 40 do 45 din itd. Za volno, ki je prana na ovcah pred striženjem so dovoljene za 30 odst. višje cene. VSAK BEOGRAJČAN PLAČA LETNO 986 DIN OBČINSKEGA DAVKA Letošnji preračun beograjske občine znaša 433,500.000 din dohodkov in izdatkov. Iz preračunske debate je razvidno, da prejema občina velike dohodke od tramvaja in avtobusa. Beograd je porabil lani 18 in pol milijona m3 vode in 85 in pol milijona Kw električnega toka. Na vsakega Beograjčana odpade letno 986 din občinskega davka. Regulacijska in cestna dela bo občina nadaljevala v nezmanjšanem obsegu. Razširjeno bo precej tudi električno omrežje ter vodovodna napeljava. Preračun je zvišan v primeri z lanskim za 28%. POOBLASTILNA UREDBA ZA PREVOD KOT POSLOVNO CENTRALO ZA IZVOZ HMELJA Čl. 1. PREVOD se proglasi za poslovno centralo za ‘izvoz hmelja savinjske kvalitete v smislu čl. 11, odstavek 1 uredbe o ravnateljstvu za zunanjo trgovino. Čl. 2. Glede poslovanja te centrale bo Prevod v Ljubljani deloval po navodilih in pod nadzorstvom ravnateljstva za zunanjo trgovino v Beogradu. Čl. 3. Uredba dobi obvezno moč z dnem objave v »Službenih novinah«. LESENO KUHINJSKO POSODO umivamo v milnici in sušimo, če mogoče, na soncu, toda previdno, da se ne izsuši. Po obedu pričnemo takoj pomivati posodo: umiva se vedno v zelo topli vodi, ki jo je treba takoj z drugo obnoviti, če se prične ohlajati. To pa radi tega, da se v njej raztopljena mast ne usede na posodo. Pri umivanju uporabljamo krpo, po potrebi pa tudi droben pesek in majhno krtačko. Če umivamo posodo z ohlajeno vodo, se usede nanjo maščoba, posoda je umazana, brez leska, in ko jo brišemo, porabimo več brisač. Najboljše je. da imamo pri roki par brisač, ki jih menjamo. Pri umivanju posode ravnamo tako-le. najprej oddelimo vse krožnike; na enega od njih damo malo vrele vode in s^ to postopoma izplaknjemo tud; druge krožnike. Tako dobljene mastne pomije uporabimo za pico svinjam ali pa jih dajemo perutnini, ki jo s tem rešimo marsikatci e bolezni. /iiašaia e ta 1939 3h 7 mili* an- <( Csvlj? aa karte bodo dobivali Madžari ocf 1. aprila. Vsaka prodaja čevljev brez kart bo strogo kaznovana. g Kmetijsko šolstvo na foškem. Na Češkem je sedaj ISO kmetijskih šol med lemi je 112 nižjih. 9 višjih, specialnih šol je G, gozdarskih 6, strokovno gospodarskih 95, gospodinjskih 41. Na vseh teli šolah je letos skupilo 8073 učencev obojega spola. g Plemenska goveda za Francijo. Francozi so nakupili večje število plemenske živine v Švici ,da nadoknadijo primanj-klaj, ki je. nastal zaradi vojne, v lanskem letu. Švedska ima b?'zu 850.000 ton svojih ladij izven domovine, ker zaradi blokade Severnega morja ne morejo v domače luke. Znotraj blokade plove med švedskimi lukami blizu milijon ton švedskih ladij. Od začetka vojne do kraja 1940 je izgubila Švedska 106 'parnikov s tonažo 240.000 ton. zgradili so pa medtem 79 novih ladij z nosilnostjo 127.000 ton. ___________ g Koruzno olj?. Na Madžarskem so pričeli pripravljati namizno olje iz koruze. Računajo ,da bodo tovarne predelale letno 300.320 vagonov olja. 1 Svetovna produkcija zlata lani 40.5 milijona unc. iona, 1. 1938 pa 37.2 milijona unc. Na gleški imperij je odpadlo o9.3/» svetov... ne proizvodnje zlata. *trr-vr, išakonkf pr*”'""8”'8« ^ ! LENINGRAD. 27. marca Včeraj je bito j odigrano 3. kolo turnirja za absolutno prvenstvo SSSR. Največje zanimanje 3® veljalo partiji Keres-Botvinnik, Velemojster Botvinnik je kot črni igral Nimcovi-čevo obrambo, s katero je imel že iz XII. šampionata SSSR slabe izkušnje, k° I je izgubil proti Mik en asu Tokrat pa Je izboljšal varianto ter otvoril po prevzemu iniciative močan napad. Partija seje razvila v grandiozno bitko. Keres je žr-toval kmeta, da bi se obvaroval najhujšega. toda kljub dobri obrambi se je moral v 24 potezi vdati. Botvinnik je s tem zabeležil po zmag' nad Lilienthalom^v 2. Volu pomembno zmago. — N'mcov!,.'evo obrambo sta igrala tudi BondPrevskf in Stn5s'ov, Snrva le kazalo, da bo Bonda* revskega in; ’iat;va odločila, a1 Smislov je presenetiivo žrtvoval kmeta za na-nad. nakar je nastala divja igra, Po 35. potezi na sfa se igralca zednrla za re-nvs. Prtija T..ilienthal-Bo1e«lavski je btia "pdl bo1p"'i: sledn'?ga -frf^ožena. Po 3.J kolu vodi Botvinnik ? M V Keres ? Snu-«tnv I. L;lientlial in TVmdarevski 'A (0 in Boleslavski 0 (3) točke. do 20 besed staneio z davkom vred 15.- (lin. Vsaka nadalinia beseda !.- din. Kdor išue službo. Dlaia za tak oalas namesto 15.- din samo 12,- din. Mali oglasi za zemtvo. dopise posest trgovsko In obrtno reklamo o;i staneio namesto 15.- din 20,- din. Vsaka nadaljnja beseda v teli oglasili stane 2.- din Za nlsraene odgovore glede naslovov v malih oglasili znaSa posebna pristojbina 3.- din. kateri znesek ie treba nrlložiti v znamkah. Mate oglase ie treba plačati takoi pri naročilu. Pri pisnemb uarotiliU so lahko plača v znamkah. Za vse tnale oglase, čo so debelo tiskan!., velja dvojna tarifa. MBEBBSSfftSHBBu SLU2BO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda I din služkinja z a hišna dela, z znanjem kuhe, ljubiteljica otrok, dobi službo. Naslov v okI. odd. >Večernika